ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA 63000 CELJE
Zaupnica glavnemu direktorju
Ce analiziramo potek zadnje 8. izredne seje delavskega sveta, potem lahko rečemo, da je delavski svet ravnal tako kot je bilo prav in v interesu kolektiva. Ob tem, da se je glavni direktor otepal raznih izmišljenih obtožb in čenč kar je močno vplivalo na njegovo delo in ga celo dovedlo do tega, da je meneč, da mu je ob takih razmer ah nemogoče opravljati nadaljnje delo
ci glavnemu direktorju. Izid glasovanja smo objavili v posebni št. »Emajlirca« v ponedeljek 18. 9. 1971. Za zaupnico glavnemu direktorju je glasovala velika večina članov delavskega sveta, ne smemo pa prezreti poleg tega še dejstva, da je bil izid glasovanja potrjen z aplavzom kar še bolj zgovorno kaže, da ima kolektiv zaupanje v svojega direktorja.
Celje - skladišče Per
15 214/1971
1119710481,10
COBISS s
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
odpovedal delovno razmerje, je tekla polemika v tako smer, ki ni bila za naš kolektiv sprejemljiva in je vsebovala debele in škodljive korenine za nemoteni gospodarski razvoj podjetja.
Ker delavski svet ni mogel na šesti seji, ki je bila dne 22. 9. 1971 sprejeti sklepov, ki bi omogočili nemoteno nadaljevanje dela glavnemu direktorju Radu Brem-cu se je odločil, da v skladu z zakonom in statutom podjetja postavi komisijo, ki naj presodi u-pravičenost zahteve glavnega direktorja za njegovo razrešitev.
Ta komisija je podala svoje objektivno in obširno poročilo na osmi izredni seji, katerega je delavski svet v celoti sprejel.
Na podlagi tega poročila, ki ga v skladu s sklepom delavskega sveta objavljamo v celoti, je bilo na seji tajno glasovanje o zaupni-
Z izglasovanjem zaupnice je odpadla odpoved delovnega razmerja, ki jo je dal glavni direktor in je bil postopek za razrešitev ustavljen.
Čeprav je bila seja delavskega sveta usmerjena le na eno točko dnevnega reda, je bila ta seja izrazito delovna in je vsebovala stvarno razpravo o gospodarnosti podjetja. Da je temu tako je razvidno iz naslednjega poročila komisije.
POROČILO KOMISIJE
Direktor podjetja tov. Rado Bremec je dne 1. 9. 1971 podal zahtevo, da se ga razreši funkcije glavnega direktorja s 1. oktobrom 1971, obenem pa je podal odpoved delovnega razmerja. S to lastno zahtevo ali ostavko je
Rado Bremec: Le v dobrem sodelovanju je uspeh
sprožen postopek za razrešitev direktorja kot ga ureja statut podjetja in zakoni na katere se sklicuje statut.
Komisija je v skladu s statutom podjetja in zakoni imela nalogo, da preizkusi ali je utemeljena zahteva za razrešitev, če je, do kdaj naj direktor svojo dolžnost opravlja v primeru, da pri svoji zahtevi vztraja in da ugotovi v čem obstoji pomanjkanje notranjih pogojev za delo glavnega direktorja, ki so mu narekovali predčasno zahtevo za razrešitev.
Naloge se je komisija lotila s stališča njegove osnovne naloge, ki je »organiziranje in neposredno vodenje dela in poslovanja podjetja« in tudi s stališča oceniti kako se lahko ponovna predčasna razrešitev direktorja odrazi na poslovanje podjetja in njegov položaj. Je namreč dejstvo, da gre za tretji primer razrešitve pred potekom mandatne dobe v zadnjih osmih letih.
Organizacija dela
Po prihodu tov. Bremec Ra-dota v podjetje leta 1968 je podjetje prešlo na novo organizacijo dela. Delo na organizaciji je trajalo vse do sedaj, ko je bilo poleg organizacije in vodenja podjetja na prvem in drugem nivoju izvedeno še organiziranje dela na posameznih delovnih mestih — sistematizacija delovnih mest. V tem obdobju je bil organiziran prehod na 42-urni delovni teden. Dejstvo je, da se je v tem času oziroma obdobju število delavcev stalno zmanjševalo, dvigala pa se je količina opravljenega dela. Kakšen delež je k temu prispevala nova organizacija, še ni ugotovljeno, saj v svoji celoti še ni zaživela.
Razvoj in naložbe
Ob prihodu direktorja v podjetje ni imelo podjetje začrtanega razvojnega programa. Izhodišča za vodenje podjetja niso bila ugodna.
Podjetje je konec leta 1968 pristopilo k postavitvi načrta za svoj razvoj. Izdelan je bil razvojni program podjetja do leta 1980. Sprejet je bil na delavskem svetu dne 7. 10. 1069.
Razvojni program vsebuje:
1.	zazidalni načrt podjetja v Celju.
2.	Investicijske elaborate:
—	za radiatorski obrat;
—	za obrat kotlov;
—	za obrat gospodinjske opreme;
—	za obrat odpreskov;
—	za sanacijo proizvodnje posode.
Iz tega programa je danes realizirano investiranje radiator-skega obrata.
Istočasno pa je bilo potrebno tekoče reševati najnujnejše probleme, ki so nastajali pri obratovanju podjetja.
Izvedene so bile naložbe v:
—	skladiščno halo AUREA;
—	skladiščno halo SOKO;
—	obnovo strojnega parka;
—	postavitev predstavništva v Zagrebu in Beogradu;
—	servis v Celju.
Razvidno je, da je podjetje v obdobju od leta 1968 vložilo 40% več, kot je bilo naložb od leta 1955 dalje.
Viri sredstev so bili povečana amortizacija, krediti bank, del skladov in notranje posojilo članov kolektiva.
Namesto dolgoročne naložbe v obrat gospodinjske opreme so oskrbljene naložbe v kontejnerski obrat. Vrednost teh naložb, katerih finansiranje je tudi že zagotovljeno znaša okrog
79,000.000,00 din.
Od naloženih sredstev namenu že služijo kratkoročne naložbe, razen hale SOKO, radiatorski obrat pa je pred tem, da začne dajati dohodek.
Kot naslednja je na vrsti realizacija obrata kotlov, pri čemer podjetje že dela na nakupu licence firme Hoval, zato se predvideva sanacija proizvodnje posode, za katero je predvideno, da bo opravljena v letih 1973 Ido 1975, nakar se bo pristopilo k modernizaciji obrata odpreskov.
Nedvomno je, da je podjetje na tem področju mnogo storilo, k čemur je prispeval direktor tov. Rado Bremec.
Uspehi poslovanja
Položaj podjetja v letu 1968 je bil slab. Produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost so bile pod nivojem iz leta 1966 in leta 1967. V letu 1969 je tako produktivnost kot rentabilnost porasla, pri čemer je produktivnost dosegla najvišji nivo, enako rentabilnost, ekonomičnost pa še vedno ni dosegla nivoja izpred leta 1968. V letu 1970 je produktivnost dela nekako ostala na istem nivoju, padli pa sta ekonomičnost in rentabilnost. Produktivnost je ostala še vedno na visokem nivoju, višjem od obdobja pred letom 1968, ekonomičnost nekako na nivoju iz leta 1968, rentabilnost pa je bila še nižja. Po letošnjih polletnih rezultatih se stanje ponovno izboljšuje, enako rentabilnost in ekonomičnost.
Iz gornjih podatkov je torej razvidno, da je podjetje kljub zmanjšani delovni sili napravilo količinsko več, vendar so se pogoji gospodarjenja na tržišču zaostrili. Ekonomičnost, s katero se meri kakšna so porabljena sredstva za dosego realizacije v posameznem obdobju kaže, da podjetje porablja večjo vrednost sredstev na oziroma za enako realizacijo.
Rentabilnost pove, da vložena sredstva zaenkrat ne dajejo takega dohodka, razen izjeme v letu 1969, kot v letu 1968 in pred tem. Tu je treba navesti, da se bodo razmerja bistveno spremenila z aktiviranjem naložb v radiatorski obrat. Če se bodo predvidevanja izpolnila, bo ponovno porasla tako produktivnost kot ekonomičnost in rentabilnost.
Dohodek podjetja se je iz leta v leto povečeval v absolutnem znesku, v primerjavi z zato porabljenimi sredstvi pa ne. Povečevala se je tudi podjetniška akumulacija, to je dohodek in amortizacija v primerjavi z letom 1966 po indeksu 175. Vendar je tu potrebno imeti pred očmi deloma tudi inflacijski element. Na novo pa se je izračunavala amortizacija in sicer na ugodnejši način za podjetje. Povečala se je na račun dohodka.
Pač pa se slabša položaj podjetja v grupaciji. V mnogih po-(Nadaljevanje na 2. strani)

2-----------------------------
Zaupnica glavnemu direktorju
(Nadaljevanje s 1. strani) membnih elementih ne dosega povprečja grupacije tako v dinamiki dohodka, dohodku po delavcu, celotnem dohodku po delavcu, sposobnost orodij za delo, presežku dela, neto osebnem dohodku, vlaganju v sklad skupne porabe. Dosega pa boljše rezultate kot povprečje grupacije: v dohodku napram porabljenim sredstvom, akumulacije družbe v dohodku, udeležbi bruto osebnega dohodka v dohodku za delitev, izplačanem neto osebnem dohodku na delavca.
Komisija zaključuje, da je podjetje v obdobju po letu 1968, ko so se pojavili veliki gospodarski problemi poslovalo sicer zadovoljivo, vendar se njegov položaj oz. konkurenčnost slabšata.
Zakonitost poslovanja
Glavni direktor je odgovoren za zakonitost poslovanja podjetja. Zakonitost podjetja nadzorujejo pristojni državni organi: sodišča, upravni organi, pooblaščeni zavodi SDK.
Ti organi v omenjenem obdobju niso ugotovili nezakonitega poslovanja podjetja, za katerega bi bil odgovoren glavni direktor.
Odnosi
Delo glavnega direktorja Rada Bremca po njegovem prihodu je uživalo podporo. Do nesoglasij je med direktorjem in posamezniki prišlo izven poslovnih odločitev v okviru delovanja z ZK, katere član je tudi tov. Bremec.
Komisija se pri svojem delu ni spuščala v ocenjevanje nesoglasij na sejah organov ZK, ker meni, da to ni njena naloga in ne sodi v njeno pristojnost.
Glede nekaterih ostalih vplivov daje komisija svoje mišljenje.
Vprašanje koordinacijskega sveta, vprašanje akontacij, vprašanje drugega januarja, so načeli predsednik sindikata tov. Anton Bornšek, sekretar OZK tov. Stane Verbič, predsednik aktiva ZB NOV tov. Miloš Jevtič in predsednik ZMS Fric Kotnik, k čemer je pripomniti, da je podpisal namesto Antona Bomška dopis, nanašajoč se na vprašanje akontacij tov. Franc Mahne. Metoda oz. oblika po kateri so delovali v opisanih primerih omenjeni tovariši v statutu podjetja ni predpisana kot oblika, v kateri družbenopolitične organizacije v podjetju delujejo. Pri tem je pripomniti, da so si oblike dela ob sprejemanju statuta določile družbenopolitične organizacije same in tudi pripravile ustrezno besedilo, ki je vnešeno v statut. Glede tega določa člen 16, da se njihova funkcija, torej družbenopolitičnih organizacij, uresničuje v sistemu samoupravljanja v delovni organizaciji med drugim tudi v naslednjem: »da skupno s pristojnimi samoupravnimi organi ali samostojno sklicujejo sestanke delovnih skupin ali svojega članstva tudi po delovnih skupinah, da razpravljajo o vprašanjih, ki zadevajo koristi posameznih delavcev ali delovne skupine«.
V zgoraj opisanih primerih pa ni razvidno, da bi se omenjeni
tovariši kot predsedniki posvetovali s svojim članstvom na sestankih. Iz tega razloga ni mogoče zatrjevati, da so v opisanih primerih delovali v svojstvu družbenopolitičnih organizacij, pač pa le kot posamezniki. To pa ne bo slučaj v primerih, če statuti posameznih od teh organizacij predvidevajo opisano obliko delovanja. To vprašanje bo treba razčistiti v okviru teh organizacij samih, do takrat pa se lahko iz razloga, ker za njihovimi osebami stoji avtoriteta in ugled teh organizacij smatra, da so prekoračili svoje samoupravne pravice.
Tu je še omeniti, da omenjeni tovariši niso imeli prav, ko je bilo zatrjevano, da je potrebno tudi 2. januar plačati, ker zakon določa drugače. Kar se tiče akontacij so se dejansko izplačevale, vendar z obdolžitvami o malverzacijah, samovolji in izkoriščanju službenega položaja je bilo pre-tiravano, obenem pa se je delala škoda ugledu posameznih vodilnih delavcev v gospodarsko-ana-litskem sektorju. Stališče omenjenih posameznikov, da koordinacijski svet ni samoupravni organ, pač pa ima posvetovalni značaj, služi glavnemu direktorju za strokovno posvetovanje pred pripravo potrebnih odločitev je pravilno, vendar bi bilo najti argumente za očitanje, da se stališča le-teh, to je predsednikov druž-beno-političnih organizacij do vodilnih delavcev zlonamerno tolmačijo ali pa se poskuša ustvarjati medsebojno nezaupanje ter zaostritev odnosov do družbenopolitičnih organizacij. Tudi ne, kar se tiče dela glavnega direktorja.
Zaradi objektivne ocene je potrebno povedati, da so ob vprašanju 2. januarja omenjeni tovariši padli tudi pod vpliv nestrokovnih tolmačenj zunaj podjetja.
- Posebno vprašanje postavlja po ročilo komisije poslovnega odbora v sestavu Stane Verbič, Miloš Jevtič, Janko Kač in Veber Marjan. Iz tega poročila posamezne ugotovitve, zlasti kar se tiče dela tov. Brkoviča, je poslovni odbor ocenil kot verjetne in je iz tega razloga zahteval, da se zoper Brkoviča disciplinsko ukrepa. Podobno stališče je poslovni odbor zavzel do nekaterih ugotovitev o delu tov. Berginca. Za ostale v poročilu omenjene osebe pa meni, da so ravnale po službeni dolžnosti. Ni pa mogoče potrditi zaključkov te komisije ob dejstvu, da je strokovna služba u-gotovila nekatera dejstva drugače, da se je večina navedenih nepravilnosti storila z vednostjo in podporo omenjenih direktorjev sektorjev in tudi glavnega direktorja. Prav tako komisija ni bila pristojna zahtevati konkretnih u-krepov kot so: zahtevati izključitev tov. Brkoviča, razrešitev tov. Berginca delovnega mesta »vodje kadrovske službe«, ali izrekati javna opozorila direktorju sektorja prodaje, gospodarsko-analitskega sektorja in sektorja poslovnih odnosov iz razloga, ker je take ukrepe mogoče izreči šele potem, ko je v predpisanem postopku ugotovljena krivda posameznih delavcev in jim dana možnost, da podajo svoj zagovor. Pri prejudiciranju zadeve in prika-
zovanju posameznih dejstev kot resničnih brez osvetlitve nasprotnih strani in vseh okoliščin, ki nanje vplivajo pa prihaja do nepopolnih in popačenih informacij. V tej zvezi je še poudariti, da so člani komisije ob izdelavi poročila opravljali sicer svojo samoupravno funkcijo, vendar so svoja pooblastila presegli.
Na osnovi gornjega komisija u-temeljno smatra, da so omenjeni tovariši kršili samoupravni red v podjetju, kljub temu, da v njihovem delu ni bilo zazreti slabega namena, vendar je bilo delo slabo premišljeno, pa so tako nastale nepredvidene, a škodljive posledice. Stvar predpostavljenih je, da ocenijo ali je kršitev samoupravnega reda tudi kršitev delovnih dolžnosti v smislu pravilnika o delovnih razmerjih in jih ob spoznanju, da to je, predlagajo v disciplinski postopek. V tem postopku pa se bo po izvedenem postopku ugotovilo ali je njihova krivda podana ali ne.
Odprta vprašanja
Radiatorska proga. Zagon te proge kasni zaradi tehničnih vprašanj. Posledica zamude je izpad predvidenega dohodka v letu 1971 — rebalans plana.
Kontejnerski obrat. Sredstva za naložbe so zagotovljena, vendar še niso sklenjene kreditne in druge pogodbe.
Organizacija. Sprejeta organi-' zacija in sistemizacija delovnih mest se mora še izvesti — izdati odločbe. Potrebno je oceniti delovna mesta.
Zaključki
Na osnovi podanega pregleda komisija ocenjuje, zlasti še glede na izhodiščno stanje v letu 1968, da je direktor svojo osnovno nalogo organizirati in neposredno voditi podjetje in poslovanje podjetja uspešno opravljal.
Podjetje ima začrtano smer razvoja, vložena sredstva so pred tem, da vračajo dohodek. Pričakovati je, da se bo položaj podjetja izboljšal.
Zakonitost s strani direktorja pri vodenju podjetja ni bila kršena.
Odnosi nekaterih posameznikov do dela glavnega direktorja so se odražali negativno. Na o-snovi preuranjenih zaključkov je ugled direktorja trpel, k čemur je prispeval iz neugotovljenih virov sprožen nebrzdan plaz neutemeljenih domnev. Enotnost ko-
--------------- £a»ojPte*
lektiva in delovna vnema sta trpeli.
Zahteva direktorja, ki pogojuje umaknitev ostavke z izrečeno zaupnico delavskega sveta za nadaljnje njegovo ~delo je utemeljena.
K temu poročilu je podal še nekaj dopolnilnih tolmačenj Milan Zupanek, višji svetovalec tako, da je bila delavskemu svetu predočena popolnoma jasna slika o gospodarjenju podjetja. Milan Zupanek je podrobnejše razčlenil naložbe v osnovna sredstva, naložbe v obratna sredstva ter uspehe poslovanja.
Kaj je povedal glavni direktor
Glavni direktor, tovariš Rado Bremec, se je najprej zahvalil za zaupanje članom delavskega sveta. Dejal je, da na osnovi razprave, ki se je vršila v kolektivu v okviru samoupravnih organov in njihovih predstavnikov, kakor tudi predstavnikov družbeno-po-litičnih organizacij prihaja do zaključka, da si večina le-teh želi, da ostane na delovnem mestu.
Glavni direktor je postavil še nekatere pogoje, ki jih sicer vsebuje poročilo komisije, vendar je bilo iz njegovih besed razbrati kot glavno skrb za bodoči razvoj podjetja.
To dokazujejo tudi njegove zaključne besede: »Mislim, da s tem ponovno dokazujem, da sem pripravljen z vsemi svojimi silami, kakor tudi s pomočjo vseh vas, stopiti v ospredje razreševanja problemov razvojnega koncepta podjetja, čeprav smo zaradi takih slabih notranjih odnosov že zavirali in povzročili škodo na realizaciji istega. Pri tem želim poudariti, da je moj ugled vsled najrazličnejših obrekovanj in grobih žalitev zelo trpel, da so posamezne pripombe presegle vse meje, da pa sem kljub temu pripravljen na določena odstopanja predvsem zato, ker se globoko zavedam določenih posledic, ki bi jih utrpela delovna organizacija z mojim odhodom in morda odhodom še nekaterih tovarišev glede na to, da vodstvo podjetja in samoupravni organi kreirajo določene koncepte razvoja, isti pa se marsikdaj spreminjajo z odhodom ali prihodom nekaterih tvorcev razvojnega koncepta. Mislim, da se bo na ta način razpoloženje in atmosfera v podjetju izboljšala, da se bo vrnilo potrebno zaupanje med nas vse in da bodo tako podani pogoji za nadaljnje normalno delo.«
Na seji DS je bila tudi predsednica občinske skupščine Olga Vrabič in drugi predstavniki družbenopolitičnih organizacij
£jnc$ihec>
3
Da bi bili člani kolektiva o vsem točno informirani objavljamo ugotovitve posebne komisije OZK» ki so bile sprejete na izredni konferenci OZK dne 11.10.1971 in sporočene delavskemu svetu na seji dne 12. 10. 1971. Te ugotovitve objavljamo v celoti.
Komisija, sestavljena iz predstavnikov OZK EMO Celje (Kralj Danilo, Flis Milan, Oštir Jože) in članov komiteja občinske konference ZKS Celje (Slapnik Leopold, Rojc Emil) je z namenom, da oceni nekatera sporna vprašanja in konfliktne situacije na relaciji vodstvo OZK — ter vodstvo podjetja, povezana z ostavko glavnega direktorja, tovariša Rada Bremca, ponovno analizirala nekatera dejstva.
Ker je neobhodno in nujno, da pride v podjetju EMO do čimprejšnje normalizacije odnosov na najbolj izpostavljenih relacijah in da se predvsem v interesu delovnega kolektiva in širše skupnosti čim prej oblikuje skupna platforma za kostruktivno delo na življenjskih, dnevnih in razvojnih vprašanjih EMO, je komisija ponovno pregledala osnovno dokumentacijo v kateri je registrirano ozadje nekaterih konfliktov v smeri samoupravljanja, vodenja in delovanja subjektivnih sil.
Pri tem je v osnovi izhajala iz sodobne idejne vloge Zveze komunistov, opredeljene na 9. kongresu ZKJ in 6. kongresu ZKS, iz stališč 6. seje CK ZKS o organizaciji samoupravljanja in vodenja v sodobnih pogojih, iz sklepov 2. in 3. seje občinske konference ZKS, o nalogah komunistov v DO ter sklepa o organizaciji ZK v celjski občini. Komisija je na osnovi teh izhodišč pri oceni posameznih konfliktnih vprašanj o odnosih v EMO ugotovila:
Sedanji nestabilni in zaostreni medsebojni odnosi v kolektivu izvirajo predvsem iz splošnih gospodarskih pogojev poslovanja za katere je značilna velika nelikvidnost, stalno naraščanje cen repro materiala in surovin, spreminjajoči se pogoji investicijskih vlaganj ipd., kar vse v znatni meri negativno vpliva na pogoje gospodarjenja, zlasti v tistih podjetjih, ki imajo zastarelo tehnologijo, iztrošena osnovna sredstva in nizko akumulacijo. V takih po-
gojih nenehnega intenzivnega iskanja rešitev prehaja tudi do koriščenja vseh možnih oblik zmanjševanja stroškov znotraj podjetja, zato je razumljiva tudi povečana občutljivost kolektiva, ki si v krajšem obdobju ne more zagotoviti trdnejše- perspektivnosti in je zato večkrat usmerjen v kratkoročne cilje ter išče krivce za obstoječe stanje.
Kolikor se ob navedeni problematiki ne angažirajo v celoti vsi dejavniki z jasno postavljenimi cilji, prihaja do različnih napetosti, nesporazumov, dezinformacij itd., kar vse lahko privede do konfliktnih situacij.
Mnenje komisije, ki je pregledala razpoložljive zapiske zadnjega obdobja iz sej in dogovorov družbeno političnih organizacij v EMO, zlasti sekretariata OZK in političnega aktiva ter predstavnikov vodstva podjetja, je-, da so globalni cilji vseh teh dejavnikov skupni, da pa so se pojavila nasprotja ob nizu sekundarnih problemov (za razvoj podjetja večkrat nebistvenih), ki so povzročili različne konflikte ter zaostrili odnose med vodstvom podjetja na eni strani in posameznih predstavnikov družbeno političnih organizacij. Ker je reševanje nasprotij osnovne poslovne orientacije in razvoja delovne organizacije predvsem stvar organov upravljanja, se želi komisija v kratkem opredeliti do vprašanj, ki so tudi prispevala k sedanji zaostritvi na področju medsebojnih odnosov in sodelovanja:
— O —
- Vprašanje prostih sobot v odnosu na državne praznike. V skladu s pozitivno zakonodajo in posebnim tolmačenjem s strani Sekretariata za delo pri IS SRS ugotavljamo, da je vodstvo podjetja zavzelo do tega vprašanja pravilno stališče. Predstavniki družbeno političnih organizacij so pod vplivom javnega mnenja zavzeli drugačno stališče, ki pa je verjetno izhajalo iz premajhnega poznavanja pozitivnih predpisov in premalo konkretne obrazložitve s strani pristojne strokovne službe v samem začetku.
Ravno tako je zakonito tolmačenje, da se proste sobote štejejo v redni letni dopust.
Stališče družbeno političnih organizacij do stabilizacijskega programa:
Smatramo, da je način reakcije s strani posameznih predstavnikov družbeno političnih organizacij do predloga stabilizacijskega programa neutemeljen. Program je bil izdelan predvsem z namenom, da se maksimalno izkoristijo notranje rezerve v podjetju in s tem zmanjšajo negativne posledice splošnih gospodarskih gibanj. Vendar smatra komisija, da je bila sama metodologija izdelanega programa nekoliko pomanjkljiva. Prevelik je bil poudarek na t. i. rezervati, ki zadevajo predvsem določene socialne kategorije (topli obrok, zmanjšanje štipendij, znižanje odstotka za nadurno delo ipd.), manj pa so bili poudarjeni ukrepi, ki lahko predstavljajo finančno mnogo več (politika cen, modernizacija proizvodnje, plan in kvaliteta nabave, kvaliteta proizvodov, zmanjšanje stroškov potovanja, racionalna organizacija itd.).
Nedvomno je bil na program izrečen očitek tudi zato, ker je bil le-ta premalo tolmačen v javni razpravi oz. je bilo njegovo tolmačenje metodološko neustrezno organizirano. Večje angažiranje organov upravljanja in družbeno političnih organizacij ob usklajeni politiki z vodstvom podjetja, bi lahko bistveno izboljšalo razpravo o predlogu stabilizacijskega programa.
—	O —
Stališče predstavnikov' družbeno političnih organizacij do udeležbe na sejah koordinacijskega sveta nam dokaj jasno kaže, da sodelovanje le-teh z vodstvom podjetja ni bilo usklajeno. Smatramo, da je koordinacijski svet le posvetovalno telo direktorja podjetja in ne predstavlja za predstavnike družbeno političnih organizacij in organov upravljanja obveznosti, da sodelujejo na sejah. Seje tega organa so le metoda dela direktorja podjetja, ki na ta način koordinira delo posameznih sektorjev in gradi usklajenost ter enotnost pri realizaciji poslovne politike. Nedvomno pa predstavlja odklonilno stališče predstavnikov subjektivnih sil do udeležbe na teh sejah problem, ki ima svoje korenine v različnih stališčih le-teh v odnosu na vodstvo podjetja do načina reševanja globalnih problemov podjetja.
—	O —
V	zadevi interpretacije posameznikov, da teži ZK po ustanovitvi »političnega sektorja« je stališče komisije, da je taka zahteva v celoti nesprejemljiva in ne odraža vloge družbeno političnih organizacij v sistemu samoupravnih odnosov.
Komisija smatra, da je do take izjave prišlo zaradi neustrezne formulacije ob priliki, ko je sekretar OZK govoril o vlogi subjektivnih sil na 11. seji sekretariata OZK z dne 5. 3. 1971. To potrjuje tudi takojšnja korekcija formulacije, zato ni prav, da se jo v razreševanju protislovij sploh še naprej omenja.
V	tej zvezi so se nasprotja zaostrila predvsem na račun neobjektivnega prikazovanja proble-
matike v podjetju in poteka seje sekretariata s strani tiska (Ljubljanski dnevnik) nedvomno pa posamezniki tudi izkoriščajo napačno formulacijo za prikaz, da je sodelovanje s posameznimi predstavniki družbeno političnih organizacij nemogoče.
—	O —
O položaju političnih delavcev v podjetju: izjava, ki govori o težkem položaju političnih delavcev v podjetju ter premajhni materialni skrbi za aktivno delovanje družbeno političnih organizacij je nesprejemljiva in ne izraža javnega mnenja članov organizacij. Podana je bila v neformalni obliki in je hotela pokazati na neprimerne odnose med posameznimi predstavniki vodstva podjetja in družbeno političnih organizacij z namenom, da se nasprotja čimprej odpravijo.
Neprimerna in nesprejemljiva je tudi kakršnakoli primerjava med položajem in statusom delavskih zaupnikov izpred II. svetovne vojne in položajem ter statusom sedanjih aktivnih družbeno političnih delavcev.
—	O —
Po gradivu, ki ga je imela komisija na razpolago ugotavljamo, da je bil sistem izplačevanja akontacij v podjetju nesprejemljiv.
Sklep DS podjetja, da se zaradi specifične finančne situacije prenehajo izplačevati akontacije ni bil dosledno spoštovan. K temu je potrebno dodati; da so se izplačil akontacije praviloma posluževali delavci, ki so prejemali relativno dobre OD, velik del delavcev pa o tej možnosti sploh ni bil obveščen.
Ravno tako je nepravilno, da so si posamezniki , dovolili izplačevati zelo visoke predujme, ki so včasih presegali mesečni zaslužek posameznikov. Kritika s strani predstavnikov družbeno političnih organizacij je bila v tem primeru opravičena.
Enotna je ocena komisije, da prevevajo posamezne materiale formulacije in stil pisanja, ki ni sprejemljiv in celo dramatizira nekatere pojave.
SINTEZA
Vzroki nastale situacije v EMO imajo torej svojo objektivno in subjektivno ozadje. To so ugotovile že tudi predhodne ocene občinskega političnega aktiva ter Komiteja občinske konference ZKS. V tej sintezi ne bodo predmet zaključkov rešitve objektivnih težav, na teh se bodo morale prvenstveno angažirati strokovne, politične in samoupravne strukture v EMO in občini in bodo terjale daljše angažiranje. Takoj oz. z neposredno idejno politično akcijo pa je mogoče razrešiti nekatere subjektivne vzroke nastale situacije zlasti tiste, ki so v tej situaciji imeli značaj sprožilnega momenta.
— O —
Sem sodi prvič potreba strpnega in tovariškega razčiščevanja nekaterih različnih pogledov na (Nadaljevanje na 4. strani)
Konferenca osn. org. ZK je trajala več ur, končna beseda pa je bila izrečena s poročilom komisije na naslednji konferenci
4
EÀtui^lheo
KONFERENCA MLADIH CELJSKE OBČINE
V dvorani Narodnega doma so se zbrali delegati in gosti na 19. redni volilni konferenci ZM občine Celje.
Naloga konference je bila, da izvoli novo vodstvo občinske konference, da pregleda dosedanje delo in opozori na problematiko celjske mladine ter da sprejme novo vsebino akcijske usmeritve dela občinske konference ZMS Celje.
Na konferenci so bili prebrani referati in razprave o delovanju ZM po šolah, delovnih organizacijah, internatih, zavodih, krajevnih skupnostih in ostalih področjih dela.
Predočena je bila problematika o problemih vajencev, težavah pri uresničevanju nalog po
se nadaljuje z akcijskim programom, ki je bil sprejet na 8. kongresu. V tem akcijskem programu še niso bile izvedene naslednje naloge
1.	da mora ZM in Zveza študentov predstavljati enotno organizacijo;
2.	da se opredeli odgovornost v ZM za realizacijo in izvajanje sprejetih programov;
3.	da se poveča aktivnost proti delovanju diferenciacije v socialnem pogledu;
4.	da se zahteva smotrno financiranje družbenopolitične dejavnosti v ZM.
Te naloge so poleg drugih akcij pomembne in imajo v prihodnosti prvo mesto pri razreševanju in izvajanju. Vsak dan

Naši mladinci in mladinke so priredili v Narodnem domu zabavo, ki je bila zelo dobro obiskana. Sodeč po sliki je prišel tudi humorist na svoj račun
delovnih organizacijah, kadrovska vprašanja, stanovanjski problemi, delovanje komunistov, od-dogovornost posameznikov in problem financiranja aktivov ZM in način pomoči ZM.
Izvedene so bile volitve občinskega' vodstva konference ZM. Prav tako sta bila izvoljena tudi ha -tej konferenci predsednik in sekretar. Za predsednika občinske konference je bil izvoljen Viki Krajnc, za sekretarja pa Milan Bratec.
Konferenca je postavila program svojega bodočega dela. Ena važnih nalog občinskega vodstva bo, da bo treba izdelati analizo izvršenih ■ in neizvršenih akcij akcijskega program, ki je bil sprejet na 8. kongresu ZMS v Velenju. Druga naloga pa je, da
smo priča izigravanju in demagogiji posameznikov. To je odraz premajhne samoupravljavske zavesti naših delovnih kolektivov, kakor tudi premajhne zavesti vseh članov političnih organizacij. Delovanje občinske konference pa bo usmerjeno tudi v:
1.	delovanje aktivov po delovnih organizacijah krajevnih skupnosti, šolah in njih vključevanje v samoupravljanje;
2.	zagotoviti položaj učencev v gospodarstvu;
3.	neprestano usposabljanje v splošnem ljudskem odporu.
To so akcije, ki bodo zahtevale širše vključevanje mladih, da se tu spoprimejo s problemi in aktivno sodelujejo, ker je mnogo vprašanj, ki utemeljujejo odnos družbe do mladine kljub neka-
NASA GODBA V STISKI
Naša godba na pihala, ki bo praznovala letos petindvajset letnico svojega obstoja je v veliki stiski. Vzdržuje se izključno iz članarine, ki jo plačujejo člani kolektiva v mesečnem znesku 1 dinar. Včlanjenih pa ni niti polovica članov kolektiva.
Godbeni odbor se je obrnil na poslovni odbor in prosil za denarno pomoč, vendar poslovni odbor prošnji ni mogel ugoditi, ker ni denarja na skladu skupne porabe.
Zaradi tega se je godbeni odbor
obrnil na naše uredništvo s prošnjo, da seznanimo člane kolektiva s težko situacijo v kateri se godba nahaja.
Ob tej priliki pozivamo in prosimo vse tiste člane kolektiva, ki še niso postali člani naše godbe, da se včlanijo in tako pomagajo godbi iz težav.
Kot smo zvedeli bo akcijo za včlanitev organiziral godbeni odbor skupno s sindikalno podružnico. želimo, da bi ta akcija uspela in da bi nam naša godba še dolgo igrala.
terim poizkusom, do danes nerešenih. Ti problemi so zagotavljanje možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, materialna pomoč, štipendiranje, možnosti za organizirano izkoriščanje prostega časa in materialni položaj organizacij. Do teh stvari smo pri nas mačehovski in neodgovorni, saj se odlagajo iz leta v leto. Trenutne rešitve, ki prihajajo v zaostrenih konfliktih, pa jih r.e rešujejo v osnovi in so vzrok nezadovoljstva med ljudmi. Menim, da bi taka vprašanja morala biti v središču pozornosti, ne pa da se odlagajo v poznejšo rešitev. Tak način dela pa lahko prina-
ša neenotnost v naše vrste, tu se razdvajamo v več skupin, kar pa slabi naše delo v vsebini političnega delovanja. Morali se bomo navaditi na upoštevanje različnih mnenj in se v primerjavi teh mnenj z močjo dokazov boriti za napredne družbene rešitve. V vsaki organizaciji se lahko uveljavi tudi posameznik s svojimi stališči, pogledi in interesi. To pa je edina pot, da se organizacija Zveze mladine povrne k mladim ljudem in resnično postane sredstvo njihovega političnega delovanja in nastopanja v družbi.
Kotnik Trie
UGOTOVITVE KOMISIJE OZK
(Nadaljevanje s 3. strani) sodobno vlogo ZK, na demokratičnost metod dela in integrativ-no funkcijo ZK ter na način uresničevanja idejno usmerjevalne funkcije ZK. Zveza komunistov, je pomemben faktor kohezivnosti in odnosov znotraj delovnega kolektiva, ne more pa te vloge vršiti na star način, forumsko, odmaknjeno od komunistov na delovnih mestih v proizvodnji in vseh strokovnih služb. Delovanje OZK mora biti vtkano v samoupravno aktivnost vseh nosilcev kolektivne zavesti o skupnih interesih in nalogah DO, ne more se izčrpavati zgolj na ravni političnega aktiva DO ali sekretariata OZK. Razpoložljivo gradivo zadnjega leta o delu ZK v EMO dokazuje, da se je vodstvo OZK posluževalo tudi teh metod dela.
Premajo konkretno so bila razmejena področja, ki spadajo v pristojnost strokovnih služb, poslovnega odbora, delavskega sveta, oz. ZK ali sindikalne organizacije. Posledice prepletanja pristojnosti in poudarek na forumskem delu pa praviloma povzročijo pa-sivizacijo širšega članstva in oddaljujejo vodstva organizacije od baze posebno še, če niso urejene medsebojne komunikacije. Iz sklepa o organiziranosti ZK v celjski občini je razvidno, kako naj deluje ZK v razvitem samoupravnem mehanizmu. Ta izključuje prakso forumskega postavljanja sklepov izvršilnim in drugim samoupravnim organom s strani vodstva OZK in zahteva razčiščevanje vseh spornih vprašanj znotraj samoupravnih, izvršilnih in strokovnih organov. Iniciativna vloga pri tem pa je nedvomno v ZK kot pobudnikov dialogov, razčiščevanj ter konstruktivne kritike.
6.	plenum CK ZKS ter 2. seja občinske konference ZKS sta zavzela jasno stališče o odnosu ZK do procesov samoupravljanja in vodenja in do negativnih pojavov v teh procesih kot so: tehnokrati-zem, centralistične metode vodenja in menedžerstvo zunaj sfere poslovnosti. Ti pojavi so bili v preteklosti prisotni tudi v EMO. Njihove posledice so bile zlasti v: oženju iniciative, nedosledno precizirani odgovornosti posameznika v vodilnem in vodstvenem
teamu v nezadostno pretehtanih strokovnih in poslovnih odločitvah, v nezadostnem ukvarjanju z globalno politiko podjetja vsled neizpeljane dogovorjene delitve dela v praksi, v nezadostnem aktiviranju samoupravnih organov ob sprejemanju pomembnih odločitev ter premajhnem usklajevanju dolgoročnih odločitev z bazo družbeno političnih dejavnikov podjetja.
Omenjene slabosti niso take narave, da bi jih z nekoliko več dobre volje in posluha za uresničevanje stališč ZKS do delovanja komunistov v pogojih Samoupravljanja ne mogli odpraviti oziroma preseči.
V sklepni besedi te ocene pa je potrebno spregovoriti še o mo-ralno-političnem liku današnjega komunista. Komisija smatra, da temu liku nikakor ne sodijo lastnosti kot: osebno — emocialno reagiranje ob principielnih vprašanjih, užaljenost ob kritiki, za-padanje insinuacijam, nasedanje dezinformacijam in njihovo širjenje, pomanjkanje strpnosti V dialogih, vera v lastno nezmotljivost, vnašanje lastne prizadetosti do svojega interesa v ozadje posameznih političnih akcij, neprizadetost nad posledicami prenaglih in nedomišljenih odločitev za celoten kolektiv, pozabljanje, da je odgovornost člana ZK odvisna od odgovornosti mesta, ki ga zaseda v delovni organizaciji itd. O teh in drugih vidikih moralnopolitičnega lika člana ZK, bi morali v OZK EMO češče razpravljati, zlasti še komunisti v vodstvu OZK ter vodstvu podjetja.
Komisija smatra, da bi morala OZK v EMO zastaviti vse napore za integracijo konstruktivnih sil celotnega kolektiva pri reševanju najpomembnejših nalog, ki so pred kolektivom. Koncept razvoja, proizvodnja, odnosi, dohodek, standard delavcev idr., bodo terjali napore vseh. Da bi bili ti napori učinkoviti, mora OZK v EMO posvetiti tudi vso pozornost lastni preobrazbi, iskanju novih metod dela ter kadrovski pre-osnovi.
Glede ostavke generalnega direktorja pa komisija meni, da ob upoštevanju vseh navedenih dejstev zanjo ni dovolj osnov.

DOGODKI V SLIKI
Naši vrli orodjarji, so se kot vsako leto, tudi letos odpravili na dajši izlet. Kot kaže naša slika so se ustavili v Jajcu in si ogledali tamkajšnje znamenitosti
IZ DEJAVNOSTI VARSTVA PRI DELC
Oddelek varstva pri delu je s svojimi raziskavami ugotovil, da se pripeti največ poškodb na dan ponedeljka, kar pomeni, da dva prosta dneva zelo negativno vplivata na varnost pri delu, zlasti še ker velika večina fizičnih delavcev sobote in nedelje ne koristi za rekreacijo (počitek) temveč opravljajo razna težka dela doma in drugje.
Poleg tega vpliva zelo slabo na varstvo pri delu velika fluktuaci-ja delovne sile. Novi delavci nimajo nobenih izkušenj pri novem delu, uvajanje v delo pa ni urejeno tako kot se po predpisih zahteva. Posledica takega stanja so zelo težke poškodbe, posebno pri mlajših delavcih. Stalni vir poškodb so tudi večkratne kratkotrajne prestavitve delavcev z enega delovnega mesta na drugo pri čemer ni poskrbljeno za poučevanje na delovnih mestih.
Zelo resen vzrok raznih poškodb pri delu je tudi neenakomeren tempo dela v celotnem delovnem času za kar premalo skrbijo vodilni delavci v posameznih obratih. Dogaja se, da v prvih delovnih urah večkrat izključijo pri strojih vse varnostne napra-
ve, da bi tako dosegli čim večji odstotek norme. Proti koncu delovnega časa, pa se pri strojih dela mnogo počasneje.
V	prvi polovici letošnjega leta je bilo porabljeno za osebno varnost okrog 78 milijonov starih dinarjev, zaradi poškodb pa je bilo izgubljenih 3.072 delovnih dni. Zaradi obolenj je bilo izgubljenih 27.787 delovnih dni.
V	prvi polovici leta je bilo registriranih 179 poškodb, od teh dve težki, 149 lahkih, 28 pa se jih je pripetilo na poti na delo.
Poškodbe so se pripetile v vseh obratih, največ pa v surovinskem obratu. Ceste so poškodbe zaradi odstranjevanja varnostnih naprav. Spodnja slika jasno prikazuje, kako so v delavnici kotlov odstranili varnostno napravo tako, da je potem delavcu stisnilo dva prsta. Postavlja se vprašanje zakaj tako? Zakaj vodja obrata, če mu je bilo to znano,' ostreje ne ukrepa!?
Finančna sredstva, ki jih vlagamo v varnost pri delu so ogromna. Ce bi bolje pazili bi bilo mnogo manj poškodb in tudi mnogo manj stroškov.
Ena zadnjih sej delavskega sveta je trajala nekaj več kot pet ur. Na dnevnem redu so bili »odnosi« in je seveda trajanje seje odvisno, na kaj se nanaša, zato bodo prihodnje seje verjetno mnogo
krajše
V delavnici kotlov so samovoljno odstranili varnostno napravo. Delavcu, ki je opravljal delo na tem delovnem mestu je odščipnilo nekaj prstov. Primerov samovolje pri nesrečah je še več. Zakaj
tako?/
PRIREDITEV V NARODNEM DOMU
Avto-moto klub LT EMO je priredil »lov na lisico«. Kot vidite na sliki, so »lovci« nestrpno čakali na začetek, »lisice« pa menda nobeden ni ujel
V začetku meseca smo skupaj z mladino LIBELE pripravili zabavno glasbeno prireditev »Za vsakogar nekaj« v dvorani Narodnega doma. Oddaja sama je lepo uspela, saj je bila dvorana napolnjena s poslušalci, ki so navdušeno spremljali program. Upam, da bomo lahko kako podobno oddajo
še pripravili v prihodnje, samo pod pogojem, da bomo imeli na razpolago večja materialna sredstva, ki bi pripomogla k bolj kvalitetni oddaji. Vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je oddaja uspela, se zahvaljujemo za sodelovanje.
Kotnik Fric
MLADI KUHARJI PRI LT SE ZOPET USPOSARLJAJO
Kakor vsako leto je tudi letošnjo jesen pričel s svojim delom kuharski tečaj za vse tiste, ki bi se radi naučili kuharskih veščin in kuhanja raznih dobrot.
Tečaj obiskuje dvajset mladincev, ki pod vodstvom izkušenih kuharic pridobivajo Znanje, ki jim bo v življenju nujno potrebno.
Tečaj je pri društvu LT EMO, ki ga organizira in krije ¡tudi stroške. Taki tečaji so koristni za vse, ki bi radi pridobili znanje, a nimajo drugje možnosti za podoben pouk, Upam, da bomo lahko o tej prvi letošnji skupini kaj več napisali, ko bo zaključen tečaj in ko bodo pokazali svoje znanje z izpiti.
SAMOUPRAVNE NOVICE
V centralno inventurno komisijo se imenujejo naslednji člani:
1.	Delakorda Ladislav — predsednik;
2..Kolman Marko — namestnik predsednika;
3.	Furlan ,Ma.rjan — za nedovršeno proizvodnjo;
4.	Korošec Maks — za osnovna sredstva;
5.	Čater Ivan — za drobni inventar;
6.	Smola Feliks — za veliko orodje;
7.	Kač Marica — za nedovršene investicije in in-vestijski material;
8.	Hartman Štefka — za terjatve in
9.	Brglez Majda — za obveznosti.
Komisija prične z delom takoj in vodi vsa dela v zvezi z inventuro za obrat Celje, Tobi in Kruševac.
Vsa administrativna dela v zvezi Z dejavnostjo inventurne komisije opravlja tajništvo GAS (Simon Sonja, Bobinac Zlata in Sje-kloča Milena).
V zvezi s predlogom o-brata orodjarna, naj bi se podaljšalo poskusno poslovanje, se sklene, da mora pristojna strokovna služba pripraviti analizo 6-meseč-nega poskusnega obratovanja v orodjarni do 25. 10. 1971 ter to analizo predloži delavskemu svetu, ki bo odločil o podaljšanju poskusnega obratovanja v skladu s svojimi sklepi.
Primopredajni zppisnik med dosedanjim direktorjem sektorja tehnične priprave ŠtumbergerJožetom, dipl. inž. in novim direktorjem tega sektorja Te-sovnik Francem, dipl. inž. se sprejme v vednost in se odobri sporazumna prekinitev delovnega razmerja s Štumberger Jožetom 5. 10.
1971.
V zvezi s poročilom o prekinitvi dela v emajlirni-ci je PO sprejel naslednje sklepe:
a)	zadolži se GAS, da izdela analizo možnosti prehoda na dvo-izmensko delo v emajlirnici do konca leta 1971;
b)	dodatek za nočno delo se zviša na 25 %>;
c)	pristojno službo za sistem nagrajevanja ¡sje zadolži, da izdela analizo možnosti za povišanje minimalnega OD do konca oktobra;
č) službo za sistem nagrajevanja izdela časovni program izdelave novega
sistema delitve OD do konca oktobra.
Obratu radiatorjev se o-dobri 100 % pribitek za nadurno delo ob sobotah in nedeljah pod istimi pogoji, ki Iso določeni s 1. sklepom seje UO z dne 14.
8.	1969. Ta sklep velja do uveljavitve novih obračunskih osnov.
Delavskemu svetu se predlaga odpis nekurant-nih izdelkov odnosno polizdelkov v skupni vrednosti 94.020,10 din po specifikaciji gospodarsko-analit-skega sektorja, stalna inventura, ki je priložena temu zapisniku.
Na predlog SPO in SETR se določa na delovnih mestih pri uvajanju proizvodnje EMOTERM radiatorjev naslednje obračunske postavke:
—	vodja proizvodnje 8,97 din na uro;
—	avtogeni varilec 7,34 din na uro;
—	upravljač stroja 6,52 din na uro;
—	pomožni delavec 5,44 din na uro.
Na te obračunske postavke ne pripadajo nobeni pribitki in veljajo do ureditve delovnih norm, nakar se vključijo v -redni sistem delitve OD. Izplačilo po teh obračunskih postavkah se prične s 1. 10. 1971.
Enaintridesetim delavcem iz pocinkovalnice, ki so delali na prototipih kontejnerjev, se izplača za to delo enkratna nagrada V višini 80,00 din ali v skupnem znesku 2.480,00 din.
Za prihranek pri uporabi nekurantnih kartonov se dodeli Kralj Štefanu in Žohar Karlu, vsakem po
250,00	din nagrade.
Na predlog SETR in SPO se javno razpiše zasedba DM »vodja službe programiranja in izvajanja investicij«.
— • —
Glede na predlog pravne službe se sklene, da se stanovanje v ulici Bratov Mravljakov št. 7 lahko proda po predpisanem postopku.
Prošnji odbora godbe EMO za odobritev sredstev za nabavo oblek za godbe-
nike PO ne more ugoditi, ker ni finančnih sredstev v skladu skupne porabe.
Predlog zdravstvenega doma za cepljenje članov kolektiva proti gripi se sprejme in se za vsakokratno cepljenje posameznika plačajo stroški v znesku
4,00	din ali za trikratno cepljenje 12,00 din. Ti stroški se poravnajo po zaključnem računu za leto 1971.
Na predlog SPO, kadrovske službe se razporedi KOLESA Bojana, dipl. inž., doslej zaposlenega na delovnem mestu »vodja končne kontrole« na delovno mesto »vodja službe pretoka gradiva«. Ta premestitev se izvrši s 15. 10. 1971. Do uveljavitve nove analitične ocene delovnega mesta »vodja službe pretoka gradiva« prejema KOLESA Bojan osebni dohodek iz dosedanjega delovnega mesta.
Glede na dopis sektorja kvalitete za zvišanje obračunskih postavk nekaterim delovnim mestom v tem sektorju, kakor tudi glede na individualne pritožbe ali prošnje za spremembo obračunske postavke, ki so jih prej ali pozneje dostavili: Valentič Milena, Turk Marija, Oder Otman in sodelavci iz knjigovodstva stroškov, Knez Marija in drugi se sklene, da se v skladu z 19. sklepom PO z dne 6. 5. 1971 vsem tem prošnjam in pritožbam ne more ugoditi, ker bi negativno vplivalo na sedanja razmerja in naj se obračunske postavke urede z novo analitično oceno delovnih mest.
Enako velja za predlog uvoznega oddelka, da naj bi se obračunske postavke tov. Cokan Olgi in šega Heleni zvišale.
Obstaja utemeljen sum, da je tov. Berginc Franc, dipl. psiholog, vodja kadrovske službe pri poskusu sporazumne odpovedi delovnega razmerja tov. Milutinovič Gordane storil prekršek delovne dolžnosti ter se predlaga nadrejenemu, da se uvede postopek. V kolikor to v 14 dneh ne bo storjeno bo stvar predana DS v odločanje.
Prošnja Pavlič Lojzeta za plačilo stroškov kazenskega postopka v zvezi zasebne tožbe z Metličar Jurijem se zavrne.
PRIPOMBE 0 NAGRADI
V »Emajlircu« št. 9 z dne 30. 9. 1971 je napisan kratek dopis z naslovom: »Pritožil se je« v katerem je opisano, da sem se pritožil zaradi nagrade.
Da si ne bodo nekateri mislili: »Ta je pa dober!«'Dobi nagrado, ki bi jo bil vsak vesel, potem se pa pritoži. Zato bom v tem sestavku to zadevo malo pojasnil.
Zaradi spremembe programa proizvodnje je ostalo v skladišču 5886 komadov nekurantne embalaže za pakiranje EMO-5s v vrednosti 59.187,06 din.
Da ne bi teh skoraj šestih milijonov starih dinarjev vrgli na odpad, sem na predlog nabavne službe začel proučevati možnost, kako bi se dala ta embalaža uporabiti za pakiranje drugih artiklov.
Po nekajkratnih poizkusih mi je uspelo ugotoviti, da lahko z dodatno embalažo tj. s primernimi vložki ter skoraj neopazno spremembo prostornosti Becker jeve oljne peči EMO-5c pakiram v nekurantno embalažo od EMO-5s. Tako sem v embalažo za EMO-5s lahko pakiral EMO-5c in EMO-3c in na ta način prihranil podjetju še 45.580,50 din, ker je bila nekurantna embalaža za EMO-5s cenejša od embalaže za EMO-5c.
Po izračunu je nastalo čistega prihranka podjetju 105.767,56 din, če se porabi vsa ta embalaža. Izpis iz zapisnika 12. redne seje PO pa se glasi: »Na predlog SETR se izplača Podpečan Dra-gotu nagrada v višini 1 % od ustvarjenega prihranka v znesku 250,00 din pri preureditvi ostankov embalaže od EMO-3s in EMO-5s na EMO-5s in EMO-3c.
Moja pripomba o nagradi z dne 7. 6. 1971 na zgoraj citiran predlog SETR ni pritožba, temveč samo prikaz nepravilnega zneska 250,00 din kot 1 % nagrade.
Zelo sem zadovoljen, da sem podjetju koristil tako, da sem prihranil nekaj denarja in mi ni vseeno, da se takšna zadeva hoče prikazati v javnosti drugače.
Drago Podpečan
_ DELAVKE V ZAVIJALNICI NISO ZADOVOLJNE
Svet delovne enote upravno administrativnih služb je razpravljal o vzrokih prekinitve dela v zavijalnici ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov. Na tej seji je direktor tehničnega sektorja povedal, da se problem zavij alnice glede nizkih osebnih dohodkov vleče že kakšni dve leti in da so delavke prisiljene zahtevati, da se njihovi osebni dohodki dokoč-no urede, poleg tega pa je treba rešiti kam naj zavijalnica spada.
V zavij alnici nastopajo tudi težave v tem, da je včasih ogromno dela, včasih pa manj ali pa ga sploh ni.
Svet delovne enote upravno administrativnih služb je problem zavijalnice predočil poslovnemu odboru z zahtevo, da se ga čimprej reši.

NASI VETERANI DELA
Ko so mi v kadrovski službi predložili seznam sodelavcev, ki so deset ali več let nepretrgoma zaposleni v tovarni, s prošnjo naj ga objavim v »Emajlircu«, sem se odločil, da ne objavim le seznama temveč povem še nekaj svojih misli o tistih sodelavcih, ki čutijo izredno globoko pripadnost kolektivu neglede na težave, ki se pojavljajo. Ti naši sodelavci so pri svojem dolgoletnem delu v tovarni nedvomno premagovali še večje težave in jih tudi premagali. Niso klonili in iskali zaposlitve drugje. Ostali so zvesti svojemu kolektivu. Oni so in bodo ostali eno največjih bogastev tovarne, kajti s svojimi izkušnjami vplivajo na njen napreden razvoj.
Po našem pravilniku prejmejo dolgoletni delavci določene nagrade kar je lepo in prav. S tem jim damo priznanje, vendar menim, da bodo morali biti deležni v bodoče naše večje pozornosti.
Vemo, da je delovni človek včasih že z malim zadovoljen in največje njegovo zadovoljstvo je, če se ga upošteva in vpraša za njegovo mnenje o raznih gospodarskih zadevah. Povedal bo premišljeno in preudarno svoje mnenje in zadovoljen bo, če bomo njegov nasvet upoštevali, čutil bo, da tudi on sam nekaj pomeni.
10 let neprekinjenega dela
Stodevetindevetdeset sodelavcev in sodelavk prejme letos za
29.	november posebne nagrade za dolgoletno delo. Objavljamo njihova imena.
Apat Mihael Bajec Gabrijela Belej Friderik Belina Ana Beltram Marjan Benkoč Fančiška Bizjak Ivan Borovnik Albin Borovnik Marta Božič Alojz Brečko Ida Brence Adolf Brežnik Ivan Centrih Mina Cepuš Greta Cirkulan Adolf Cocej Terezija Čakš Leopoldina Černič Jožefa Debeljak Erna Deželak Marija Drobnak Olga Es Nada Flis Albert Fridau Karl Gaber Mirko Gaber Ana Gaber Elizabeta Gavez Anton Globovnik Adolf Gluvič Vlado Golihleb Majda Gor Ladislav Gorjup Ladislav Govedič Anton Gubenšek Karolina Hrovatič Janez Hrastnik Neža Hribernik Ivan Iršič Anton Ivajnko Stjepan Javornik Marija Jazbinšek Martina Jelovšek Edi Jeram Irena Jošt Adolf Jug Justina Juršič Erika Kačičnik Gizela Kelher Antonija Klopotan Marija Klukej Doroteja Kmecl Ana Ko j ek Marija Kolarič Karl Korbar Erna Kores Jože Korošec Anton Korošec Jožefa Kosec Ljudmila Košir Ana Koštomaj Rozalija Kovač Antonija Kovačič Dragica
Kračun Karl Krajnc Franc Krebl Frančiška Kričaj Jakob Lah Štefan Leben Justina Lipovšek Amalija Lipovšek Anton Lipovšek Ivan Majcen Slava Marot Milan Martinko Rozalija Mastnak Franc Matjašič Ana Mavhar Janez Mesarič Jožefa Mlinar Angela Mohorko Vinko Mutec Ivan Napret Silva Novak Frančiška Novak Vilko Ogrizek Julijana Orličnik Justina Ovtar Anton Paumgartner Kari Pavlič Frančiška Petan Marjan Petek Štefanija Pešak Vinko Petek Vekoslava Pevec Ivan Pilih Aana Pilko Marija Pirš Silva Podgoršek Irena Podhraški Jože Pahole Ivan Polutnik Ciril Polutnik Marija Popovič Vera Prevolnik Venčeslav Pungaršek Marija Pušnik Karl Pušnik Marija Radakovič Danica Rajniš Monika Ravnjak Danijela Razbošek Veronika Razgoršek Nada Regula Viljemina Rejc Ida Rezar Stanislava Selčan Ema Sivka Anica Skamen Frančiška Skrbiš Franc Slatinek Franc Sojč Ana Srebot Ljudmila Stropnik Ivan Stropnik Ivana Šekoranja Alojz Šergan Frančiška
Šket Avgust	Čater Terezija
Škornik Stanislav	Jošt Jože
Špes Ana	Kelher Marija
Štancer Ivana	Knez Maks
štante Pavla	Kolar Justina
štimulak Marija	Korošec Hedvika
Terbovc Alojzija	Kramar Silva
Tivadar Marija	Krivec Krista
Točaj Antonija	Krivec Vida
Toman Ivan	Lipej Ivana
Tratenšek Julijana	Mlakar Albin
Trček Feliks	Pavlovič Ljubo
Veber Karolina	Pečnik Jože
Velenšek Štefanija	Ratej Rihard
Vengust Rudolf	Sjekloča Milena
Ver del j Rozalija	Suholežnik Erna
Veršnik Hedvika	Suholežnik Greta
Videc Terezija	Šoba Štefanija
Vodeb Terezija	Šorn Milan
Vodušek Dragica	Štefančič Avgust
Volovšek Jože	Tifengraber Jože
Zagnajster Stanko	Tominc Ema
Zalokar Jakob	Vitanc Jožefa
Zalokar Mirko	Zupanek Katarina
Zorinič Josip	Železnik Olga
žaberl Genovefa	Gornjak Zora
žerjav Jože	Krivec Franc
Žnidar Terezija	Kristl Vera
Žnider Helena	Kovačič Marija
žurman Milica žvižej Danijel	Kotnik Štefanija T liTri Frno
žviželj Leopoldina Ajdnik Helena	LUU A Julila Lederer Ana
Bevc Frančiška	Vodovnik Feliks
Cocej Olga	žeberl Marija
Cocej Stanko	Kekec Franc
20 let neprekinjenega dela
Štirideset sodelavcev in sodelavk prejme letos za 29. november posebne nagrade za dolgoletno delo. Objavljamo njihova imena.
Belak Franc Blatnik Vid Belina Rudi Cokan Ljudmila Cvikl Franc Dvoršak Stane Doberšek Rozalija Gril Frančiška Gmajner Frančiška Gruber Edi Goleč Jožica Hrovatič Ana Jevtič Miloš Korošec Marija Koštomaj Bernard Krajnc Jožefa Kvedr Zofija Lihteneger Marija Matjašič Ivica Korošec Ana
Pušnik Jožefa Podergajs Dora Pavšnar Viki Razgoršek Alojzija Rečnik Alojzija Renčelj Frančiška Rep Leopoldina Ramšak Jožefa Stropnik Jože Svet Vili Škrubej Franc Todorovski Ana Tevč Terezija Vanovšek Viki Vodeb Peter Vodeb Vera Zabav Miroslav Zottl Ernest Zalokar Miha Žgajner Martin
30 let neprekinjenega dela
Štirinajst sodelavcev in sodelavk prejme letos za 29. november posebne nagrade za dolgoletno delo. Objavljamo njihova imena.
Hartman Štefanija Juhardt Terezija Jeseničnik Štefanija Federnzberg Anton Koželj Vida Krajec Vida Krempuš Ela
Košenina Ljudmila Mirnik Franc Leskovar Karolina Rezar Štefanija Škoberne Frančiška Štiglic Fanika Resnik Matilda
40 let neprekinjenega dela
Dva sodelavca prejmeta za 29. november posebno nagrado za dolgoletno delo. To sta naša stara veterana dela POKELŠEK Karel in MUHOVEC Ludvik.
Vsem dolgoletnim sodelavcem naj veljajo naše najiskrenejše čestitke ob njihovem jubileju, želimo jim mnogo sreče in zadovoljstva pri nadaljnjem delu.
Sma\f^ieo
8
OSEBNI DOHODKI
Osebni dohodki so v letošnjem letu naraščali v okviru 11 % zveznega limita in izjemno odobrenih možnosti za njegovo prekoračitev. V I. polletju so v primerjavi z enakim obdobjem lani porasli za 25 % in v mesečnem poprečju na delavca za 21 %. Ker je družbeni proizvod na delavca porastel za 23 %, so se osebni dohodki tudi gibali v okvirih družbene produktivnosti. Zaradi precejšnjega zvišanja življenjskih stroškov je jasno, da so realni osebni dohodki porasli manj, kot je bilo predvideno, ponekod pa so ostali celo na poprečju lanskega leta (analiza SDK Celje, avgust 1971).
Aktivnost celjskih sindikatov je bila osredotočena za odpravo nizkih osebnih dohodkov, zlasti tistih izpod 800 din. Od 29.653 za-
poslenih je v mesecih april—junij
1.1.	še vedno prejemalo 342 delavcev (1,15 %) osebni dohodek izpod te meje (septembra lani 1.932 ali 7 % in januarja letos 1.182 ali
4,1	%). Sindikati si prizadevamo čimpreje doseči najnižji osebni dohodek v višini 1.000 din. Možnosti niso naklonjene temu cilju, saj so v mesecih april—junij t. L, poleg omenjenih 342 delavcev, prejemali kar 2.203 delavci (7,4 %) poprečni osebni dohodek med 800 in 900 din; od teh v 51 gospodarskih organizacijah 1.900 delavcev in v 20 organizacijah družbenih dejavnosti 303 delavci. Težo naloge osvetljujemo z oceno, da bi v sredini leta osebni dohodki ne smeli biti nikjer izpod 900 din, da bi do konca leta eventualno uspeli z uresničenjem zastavljenega cilja.
JGickoiftke, vedi
V podjetju so se r* H zaposlili:
Košec Jože, Ivanc Jože, Zupanc Rajko, Kroflič Ludvik, Po-ček Bojan, Kač Danilo, Fevžer Jože, Videnšek Jože, Lužar Anton, Piavce Danimir, Gračner Ivan, Pezelj Mirko, Kopinšek Stanislav, Gornjak Drago, Arzenšek Martin, Dolar Jože, Rak Nikolaj, Žnidar Ladislav, Zupanc Ivan, Žolnir Ljubomir, Jagodič Dušan, Posinek Peter, Gaber Bojan, Zupanek Vinko, Soline Martin, Lipar Martin, Kolšek Marjan, Zidar Marjan, Pilih Vojko, Zupanc Ivan, Muršič Marjan, Pantner Anton, Del-Negro Boris, Jaušovec Roman, Šket Branko, Voga Dušan, Ljubek Vladimir,, Kos Danilo, Jurgec Janez, Štifter Izidor, Kukovič Marjan, Rotar Miroslav, Krk Branko, Kušer Anton, Jezovšek Vinko, Golob Ivan, Podgoršek Franc, Muhovec Marjan, Komplet Silvo, Leskovšek Ludvik, Regula Jože, Šuster Cvetko, Noner Silvo, Golob Milan, Arhanič Zvonko, Tepež Ignac, Štular Peter, Pengal Bojan, Anderluh Anton, Amon Martin, Soršak Marjan, Brezovšek Gabrijel, Tesovnik Franc, Klajnšek Ivan, Vodišek Jože, Vodišek Edvard, Koštomaj Franc, Gruber Zlatko, Ojsteršek Martin, Vodišek Anton, Žalih Branko, Železnik Franc, Žlavs Anton, Mešič Izudin, Mladenovič Zlatibor, Lazarevič Radomir, Kostič Vero-ljub, Jevtič Dragutin, Ickubič Radomir, Krstojevič Blago je, Sev-šek Franc, Zomšek Karl, Kovač Mirko, Pohor Jože, Malin Srečko, Špiljak Ignac, Feldin Ciril, Vrešnjak Vili, Kores Alojz, To-plišek Ljudmila, Jelen Darinka, Rozman Terezija, Laznik Vera, Podgoršek Svetlana, Smole Marija, Šarlah Julijana, Pahole Marija, Šafran Marta, Sivka Zdenka, Dreml Justina, Romih Zdenka, Skale Marija, Pratneker Vida, Kodurovič Derviša, Pačnik
Štefanija, Cujež Ljudmila, Selih Ivana, Sitar Ivanka, Dobrotinšek Matilda, Rumež Danica, Gorišek Jelka, Dumbuja Jožica, Pratneker Sonja, Vovk Alojzija, Špan Silva, Konec Marija, Pavlovič Ži-vojka, Čepin Dragica, Marčič Zlatka, Trnovšek Antonija, Kosič Dušanka, Aleksič Jovanka, Čebin Marija, Hliš Ana, Božič Marija, Kolar Bronislava, Senic Aleksandra, Levovnik Darinka, Macuh Cvetka.
Iz podjetja so odšli:
Motaln Stanislav, Ahtik Ivana, Goter Marija, Kar laž Zora, Gričnik Matilda, Ribič Jelka, Jevši-nek Vera, Sem Dragica, Ograjen-šek Rozalija, Krajnc Jožefa, Habjan Milena, Gaber Marija, Mastnak Cvetka, Simič Koviljka, Tabakovič Hermina, Iljevec Marjana, Jesih Irena, Plevnik Ivan, Štancer Janez, Marot Anton, Pečnik Anton, Petek Ivan, Pegane Karl, Kovačič Milan, Mansuti Jože, Kozovinc Zlatko, Hren Alojz, Belak Gvido, Oset Valter, Ljubič Ante, Jezovšek Vinko, Ošlak Jože, Gubenšek Jože, Onič Jože.
Samovoljno so odšli:
Milutinovič Gordana, Salamon Aleksander, Petkovič Milorad, Pokelšek Srečko, Koželj Gabrijel, Jeranko Janez, Dosedla Rafael, Podpečan Jože, Motoh Peter, špiljak Mirko, Hrušovar Jože, Brence Adolf, Ocvirk Branko.
Na odsluženje JA so odšli:
Koštomaj Janko, Košec Miroslav, Veligovšek Drago, Trobiš Marjan, Počivavšek Ratko, Brež-nik Peter, Golob Franc, Krajnc Rudi, Štampe Rudi, Krajšek Venčeslav, Ašenberger Franc, Rampe Martin.
Invalidsko upokojeni:
Krajšek Marija, Arnšek Rozika, Pavline Ana, Tivadar Jože,
NEUREJENOST OD POVZROČA TEŽAVE
Že večkrat smo pisali o neurejenosti osebnih dohodkov, da je naš sistem delitve zastarel in podobno. To nam dokazujejo tudi ponavljajoča se nesorazmerja med delovnimi enotami. Zaradi tega je delavski svet na zadnji seji postavil kot eno prvih nalog, da se do konca leta uredi sistem delitve osebnih dohodkov.
Že na prvi prihodnji seji bo sprejel novo metodo za analitično oceno delovnih mest, katere osnutek smo že objavili v eni zadnjih številk našega lista in v izredni izdaji »Emajlirca«.
Pričakujmo torej, da bomo kmalu lahko objavili na vpogled članom kolektiva novo analitično oceno delovnih mest, ki naj bi bila sprejeta še pred novim letom.
REKREACIJA IN ODDIH DELAVCEV
Skoraj vse delovne organizacije so sledile našemu predlogu o formiranju sklada za rekreacijo in oddih ter izdvojile najmanj 300,— in največ 600,— din na zaposlenega. Nikakršnega regresa za letni oddih niso prejeli le delavci v »Obnovi«; manj kot 300,— din pa v EMO, Ingradu, Železniški postaji, Sekciji za vleko, Kolodvorski restavraciji in Carinarnici; več kot 600,— din pa so izplačali v Kontroli meril in plemenitih kovin (650,— din).
PRODAM
PEČ NA OLJE EMO-8, malo rabljeno in po ugodni ceni.
Informacije na tel. št. 460 ali soba 45/11 nad.
PREKLIC
Podpisana Marjana Žolger, delavka v varilnici ročajev javno preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla tovarišici Anici Vinder o tovarišu Jožetu Žlender-ju in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
Marjana Žolger 1. r.
ZAHVALA
Ob prerani in bridki izgubi moje drage žene Štefanije se prav iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Še posebno se zahvaljujem sindikalni podružnici za pomoč in venec, sodelavcem iz skladišča gotove posode za pozornost, tovariško pomoč in venec ter godbi na pihala za igrane žalostinke.
Žalujoči mož Franc Jančič
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage žene Fride se prav iskreno zahvaljujem mojim bivšim sodelavcem iz obrata izdelovalnica kotlov, za tovariško razumevanje in darovani venec. Prav tako iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Franc Kovač z družino
Fabriške
zdrahe
Zdaj pri nas je v navadi, da si pisma pišemo, kot, da bili bi nomadi, ki se redko vidijo.
Pa se pisem je nabralo, kakih ducat na upravi, v njih kulture je zrcalo, ki se ji slepota pravi.
So vremena se stemnila, nehote nam kar čez noč, zdaj razbita je idila, ki je vladala nekoč.
Zbili so na dan sestanki, kakor gobe po dežju, njih morijo nas ostanki, v spanju željnega miru..
Usklajevali smo stališča, ure in ure, dan za dnem, skriti v kotu zaklonišča, radovednim vsem očem.
Skoraj rekel bi komanda, ponekod je bila čenč, kaj skrivala veranda, danes ve le »obermenč«.
Za nameček so se ženske, v »štrajk« spustile kar
tako,
da razmere so vremenske, zmešale še bolj močno.
Končno so vrhunske seje, trajale ur pet in več, da zdaj nov nam veter
veje,
ki spet ni vsakomur všeč.
Menda vremena še zjasnila, čvekačem niso se docela, le nova delovna merila, pri njih bodo uspeh imela.
Morda pa komu stvarno
delo,
ki ustvarja trdnega
človeka,
je morda manj kot nam
veselo,
zato ostane raje čveka.
In čveka tu in čveka tam, povsod kjer plodna so mu tla,
če tukaj ne, pa kam
drugam,
modrosti čvek, prodajat
zna.

Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno- v nakladi 4800 izvodov in. ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86. telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje