PRIMORSKI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
LOVENSKO PRIMORJE
Uto 1. štev. 117 - Cena 2.- liri
TRST, sobota 29. septembra, 1945
UredndStvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-1. Ted, št. 93806,93807,93808. Rokopisi se ne vračajo
Pomen Trsta
Na prvi seji italijanske konzulte v Rimu je priHo pred par dnevi do burnih manifestacij, ko je poslanec Cap pa vzkliknil:
«Viva Trieste Italiana>. Nato ®o vsi poslanci vstali, vstala je tudi galerija in vsi skupaj so vzklikali italijanstvu Trsta, tako je javljal italijanski tisk.
Istočasno je urednik lista «11 Lavoratore» izjavil, da ne more sprejeti imenovanja v rimsko konzulto, ker je narod Julijske krajine, ki bi ga on moral zastopati, le ponovno izrazil željo za priključitev k Jugoslaviji.
Medtem ko so v Rimu vzklikali «Viva Trieste Italiana*, je v Trstu, Tržiču, Miljah in Pulju stavkalo okoli 200.000 delavcev ti delavci so se že neštetokrat izrazili, da želijo živeti v Jugoslaviji. Ti delavci so po narodnosti večinoma Italijani, meščani Trsta in omenjenih jnest.
Vzklikanje v rimski konzulti spominja na iredentistična in imperialistična vzklikanja Trstu v rimskem parlamentu med kti 1915 in 1918. Tudi tedaj so vpili na isti način in v glav-nem isti ljudje (ker je n. pr.
9rof Sforza izvoljen sedaj za Predsednika konzulte), tudi tedaj je vzklikanje imelo isti prizvok: dobiti Trst, da bi se iz Trsta moglo iti še dalje. Toda situacija je sedaj drugačna.
0 razliki tedanje in sedanje situacije se niti ne izplača pisati, ker je bilo to že tolikokrat poudarjeno in je že vsakemu jasno.
Vendar pa je, izgleda, potrebna podčrtati eno: Trst je po 25. tetih rimskega vladanja spo-znal, da zanj v mejah Italije ni življenja in obenem uvideva, da mu v premagam Italiji ki je Porušena, ekonomsko uničena, s temnimi izgledi na propad težke industrije, ne bi bilo dano »iti toliko življenja,, kolikor ga je imel zadnjih 25 let.
Se nekaj je Trst spoznal. V zadnjih par letih je spoznal, da njegovemu italijanstvu ne preti iz zaledja t. j. iz slovanskih krajev nobena nevarnost. To je Trst spoznal v borbi proti fašiz- strattvno vzklikali: «Viva Trie■ mu, ko so Slovenci s Krasa, z jItaliana*, tem bolj, ker ita-Barkovelj, iz Skednja obenem ! Pijanstvu Trsta ne preti nobena s tržaškimi Italijani prelivali kri	*
D borbi proti fašizmu in nacizmu. Pa tudi v dneh osvobojenja, ko so Tržačani s puško v roki Pomagali po mestnih ulicah borcem jugoslovanske armade za osvoboditev mesta, in tudi tisti kratek čas za tem dokler »i jugoslovanska vojska mora-zapustiti Trsta, so se vsi Tržačani prepričali, da nikomur niti v glavo ne pade, da bi se zaletaval v italijanstvo italijanskih meščanov Trsta, kot ni nikdar italijanskemu delavcu Trsta padlo v glavo, da preganja tržaškega Slovenca, ker je druge narodnosti.
Tudi mi Slovani lahko mirne duše kličemo: «Zivijo italijanski Trst!-» Toda to naše vzklikanje nima takega prizvoka, ga ima vzklikanje rimske konzulte. F vzklikanju iz Rima *e po malem čuti tudi sovrašt-°* medtem ko se v našem čuti *Jjma ljubezen, ljubezen za , »sf> pa naj se v njem govori Julijansko ali slovensko. Kajti Us niti italijanska govorica nv-
1 italijanstvo Trsta niti malo ® bodejo. Mi čutimo, da je Trst
to je naše skupno mesto: italijanov iz središča mes-?*> Italijanov iz tovaren, mesto lovencev iz predmestij, kme-iz bližnje in daljne okolice »sta, prav tako, kot je Kras .zaledju Trsta, kamor Trža-J®hodijo ob nedeljah na izlet,
I^ki. Kajti nas se ne more Ako nas razdele, propa-jjmo mi v Trstu, kot oni v za-ju. Kaše življenje je v zgo-°vi«t tako medsebojno preplc-n°, ekonomsko in kulturno in 0??osto tudi rodbinsko, da je ta i**tek skupnosti popolnoma raven. Trst je z zaledjem eno-Pm ^.alijani in Slovani tega \rdr?&ja so eno. Sta dve narod-^ti, dva jezika, ali naš jezik <tel/lt0re deliti. Ce nas jezik ne p tovarnah, na tržnici, če k'1* jezik ni delil v skupni bor-i ’ kako na j naš jezik deli t>
/toče v udarniškem delu za
?°«i
vsaka nekajkrat večja in številnejša federalna enota, tedaj to pomeni, da Trstu ne preti nobena nevarnost za njegovo italijanstvo. Kajti Trst bo v Jugoslaviji italijanska država. A Slovani v Trstu bodo v tej državici narodna manjšina. Toda niti Slovenci niti Hrvati iz ostalih federalnih enot Jugoslavije ne bodo v skrbeh za usodo svojih sonarodnjakov v tej italijanski federalni edinici iz enostavnega razloga, ker v Jugoslaviji ni nacionalnega zatiranja, pa ga tako ne bo tudi ne v Trstu, tem bolj, ker bo Trst tedaj imel svojo demokratsko izbrano, narodno oblast, a narod sam ni nikoli imperialističen, ker narod, široke ljudske množice ne tlačijo drugih narodov.
Italijanstvo Trsta bo imelo tedaj vse prednosti za svoboden razvoj, ker bo italijanstvo, italijanska kultura pristopna najširšim italijanskim množicam Trsta, kar doslej ni bilo vedno tako. Razen tega pa bo ta italijanska kultura, ki pomeni italijanstvo, imela daleko večji vpliv na Slovane v Jugoslaviji, tako da bo prav tedaj Trst mogel opravljati plemenito vlogo razširjanja zdravih pridobitev italijanske kulture.
Ta velika vrata, ki v Sredozemlju najgloblje segajo do srca Evropi, so potrebna nam, ljudem iz zaledja Trsta, Slovencem in Hrvatom, Avstrijcem, Cehom, Madžarom. Ta vrata niso potrebna ljudem iz Padske ravnine. Ta vrata morajo biti čim bolj odprta na sever, to je potreba samih prebivalcev Trsta, pa naj bi bili tudi stopro-centni Italijani.
Torej: da bo Trst federalna enota demokratske in federativne Jugoslavije, to je potreba Tržačanov, potreba Slovencev, Hrvatov, Avstrijcev, Cehov, Madžarov. Vsi ti narodi iz zaledja in ogromna večina prebivalstva Trsta hoče, da bo prišlo do takega sklepa v Londonu.
Zelja in korist vseh zainteresiranih narodov je menda vendar bolj merodajna od Pavla Cappe in njegovih kolegov v rimski konzulti, ki so demon-
Svet zunanjih ministrov
V pričakovanju zakijučknega komunikeja
London, 28. Reuter. — Svet zunanjih ministrov je imel danes dve seji in je, kot pravi komunike, nadalje razpravljal o (francoskem memorandumu o kontroli in upravi Nemčije, ter pregledal poročilo namestnikov o vprašanjih dnevnega reda, ki jih bo treba v smislu zadevnega sklepa še dalje proučevati.
Jutri zjutraj se bo vršila ponovna seja.
Reuterjev diplomatski dopisnik je mnenja, da bosta jutri dve seji in da se bo Svet verjetno sestal tudi v nedeljo.
Predstavniki petih velesil pripravljajo osnutek protokola in končnega poročila.
Doslej sta bila izročena namestnikom načrta o mirovni pogodbi z Italijo, in o preskrbovanju Avstrije.
Upajo, da bo končno porodilo naznanilo načrt za nadaljevanje dela glede ostalih vprašanj.
London, 28. VZN. — Sinočnje poročilo Sveta zunanjih ministrov o-menja samo, da je Svet «popoldne nadaljeval razgovore o francoski poslanici, ki zahteva povrnitev premoženja, ki so ga zaveznikom odvzeli Nemci*.
London, 28. Kanadski ministrski predsednik M&cKenzie King je izjavil včeraj v spodnji zbornici, da njegova vlada smatra da so razgovori Sveta zunanjih ministrov v
Londonu predhodnega značaja,
Kanada in drugi narodi, ki sestavljajo Združene narode, bodo imeli možnost preučiti in razpravljati te pogodbe preden jim bodi dali dokončno obliko.
London, 28. — Ker je današnji dan konference Velike petorice brez dvoma zadnji, razpravljajo listi o doseženem. Diplomatski urednik «Daily Telegraph* piše, da bi ne bilo pravilno govoriti o neuspehu ali o «slabih rezultatih*.
Diplomatski dopisnik opozarja na začetni program konference, ki je predvideval «pripravo mirovne pogodbe, z Italijo, Rumunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko*, upoštevajoč, da konferenca ne more biti dokončna, ker je treba načrte predložiti Združenim narodom.
«Tudi če bi Svetu uspelo doseči popoln sporazum, bi Združeni narodi morali načrte podrobneje proučevati. Svet v tej nalogi ni uspel, toda reči je mogoče, da je sedaj mnogo manj dvomov in dvoumnosti o političnih vprašanjih in željah velesil, kot pa na začetku konference. Mnogo kart je bilo vrženih na mizo.*
Urednik istega lista piše, da bi bilo neumestno obupovati in dodaja: «Recimo odkritosrčno, da bi bil s preveliko naglico izdelan mir slab mir. Preveč imamo razlogov
Kardeljeve izjave Hamsonu
nevarnost in ker smo tudi mi, ljudje iz zaledja Trsta, pripravljeni klicati živelo italijanstvo Trsta, ker italijanstvu Trsta nima nihče namere osporavati niti ne privajati v nevarnost.
Tako so pripravljeni klicati tudi tržaški meščani slovenske narodnosti, ker vedo, da bodo v bodoči federalni enoti Trst, kot državljani demokratske in federativne Jugoslavije, mogli v skupnosti s svojimi someščani, Italijani živeti in graditi svojo slovensko kulturo ob italijanski kulturi, ki jo bo Trst predstavljal in razširjal po slovanskem svetu.
(Po «Glasu Istre*)
London, 28. Reuter. — Jugoslovanski podpredsednik vlade in vodja jugoslovanske delegacije na konferenci zunanjih ministrov Edvard Kardelj, je v razgovoru z reu-terjevim dopisnikom Hubertom D. Harrisonom dejal, da nudi Jugoslavija Trstu popolno svobodo za njegovo italijansko in slovensko prebivalstvo. Italijanom bodo za-imeli bodo lastne časopise in verza bo uživala pomoč pri razvoju, imeli bodo lastne časopise in popolno pravico uporabe lastnega jezika. Ker tvorijo večino v samem mestu, bodo kontrolirali neodvisni parlament, ki ga bo Trst dobil kot ena izmed federalnih enot Jugoslavije in poslali bodo 25 članov, isto število kot Slovenija, Srbija in druge federalne enote, v Dom narodov. Italijani, ki so lastniki večine velikih podjetij v mestu, bodo imeli mnogo od izgraditve Trsta v veliko mednarodno pristanišče.
To bo storjeno z ustanovitvijo velike, mednarodne kontrolirane, proste cone v pristanišču in z za-jamčenjem posebnih koncesij glede tarif na jugoslovanskih železnicah porabnikom pristanišča. Ta mednarodna cona bo izven jugoslo-
Politična napetost v Italiji
London, 28, Tanjug. — «Daily, ni skupščine so nato pričeli vzkli-Telegraph* objavlja članek svoje- kati: «Nič še ni bilo storjenega, da ga rimskega dopisnika v zvezi z J se jim odvzame orožje!*.
kk0v° od fašizma uničene de-
f/je bi živeli skupaj v neki fa *	nacionalistični državi,
la
^ k* naš jezik delil, ker jja l'i eni državni narod, drugi manjšina. V imenu e-*kn Poganjali druge. Toda v He r‘ncm življenju v državi, ki fna državnih narodov, v Krn’JfjCr vsi narodi ena-hait “j”' kjer vsi uživajo e-taki ern°kratske svoboščine, v h r,r'aiJ* se ne more čutiti, da »to fta razlika med ljudmi sadike * ker govore različne je-
So
Podpredsednik
jugoslo-<ta vlade Kardelj izjavlja, *e>) Trst v Jugoslaviji po-federalna enota, torej po-država, z istimi pravi-v domu narodov, kakor.
zadnjimi nemiri v Italiji. Članek pravi med drugim:
»Nemiri, ki vladajo po vsej Italiji, iimajo tri vzroke: Draginja, neenako razdeljevanje hrane, čemur je vzrok črna borza in splošna politična napetost.
Včeraj je bilo proglašeno obsedno stanje v mestu Lecce blizu Barija, kjer so karabinjerji streljali na množico in pri tem ubili tri, ranili pa 30. oseb. Poleg tega so bila poslana v Sicilijo italijanska vojaška ojačenja s tanki, ker postaja separatistično gibanje vedno aktivnejše in bi lahko zavzelo agresivne oblike.
Tretji vzrok je pojasnil v svojem govoru sam Parri, ki je v skupščini o vprašanju notranjega miru v Italiji dejal:	«Skoraj popolnoma
sem prepričan, da pri nas ne bo prišlo do državljanske vojne*. V Lecce, kjer Je množica, v kateri je bilo tudi okoli 5,000 žena, demon-Htlrala pred prefekturo proti draginji, so danes vse delavnice in pisarne zaprte, zbiranje pa prepovedano. Danes je prefekt mesta sprejel predstavnike vseh političnih strank, ki so zahtevali ukinitev obsednega stanja, toda njihova zahteva je bila odbita. V mesto so bila nujno poslana policijska ojačenja in uvedena je bila policijska ura ob 7 url zvečer. O podobnih incidentih poročajo tudi iz Narda v okolici Lecce.
Prod nekoliko dnevi so sa v Neaplju uprli pristaniški delavci, ker delajo nemški ujetniki v pristanišču; zaradi tega je bilo 1.000 nemških ujetnikov odpeljanih na sever, obljubili so pa, da bodo tudi ostanek 7.000 nemških ujetnikov kmalu rapatrlirall.
Dane« Je v skupščini govoril g, Parri o notranjih prilikah v Italiji in omenil, kako velika količina o-rož ja ja la v deželi. Desničarski 3* i
Ko je pripomnit, da italijanske vlade, kt so bile na oblasti, preden se je na oblast povzpel fašizem, ni mogoče imenovati demokratične, je nastala v skupščini gneča, demo-stracije in vzkliki. Iz vsega tega hrupa je bilo najbolj slišati vzklike: «{5ivel Orlando!*.
Grof Sforza, predsednik skupščine, je predlagal, naj stopi signor Parri na bivše Mussolinijevo mesto, da bi ga mogli bolje slišati, kar je pa izzvalo negodovanje.
Zapeljani kmetje hočejo domov
Celovec, 28. V zadnjem času se vedno bolj širijo govonce, da bodo Madžari, ki se v velikem številu še vedno nahajajo na Koroškem, vrnili na Madžarsko. Tozadevno se vršijo tudi priprave za jihov odhod. Madžari, ki so bili na Koroškem še vedno v vojaških formacijah pod poveljstvom svojih oficirjev, so mo-rali sedaj oddati angleški zasedbeni oblasti skoro vse konje in vozila. Med madžarskim moštvom in oficirji se opazuje precejšnja napetost. Madžarski vojaki izjavljajo, da komaj čakajo, da bi prišli domov na Madžarsko. Mnogi njihovi oficirji pa jih od te namere odvračajo.
Ravno tako bi se radi vrnili Jugoslovani, posebno kmečki ljudje, ki so bili vsled lažne propagande, večinoma od svojih župnikov, zave deni, da so zapustili svoje domove. Razni najeti agenti pa jih strašijo z vsemi mogočimi lažmi o razmerah v Jugoslaviji in Jih odvračajo od povratka v domovino. Strahujejo jih tudi s tem, ra jim pravijo, da oblasti ne dajejo dovoljenja za povratek. Pametnejši pa so spregledali to lažno propagando in se javljajo' pri jugoslovanski repatria-cljski komisiji v Celovcu, ki bo po-•krbsia aa njihov povratek.
za mišljenje, da 6 mesecev pogajanj za Versailles-ki mir ni bilo dovolj.
Mnogo boljši je počasi zgrajen mir, kot pa slab mir. Mnogo boljši je mir, ki resnično odgovarja mislim podpisnikov, kot pa mir zgrajen za temi mislimi.*
Nepravična In absurdna meja
London, 28. Tanjug. — Nedavno je v Angliji izšla geopolitična knjiga »Nova Evropa - uvod v njeno politično geografijo*, ki jo je napisal profesor manchesterske univerze Walter Fitzverald. Profesor govori tudi o italijansko jugoslovanski meji, ki kaže na to, da je skupno s Trstom dobila Italija po pretekli vojni tudi druge velike dele jugoslovanskega ozemlja. «V vsem povojnem času ni bilo podobnega primera takega legaliziranega gospodovanja kake sile nad obalo njenega soseda*, pravi prof. Fitzgerald med ostalim. «Ne le, da je bila taka rešitev	jugoslovamsko-itali Janškega
obmejnega vprašanje zelo nepravična*, nadaljuje profesor - «bila je tudi z gospodarskega stališča absurdna. Pred letom 1913 Italija sko. raj sploh ni uporabljala Trsta. Po letu 1920 Trst sploh ni imel nobene trgovine, niti kakršnegakoli pome na za Italijo. Na drugi strani je bila Jugoslavija odrezana od svojega najvažnejšega trgovskega izhoda na morje. Blago, ki so ga proizvajali samo nekaj km onetram jugoslovanske meje, je bilo treba izvažati preko Hamburga*. Knjiga prof. Fitzgeralda je naletela v javnosti na izredno pozornost. Prva izdaja je bila razprodana tako rekoč še preden je bila dana v splošno prodajo.
vanskih carinskih meja in upravljal jo bo mednarodni svet, v ka-term.bodo imele svoje predstavnike zainteresirane države, verjetno Innnol l . .. , v razmerju s svojim prometom v JUjfOSIOVUlN V tUjlDl pristanišču. Na drugi strani pa ne | podpirajo naše zahteve
more Italija nuditi Trstu ničesar' London, 28. Tanjug. — Podpred-razen gospodarskega propada in j aednik vlade Kardelj je dobil med političnega zastoja. Brez svojega' svojim bivanjem v Londonu veliko naravnega zaledja bo Trst, kot pris- žtevilo brzojavk od naših organiza-
tanišče, hiral.
Kardelj je izjavil, da so bile največje težave, na katere je njegova delegacija naletela na konferenci v tem, da se ni hotelo razpravljati o Trstu po njegovem položaju, in poskušati narodnostne, zemljepisne, gospodarske in politične razloge, ki jih je iznesla Jugoslavija. Mesto tega so na Trst vedno gledali s stališča odnosov med velesilami in kot del večjega sredozemskega problema. Kljub vsemu pa je jugoslovansko delegacijo razveselilo, da je bil storjen korak naprej s tem, da se je konferenca odločila, proučita problem Trsta na licu mesta in določiti novo mejo, na temelju narodnostnih in gospodarskih okoliščin.
V zvezi Z Grčijo je Kardelj kategorično izjavil, da Jugoslavija nima nobenih teritorialnih zahtev proti Grčiji.
Z Bolgarijo nima Jugoslavija nobenih problemov, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti z neposrednimi pogajanji. Bolgarija je bila edina dežela, ki je sama spoznala, da mora prepustiti nekatera makedonska o-zerolja Jugoslaviji. V zameno je Jugoslavija pripravljena odstopiti Bolgariji nekatera ozemlja, na katerih prebivajo Bolgari in, ki jih Je Jugoslavija dobila z mirovno pogodbo ob zaključku prejšnje vojne. Kardelj je zelo grajal nezaupanje in sumničenje, ki se kaže pri vsel evropskih narodih in posebno pri pčtlh svetovnih silah. Po njegovem mnenju je treba nekaj storiti, da se čim prej odstrani pomanjkanje zaupanja in pravo nezaupanje, ki ga male evropske države pod silo razmer morajo kazati proti velikim zaveznikom. Kardelj je dejal, da o-stane njegova delegacija v Londonu, da bo pomagala veleposlaniku v razgovorih z namestniki v razdobju do sledečega zasedanja zunanjih ministrov.
cij iz vseh delov sveta. Iz Nove Zelandije je dobil tole brzojavko: »Jugoslovani iz Oaklanda v Novi Zelandiji z vsem srcem odobravajo in podpirajo zahteve naše delegacije na konferenci ministrov za zunanje zadeve. Podpisa: Predsednik hrvaškega združenja Filip Sunde, tajnik Milan Govorko*.
Slovensko društvo »Naš Dom* v San Paolo v Braziliji je brzojavilo: »Slovensko društvo Naš Dom podpira zahtevo jugoslovanske delegacije na "londonski konferenci, naj se Trat, Gorica in Istra priključijo k Jugoslaviji*. Podpisana predsednik in tajnik.
Društvo «6vobodna Jugoslavija* Iz Argentinije je poslalo sledečo brzojavko: «Osrednji odbor Svobodne Jugoslavije iz Argentinije podpira pravične zahteve jugoslovanskih narodov za priključitev Istre, Gorice in Treta k Jugoslaviji. V imenu društva tajnik Antun Tulič*.
20 milijonov žrtev fašizma
Berlin, 28. — Odbor za žrtve fašizma je včeraj objavil, da je bilo v koncentracijskih taboriščih ubitih več kot dvajset milijonov oseb.
Resolucija vseslovanskega komiteta
Varšava, 28. Tanjug. — Kakor poroča Tass je izdal vseslovanski komltet na Poljskem naslednjo re-solucijo glede Julijske krajine in Trata:	Vseslovanski	komitet	na
Poljskem dviga glas v imenu slovanske solidarnosti glede vprašanja Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine v trenutku, ko se odloča njihova stvar. Oni tvorijo nedvomno večino, okoli 2/8 prebivalstva Julijske krajine, in zahtevajo priključitev njihove dežele skupno s Trstom k demokratični federativni Jugoslaviji. To zahteva vse napredno prebivalstvo Julijske krajine, ki je med nemško okupacijo tesno povezalo svojo usodo z usodo jugoslovanskih narodov, sodelujoč v njihovi junaški borbi proti fašističnim barbarom, v borbi, ki Je izzvala splošno občudovanje. Slovanski komitet na Poljskem izraža prepričanje, da bo vprašanje priključitve Julijske krajine in Trata k demokratični federativni Jugoslaviji naletelo na razumevanje in podporo Združenih narodov, posebno pa vi »h slovanskih narodov.
Rumunsko-poliski trgovinski sporazum
Varšava, 28. Reuter. — Varšavski radio poroča, da bo po nedavno podpisanem trgovskem sporazumu med Rumunijo in Poljsko, Rumu-nija dobavljala Poljski olje, rudarsko orodje, manganovo rudo in drugo blago v zamenjavo za poljski premog in koks.
Tangersko vpraianje
Tanger, 28. Tanjug. — Ob priliki prvega zasedanja mednarodne kontrolne komisije v Tangerju je bilo izdano, kakor poroča Reuter, naslednje poročilo: Proučena so bila najnujnejša in biatvena vprašanja in sklenjeno je, da se vzpostavi začasni režim na osnovi statuta iz 1923. leta, v skladu s pariškim sporazumom, sklenjenim avgusta t. L
Slavke v Ameriki
New York, 28. Reuter — Val stavk, ki je preplavil Kanado in ZDA, se je danes razširil tudi na južno Ameriko, kjer je 10.000 rudarjev v južnem Chilu prenehalo delati, v znak protesta proti temu, da morajo mornarji ohilskih vojnih ladij nakladati argentinske ladje. Povelje za nakladanje je dala chilska vlada, ker so pristaniški delavci odklonili natovarjanje premoga radi svojih političnih nasprotij s sedanjo argentinsko vlado.
V Montrealu v Kanadi gnijejo tone sadja in zelenjave v skladiščih radi stavke pristaniških delavcev, ki pravijo, da ne morejo dobiti dovolj hrane za nadaljevanje težkega dela dokler ostanejo mesarije zaprte. Mesarska stavka zaradi racionalizacije mesa traja četrti dan.
V ZDA, kjer silno razširjeni delovni spori nč kažejo znakov popuščanja, se boje, da bo nadaljevanje stavke pri newyorških listih postavilo v nevarnost tisoč ml lionske oblačilne industrije.
Jugoslavija Ima nujno pravico do mesta Trsta, ker leži to mesto na jugoslovanskem narodnostnem ozemlju, samo pa je narodnostno mešano,
Priključitev Trsta, ki ni samo pristanišče, ampak tudi industrijsko mesto, državi kateri pripada vse njegovo neposredno zaledje in večji del njegovega širšega zaledja, bi predstavljala gospodarsko edino upravičeno rešitev.
Največjega moralnega pomena je tudi dejstvo, da je tržaško prebivalstvo že tolikokrat na razne na&ne izrazilo svojo željo, da se Trst priključi Jugoslaviji. To dejstvo je treba upoštevati, ko se odloča usoda Trsta.
Angleško-sovjetsko prijateljstvo jamstvo za mir
Poskus državnega udara v Argentiniji
Buenos Aires, 28. Tanjug. Agencija Reuter poroča, da je vojno ministrstvo Argentinije objavilo poročilo, da je aretiran general Ar-turo Ravson, ki je bil 1943. leta en dan predsednik argentinske repu-hlike.
Obtožen je, da je organiziral u-por. Ravson je pred kratkim prejel pozdrav «Miarea svobode*, ob priliki množičnih demonstracij v Buenos Airesu, v katerih je 500.000 oseb protestiralo proti «poniževalni diktaturi*. General Ravson je v mestu Kordovi skupno z generalom Osvaldom Martinom, ki je bil do pred pratkim poveljnik 4. divizije, pozval oficirje in vojsko, da se pridružijo uporu. Toda čim se je zvedelo za zaroto, je bil poskus preprečen in oba generala sta aretirana. Nasprotno vladni naredbi je vojska nato okupirala vse strateške točke v Kordovi in prevzela kontrolo nad javnimi poslopji. V ostalih delih ni bilo nikakih incidentov. V proglasu, ki ga je pripravljal general Ravson in ki bi moral biti prečitan ljudstvu, se poziva vojska in ljudstvo, da se dvigneta k orožju in odstranita samozvance ter izročita oblast vrhovnemu sodišču.
Istega dne so delavci v Buenos Airesu pričeli z enodnevno stavko. V mestu je bil ustavljen ves javni promet. Poskus, da se poravnajo »pori med zvezo mestnimi transportnih delavcev in mestnimi oblastmi, je propadel. Mnogi delavci stavkajo že mesec dni.
London, 28. Tass. — 25. septembra zvečer je angleško društvo za kulturne stike s Sovjetsko zvezo priredilo veličasten sprejem v čast Molotovu. Med gosti so se bili zunanji minister Bevin, minister za poljedelstvo Tom Williams, minister za zravstvo Bevan, minister za informacije Edward Williams, mno. go članov parlamenta, znanstveniki in umetniki, sovjetski veleposlanik v Veliki Britaniji Gusev, sovjetski veleposlanik v ZDA Gromiko in člani sovjetske delegacije na konferenci zunanjih ministrov.
Pozdravljajoč Molotova v imenu angleškega društva za kulturne stike s Sovjetsko zvezo je predsednik tega društva Prltt izjavil, da sta varnost in mir v veliki meri odvisni od angleško-sovjetskega prijateljstva.
Sovjetska zveza ima zelo mnogo prijateljev v Veliki Britaniji; so pa tudi tu sovražniki angleško-sovjetskega prijateljstva. Sicer jih je malo, so pa zato zelo vplivni.
Potem, ko se je osebno seznanil z znanstveniki in umetniki, je Molotov, burno pozdravljen, odgovoril na ta pozdrav:
»Danes imam srečno priložnost sestati se z odličnimi zastopniki angleške znanosti In umetnosti. Najprej se moram zahvaliti Vam, g, Pritt, in vsem prisotnim za sedanji topli »prejem, ki sem ga bil deležen. Prijatelske vezi med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo so bile ustvarjene in ojačane v težkih letih vojne proti skupnemu sovražniku -fašistični Nemčiji*.
Angleško-sovjetska zevezniška po. godba, ki je bila sklenjena v letu 1942, mora postati trden temelj za razvoj angleško-sovjetskega prijateljstva in medsebojnega razumeva, nja. Ohranitev tega prijateljstva in njegova nadaljnja utrditev je važna na samo za naši dve državi, ampak tudi za vse miroljubne države, ki si želijo trajnega miru in mednarodne varnosti. Ohranitev in o-jačanje kulturnih vezi med našimi velikimi narodi, je eden izmed važnih faktorjev, ki prispevajo k utrditvi angleško-sovjetskih odnošajev ta medsebojnega razumevanja (ploskanje).
Zato je delo za kulturno zbližanje med našimi narodi, ki ga vodi dru-
štvo za kulturno zbližanje s Sovjetsko zvezo v Angliji izredno hvalevredno.
V Londonu se sedaj vrši prvo zasedanje zunanjih ministrov petih zunanjih ministrov. Na zasedanju se obravnavajo zelo važna vprašanja in ljudstvo vseh demokratičnih držav želi temu zasedanju poln uspeh. Po mnenju sovjetske delegacije je glavna naloga naših držav, da zagotovimo trden mir za mnogo let in za vse narode sveta. Izkustva so nas naučila da se ne smemo v takih slučajih zanašati na lepe obljube in zagotovila vsake vrste. K sreči je sedaj mnogo ljudi v demokratičnih državah, ki razumejo, da bo poraz fašističnih napadalnih držav, ki so ga dosegli naši junaški vojaki, koristil stvari miru samo pod gotovimi pogoji.
To bo doseženo samo v slučaju, če bomo dali resnično podporo demokratičnim silam v naši lastni dr. žavl in v drugih državah, ter ne bomo nikakor dovolili poskusov oživljanja kakik ostankov fašizma, teh glavnih nosilcev agresije (ploskanje).
Iz vseh teh razlogov morajo biti ojačeni politični, kulturni in trgovinski odnošaji med našimi državami. Prijateljstvo med vsemi demokratičnimi državami se mora razvijati in ojačiti (ploskanje).
Na koncu mi dovolite še enkrat, da želim društvu za kulturne stike s Sovjetsko zvezo popoln uspeh pri njegovem važnem In častnem delovanju (ploskanje). Pozdravljam Vas, dragi prijatelji v imenu Sovjetske zveze!* (ploskanje).
Svetovno sodelovanje intelektualcev
Pariz, 28. Tanjug. — AFP javlja, da je francoska vlada obvestila vse vlade Zedinjenih narodov o načrtu statuta za sodelovanje intelektualcev ki temelji na demokratičnih načelih in na človečanskih pravicah. V tem načrtu se proučavajo razne možnosti sodelovanja kakor tudi vzpostavitev skupnega organa. Ta predlog izhaja iz načrta, ki je bil izdelan na konferenci v San Franciscu in ima za nalogo združevanje zastopnikov intelektualnih skupin vseh dežel.
S Svetovnega sindikalnega kongresa
Tanjug, 28. — Agencija France Presse poroča, da je predstavnik francoske konfederacije krščanskih delavcev Brodier zahteval na zasedanju svetovne sindikalne konference, ki se je vršilo pod predsedstvom Walterja Citrine-a, odložitev zasedanja. Njegov predlog je bil od. bit. Nato je povzel besedo prestavnih federacije industrijskih sindikatov in poudaril potrebo, da se od. pravi mnogoličnost sindikalnega vodstva in zagotovi majhnim deželam mesto, ki jim pripada. Nato je Brodier ponovno zaprosil za besedo in zahteval, da se pri sprejemu na svetovno sindikalno konferenco spoštuje mnogolčnost sindikalnega
vodstva, ki obstoja v mnogih deželah. «Mi smo zelo rezervirani* — je poudaril Brodier — «v pogledu vmešavanja vlade ali kakršnekoli politične stranke v stvari sindikalnih organizacij*. Predstavnik centralnega sveta sovjetskih sindikatov Kuznecov je dejal v svojem govoru, da «smo mi dolžni zgraditi mir in zagotoviti delavskemu razredu tiste pogoje svobode in življenja, za katere se je boril*. Nato je Kuznecov v svojem nadaljnjem razlaganju podal pravo sliko svetovne sindikalne organizacije in poudaril, da razpolaga s potrebnimi sredstvi za izvajanje pritiska na vlade in delodajalce in da bodo ta sredstva
Priprave za mednarodno mladinsko konferenco
Palestinsko vprašanje
Jeruzalem, 28. Reuter. — Položaj v Palestini postaja vedno bolj kritičen. Zionistična konferenca je zatrdila da so palestinski Židje trdno odločeni upreti se «z vso močjo* britanski politiki omejitve naseljevanja Zidov.
Bollvija-Spanlja prekinili odnošaje
New York, 28. — Newyorški radio j« dane« poročal, da je bolivijska vlada sklenila prekiniti diplomatske odnošaje s špansko vlado generala Franca. Uradni odlok bo izšel danes v La Paz.
Pomoč bolgarskemu RK
Beograd, 28. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga Javlja, da je dobil bolgarski Rdeči križ od mednarodnega Rdečega križa 20 ton mila, zdravil, oblek, čevljev in drugega materiala.
Tass, 28. V Londonu se je vršila prva seja pripravljalnega odbora za mednarodno mladinsko konferenco. Na vabilo mednarodnega mladinskega sveta so se zbrali zastopniki demokratične mladine raz. nih dežel. Med njimi bo bili mladinski odposlanci iz Britanije, Francije, Kitajske, Sovjetske zveze, Mehike, Jugoslavije, Češkoslovaške, Indije, Avstrije, Španije, Avstralije Zapadne Afrike, Italije in Norveške, ki »o zastopali številne klube in socialne, politične, kulturne, športne, sindikalne in dijaške mladinske organizacije.
Ko so odposlanci izmenjali med seboj pozdrave, so začeli z delom. Clan izvršnega odbora mednarodnega mladinskega sveta Marco Gale je bil soglasno izvoljen za predsednika. Tajnica mednarodnega mladinskega sveta Kitty Hookhom je poročala pripravljalnemu odboru o pripravah za mednarodno konferenco.
Na predlog mednarodnega sveta za sklicanje mednarodne konference so pristal« demokratične mladinske organizacije vseh dežel. Na konferenc!, kt se bo vršila oktobra, bodo zastopale mladinske organizacije 63 dežel. Za bodočo konferenco je balo izvršenega še mnogo defe p
Združenih državah, v Britaniji, Sovjetski zvezi, Franciji, Kitajski, Mehiki in drugih deželah. Kitty Hook-ham Je izrazila Svoje prepričanje, da bodo mladinske organizacije v dobi pred konferenco še razširile polje svojih priprav, tako da bodo pritegnjene k delu na konferenci vse demokratične mladinske organizacije brez ozira na njihove politične, verske in druge smernice.
Pripravljalni odbor je odboril poročilo. ki ga je podala tajnica mednarodnega mladinskega sveta. Med razpravo o poročilu Je član francoskega odposlanstva predlagal, naj pripravljalni odbor demokratične mladine sveta izda proglas. Na predlog sovjetskega odposlanstva je' bil izvoljen poseben odbor, ki bo sestavil proglas. V njem so zastopniki Francije, Sovjetske zveze, Kitajske, Britanije, Združenih držav, Norveške, Mehike, Indije in Jugoslavije. Odbor je tudi soglasno odobril sklep, da priključi pripravljalnemu odboru člane izvršnega odbora mednarodnega mladinskega sveta.
uporabljena in Izkoriščana za dose. go največjega učinka v prid delavskega razreda. Na koncu svojega govora je Kuznecov posebno poudaril potrebo mednarodne organizacije delavskega razreda. Predstavnik vseindijskega kongresa Danoj Da n ge je nato poudaril, da je za indijski delavski razred bistveni problem vzpostavitev narodne neodvisnosti in da je njegovi deželi potrebna demokratična ustava. »Čeprav se nahaja v Angliji na oblasti laburistična vlada* — je nadaljeval Danoj — «vendar se mnogoštevilni politični jetniki še dalje nahajajo v zaporih, a v deželi je okoli 300.000 brezposelnih*. Nato so govorili še: Balter, predstavnik Nove Zelandije, In Ken Hili, predstavnik sindikatov z otoka Jamajka Nato je bila seja prekinjena.
Tanjug, 28. — France Presse poroča, da je govoril na banketu, ki je bil prirejen ob priliki 150-letnice generalne konfederacije dela v čast delegatom svetovne sindikalne konference, Leon Jouhauz, ki j« dejal: »Pričela je nova doba, v kateri pričakujemo, da bo prišlo do spremembe gospodarskega položaja*. Leon Joudaux je zaključil svoj govor s tem, da je izrazil upanje, da bo vlada poslala predstavnike organiziranih delavcev na mirovno konferenco. Dodal je: »Tudi mi želimo, da bi bila bodoča svetovna sindikalna federacija v stanju, da iznese na mirovni konferenci želje svetovnega delavskega razreda*. Govoreč o sedanjosti, je francoski minister dela opozoril na poizkus s komiteti podjetij, ki se izvaja v Franciji in je poudaril, da je ta poizkus, ki ozko veže sindikalizem in vlado, osnova za naprjdek, ki je bil dosežen zadnje mesece na področju socialnih pridobitev. Govoreč o bodočnosti, je francoski minister dela v nekaj stavkih opisal ogromno vlogo sindikatov pri obnovi sveta. «Pozdravljam» — je dejal — »ogromno upanje, ki ga ima delavski svet danes v vas*.
v casu do T. oktobra 1043
've««
«Za našega dijaka1*
PRIMORSKI DNEVNIK
-a-
29. septembra IMS*
Potreba dijaškega naraščaja
Poseben znak minule vojne je trpljenje umskih delavcev. Famzem je Videl v njih nosilce narodnega odpora, zato jih je skušal popolno-
na iztrebiti. Preganjal jih je, gonil v taborišča in pobijal.
V Primorju nam je uničil tudi ves razum/ruški naraščaj. Tako je bil tudi naS dijaški narančaj pod fašizmom zdedmiran.
Kaj to pomenja, čutimo na vsak korak. Nimamo dovolj učiteljstva, zdravnikov, kmetijskih strokovnjakov, nimamo prosvetnih delavcev, v vseh poklicih je občutno pomanj-1 kanje volanih moči. Pretekla bodo leta im razmere de ne bodo urejene, kakor bi morale biti, ker se izobražen naraščaj ne da pripraviti čez noč.
Skrb za dijaški naraščaj je coš-
na zadeva. To ni zasebno vprašanje, ampak stvar javnosti, stvar vsega ljudstva. Ko se je proti koncu prejšnjega stoletja razvijala naša o-enovna šola, se je omogočalo študira nje učiteljstva e posebnimi državnimi podporami. Unogokje so tudi občine priskočile na pomoč e gmotnimi sredstvi. Danes ne potrebujemo le učiteljstva, temveč mnogo več, potrebujemo izobražen-oev na vseh področjih.
Vprašanje dijaštva ni več le zadeva starcev. Včasih so študirali tisti otroci, katerih starši so lahko plačevali potrebne stroške za šolar nje.
Studiranje je bilo v splošnem predpravica premožnih, sposobnosti niso odločale. Dijaki so dosegali usposobljenostne listine, vračali so se iz šol v javnost, zasedali najrazličnejše službe in sklicevaje se na velike stroske tekom učnih let, zahtevali povračila. Marsikdo je svoje resnično, koristno znanje posvetil ljudstvu, marsikdo je pa tudi iskal le sam sebe, udobno življenje in vpliv in moč v javnem življenju.
Casi so se spremenii. Zasebni človek se umika, življenje poedinca, ki bi mu okolica ne bila mar, ni več mogoče, vsaj ne tako, kakor je bilo mogoče včasih. Zavest skupnosti se spet uveljavlja. Ne uveljavlja se morda zaradi propagande, ampak zaradi železne gospodarske nujnosti. Gospodarstvo, ki je vodilo v rušenje, v uničevanje, v obuboianje, lakoto in klanje, ni vet mogoče.
Potrebno je nujno, da se ljudske množice zavzamejo za vzgojo dijaštva saj bodo izšli iz njega tisti, fci bodo javno življenje vodili, gospodarsko, politično, kulturno življenje sploh. Doba, ki priha, bo odvisna od njihovih zmožnosti, od njihove pripravljenosti, od njihove usmerjenosti. Ce bodo umski delavci imeli smisel za skupnost, za ljudsko blaginjo, če bodo nesebično delali zato, da se pomaga širokim slojem, bo koristilo njih prizadevanje družbi. Le na ta način se bo dosegla gospodarska in kulturna raven, fci je potreona, da se iztrebijo vsi izrodki in preostanki nezdravega gospodarskega reda, ki je izkopal človeštvu strašne prepade. Novo razumništvo je eno izmed jamstev, da pridemo te dna, kamor nas je strmoglavil gospodarski nered. Da moramo te takih razmer, vidimo in čutimo vsi. Zato je v prvi vrsti potrebno, da študirajo le taki, ki imajo resnično veselje do učenja. Posebno se moramo zavzeti za siromašno mladino, ki je nadarjena, a nima sredstev za študij. Od take mladine bo imelo delovno ljudstvo Be največ koristi, ker bodo ti pravi, nesebični nosilci napredka.
Zavedajmo se, da je Študij končal biti zasebna zadeva. Nova doba ima nove cilje, v koristi naroda tet vse Človeške družbe.
S ovenski otrok v slovensko Boio
Pri vpisovanju v slovenske osnovne sole. j« neka Italijanska učiteljica v Rojanu izjavila slovenskim materam, da bodo plačale globo, de bodo vpisale otroke v slovensko šolo. Šolski ravnatelj na Opčinah pa je neki učenki dejal, da bo morala v slovenski žoll v četrti razred, de pa se vpiše v italijansko šolo, da jo sprejmejo v peti razred. Dekletce pa mu Je odgovorilo : «Ce tudi grem v prvi razred, samo da grem v slovensko Vilo.*
Res nekateri se še vedno ne molelo sprijazniti s dejstvom, da je smagalo demokratično nadelo, da spada slovenski otrok v slovensko, kakor spada italijanski v italijansko Žolo.
Tako so postopali z nami
Strašno je trpelo naš« ljudstvo zadnjih petindvajset let.
Danes Sele vedo naši ljudje, kaj je svoboda, ko slišijo, Žitajo in delno sami doživljajo pravo svobodo slovenskega ljudstva.
Zdi se jim — kakor pripovedujejo — da se jim vrača po kapljah \se tista kri, katero so jim izpili potuj-čevaloi in fasisti.
In vsaka kapljica — pravijo — jim prinese spomin na nezaslišano gorje, na trpljenje, na bolečino, ki se Je zasekala v njih srca. Spomin sam je taka bol, da jo morajo izkričati v svet, prav v teh dneh, da si olajšajo srca, ker vedo, da bo potem, ko bo svet to slišal in obsodil zločince ter potujevalce — tudi zanje lepše živeti.
Drugače ne bi imelo več smisla živeti, čepav govore danes isti ljudje, ki so bili vsa težka leta priče tprorju — pa niso niti s prstom mignili — o sodelovanju, bratstvu in verskih čustvih.
Ni nam treba pisati lepih stavkov!
Dajmo besedo preprosti materi 2 Goriškega! Naj pove o svojem trpljenju in svojem mišljenju:
»Ko ml Je umrla mati, sem nesla na grob ploščo z napisom v slovenščini. Malo časa j« ostala na gomili, potem pa je izginila.
Ob drugi priliki sem bila v bolnici, tik pred operacijo, ko mi je usmiljenka depala, naj ge pokrižam. Pokrižala sem se tako, kot me je naučila moja mati. Sestri se je to zdelo greh in mi je narekovala italijansko besedilo. Pomislite — niti z Bogom se nismo smeli pogovarjati v materinskem jeziku. Usmiljenke so nam grozile, da pošljejo iz sanatorija vsakega, ki bi govoril slovenski.
Pred leti je bil v Gorici misjon. Stolnica je bila določena za Italijane, cerkev Sv. Lucije pa za Slo vence. Med pridigo, ko Je bila cerkev polna ljudi, je nekdo zavpil na ves glas: »Nel nome di Dio — qui si parla soltanto italiano!* Ljudje
so razgrajača izrinili iz cerkve. Takrat ni znala »Vita nuova* ničesar
povedati!
Molčala je tudi naslednjega dne, ko so fašisti iz maščevanja nad Slovenci nalili v kropilnik rdečilo. Ko smo odhajali iz cerkve, so za nami kričali: «S’ciavi di Gorizia sono pe-ricolo di morte...*
Pri edini maši, ki so jo imeli v Gorici Slovenci, so čitali poleg slovenske pridige vedno tudi italijanski evangelij. Vse skupaj je izgle-dalo, kakor nekak tečaj za slovenščino in italijanščino. Nikogar ni bilo takrat, ki bi se zavzel za nas, ko so nam zaradi slovenščine kratili celo božji nauk.
Nek duhovnik se je nekoč po končani maši izrazil, naj cerkev dobro prezračijo, da ne bo smrdelo po... kmetih (da ni dejal po Slovencih). Toda maslo, katero so mu morali nositi slovenski kmetje, da jim Je maševal, mu ni smrdelo!
Ko so naši otroci šli k prvemu sv. obhajilu, ni bila dovoljena slovenska pridiga. Da je razveselil o-troke, je moral g. župnik peljati malčke na svoje privatno stanovanje in jim tam govoriti. Nam vsem se je vse to zdelo kot preganjanje v Neronovih časih, ko so se kristjani morali skrivati po katakombah. Tudi ko sem otročiča nesla h krstu, mu nisem smela dati imena, katero sem želela, ker je bilo slovensko.
In končno, zakaj ge niso branilci katoličanstva okrog »Vite nuove* niti z eno samo vrsto dotaknili postopka, ko so bili izgnani 1923. leta iz Gorice vsi redovniki in redovnice, ker so bili Slovenci?
Takrat so molčali!
Danes pa nas hočejo »braniti* pred »nevarnostjo* boljševizma. Bedni ljudje'
Tisti, ki je preživel bridke izkuš-j nje, kot smo jih mi, goriaki Staven-! ci, bo vedel danes, kamu samo lah-I ko zaupamo ln kam hočemo mi vsi pripadati.
Sirom sveta naj prisluhnejo našemu kriku: «Za nas Primorce ni
Izjava demokratičnih tržaških trgovcev
Skupina trgovcev, ki je osnovala pripravljalni odbor za ustanovitev združenja trgovcev nam je poslala pismo. Nazivajo nas »Dragi demo. kratSčnl prijatelji pri »Primorskem* in prosijo za objavo sledeče izjave:
Z ozirom na ustanovni zbor združenja trgovcev v Trstu z dne 27. sept. 19*5, izjavljajo podpisani, da so zapustili zborovanje iz sledečih razlogov:
1. Razpravljalo se je po protidemokratičnih načelih in starih metodah, ki so bile v navadi pri starem fašističnem združenju trgovcev.
2. Tistim, ki so zagovarjali potre, bo, da se odstranijo iz trgovskih krogov elementi, ki so sodelovali z nacifašisti ter se s krvjo in trpljenjem ljudstva okoristili, je bilo stvarno zabranjeno govoriti.
8. Zbor se Je izrekel proti osnutku odbora za čiščenje v raznih trgovskih panogah.
4. Zbor ne more predstavljati poltenih 1« demokratičnih tržaških trgovcev Trsta, ki jih je skoro 3.600, ker je bilo prisotnih manj kot 100 trgovcev.
6. Zbor ni bil radi tega izraz mišljenja tržaških trgovcev.
6. Absurdno je naslanjati se pri snovanju svobodnega in demokratičnega združenja trgovcev na bazo starega fašističnega združenja trgovcev,
7. Podpisani so zato sklenili, da osnujejo pripravljalni odbor za u-stanovitev demokratičnega in delavnega združenja trgovcev v skladu a splošnimi na pon vseh demokratičnih sil >ie glede na strankarsko ali narodno pripadnost.
Podpisani: Za dediče A. Maffioll: Enrlco Bereš, Edoardo Boschettl. Gorki Glovanni, Volk Carlo, Igna-zio Marzl. Mario Bertassi, Trampuš Franco, Gregor! Mario, Volk Pio-retta, Danilo Schmidt, Gioacchlno Polojaz, Malanan Carlo, Giullo Majer, Višini Giovannl, Irma Maffioll/
To izjavo, ki so jo podpisali omenjeni trgovci, potem ko so dali o-stavko na mesta zanje določena ln
zapustili zborovanje, Je pozneje podpisalo v znak solidarnosti več sto tržaških trgovcev.
Proč s farsi čnimi priimki
Iz vasi Boršt pri Trstu smo prejeli sledeči dopis:
Na postaji v Borštu pri Trstu so zavezniški vojaki postavili svoj blok in njih prvo delo je bilo črtanje imena postaje Boršt v S. Antonio in Boeco.
Želimo dati k temu pojasnilo.
Niti dvesto metrov od postaje pri eleketricnem drogu ob glavni cesti, kjer zavije pot na postajo, stoji
življenja izven Titove Jugoslavije!*
Tako!
To so doživljaji ene same matere, kateri se je paralo srce, ko se ni smela pokrižati na naš način, ker bi to pomenilo greh, ko ni smela moliti slovensko, ko ni smela dati otroku slovensko ime, ko je spoznala, da morda ne bo več razumela besed svojega vnuka, de ne bo rešitve!
Ena sama mati in toliko gorja!
Ni nam potreba navajati' najstrašnejšega — umorov, deportacij, mučenj, požganih vasi! Ze to je do. volj, da lahko rečemo vsemu svetu:
Strašno so postopali z nami!
Tisti časi se ne smejo nikoli več vrniti — niti njihova senca ne!
Generalmajor Kveder v Istri
Sef jugoslovanske komisije za vojni plen, tov. generalmajor Dušan Kveder, je bil predvčerajšnjim na službeni poti po slovenski Istri. V Portorož je prišel ravno na zaključno prireditev mia/tinske kolonije. Otroci so ga navdušeno pozdravili v svoji sredi in moral jim je spregovoriti par bodrilnih besed. Ko je prišel v Valdoitro, je našel zbrane vse bolnike in nameščence tamkajšnje vojaške bolnice. Imeli so zborovanje, na katerem so otorav. navali položaj Julijske krajine v zvezi z Londonsko konferenco. Tudi tu je moral tov. general zbranim govoriti. Ob koncu zborovanja je bila Izglasovana resolucija za Svet zunanjih ministrov v Londonu z zahtevo po priključitvi Julijske kra. jine k Jugoslaviji,
Progias italijansko-taskili protifašistk
Danes, ko so oči vse Evrope in vsega sveta uprte v nas; danes, ko se odloča o usodi Trsta, ki naj bi mu prinesla blagostanje, ki pa bi mu lahko prinesla tudi bedo; danes, ko bi morali biti vsi zedinjeni v skupni želji, da se za tržaško vprašanje najde najboljša rešitev, se skuša izzvati nered, odvzeti delo tisočem delavcev in uradnikov, odrekati najpotrebnejše tisočem naših družin in otrok, katerih zdravstveno stanje je vsled pomanjkanja hrane že itak slabo. Skuša »e u-stvarjati negotovo življenje vsega prebivalstva, ki je že itak težko prizadeto vsled vojne, ki jo je izzval fašistični imperializem. V tem trenutku, ko je mraz pred durmi, ln ko se nam bliža zimovanje brez drv in premoga, se zmanjšuje obrok kruha, namesto da bi se priskočilo na pomoč našim delavcem in se jim nudila možnost, da bi vsaj deloma zboljšali svoje žlvljenske pogoje. Z odpuseti bodo naše družine padle v največjo bedo. Kot se danes odpušča polovica delavstva veleindustrije, tako pridejo jutri na vrsto drugi. Temu bo sledilo uničenje malih tovarn, obrtnikov, trgovin itd. Mesto bo ostalo brez življenskih virov. Pred to strašno a, na žalost, verjetno množnoetjo, ne moremo ostati ravnodušnome, ki smo kot matere in gospodinje najbolj prizadete. Naši možje se niso za to borili proti tlačitelju ob strani zedinjenih narodov. Žrtvovale smo svoje može in sinove za dosego svobode in pravice. Žrtvovale smo svojo ekzi-stenco v ječah ln koncentracijskih taboriščih. Danes se vprašujemo, za-
kaj se govori o odpustu, zakaj se ustvarja brezposelnost, ko vendar vse okoli nas kriči po delu in po obnovi. Govori se, da primanjkuje kapitala, materiala in sirovin, ki naj bi dali življenja industriji in zagotovili kruh našim delavcem. To ne odgovarja resnici. Manjka edino dobra volja pri onih, ki upravljajo veleindustrijcv manjka zanimanje oblasti, ki naj bi rešila vsa vprašanja v interesu, širokih ljudskih množic.
Antifašistične žene odločno obsojamo sabotažno stališče one manjšine, ki bi morala v sedanji povojni dobi pokazati večje razumevanje in več solidarnosti z delavstvom.
Zato se danes pridružujemo svojim možem v borbi, ki naj zagotovi našim družinam delo in kruh. Hočemo biti solidarne sedaj, ravno tako kakor smo bile za časa nacifa-šistlčnega gospodarjenja, ko se je vse ljudstvo odločno borilo za svobodo ln boljšo bodočnost.
Zavedamo se, da bo normalno življenje Trsta lahko zagotovila le taka oblast, ki bo izšla iz ljudstva in ki bo znala ščititi interese vsega mestnega delavstva. Zato zahtevamo da se naše mesto, kot sedma federalna, neodvisna država, pri ključi federativni demokratični Jugoslaviji, ker bodo edino na ta način zaščiteni in zagotovljeni delavski Interesi, kruh in mir ter rešena tudi vsa ostala vprašanja v korist večine.
Mestni odbor tržaških antifašističnih žena
Spored prireditev v Sežani dne 30. iX
1. Ob 9. uri maša ziulušnica v farni cerkvi.
Ob 10. uri odkritje sporne lika pred poslopjem Ok. INOO.:
a) otvoritveni govor tajnika delovnega odbora za postavitev spomenika, tov. Renerja Leopolda.
E) odkritje s pomen,ka.
c) pevski zbori: «Zrtvam» -žalostinka.
d) polaganje Vencev.
3. Slovenski govor: tov. Bu-bavec Ivan-Vojmir, Slan Glavnega Odbora ASIZ.a in tajnik Pokrajinskega odbora Enotnih Sindikatov za Slov. Primorje in Trst.
4. Italijanski govor: Rigonat Desiderio, tajnik UAIS-a za tržaško okrožje.
5. Kajuh: «Materi padlega partizana*, recitira tov. Nuša.
6. Pevski zbori: «Mi smo u-bežniki».
7. Romanje k jami smrti.
POPOLDAN:
(na športnem prostoru).
1. Telovadni nastop.
2. Slovenski govor: tov. Grmek Alfonz, taj. NOO za tržaško okrožje.
3. Italijanski govor: tov. Co-rnar Angelo, elan UAIS-a za tr. žaško okrožje.
4. Kulturna prireditev. Nastopajo okraji tržaškega okrožja in Trsta. Popoldanski manifestativ-ai del se prične ob 14. uri.
Naša sveta nedelja
Uspeh akcije „Za našega dijaka11
rale uspelo prireditev pionirčkov. Program je bil zelo pester. Obsegal je deklamacije, solo ln dvospeve ter nekaj prizorov iz partizanskega življenja. Gmotni uspeh prireditve j* bil razveseljiv.
Tudi v drugih krajih pripravljajo podobne akcije «Za našega dijaka*. O njih bomo še obširno poročali, ker veliko krajev še medsebojno tekmuje.
Ljudstvo čuva svojo imovino
G. župnika Joška Kraglja je čla-1 stvo. Poleg tega pa so knjige za nek o »LlvžKih kulturnikih* moč-' časa najhujšega fašističnega raz-
no prizadel, ker se je izrazil, da bo o priliki odgovoril. Vendar pa še ni popravil svojih odnosov do ljudstva.
To dokazuje dejstvo, da se Je
mejni kan^n iz leta 1919. ki deli dne 0 # na m mogftie na<5lne ^
davčno občino Rlcmanje in Boršt, V ta kamen so na eni strani vklesane besede v nemščini: Gemeinde Rizman ie, na drugi strani Gemeinde Boršt — nikakor torej S. Antonio ln Mocca ali in Uosco, kot je to naznačeno na Mussolinijevih lemljevldlh, ostankih pokojne far šisttčne Italije, ki je načelno in proti volji ljudstva spreminjala i-mena naših vasi v italijansko »lepo zveneče besede*, da bi tako lažje preslepila tujce in prikrila slovensko lice dežele.
Hočemo, da se popravijo krivic«, ki jih je fašistična Italija napravila našemu ljudstvu, ko je naše priimke (Slavec v Salvi, Hrvatič v Corbati. Kuret v Coretti itd.) spreminjala brez naše vednosti ln proti naši volji s prefektovim odlokom. U-kinjenl so že odloki fašistične Italije proti Zidom, a mnogo odlokov fašistične Italije naperjenih proti našemu narodu, še ne. Ne s proš njami posameznikov, temveč s splošnim odlokom, je treba ljudem vrniti priimke njihovih očetov in dedov. Podatkov za pristna Imena je dovolj, gg. župniki imajo matične knjige, k' segajo tja v J6. stoletje.	Boritani
Gradimo bodočnost naroda
darujir.o ..Za na Sega dijaka’*
govarjal pred odborniki 'zob.aže-valnega društva »Planina-Livek*, ko so zahtevali, naj jim Izroči društveni inventar izobraževalnega društva Livek, ki je bilo razpuščeno od fašističnih oblasti leta 1926. in ki Je prešel v upravo oerkve v smislu pisane pogodbe leta 1924., z ustno pripombo, da Je ves lnven- j tar vrniti društvu, kadar bodo da- ; ne možnosti ponovnega razvoja. Sedaj se g. župnik izgovarja, da po pismeni pogodbi pripada celotni inventar cerkveni upravi. O ustni pogodbi ničesar ne ve, ker je bivši upravitelj župnik Pavel Je-lovcar umrl, kakor tudi obadva cerkvena ključarja. Nadalje je dejal, da sam o tem ne more odločati, da more za svet vprašati škofa Margottlja ln kobariškega dekana, zato naj potrpijo k« nekaj dni. Cez nekaj dni je res g. župnik prinesel od kobariškega dekana Pavlin Alojzija pismo, ki pravi, da pripada knjižnica ln Inventar cerkveni upravi ln da mora društvo vrniti harmonij, ki ga je rabilo pri pevskih vajah.
Člani upravnega In nadzornega društvenega odbora so se ponovno posvetovali ln razpravljali, ali ima cerkev pravico pridržati si knjižnico in harmonij, lastnino ljudstva, nabavljeno za ljudski denar ln izročeno cerkveni upravi samo v var-
narodovalncga terorja čuvali zanesljivi ljudje v Sturmih, Ranih, Jevšeku, Feratfh, itd., jih čuvali in Sirili ilegalno med ljudi. Te knjige si Je cerkvena uprava ponovno vzela v novembru 1938.
Končno je moral spričo neizpodbitnih dejstev, ki mu Jih je dele-gaolja upravnega odbora ponovno obrazložila, g. župnik popustiti. Obljubil je, da bo izročil ves društveni inventar društvu.
Prireditve, mitingi, zabave vse
„Za našega dijaka"
Nerazumljivo]
V cerkvi sv. Justa v Gorici sta Vsako nedeljo dve maši: ena v italijanskem jeziku, druga v slovenskem. Na cerkvi Je nabit plakat kjer jie objavljeno za koga ln kdaj se darujeta.
V nedeljo 16. t. m. se Je pa zgodilo, da so po končani italijanski sv. maži spravili vse ljudi iz cerkve ta nato zaprli vrata. Pred vrati pa je stala množica in čakala na slovensko mažo. A vrata se niso odprla. Ljudje so povpraševali, kaj Je vzrok? Neka ženiča je dejala: »Ali za nas ni Boga?* V odgovor je dejal mežnar: »Ordtne i ordlne*.
Množica je bila razburjena in Je vdrla skozi bolnico v cerkev.
Kaj naj sl slovensko prebivalstvo o tem misli? Ko pride k sv. maši se zapro cerkvena vrata ln pastir maŠIje sam za zaprtimi vi ati.
Iz tržaškega življenja
Prosvetna soseska Fran.e Mesesnel
V nedeljo 30. t. m. bo imela ta prosvetna organizacija tržaških kulturnih delavcev in njihovih prijateljev ustanovni občni zbor in sicer ob 9. uri v dvorani v ulici Carducd 6 (pritič-je). Na dnevnem redu so: poročilo pripravljalnega odbora, društvena pravila, volitve načelstva, nadzorstva in razsodišča in slučajnosti.
Prosvetna soseska bo imela različne odseke: odsek likovnih umetnikov, glasbenikov, gledaliških igralcev, književnikov in publicistov.
Brzojavke za London
Trst, 28. — Proevetna zveza za Slovensko Primorje in Trst, Slovenska prosvetna podzveza za go-riško okrožje in Slovenska prosvetna podzveza za tržaško okrožje so poslale Svetu petih zunanjih mlni-stov v London brzojavke, v katerih se pridružujejo želji in zahtevi primorskega ljudstva, da se Julijska krajina in Tnst priključita k demo. kratični federativni Jugoslaviji.
Glasbena Matica v Trstu
Naša najvišja glasbena ustanova, ki je bila L 1927. razpuščena zaradi fašističnega terorja, je spet oživela. Zbirala bo naš glasbeni naraščaj in ga vodila k umetnosti. Ze zaradi tega je vredna podpore vse javnosti, ki ji je do našega glasbenega napredka na tem o-zcmlju. Slovenski živelj v Trstu ima veliko, ljudsko glasbeno tradicijo, ki jo bo nova ustanova nadaljevala, poglobila ln razširila. Dolžnost nas vseh je, da JI posebno v začetku priskočimo resno n* pomoč.
Pogreb partizana
Zveza primorskih partizanov jav. lja, da bo v nedeljo 30. t. m. ob 9.30 uri pogreb Stolfič Spartaka, partizana prvega kraškega bataljona. 2alni »prevod bo krenil iz mrtvašnice glavne bolnice. Vsi partizani se naprošajo, da se pogreba ude. leže v uniformi.
Sestanek kmetov v Rojanu
V nedeljo 80. t. m. ob 10. url zjutraj bo v Rojanu v bivšem Rikrea-toriju sestanek kmetov iz Rojana, Grote, Skorklje, Trstenika in Kolo-nje. Vabijo se vsi mali in srednji posestniki, polovlčarjl, vrtnarji, zakupniki, koloni, cvetličarji i, dr. Ker gre za važna kmečka vprašanja, naj nihče ne manjka.
Kulturni Krotek ,,Zvezda"
V nedeljo 30. t. m. ob 16. uri se bo vršil miting s plesom ln zabava v gostilni Alla Bella Vista, Trat Lonjeraka cesta.
Akcija »Za našega dijt-ka* je naletela po vsej primorski zemlji na velik odziv. Po vaseh in meslih, v tovarnah in šolah, povsod nabirajo «Za našega dijaka*. Po nekod so prireditve, drugod žrtvujejo delavci »udarno* nedeljo v prid našega dijaka.
Delavci zaposleni pri upravi narodne iraovine na Windischgraetz-ovi žagi v Postojni bo Be odločili, ni sklenili, da bodo delali za pomoč našemu dijaku.
Tovariši, delavci na žagi v BeT skem, katerih je okoli 40, so prav tako, kot njihovi tovariši v Postojni skleniti, da bodo delali za pomoč in podporo slovenskemu dijaštvu.
Darovali so enodnevno plačo.
Delavci na parni žagi narodne lmovine Wlndlschgratz v St. Petru na Krasu niso noteli zaostajati za svojimi tovariši. Napisali so pismo, v katerem pravijo: Kakor sedaj delavec podpira dijaka, tako bo dijak pozneje žrtvoval nedeljo in tedne za delavca, za njegov dobrobit in za koristi vsega naroda. Zato je nedelja, katero bomo žrtvovali našemu dijaku, sveta nedelja, ki bo rodila najbogatejše sadove.
Mladinke v vasi Gorenje, ki so jo SS-ovci v jesenski ofenzivi 1943. leta do tal požgali, so takoj ko so či-tale v časopisu o tednu »Za našega dijaka*, pričele pripravljati kulturno prireditev, ki se je vršila 23. t. m. Cisti dobiček — 1000 lir so poslale akciskemu odboru.
23. t. m. je priredilo Prosvetno društvo »Jože Srebrnič* v Solkanu družabni večer «Za našega dijaka*.
Program večera je bil zelo pester.
Ljudstvo se je polnoštevilno udeležilo prireditve in je s tem dokazalo veliko zanimanje in razumevanje za pomoč našemu dijaštvu. Izkupiček večera je bil visok.
Akcija za pomoč slovenskemu dijaštvu, ki se je razvila po vseh sek- ! na razpolago članom tega udtv
Milo iz grozdnih pečk
Štiri leta trajajoča borba je Iv črpala vire za pridobivanje W*' 'dob, tako tudi tistih za izdelavo mila. Obilna letina naših vinogradov nam bo nudila nov vir za izdelavo mila. Grozdne pečke, W ostanejo pri stiskanju grozdja vse-bujujo namreč precej olja in ma' ščobe. Po mnenju strokovnjaka M naši pionirčki lahko zbrali vagoo ske količine takih pečk. Ce Pomislimo, da posestvo, k! pridela vino samo za lastno uporabo, lahko zbere pečk za Izdelavo mila, # bi zadostavalo eni družini za s®81 mesecev, tedaj je Jasno, da te s1' rovine ne bomo zametavali, ampalt jo pridno zbirali. To delo bi 1)4 pobudo krajevnih NOO lahko Počeli naši pionirčki. Naše mam!®8 bodo vesele in zadovoljne, ko boio videle, da naši najmlajši pomagajo pri tem, da jim v bodoče #• bo več primanjkovalo mila. N48* kmetijski strokovnjaki pa se t0-do pobrigali, da bodo vse zbran6 pečke takoj prešle na določep® mesto in od tam v tovarne, katar® bodo založile trg z milom.
Ugodnosti za bivše politične preganjance
Okrožno udruženje za bivše P0®' tičn® preganjance v Gorici je i*P°" slovalo pri »Sepralu*, da bo atavš
torjih mesta Trsta, kaže zadovoljiv uspeh. Prosvetno kulturna društva prirejajo v ta namen kulturne nastope in zabavne večere. Akcijski
ženja gotove količine maščob.
Vsak član udruženja, ki reflek^ ra na to izjemno dodelitev ®*’ ščobe, si mora pribaviti zdrav#*'
kom je prejel do sedaj 9000 lir, j 8000 lir iz vasi Lonjer in Katinara, 1000 lir pa od Prosvetnega društva »Slovenska straža* iz Gropade. Kulturne prireditve in mitingi, ki so se vršili v ta namen v raznih krajih že preteklo -nedeljo, bodo v najkrajšem času dokazali še večji uspeh te akcije.
Tudi v Barkovljah so postavili akcijski odbor »Za našega dijaka*. Naše tovarišice so v nedeljo 23. t. m. v gostilni Martelanc organizi-
; odbor za pomoč slovenskim dija- :	»pričevalo,	iz	katerega	bo	ttd
vidno, da je maščob« v resnici V* treben.
Z zdravniškim spričevalom ** mora upravičenec prijaviti pri druženju, v Ljudskem domu, ■* nadstr., kjer bo sprejsl potrdilo, ^ Je član udruženja, S tem potrdil018 se bo moral nato podati k »Sepr*-lu*, ki mu bo izdal dovolilo za ®8' kup dodatka.
Predsedstvo omenjenega udruženja je pri krajevnem tekstiln«®1 podjetju »Cotonificio Trlestino ^ A.» doseglo, da se bo za vsak6?9 člana dobavil zavoj oblačila ne g*.8' de na to, ali gre za moškega •* žensko.
Pogoji za sprejem tega ota8^'18 bodo obljavljeni na občnem zb011' v nedeljo 14. oktobra ob 9 uri d°'
poldne.
V teku so tudi pogajanja za °* bavo zimskih čevljev in kurjav*.
Cene vseh teh potrebščin b°d° določene uradno.
Nikolaj Oatrovak
38
Kako se je kalilo jeklo
(Romnn)
— Pavluša, mili Pavka, dragi
moj, dobri... Jaz te imam rada.. Ali slišiš? Moj vihravi fant! Zakaj si takrat odšel? Sedaj boi šel k nam — k meni, jaz t« ža nobeno ceno ne bom pustila. Pri nas je mirno, ostal boi toliko casa, kolikor bo potrebno. —
Koroagin je odkimal.
— Kaj bo pa potem, ako me najdeta pri va»? Ne, ne, ne morem k vam.
Njene ročice so mu še bolj stisnile prste, trepalnice so ji zadrhtele in oci so se Ji zalesketale.
—■ Ce se ne strinjaš, me ne boi nikoli več videl. Artema ni več tukaj, njega so pod stražo odvedli na lokomotivo. Vse Železničarje mobilizirajo. Kam neki boš šel.
Koroagin Je epostt njen nemir, toda bojazen, da bi iapoetavil v nevarnost ljubljeno dekle, ga je od vračala, da bi »prejel ponudbo. Vse kar je preživel, ga Je utrudilo, hotel se je odpočiti ln najesti. Popustil je.
t
Ko Je sedel na divanu v Tonjinl sobi, sta se v kuhinji razgovarjall hčerka in mati. — Poslušaj mama. V moji sobi sedi sedaj Korčagin. Saj se ga gotovo spominjaš. Moj učenec je bil. Jaz M ne bom ničesar prikrivala. Zaprli so ga, ker je rešil nekega ujetega mornarja — boljševika. Sedaj je zbežal in nims skrivališča. — Glas ji je čudno za trepetal — mama prosim te, pusti naj ostane nekaj čase pri nas.
Hčerkine oči so proseče opazovale mamo.
Ona j« vprašujoče gledala Tonji v oči.
— Dobro, Jaz nimam nič proti, toda kje ga bomo nastanili?
Ton ja je sardela, jezno ln začu deno odgovorila:
— Odstopil« mu bom svojo sobo. Mislim, da sedaj ie ne bi bilo treba tega očetu pripovedovati.
Mati je pogledala Tonji narav n ost v oči.
— Ali je bilo to varok tvojih solz? —
— Da. —
Toda saj je še skoraj deček.
Tonja je nervozno cefrala blu-zin rokav.
— Da, toda če ne bi pobegnil i* zapora, bi ga streljali kakor odraslega.
Jekaterina Mihajlovna je bila selo vznemirjena zaradi Kcrčagino-ve prisotnosti v hiši. Vznemirjalo jo je, ker je bil zaprt, še bolj pa so jo vznemirjale neprikrit« Tonjlne simpatije napram dečku, let ga sploh ni poznala.
Tonja pa Je na mah postala prava gospodinja.
— Mama, potrebno bi bilo, da 00 okopa. Takoj mu bom vse pripravi-la. Umazan je pa tudi kakor pravi kurjač. Ves, dolgo časa se ni umi val.
Tekala je sem in tja, segrevala vodo, pripre /ljala perilo In naen krat je tebi nič meni nič prijela Pavla i\ roke ln ga odvlekla, da se okopa.
— Bleči se moraš popolnoma. Tukaj Je obleka In perilo. Kar Imaš na »ebl, je treba vse oprati. Obleči pa moraš tista tam — Ja rekla ta
pokazala na stolico, na kateri so ležale skrbno složene, široke hlače in modra mornarska bluza z belim progastim ovratnikom.
P /le se Je začuden obrnil. Tonja »e je nasmehnila.
— To J.i moj kostim aa ples v maskah. Bo kar dober, kaj ne? No, 1 naredi sedaj kar po domače. Jas bom pa odšla. Ta čas, ko se boš kopal, tl bom pa pripravila ve-čerjo.
Zaprla Je vrata.
Korčagin se je hitro stekal ln stopil v kad.
Cez eno uro so vsi trije — mati, hči ta Korčatfin — Jedil v kuhinji.
Pavle, ki Je bil močno sestradan nt niti opazil, da je izpraznil že tre. tjl krožnik. V začetku mu je bjjo sicer zeta neprijetno v prisotnosti iJekaterine Mihajlovne, toda pozne-I je se je, ko je opazil njen prijateljski odnos, razživel.
Ko So »a po večerji »brali v To njlnl sobi, Je Pavle na željo Jeka-terlne Mihajlovne pripovedoval o svojem trpljenju.
— Kaj pa mislite sedaj delati? — ga je vprašala Jekaterina MihaJ lovna.
I Pavle se je aamlslil.
Hotel bi videti Artema. Potem jo bom pa popihal«
— Kam? —
— Prebiti se mislim na Uman, ali pa v Kijev. Niti sam ne vera prav za prav kam, le to vein, da moram čimprej odtod. —
Pavic kar ni mogel verjeti, da se je ve« tako hitro spremenilo. Zjutraj je bil »e v zaporu, sedaj pa je oelo poleg Tonje v čisti obleki in kar je glavno — bil je »voboden.
Tako se torej včasih obrača življenje. Nekaj časa temna noč, nekaj časa se ponovno smeje sonče. Da mu n« bi pretila nevarnost, da ga ponovno ujamejo, bi bil popolnoma srečen mladenič.
Toda prav sedaj, dokler Jo še tukaj, v veliki in tihi hiši, bi ga lahko ujeli.
Treba Je bilo kamorkoli oditi, samo ne več ostati.
Toda od tukaj »e mu ni dalo it)! Kako je bilo zanimivo citati o Junaku Garibaldiju. Kako mu je za vidal, čeprav Je bilo življenje Garibaldija težko in so ga podili po vsem »vetu? Pavletu pa, ki je preživel v strašnih mukah le »edem dni, se Je zdelo kakor, da je minulo Že celo tata.
Pavki se je zazd«lo, da ni preveč velik junak.
— O čem pa misliš? — ga je I vprašala Tonja ter se nagnila nad
njim.
Njene oči so se mu zazdele ne »končno globok«.
— Tonja ali hočeš, da tl pripovedujem o Kristini...
— Pripoveduj — mu je rekla Tonja —
— ...In ona se ni več vrnila. — Zadnje besede Je spregovoril z veliko muko.
V sobi »e Je slišalo enakomerno tiktakanje ure. Tonja je sklonjen« glave, da ne bi zajokala, grizla od bolečine svoje ustne.
Pavle jo je pogledal.
— Moram oditi še danes od tukaj — jo odločno rekel.
— Ne, ne, danes ne boš Sel nikamor!
S svojimi tankimi, toplimi prsti mu je segla v njegove bujne lase ln Jih nežno razmraila.
— Tonja, tl bi morala pomagati! V skladišču bi bilo potreba malo povprašati o Ar temu ia odnesti sporočilo S.rjožhl.	,
(Se nadaljuje)
Ncmeiliie« In odpust dutavtev
»Okrožni urad za delo v Gorici opozarja vse tvrdke privatne, industrijske, trgovske, denarne in zavarovalne zavode, banke, državne in druge urade na odredbo čl. 7 št. 3 splošnega ukaza št. 7 Z. V. U. z dne 1.9.45. ki govori o tem, da je treba odpust in »prejem delavca ali nameščenca prijaviti posredovalnici omejenega urada.
Te prijave sprejema Okrožni u-rad za deta v Gorici (ulica Crispl št. 9, I) za občine Gorica, Opetjeselo, Miren, Domberg, Renče, Salona ob Soči, Kanal ln Kojsko;
Urad za delo v Krminu za občine Krmln, Dolenja, Kopriva in Dobrovo;
Urad za delo v Gradiški za občine Gradiška, Marjano, Sagrad, Far-ra in Romans;
Urad za delo v Komnu, za občine Komen, Stanjsl, Rlhemberk in Temnica in
Urad za delo v Kobaridu, za občine Kobarid, Breginj, Bovec in frakcije občin Tolmin In Sv. Lucija*
Prehrana
«Sepral» javlja, da se bo kvas vsled precejšnje zaloge do nadaljnjega prosto prodajal. Od 1. oktobra »e bo kvas prodajal v trgovinah jestvin. Cene so sledeče: frco. skladišče grosista po 61 lir za kg, za potrošnike po 69 lir za kg.
Dvig nakazil. V teku današnjega dne morajo vse menza v obratih dvigniti v prehranjevalnem uradu nakazila za mast ln testenine za mesec oktober.
Izročitev odrezkov o prenotaciji. V teku jutrišnjega dne morajo prodajalci Izročiti v prehranjevalnem uradu vse odrezke o prenotaciji za mesec oktober. Občinski urad bc V ta namen odprt danes od 8. do 12. ln od 16. do 19. ure, Jutri p»l, zadnji dan, od 8. do 12. ure.
Izročitev nakazilnih bonov. Tekom današnjega dne morajo prodajalci IX skupine Izročiti v prehranjevalnem uradu bone za nakazilo mehkega sira (bon št. 7.) Ravno tako morajo tekom današnjega dn« Izročiti vsi upravniki delavskih zadrug bone za nakazilo vina (bon št. 6).
Tržne cene
Včeraj so na trgu za poljske pridelke veljale sledeče cene na debelo: česen 80-90, rdeča pesa 16-20, korenje 16-25, kostanj 20-50, ohrovt 35-40, cikorija 30-36, čebula 38-45, fižol v Stročju 12-50, svež Mol v stročju 45-50, solata 20-60, citrone 10-70, kaki 28, kutine 15-20, melan-cane 16-35, jabolka 18-40, krompir 14-22, ameriški krompir 30, paprika 28-46, hruške 14-50, paradižniki 20-35, radtč 20-46, zelena 30-40. špinača 80-45, grozdje 40-60.
VABILO
Prosvetno društvo Opčine vabi na zabavni večer nocoj oh 20 uri v Prosvetni dom, Opčin*.
Za tiskovni sklad
Mesto cvetja padlemu sinu, prvi
Url/k1 h''A • 7-orjanu, daruje oče Simčič Vulciyo za tiskovni »klad Ur 100.
Vsem podjetjem ln uradom, tako širokogrudno delujejo v t8J karitativni akolji za bivše poJitlč®8 preganjance, bodi na tem mestu i*-rečena topla zahvala.
Slovenskim visokošolcenil
Vsi viaokošolci iz Trsta in trpkega okrožja, ki nameravajo šd dirati na jugoslovanskih univerz*1' na katerikoli fakulteti, in ki s* * niso javili, naj se oglasijo do četi4, ka 4.X.45. v via Carduccl 6 od 1® ure v IV nadstr. soba 40.
V Gorici pa naj se javijo v U'** skem Domu 2 nadstr. od 14-1« ut*
Odgovorni urednik •TER CIRIL
Poizvedbe
SINK BORUT, rez. podpor, g Škofje Loke, se je teta 1944. vr*L iz italijanskega ujetništva t«r prišel v Trst, od koder se Je zadnj' javil v Juliju 1944. Od takrat ni njem nobene vesti. Baje so ga N01" cl odpeljali ponovno v ujetništv0*«-Kdor o njem kaj ve, se napr°rj da javi to njegovemu očetu b*° Stevotu, sodniku v Škofji Lokb^»
VIDIC IVAN, roj. leta 1921 nji naslov Feldpost 80963 B. kaj ve o njem, naj javi očetu V dic Francu, Ročinj pri Kanalu Gorica.
FAHAJNKR IVAN, roj. 81. $ 1910 Gor. Novakih 12, < Cerkno v Gregorčičevi brigadi, sept-baje v Črnomlju, Kdor kaj v*-j njem, naj javi Luhajner 18° Gor. Novaki 32, pošta Cerkno riško.	.
MALI OGLA S1
DENARNICO Z DOKUMENTI®^ izgubila 27. L od gostilne ki na Gretivdo Gabrovlcf. najditelj se naproša, da jo Pprl' proti lepi nagradi na upravi morskega dnevnika*.
POSLOVODJA TRGOVINE J^, VIN s kavcijo išče odgovarjaj mesto, eventuelno gre tudi or-dlščnlka. Naslov v upravi «Prl »koga dnevnika*.	 ^
KOLON Z DRUŽINO za P1?" po-20. ha obdelane zemlje se l-rjg* nudbe na upravo »Primor® dnevnika* pod 407.
GOSTILNIČARJI! Novo ran. Telefon 29438.
TRI SOBE za zdravniški amb^ u-rij Iščem v centru. P<>nU pravo «Primorskega dnevni 400.
POZO*' ^
Z dnem 12. oktobra ** ctvorijo v SEŽANI ■“*n* mesečni semnji!