Leto VIII., šfev. 60« eelje, četrtek 3* iunija 1926. Poftnina plačana v gotovlni. ^H^^^S^^^. ^^^^^B ^^^^K ^^^^^^ ^^^^^A ^^^^^m ^^^^^^^^^^^^L ^h^H ^^^^^^A ^^^^K ^^H^^k ^^^^H ^^^tm ^HK^1' '1äL2QLOjLL Jtaročnina Z^ JugoslavJJo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. fosameznu čtevifka I Uin. Iziiaja v foreK, čefriefe In sobofo* Redakcija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.- Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po etalntm ceniku. Delovanjo Savinjsko podružuice SPD. Da se oddolžimo marljivemu dru- štvu, ki je za naše kraje vefikega po- rnena, objavlse želi Abd el Krim naseliiti v Nemčiji all pa v Italiji. Seveda, ce bi bil ohsojen., bi bilo vse njegovo premoženje zaplenjeno. p ZMAGOVITA REV0LUCIJA NA PORTUGALSKEM. Rovolucija na Portugal^kem je zmagala na A-^>ej črti. Predisednik republike je poveriit sesta- vo vl'ade generaliu Gabecadasu, ke je prevzel predsedstvo vlado in notranje ministrstvo. Vodja upornkskega giba- nja general Gabecadas ie izjavil novi1- narjem, da hoče sestaviti mesca/nsko- vojaško vlado m da revoluci'ja ne bo favorizirala nobene potiticne stranke. Pripomnil je, da &e mora parliament takoj razpustiti, ker je njegovo delova- irje škodljho interesom države. Nova vlada bo sostavlj-en«, >z mescanov in neopredeljeniih voja.skih oseb sporaz- umaio z delegati vojaSkih edinic. — Po naJTiovejših vesteh je predsedniik reput- blike Bernardo Machado demi'sijoni1- ral'. p URADNI REZULTAT VOLITEV V ROMUNSKI PARLAMENT. Po ve- steh iz Bukareste so sedaj že znani uradiii poda'tki o volitvah v romunski parfament. Vladna stranka goncrala Avarosca jo dol>iila 288, agrarni na- rocbii blok 75, liberalci 15, An.tisenii-ti 9 mandatov. Za 25. junij je sklioana konstiUiantna seja parlamenta. Polet- na sezona bo trajala le dva todtva, v kar- teri so bo izvršila verifiikacija manda- tov. Nato odidejo podanci na počitni- Em. Lilek. Zgodovinski opis Sloyenske Stajerske in Frekmurja. (Spisal prof. dr. Fran Kovačič.) (Dalje.) Kvaternik in dr. Bach (ui-ednik »Hrvaitske«) sta biJa strastna zagovor- nika čaščenja ba.na Pe4ra Zrinskega in Franja Frankopana, Kljub njihovi nesreci pri Rakovici (Severno od Plit- vickih jezer, na 45° severne širme) in kljaib temu, da je bis po Rakovici med drugim pravaši tudi A. Stari-evic za- prt, se je vendar ta kult zmirom dalje siril od časa, ko je sti-astni pravaš Ev- geai Kuniiičic začel izdavati (1892) svoj zgodovinski roman »Urota Zrinjsko- Frankopanska«. Isti je leta 3 900. tudi napisal dramo »Petar Zrinjskii«, ki pa nima mnogo dramatičnasti na sebi. Le- ta 1906. je stavil dr. Elegovic v hrva- škem saboru predlog: 1. da se izdela zakonska osnova, »kojom se narodnim muoenicima za vjecna (!) vremena da- je ca»t i zahva.lnost limatskoga na.ro- da; 2. da se 30. apriila svake gocline proglasi blagdanom za sve škole u Hr- va.tskoj i Slavoniji i tim povodom pru- tumači mladeži značenje blagdana u otačbenickom duhu; 3. d'a se svake go- dine iz zemaljskog proračuna doznači stanovita svota, dok ne dosegne za do- stojan spomeniik Zrinskomu i Franko- panu u Zagrebu«. Gei'kvena obl'ast je bila spočetka proti temu, da se berejo zadušnice za Zrin^kega in Frankopana 30. aprila, politiena pa proti proslavljenju zarote. Pozneje pa sta obe oblasti opuistili sa'O- je protivljenje; lela 1907. sta se na Hr- vaškem že dva velika župana uideležiTa zrinsko-frankopanske prosliave, a od leta 1908. naprej, ko je postalo razmer- je Avstro-Ogrske napram Srbiji in Cr- ni gori zaradi aneksije Bosne in Her- cegovine j.ako napeto, je Dunaj počel favorizi'mti to manifestacijo, ki je bila naj-prej proti njemu in Habsburžanom naperjena, samo da bi razbil sporaž- um med Hrvati in Srbi, pa tudi spo- razum med Hrvati in Madjari, dose- žen z rečko m zadersko resolucijo 5. in 17. oktobra 1905. Ker so bili v hr- va.sko-srbski koal'iciji Srbi »odlucan faktor«, kakor pise Srkulj v svojem »Pregledu povij. Hrv., Srba i Slov.«, mogel je Dunaj v svoji navali na Srbe računati na pripomoc pravašev, teh zakletih sovražnikov Srbov. Tisti, ki je prvi odgajal Hrvate v tern sovra&tvu, bi] je Ante Sfcarcevic. Nečem tajdti:, da so mu Srbi dali povoda k temu, in si- cer najprej Vuk Karadzic s clankoni »Srbi ,svi i svuda« v ahiianahu Kovče- žic za istoriju-, jezik i običaje Srba s.va tri zakotna« (Dunaj 1849) in potle z držanjem njiihovih zastopniikov na hr- vaškem saboru in v budimpestan.skem parlamentu. Na srbsko etnografsiko pa- rol'o »Srbi vsi i svuda« so hrvaški pra- važi odgovorili s parolo »Hmati svi i svuda«. Mi Slovenci smo postali v nji- hovih oceli »Planinski Hrvati«, Srbi pa »Pra\x)sla.vni Hrvati«. V tern smi- ssu so se zaoele pisati hrvaške zgodo- vinske knjige. Hrvaški zgodoviinarji so operirali s »Grveno Hrvasko«, to je zemljišče od Neretve do Drima na meji proti Albaniji. Potcmitakem je bila da- našnja južna Dalma.ciija im Gnia gora najprej v hrvaških rokah. Ko sem na sarajev&ki gimnaziji v VI. razredu pre- daval po predpisani Klaicevi zgodovin- ski knjigi, sta vstala takoj n:a početku ure dva Srbi/na im. sTa izja.vila, da se nočeta uxH'ti po tej knjiigi, ki hoee Srbe pohrvatiti. To demonstracijo, na ka- teri ,sem bi'l jaz celo nedolžen, sem mo- ral- prijaviti ravnateljstvu, im nato sta bila obadva učenca izkljuieema. Eden od teh je zdaj profesor na isti gimna- ziji. Ta slucaj sem navedoJ za doka.z o ogorčenasti srbske mladinc proti hr- vaški strugi in za dokaz o strogem po- siopanju bosenske vlade proti Srbom. Dr. Ante Starčeviic, ta poznejši so- vražmk Srbov, je bil najprej Iftr in Sl'oven. V spomen-lißtku »Sl'ava Anti Starcevicu« beremo na str. 20, »da je prianjao uz ilirsku ideju«, a na str. 68: »U prvom broju Zore Daknatin-ske ugledala je svjetlo njegova pjesma: Li- canin Zori Dalmatinskoj. U ovoj pjes>- mi on je Il'ir i Slaven. On gtola pred sobomj veliku Slaviju, koju sa svih strana pociralje oba^javaiti sunce na- predka, samo Velebit još tone u mra- ku, Ali doskora ce i njemu simuti zora. Negda da se je Dalinatin *s.tldio pri- znavati sinom Slavije, a eto sada drži za ditku, što je usisao. ilirsko mliieko. »Zora« neka nastoji bracu složiti, da se kao brae a bratski zagrrimo«. Leta 1848. obelodanil je v »Danici« daljšo pesem v slavo Jelačiča bana pod na- slovom »Odziiv od Veilebiita«. Air poz- neje se je oslobodil »svoje iJirsko-slav- janske opie« in Starčevjjc je postal »pobornik ideje slobode svoga naroda,- njegove samostalnosti i jedinstva, nje- gove bra.tske sloge i cjeiokupnosti kra- üjevine Hn^atske«, kakor se piže u go- re imenovani brošurici. V knjigi »Bili k slavstvu isi k Hrvatstvu?« dokazujo Staroovic neprirodnost ideje vseslav- janske uzajemnosti i neobistinjlivost njezinu. On drži, da Rus ima ostati Ru- som, Poljak Poljakom, Hrvat Hrva1- tom itd. i mißli, da državno jedinstvo tih narodah pod imenom slavjanskim ni moguce« (Slava, str. 83). Da je A. Starčevifca prevozil iz slavjanstva v či- sto hrvatstvo njegov poznejši glavni drug in pristaš žid dr. Frank, je raz- vidiio iz pi.sma, ki ga je Ante posTal Franku, ko so neki Hrvati tega napa- dali; »da je tobož protivnik slavensko uzajanmosti«. V pi«mu pise A. Starce- vič: »Vikalo se na vas, da ste proti uza^- Stran 2. NOVA DOB A« Štev. 60. ce. V glavnem niestu Buikaresti so bib sledeči rezultatr: vladne st ranke 5352, a,gra.rn.i narodni blok 4053. liberalci 2140 in anti-cmiti 379 glasov. f Dr. Bergmann, Veličasten pogreb, kakršnega ni\ dozi'vel še n.ol)eclen jiigoslovenski ga si- tec, pa tudi ne trg Žalec, se je vršil v sredo, dne 26. maja ob 17. vtrii za raj- nim di\ Bergmannom. Ogromma mmo- žica občinstva iz Sa.vinji.ske doline, pri- jatelji in znamci in zastopniki jingoslo- venskega gasiiKstva širom Slov žalski gasilci in Sokolli. Pred četami so pkipolaH dru-stvoni prapori gas. društev Gaborje, Lasko, Trbovljo rudni'k, Trbovi'j© trg, Brasloviče, Pre- kopa in Paška vas. V sprevodu so bile zastopane gusiliska župa žalska z vise- mi v župi včlanjenimi druištvi, župa lj>uibl'jianska, trboveljska, litijska, belo- k/ranjska;, novomeška, posavwka., cerk- niška, kramjska, radovljiška, korotan- ska, sloven jgraška, gonrjesavinjsku. mariborska in ptujska. Ljutomercani, Gornjeradgoničani in Prekmurci se za- nadi slabih zvez niso moglii praivočas- no udeležiti pogreba. Zastopane so bi- le tudi vse zdravnisko organizacije in občiniski zastop Žalec pod vodstvoin žu- pana g. Vabica ter delegacija obtest- nega in sreakega načel»tv-a SDS. Ju/go- slovoiiska gaisil'ska zveza pa je od*po- slajiii starosto g. Fr. Barieta, tajnika g. J. Hojana, njegovega namestiiiika F. Spegliea, prisedai'ifca J. Vemgu^ta ;n Priistovška, žalska gasil'ska župa pod- načekiika g. K. Goiograiiioa in Turn-- ška, A lit logo in Kronovška. Naidai'jo so bili tudi zastopani železniičarji, rudar- ji in dr. Pred hiwo in na grobu so zapelii žalski pevci pod vodstvom g. Vrečerja. V imenu zdravmiške organi'zaci'je se jo poslovil na grobu g. dr. Jankavič iz Maribora, v imenu gasiilnega društva Žalcc g. Zagode, v imenu župe žafeke jmdnačeTnik g. Gologranc, v iiinomi Ju- go&lov. gasilske zveze pa sta.rasta gosp. Barte iz Ljubljana. Trobentač je za.tro- biil zadnjikrat »Na pomoč!«, prapori pa so se poklonili v poslednji pozdrav. Pokojaii dr. Bergmann je že kot rriilad medicLnec socLelova.f pri ga^ilnem dru&tvu v Žalcu. Ko je sl.užl)oval v bol1- nici v Ljubljami, je leta 1900. pristopil kot redni cla.n k gasil'nemu društvu v Ljubljani in si tarn pridobil za nadalj- no delovanje ninogo izkuisenj. Ko je prevzel po rajnem očetu zdraivmisko rniesto v Žalcu, je lota 1902. pristopil k gas. dr. v Žalcu, izvožbal' tarn sani- totni oddelok i'n postal njegov vodja. iNjego\e izrertne zmoznowti iin ne- .sebicno delovanje na polju ga^illst'va se je uveljavljalo vseslPansko. Leta 1911. je bil izvoil'jon načehiiikoni »Zveze slo- venskili poza.rji.ili branib na Spodnjem Štajerskem«, katera je stela takrait 13 čkvnic. Agibii naoel'niik dr. Be»rgmanu pa je to zve/o do u.stanoviitve Jugoslov. gasilske zveze dne 1. julitja 1919 po- nmožil na lepo »tevii'o G3 čla.niic. To le- po se razviiijajioco sloveiusko gaAil.sko or- ganiiizacijo je rajni pi'ivediJl kot celoto v novo ustanovljemo Jugoslov. gasilsko zvezo, postal njen I. podstarosita,, ob- eneni pa tudi bis izvoljen za načelnLka gas. župe žalske. Njegovi' rojaiki v Žal- cLi so ga pozneje izvolilti za «vojega drustvene,ga nacelnika,. Njegova zaslu- ga je bila, da se je ob 40-letiiici gasil- sikega društva v Žaku vrši\i'a dne 10. jiul'ija 1922 v Žalcu 3. skupščinita JGZ. Bila je velika gasilska maniifestacija ce.le Slovenije, kateri so jnisastvovali tudi bratje Hrvaitje. V znaik bvailežnosti za njegove ve- likc za singe, ga je zupa ob 25-1'etnici njegovega ne.sebiOne.ga delova.nja iniu- niovala caistnini clanom. Nj. Vel. krai'j pa rau je podiel'il za njegove zasluge red-Sv. Save IV. stop- nje in zhito kolajno. Sad.ovh n!jegove,ga pLodoiuosnega delovamja so se vsestrans-ko poka.zali \ lepem razvoju organi.zacij, v katerih je deloval. Ogromna udeJ'ezba na zad- nji i)oti, pa je bila izraz velike bvalez- nasiti in spostovanja do moža,, ki je od zgodnje mlaidosti, do svoje prerane siimrti posvetil vse svoje moči človeko- ljmbju v proevit naroda in domovhie. J. V. c DEGO NA M0RJE.I Darujle na Teloco vahiralefjicam-liolfisicam hak priapeceli, tld onioyonte bolelniiin in rernim otrokow .nekaj suhičnih diii na zdruvem morskem obrežjn! Geljska kronika» c REDNI SESTANKI ČLAN0V SDS ZA GELJE se vrše vsako sredo v mali dvorani Celjiskega doma. Zaoetek razprav je ob osmi.li zvcčer. c TEDENSKI SESTANEK SDS ZA CELJE-OKOLICO v cetrtek radi praznikci odpade. c BIVANJE 0TR0K NA M(JU- JU. Ivolo jugpylovenskiih sester v (^elju objavlja, da stane onomesečno bivanje otroka iita niorju COO diimaji'jev. Otroci dobivajo petkrat na dan braaio, kopljc- jo pa se d:vaikrat na dan. Nadzorstvo innajo pedagoško iizobrazeme dame. — j'rijave sprejeniiate in dajete natanč- negisa pojasnMa gospa Marica Sernec, Gregorčičeva uliica 1 in gclc. Ana Zu- painčič, Greigorc'iceva ml*. 5. c GVETLIČNI DAN DRŽ. KRA- JEVNE ZAŠČ1TE DECE IN MLADT- NE v Gel>}u bo v soboto 5. t. in. Prebi- tek te butnaniiitame akcije jc namenjen izključno ubogim otrokom. Zaito pro- simo bkigoliotnega razumevanja in ljuibeznjive naklonjenosti. c SOLSKE PROSLAYE IN ŠO- LARSKA POTOVANJA. Šobke pro- slave postajajio pri nas že pravcata • farsa, tako, da jib niti učenci naj.nižje organiiziiranih sol ne smatrajo več za resne. Ne mime mosec, da ne bi mini- strsitvo prosvete naročilo šolskim obsa- stini, naj proslavijo v tern ali v onein ca«u ka,ko znamen.ito osebo, koje živ- Ijenje in delovanje pa nima s ciJjem, ki ga mora za.sledova.tl sola s »vojim vzgojnim namenom, nit i najmanj opra\ka. Učit-elji «ami so pogosto v ve- i'i'ki za'dregi, kaj naj bi mladiini pove- dali. Zlasti je graje vre.dno. da se pri vsaki še tako slabi priliki odrejajo tudi zbiirke, cetudi so »prostovoljne«. To težko obremenjuje star.se, ki mora jo da.ues itak preko svojih razmer mnogo žrtvovati za šol^ke potrebščine. Pa tu- di vzgojno ni, ako se tako ])ogo«to po- bira med šolsko mladino. Ona otopi in postane brezbrižna tudi za ono, kar bi bilo J'es žrtev vredno. — Druga velika uima je tudi pobiranje za izlete in po- tovanja šolske mladine v dalijne kraje, često celo v .mozemstvo. Res je, da ni: nifalo priisiljen, kaj dati, vemdar pa tezko odreee sv.ojo pomoč. Včasi mla- dima ni tako zgodaj postala veliika in: — zrela iin vendar je sl'o. Kake mike še more danes imeti za mladega clo- veka svet in življeiiije, če mil je tako zgoda.j že »vse« znano na tuj račun? c ZA POVZDIGO TUJSKEGA PROMETA. V letošniji sezoni se nanie- rava uvesti direktna avtomobrliska zve- za Olje-Soleava-Logarska dolina, kii jo bo oski'boval 12- in 24-sedežni avto 1)0 vec-krat na toden z rednhn odliodom in priliodom v Celje po zeio nizki cenv. Tako bo izletnikom in posetnikpm Sa- viinjskih plan hi omogoeen biter iin ce- nen promet. Priprave in pogajianja se že vrsi'jo. LLstki za vožnje se boclo do- bivali v tujsko-prometni pi.sa.rni, kjer se bodo dobiik tudi vsa pojasmfa, c PLANINGI! Saivinjska podruž- nica SPD priredi v nedeljor dne 13. ju- nija velik izlet na Sljeme ])r\ Zaigrebu. da poseti bratsko pl'aniinsko društvo «Sljeme«. Udeiležencem je zagotovljena polovicna vožnja po železnicl. Skupen od hod iz Gelja dne 13. juniija z brzo- vhvkoin ob 2.28. ponoci. — Priihod -v Zagreb ob 4.35. Na Slijeme je tri lire, boda. Tura je ja.ko lepa, na Sljemenu je krasen plainiimskL dom z lepim raz- gledo.m. Iz Zagreba se vrnejo planinci ob 22. uri in pridejo v Gel'je ob 1.26. IMeložbo je prijavUi do 5. juniija gosp. Vrtovcu v drogeriji Sanitas v Gel.j'u ali pa v pisarni tujsko-prometnoga dru- štva v pallači I. Hrvatske štedionice. c VEfiER AKT1VNIH IN RE- ZERVN1H 0FIGI1UEV. Rezervni ofi- ci'rji so imeli tekom letošnjega zimske- ga in pomlaidaiwkega časa vsak četr- tek pouicna predavamda v Oficiirskem doinu. Te se.sta.nke so vodii'i aktivni ofL- cirji. Kot zaiključek so jidii sedaj pri- rediili rezervni oficirji v soboto zvečer 29. maja v Narodnem d'omu prijatelj- jiamnosti . . . Ona ima vladati medju svimi narodi i ljudi. AM košmlja je bli- ža od halj'ine«. V »Hrvatskom Pravu«. osiiiovianem od njega in njegoviib ožjih prija.teljev f. 1895., ko je prislo zax'udi nekiili asebnih in načelnib vpražanj do razcepa pravaske stranke, je napisal sa-tiriccji spis >-Sveslavjiunab zlatno doba«. Srbe je zacel grd.iti ie.ta 1868. v spisu: »Iiiie^Srb«, vjtaterem pise, >da hue Srb ne oznaeuj« u historiji. kakav nairod, nego da u svib krajeviih svLeta, gdjj'O se pomaJjia, oziiiačuje suziije«. Le- ta -1876. je izdal delo: > Pasmina sl'avo- srbska po Herva.tskoj«. Srbe zmirom iimicn.uje »Sia,vosrbe« in tako je Ante Stareevic, ki je bil v svojih mladih le- tih navdušein. Ilia* im Slaven im ki jo dailmatin.ski Zori priiporočal.,, naj »mx- s.toji braču si'oziti, da se kao braca. bratski zagrliino«, bil v poznejisiih let ill samo strasten Hrvaroti Madjarski in Avstriji, proiti Sr- bom, brez inostranske pomoči. to je do- kaz, da ni bil po'litik, ki zna računati z roa-Lnimi razmerami. »Bog in Hrva- ti«, to je bilo nj,egovo gcsl'o, s baiterim je upal provesti svoj politicni program. Nj'egov zvest pristaš j,e bil in' ostai Uiredniik Hrvatske in naTodni poslanoc I^vgen Kumiek' tudi od ieta 1895. na- j)rej, ko je Ante osnoval novo slranko pod inuMiom »cista stranka prava«. Kirmicic j>e se bujše in bolj st rast no pi- sal proti Srboin. kakor slari Starčevif.'. V knjiigi: »P. Zri^nski i Fr..K. Fran- kopa:n i njibovi kfevetiücii«, ki jo je na- .pisal ])ro.ti že oiuoiij.eni Mitrovieevi knji'gi, piše o vlaškiji (pravosla,vn.ih) vladikah: »Vlaški vladike, sdruženi s TiiTci, davili su sratre i katolicki puk. Sva su niasiilja upotrebili, da satru fra- tre i da njibov puk prevedu na svoju vjeru pouiocu tuirske sil'e. Peeki patri- arka Giril, sa svojimi vladika.mi, sdru- žeui s Turci. započeo je najgroznije prögoniti katolike god. 1632. Sliužbeni izvj.e.stitelj pise o torn progonii'ovo: Ni- je mamji progon ovdje u Slavonijii, ne- go što je biilo u prvo doba krsoanstva. Fratre, okoviane na ruku i giiu, držali su po vise mjeseci na ledu i sniegu, tako da su iiiu odpal'i nokti od prsta. Kad &to bi. im dali vode z ledom i malo crna kt'iiba. Tukli su rb naopako sve- zane po žilah i koljenih, i tu su mabi- jali ljiude na kol.je, a druge pod paliea- mi moi'ii'i, a trece sjekli. — Mnogo su franjevci irretrpoli od Turaka,, ali malo manje u 16. i 17. vieku od' pravo^laA- niih patriarka i vladika. — Takav po- st upak miših vhvdiika i pa>triara.ka ni- kako se pravdati ne da«, vela dobro Ruvarac (srbski zgotlovmar).« »Bosanski su se Viasi zvali Martoi'ozi ili Gigani«. To je odgovor Kumiiieica na Mi'trovieevo trditöv, da je Stareevi- c.ev jezik >gori od eigan.skoga«. »Ti Martolozi živili su od grabeia i' pale- ža«. —- »Vlasi kradu djecu i ju love za prodaju u Tursku«. (Dalije pride.) Kupujte Bafa čevije ker s tern si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah A. Drofenik, atS2" | ski xei-ev, ka.terega so se udeležMi po- leg reze.rvn.ih skoraj korporatiiMio vsi aktivni oficirjii s svojimi rodbrnami1. J\led svirainjem vojaske godbe je pote- kel ta prijaiteljski sesatnek zelo pri>- srčno. Vidi se v Gelju, da prisrcno raz- me.rje med vojaštvom in med civiJnim prebivalstvom od leta do leta bolj na- lavšca. Shv\'a c;el>jskega domaeega pol- ka jji ])a ta druzabni večer, ol)e pri're- ditvi ste to ]>okazali. c DELAVSKA OJUUNA V GA- BERJÜ je bila sklicai'a za nedeljo, dne I-jO. maja javen sliod v Sokofeki dom. Kot glavni govornilk je prüsostvioval zborovanju clan dekivske ^ekciije od- vetnik dr. Irgolič iz Marrbora. Zboro- Aa.nja so se tudi udelezi'li socijai'i'sti Iz celjske okollk-e, ki so priredirtev prepre- čili,. No, svobodo zborovanja bi pač moral pri mus vsakdo imeti! c DRŽAVNIM NAMEŠCENGEM IN ÜP0K0JENGEM! Glavni odbor »Osrednje Zveze javnili nameščencev in upokojencev v Ljubljani« se je od- ločil, da stopi v tesnejši stik s -svoj-imi liaiii. Zato se bo vršila seja tega odbo- ra v nedel'jo dne 6. t. m. ob desetiili do- poldne \- celjskem Narodnem domu. K tej sejii vabi DruJstvo državniih na-nie- ščencev in upokojencev v Geljai vse svo- je člane, pa tudi nečkine iz Gelja m v«ega cimi siršega celjskcga okoliša. Pridite v veli'kem stevilu! SfiiSaW baste marsiikaj vaznega iz ust predsedmika 0. Z. g. M. Lilega, tega izkusenega bo- ritelja za vitalne koristi celokupiiiOga iiradništva, povedali pa boste laliko tudi vi v,se, kar vam je pri srcu. Sli'sali boste pa tudi razne zastopniike itradni- skiih oi'ganizaci'j iz drugib most. Na ta- kih neprifeniljenih, prljateljskiih seistan- kih se mnogo lažje pogovorilmo, kakor na oficijelnih shodiib, kjer se je treba oziirati na to im ono. — Pred;sedstvo. c IZLET DRUŠTVA .PRAVNIK:. Due 6. juniija 1926 bo idet drustva -••PraMiik« iz Ljublja;ne na Geljsko ko- ČO. Izletniki iiz Ljublijane iin drugih krajev, ki so bližje Laškemu, seveda pa tudi drugj, ki bi j;imi ta pot bosje priijala, pojdejo po pribodu ij'iibljan- skt-ga vlaka prilileniiskem domu skupen obed za ceno 30 Din. Kdor se misli udeležiiti, naj se ogla»i pri dr. Jurju Hrašovcu, odv^tniiku v Gelju. c DRUŠTVO DRŽAVNIH UPRAV- NIH riUDNIKOV zdravstvenih za- vodov iz Slovenije bo iuuelo v nedeljo 6. t. m. v Geljai svoj redni občni zbor. Začetek' zborovanj ob polidievetih do- poldne v ki'abovi sobi Geljskega doma. c NOGOMETNE TEKME. Dne 3. t. m. bo igral S. K. Gelje na glaziji prijateljsko tekmo s S. K. »Siavija« iz Ljiubljane. Zacetek ob 1.6. uri 30 inilnut. Sodnilk g. Bizjak. Ob 14.30 se bo vrsila predtekma med S. K. Cellje rez. : S. K. Mars Gaberje. c SEZNAM PRIJAVLJENIH IZGUB v času od 25. februarja do 15. maja 1920: Dovoljenje za prodajanje slik na ime Živodar Va.šiič; 1 zlata za- pestna verižica; 1 ovratnik iz listra; 7 bankovcev po 100 Din im nekaj drobi- ža; denarnica z vsebino 10 bankovcev po 100 Din in 2 ključa; 1 rumena de- narnica z.vsebino 115 Din.; 5 bankov- cev po 100 Din; 1 ovratna šerpa in 1 tei'ovadni čevelj; 1 100-dinarski ban- kovec; 1 crna usnjata torbica z vsebi- no 40 Din. 1 žepni robec, 2 molitvejii- ka in 1 pismo: 1 zlati uhan; 1 kolesna sesalka; 1 crna usnjata listnica z vse- bino 12 Din, 1 raeun. 2 potrdila in ne- kaj nialib tcaletnib pred met ov; 1 roo- na torbica iz crnega uüija z vsebino 249 Din. 1 rožni venec, 1 zlati križec, 1 srebrno sice in 1 zepni robec; 1 crna usnjata listnica z vsebino 180 Dim, 1 zei'ez. legitimacija na ime Valentin G:an. 1 potrdilo trgovca Dobovičnika; 1 rujava usnjata denarnica z ysebinr. 2 sto-dinarska bankovca. 6 po 10 Din, nekaj drobiza in nekaj vizitk na ime Lojzka Šobi; 6 bankovcev po 10 Di,n; 1 crna usnjata denarnica z vsebino 38 dinarjev: 1 želez. legitimacija na ime Ane König; 1 denarnica iz crnega us- nja z ^¦šebillo 10 Dim. vec razlicnih ra- cunov in zeLez. legitimacija na ime Ci- iil Pregelj; 1 denarnica iz rudecega. usnja z vsebino 422 Din 25 p, 1 kn.pon in I potrdilo financnega urada;. l dež- n i pl'a.sc zelene barve: 1 otr.orjii klobuk iz beleg-a platma; 1 kom. (30 cm) svile in 1 kos tkanime; 1 denarnica z vsebi- no 5 Din in želez. l'egitimacijo na ime Štev. 60. »NOVA DOBA« Stran 3. Ivan Arnsek; službena knjižica na ime Marija Turin; 1 denarnica z radieni- mi drobnimi predineti; denarnioa iz črnega usnja z vsebino 410 Din in že- lez. legitimacijo na ime Rozal.i.ja Kramberger; 1 zl'ati obesek v obliki de- teijnega peresa z mnogLmi diainanti; 1 denamica iz ruj. usraja z ws-ebino •91 Din. — Izgubljeni predmeti se naj oddajo pri sickern poglavarju v Ce- Iju (policijski referat) pritliej-e Lo-vo. c SEZNAM NAJDENIH PHED- METOV v času od 1. lraarca do 15. ma- jiti 19:20: 1 konjska odeja; 1 polovicna srečka drž. raizredne loteriije; nnali zne- sek domvrja; ni.ai'i znesek denarju z de- narnico; 1 naglavm šal; 1 par daun- skiili rokavic; 1 ročna torbica z ma.lo vsoto demirja, 2 obeska, robec in 3 ra- čuni; mali denarni znesek; 1 dežni plasč; 1 medena kapica avtomobilske osl; ma.li denarii i znesek; 1 okrogol ©be&ek s sliko. — Najdeni predmeti se dobe pri sreskem poglavarju (poficij- sik referat) v Gelju. piitličje levo. c »DIJAŠKI KUH1NJI V CE- LJU<; je darovala rodbima Levstikova 150 Din mesito venca na krsto gospe Pepine Sivkove v Št. Jurju ob j. žel c DOI3AVA GRAMOZA ZA DR- ŽAVNO CESTO. V Uradnem liislu z due 2(1 ma ja. 1925 štev. 49 razpisuje okrožna gradbena sekeiija v Gelju do- bavo granioza za Trojamsko državno cesto km 43.39 do 105. Liciitacii}a sc bo vrs'il'a v petek, dme 25. junija 1926 za dobavo na progi km 43.39 do 78 im v soboto. duo 26.juini,ja 1Ü20 za dobavo na prog-i km 78 do 105 z začeitkoin ob 10. uri dopoldne. Podatke in pojasnila. o doibavi ter o dražbonih i.n dobavnih pogojfi'h (lobijo interesentje v uraidnih iira'h v pisarni okrožne gradbene sek- ci'je.« 620 c L1CITACIJA KOŠN.TE V ME- STNEM PAHKU 1)0 v nedel'jo, due (5. jii'iiija 1926 ob 9. uri dopoldne. Zbira- lhšče pi'i Yreuienski bislci. 62i Deco na morje! Tretje leto že organi'zira Kolo ju- goslov. sester v Celju odpreino dece na morje. Prvo leto se mu je pasrečilo do- seei brezpkicni sprejem 10 dečkov v »Anieriikanski dečji dorn za ratno si- ročaid« v Sefcih. To je pač idealen dorn, na žalost pa nain je le v malern oblegn dostop en. Lani je poslalo društvo 15 deklie v »Ladi«slavov dečji dom« v Cirkvenico, dcloma popolinoma na dru&tvene stro- ske. delüina pa je društvo nekaj doda- k>. S tem domom pa je bi'lo ma.iij za- dovoljno. Letos hoče »Kolo« s samastojno kol'oni'jo oniogočiti deci bLvanje na morju. Dobiilo je na razpolago solo V Aleksandrovem, na otoku Krku. Tre- ba pa je opremiti sobe, preskrbeti po- sodo in ddrt.r.OYi?lo 70 do 80 olrok z obutvijo, oblieko. peri.i'oin in take rnhzolo nicsdi inarsiikatero dolžnost. Ker pa na eni strani prrhajajo od zdravmkov priporocene prosn.je bo- leline dece, naj ji. vendar pomoremo priti na niorje, na drugi strani pa nih- če čiKležev delati ne more, se mora društvo/ obrniti na javnost. Vemo, da so pobiranja, cvetlični dnevi in si teno že do skrajnooti zope.nii, vendar ni druge poti. Na ncki poziv diru,stvia, naj se mil posl'jejo prostovolijma dariil-a, so je odzvalo svoj ca-s samo par pi'emenitih ljudi. Zaba.vijanje napratu ženain, ki žrtvtrjejo toli'ko easa in so popolnoma brezplacno triuliijo, je niaJo uineslnü. Boljši kroigi, ki živijo v zdiraviih stano- vanjiili in inia.jo primerno hraiio, poš- l'jej.o v okrepitev deco na i.norjo. Je-li toi'ej resS nepotrebno .dei;o, če «e hoče ijsto nii'diti deoi. ki ne biva v zd'ravih stanovanjiili in niiiina priiner.no bra.no. Zabovoj iK« odklanjajte deklif in dam, ki-bodo na Telovo profile za kak dar^— ,saj nm ni treba veliko dati. kdor no move. Kino* KINO GABEKJE. V sredo in te- trtek prvovrstna drama >'Prepovedani zakon«. Vr gkivni vlogi »Baby Peggy«. MESTNI KINO. V smlo in na pi-azni'k (telovo) bo mogoče videti lju- bavne dozivljaje dona Juama Awslrij- skega; x petek, .soboto, n^delijo hi pon- deljek pa >»Zgubl'jeni svet«. Širom domovine. s KATEDRALA SV. SAVE V BEO- GRADU. Zgradba ])rojektirane kate- drale sv. Sav,e, srbskega proswtnega zaÄcitii'i'ka, bo zgrajena v bizantinskem slogu. ötroski so jiroraOumjeni na 200 miiiVjoiiov dinar jev. Za kritje stroskov imia odbor zasiguranih že 170 milijo- niov, o.stali priimanjkljaj pa se bo kril z državno öubveneijo. s MOST MED REKO IN SUŠA- KOM. Zgradba veJikoga mostu, ki bo spa.jal Reko s Sušakoni, dobro napre- diy'e. \ kratkem bodo popoLnonia do- vršene betonske pod loge mostu na obeli straneh Rječine in sicer na liiestu, kjer se je naha.jal stari most, ki ga je viinieil. .[)' Annunziio i'eta 1920. Ko bodo ta de- la popolnoma dovrsena, bo montiuuna železna konstrukcija rnosta. NovL most bo sii'ok 15 nietrov in izročen javnemu proenitu že meseca julija. š ZDRAVNIŠKA SLUŽBA. Okrož- ni urad za zavarovanje deliavcev x LJLibljaiii i;azi>isuje službo pogodböne- ga zdraMiika za zdravniški okoliš Ža- lec. Intereseixti se opozarjajo na raz- pi« v »Uradnem liistu«. s CELA VAS JE ZGORELA. V Prigorici pri RiJmici je v pondeljek ob 1. zjutraj divjal sid'en požar. Unieil ji.» | 24 hits im 30 gaspodarskill poslopij. Zgorelo je nekaj živine in prašičev. Š PODÜK 0 ZATIRANJÜ HMELJ- SK.II-1 &KODLJ1VCEV. llmeljarsko (hužtvo za Slovcüiijo prirredi ])oueno ineclavanje o zatiranju hmeljskih škod- i'jiivcov na prazn.iik dne 3. j'iinija t. 1. popohidno v GotovJjah, v nedeHjo dne 6. jiunija po prvem sv. opravilu v Bra- slovcaJi, ob e.najsüh na Gomillskem in po večernicali v Št. Jurju pod Tabo- rom. — Hmelijarji prrclite vwii! š PRVI OF1CIRJI IZ NAŠE MOR- NAR1ÖKE AKADEMIJE. V pondeljek je bil v Dubrovn.itku sfovesno zaklijaicen četrti letnik naše xo(\iw mornariškc akademije, kapere poveljuik je naÄ ožji rojak g. R. Mladič. S teni dnem zapu- stijo akademiijo prvi njeni absolventi kot oficirji vojne moranirce. Kot naj- oilličnejši po svojih študijskih uwpeliih je proglaaen Slovenec g. Stani^lav Av- ram iz Št. Jerneja na DoleiLJiskein. Po üiicijativi dvorne dame Nj. Vei'. gospe dr. Tavčarjeve je bil poslan g. Avramu kot spomin na ta lep dan kra.sen poto- viilni kovceg z elegant no opremo. š OTVOR1TEV POSTAJAL1Ö11A LIPOGLAVA MED POLJČANAMI IN PONIKVO ,se bo ocividno v najkraj- šem ca.su realiziirala. Pred kiatkini se je vršila na lieu niest a strokovma ko- miisija, ki vodi v,se predpriprave za otvoritev tega, na doligi progi medi lJoi'jčana,mi in Pon ikvo jirepotrebnega postajališča. Š LETALSKA NESREČA V NO- XEM SADU. V pondeljek dopoldiie se je zgodila v Novem Sadu tezka. letalska ncsreea, katere žrtvi sta postala mor- nai'iski kapetau Ivan Siwnan, Slove- ne*: ro'dom iz Maribora.. sin dr. Šuma- na, direktorja oddielka za zaščito tr- govske svojine v Beogradu in morna- riški podofi'cir Fram Kaliiina iz Bina na M.ora.vskeni. Oba vojaka sta padi'a z letaloin na zeinljo in se uJjjJa. s VELIKA NEV111TA NA PR1- MORSKEM. V ]iondeljek dopoldne je divjala v Julijski Krajini sihia ne- viihta. Ob 10.30 se je nad Trstoni utrgal! obsak. Vsled mocni'h nalivov je voda ])ophiviki me.sto ter vdrla v tr.govime in stanovanja. Tramvajski prame't je bi). ukinjen. ()ga*oženemu prebiivalstvu so prMiheli na ]>omoc odd.elki ognjiigas- cev. Viliar in toca sta povzročik na de- želi ogromuo škode. Temperatura, ki je še ob 10. dopoklne zaznamovaia- 21 .stoj.Miij, jc O'koli 13. ure ))adla na 12 stopimj. š TOO A V LJUT0MERSKIH CO- RICAH. Pred tednom dni je huda ne- vihta obiskala vzliodne dote lju-toiner- skili goi'ic in sosedno Medjimurje. To- ca je padala v nukaterib znanili vin- skih krajiJi okrog Ljutomera, posebno liudo pa i)o Piobadiiji blizu fttrigovo. Skoda ni posebno veiika. Strefa je uda- rila v Hedžetovo hišo v Žerovincih, rojstno liiiso znanega ljnbljanskega ve- letržca. Vendar se je domacinoin po- srecilo ])ogasiti požar. Š TRI LETA JEC)E ZARAD1 RAZ- ŽALJENJA VELIGANSTVA. Pri okrožnem sodišču v Novem Sadu je Id I — la zaradi razzaijenja kralja ol>sojena na. tri let a težke ječe Suzaiia Bail t el, 30 let stara, rodom iz Dubrovnika. Dr- žai\nni pravdni'k je vložil priziiv zaradl probfage kazni. s MAT! Z 0TR0K0M VREI) PA- DLA V VODNJAK. V banatskem selu Sv. l\an se je tc dni dogodila težka ne- sreča. Žena tamkajsnjega posestnika Ana El'b je šla k vodnjaku po vodo. V narocju je držaki malega otroka. Za- jemajoč vodo je izgubila ravnotežje ter z otrokom vred padla v vodnjak. Vsled klicev na pomoč so prihitel'i domaci in sosedh ki so ženo nezavestno in težko ranjeno potegnili iz vodnjaka. Otrok je bil že urrtev. ko je prisla pomor. Razgled po svefu. r Koliko je stal angleško vlado štrajk? Minister Churchill je izjavtl v spodnji nisi, da so znaSali vladni stroški za časa stavke 750.000 funt-sterlingov. r Strašna nesreča v vodnjaku. Pri popravljanju rekega vodnjaka v Oberhausnu na NemSkem je padel go- stilničar Gruber v 40 m globoko jamo. Pri padanju je zadel v sredini vod- njaka na Obermeierja, ki je na lestvi popravljal vodnjak in ga potegnil s seboj v globočino. Oberrneier je utor.il v vodi vodnjaka, Oruber pa je obležal smrtno po5kodovan. r 1000 žrtev ognjenika. Iz Tokija poročajo, da je zadnji izbruh ognjenika Tokahi zahteval 1000 človeskih živ- Ijenj. Ognjenik sedaj popolnoma miruje. Iz žre!a se vali samo še steber dima. r Veiika poplava v Rusljl. Volga je narastla skrajno visoko. Pri Saratovu je dosegla višino 14 metrov nad nor- malo V Sajsrandu je 9000, v Kokravu pa 12.000 ljudi brez strehe. Vlada je nreskrbela, da morejo ljudjeprenocevati v javnih poslopjih. Skoda je veiika tudi radi toga, ker je veliko mostov porušenih in ni mogoč promet. Miogo tovaren je moralo ustaviti svoje delo. Voda še vedno narašča. r Iz dežele katastrof. Vsled po- škodbe na zidu rezervoarja 2a iiama- kanje polja pri Majami je bilo polovico mesta Kitaura razdejana Med razdeja- nimi poslopji je tudi mestna hiša. Skle- pajo, da je pod ruševinami okoli 400 oseb mrtvih. Vsled prekinjenih zvez manjkajo podrobnosti 0 tej najnovejši japonski nesreči. Gospsdarsivo. g Zlata valuta na Estonskem. Estonska vlada namerava v kratkem uvesti zlato valuto. Kot temeljna edi- nica se uvede estonska zlata marka, ki bo odgovarjala po vrednosti skan- dinavski zlati kroni. Estonska Narodna banka izda potem novčanice, glaseče se na zlate krone, ki morajo biti do 25% krite z zlatom ali tujimi devizami. g Ruskatrgovinska bilanca zopet akiivna. Ruska trgovinska bilanca, ki je bila izza septembra 1925 pasivna, je postala v marcu t. I. zopet aktivna. Prebitek je pa prav majhen ; znaSa samo okrog 0"4 miüjona rubljev. V .^bruarju t. l.^je bila bilanca pasivna za 105 milijona in v januarju t- I. za 26'2 milijona rubljev. g ZašČita francoske valute. V svrho učvrSčenja tečaja francoskega sranka namerava vlada ustanoviti ko- misijo finančmh strokovnjakov, ki naj bi nadzorovala vse operacije za zbolj- Sanje valute in dafa tudi inicijativo za potrebne korake. Proti razširjevalcem napačnih vesti se je uvedla sodna pre- iskava. Z italijansko in belgijsko vlado misli francoski kabinet skleniti dogo- vore v skupno zaščito valut teh držav. Za hmeljarje. Nase hmeljorstvo ogrozeno! Že fani sem poročal, da mi je g\ Ivan Drev iz Sv. Martina na Paki pri- nesel enega izmed najnevamojših škodJjivcev hm. rast line — t. j. hmelj- ska stenica. Danes je prršel k meni g. Franc fekafer u Zaloga, obč. Gotovlje — ter mi primesel v kupici vse polno dirobnih živalic, ki mu žugajo uraičiti nji^ov buj'ni goiding liasad. Na pr\ i • pogled sein spoznal, da je škodljivec hm. stenica. Obljuhil sem mu, da pri- dem po]Dokidne osebno v njegov ogro- žen liasad, da se na lastne oci prepri- čani 0 i)ovzročeni škodi. Na moje ne mailo zaeudenje .sem se prepričal, da je v nasadu kar mrgoiel'o stenic, ki so že povzrocevale precejšnjo Skodo, ki pa za.morajo liasad tudi uničiti. Pred imenovanim hmelijarjein se je zglasil pri meaii g. Franc Antloga iz Ar je vasi, občina Petrovče, ter mi pri- ne.sei poganjke iiii liste od yolding hme- Ijd, ki so bill oku'zeni po peronospori. , Peroiiiosporo sem k011statiiral — ven- dar misliin, da je golding hmt4j za- menjal s poznim hmeljem — vendar izkljueeno nj\ da se bo bolezen tudi k>- tiii'a gioddimg limelja. Sedaj pa najj pritisnejo na nase hmelj. nasade še uši, rdeči pajek i. t. d. in vse naše veliko upanje na hmeljar- stvo vobče lahko splct,va po vodi. Nepobilo dejstvo je, da je obsta- neh nattega hmeljarsivß zelo ogrozen in nujno je potrebno, da se vsi hmeljar- ji prav resno pripravljamo na ohramb- na dela zoper vse sovražnike hmeljske rasHitte. ¦ 1 V to svrho bo Hm. dr. prirejalo več poučnih shodov v razldčnili krajih našega okolišca in so gg. povorjeiiiki na.pro.šeni, da se za predava;njia ogla- šaj'0 j)i'i društvenem vodistvii, ki bo vsein željani po vrsti o^llasila iistreglo. Vsi hineljarji torej rm obrambno delo! Žalec, 30. maja 192G. Anton Petriček, poslovodja Hm. dr. Krila za dame, moderno izde- lana, trpežno šport krilo 75 Din, enobarvni ševijot 100 Din, modno-rižasto 140 Din, iz enobarvnega sukna 185 Din, tenis-krilo 190 Din prodaja velctr- govina R. Stermecki, Celje. Kdor pride zvlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. EsiiiAiUiilfäii Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Tefefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita. i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno veiika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblikp Za- htevajte načrte in proračune. J>odr»iuLŽixica i^ Ti?l>o^Ijf*lTL. Stran 4. »NOVA DOBAc Štev. 60. Pupilarnovaren in javnokonisfen denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastni palači pri kolodvoru. Vsitiranllnlčnlposllselzvršuleio naJKulantneje, litlro fintoč- no. Ugodno obresiovanje. Pofasnila in nasveti brezplačno, Vrednost rezervnih zak/adov nad ttron 25.OOOO0O-. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premozenjem in z vso svojo davcno mocjo. Brzopni drogi! Kupim več 1000 komadov brzojavnih drogov, borovih, jelovih in smrckovih, 8 do 12 m dolgih, od 11 do 15 cm na vrhu debelih. Obvezne ponudbe franko vagon nalagalnih postaj Dravcgrad, Celje, Maribor, Ljuljana je poslati na naslov DRAGOTIN KOROŠEC, lestr.Etrgoveo, 3 Gorenje 6t. 7, Rečica ob Paki. 2 Oizume za potne liste oskrbuje kakor tudi vsa potna pojasniia daje Tujsko prometna pisarna v Celju, v palači I.hrv. štedionice kjer so na razpolago vsi vozni redi, zemlje- 3 vidi in drugi potniški pripomočki. 2 tog zoliMii. frbouellskl in iz rt druQih rudiitkou hhvljii in tostniljii na uotn u messn in oiwlici Franjo Host, CELJE, Aleksandma nl. 4 Poceni seproda: kompletna spalna oprava politirana, pisalna miza, lepa stenska ura, ogledalo, toaletna miza in tri svetiljke, vse v dobrem stanju. Vpraša se v Atekoandrovi ulici &t. I. TiliiT ki obvlada slovenski in nemški ali srbo hrvatski in nemški jezik, steno- grafijo in strojepisje in je poleg tega zanesljiva računarica, i š č e za takojien nastop podjetje v Celju. Ponudbe v dveh jezikih so nasloviti na upravo lista pod St. 622. Povcm ti lahko: tale stroj, zaslužek mi povečal je takoj. Ž njim hraniš delo, čas, zato «Naj živi moj D1ABOLO!» lleč maslL9| boijše masfo in najvišje cene zanj dosežcte iz smetane, ki se jo dobiva z Diabolo Seporatorlem DIABOLO je v to poklican, da s svojo storilno mož- nostj,oidealnokonstrukcijo, z najbolj preprostim na- činom ravnaiija in svojo trpežnostjo popolnomaraz- reši vprašanje lastnega mlekarskega gospodinjstva. tfečferat patentfrano. Sletno jamstvo. Ugodni plačilni pagoji. ZASTOPSTVO: FERD. PELLE-JA VD3VA, CELJE. Diabolo-Separator A. B., Stockholm, Švedska Olavno zastopstvo: LUDVIK KLEIN, Zagreb, Račkoga 3. Anski vrh i?ajlep$a zletna točka v celj- ski okolici. Tamkajšnja restavracija nudi izborna do- mača vina in razna mrzla jedila. Šh/alni stroj (znamke Pfaff St. 12), se poceni proda. Ugodna prilikal Kje pove uprava lista. Pozor»! Pozor! Jabolčnik in črna vina od 50 litrov naprej, oddaja po nizki ceni FRANC BERGER, gostilničar, Celje, Cosposka ul. 34. 3-1 Priporoča se brivnica PAninct^ Celje, Gosposka u!. 4. Dobra in čista postrežba. Cene za di- jake, otroke in učence polovične. SLRŠČIČflHrifl KR HL MR^TEL, CELJE, ===== Gosposka uliea 14 ===== priporoea dnevno sveže prvovrstno pceivo. fiaroeila tort in vsa v stroko spadajoea naroeiia ^ se izvrsujejo toeno in najeeneje. Postrežba solidna. — Ali ste si že kupili pomladansko obleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna trgovina Miloš Psenicviiky Celje kjer dobite pristno angleško in češko blago za gospode in damske obleke, kakor tudi velika izbira v svili, krepu, frotirju, delenu itd., slor in svilene nogavice, ro- kavice, srajce, kravate in še mnogo drugih predmetov po znižani ceni in solidni postrežbi! Prostovoljna prodoja V četrfek 3. junija in nedeljo G. junija 1926 ob 2. uri popoldne se bode na lg. Hudinji št. 45 prostovoljno prodajalo: pohištvo, moške in ženske obleke, perilo, posoda in vsako- j 3-3 — - - vrstni drugi predmeti. - - — Delaj, nabiraj in hranil V) o c > o .S L C3 & c o ^- O ¦*-" Q. w L o o. :^i o 3 CO » r-t < '¦* Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi lastni Dop stavb. in krcditni zadr. z om. zavezo v Gaberju prl Cclju Obrestuje hranilne vloge po 6%» Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Prl naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dorn. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. Čas je dcnar! Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so : za izdajatelja Pavel Zabukofiek | za tiskarno Milan Četina \ za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Vsi v Celju. Tedenshi izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 24. V. do 30. V. 1926. Zaklana živina Uvoženo meso V kß Ime =gs=gllfsal| 1 1 8 s 1 Oporaba ^ta>MhhwOMy(2 E- co o i4 ^ Dečman Ferdinand-----1|------1----------------154—----------- Esih Matija ....---------2---------31----------1— -____ Friedrich Ivan . . .---------------2-----~~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ Gorenjak Joslp ..---------2—61—-----— 72 — — — — 6 telet izvoz Hohnjec Viktor . .---------------------4------------111- - - -Janžek Marija . . .-----------------2------— — — — — — — — Junger Ludvik ..----------11—3------_— — — — __ Kroflič Alojz . . . .--------------------------------------------- - - - -Lapornik Ivan . . .------2----------1 — - - 133 143------------- -Leskošek lvan ...----------1_2—— — —— — — — — — Lopan Jakob . . . — '---------------------— — — — — — — — — Permozer Anton . .------2--------------— — — — — — — _ — Rebeuschegg Franc------413 - 5 ----- 251 97 - _ -Urbančič Adolf . .------2------3 1 - - _ - 173 - - _ _ Voisk Rozalija ...-------------1 11--_—---_-Reicher Ivan ..------12— 32 — — — 63 — — — — — Zany Viktor . . . . I----------2-- 3----------------------------------- Zavodnik Alojzija------1------4------— _ _ 100 - — — — Leskošek Jakob . .----------------------------""-------— — — "^ — Bernard! Drago . .----------------------------— __ 57 — — — — Pilih Karl.....----------1-21---------___-_ Lebič Fan! . . . .----------------------------------------57------------- -Plešivčnik Ana . . - —---------------------------------380- — — — Robek Ant. . . . —--------------2------------------— — — — — Perc Karl ...---------------------1---------------__ — — Skoberne Fric . ..----------------------------------------—-------— — Trškan Alojzija . .--------------------------------------------- 23 — — — slanine Reberšak.....--------------------ij----------_____ _ _ Žumer Josip . . •------------------------!----------25 — — — — — Skupno ... 1-------1322 2J36J20|-----------1221 1503 120--------------