UMETNIŠKI RAZVOJ IVANE KOBILCE*
Ljerka M en a še, L ju b ljan a
Z ena-um etnica! N jen pom en v razvoju zapadno-evropskega sli­
k arstv a je k lju b številnim znanim im enom m alenkosten. P rvi pojavi 
žene-um etnice v zapadni Evropi so razum ljivo povezani s celo* vrsto 
splošnih družbeno-kulturnili činiteljev. V srednjem veku je bila žena 
dom ala povsem izk lju čen a od javnega in k u ltu rn eg a življenja. V tem 
stoji krščanski sred n ji vek v ostrem n asp ro tju z antiko, iz k atere ne 
vemo le za precejšen kulturno-družabni pom en grških heter in veliko 
vlogo žene v rim skem javnem življenju, od prvih še legendarnih po- 
četkov do republikanske in še posebej cesarske dobe, ampak: tu d i za 
m noga slavna im ena žena-um etnic, ki so s svojim delom včasih celo 
prekašale m oške sodobnike. A spazija kot p rim er za prve, Sapho in 
kyziška Jaia za naslednje, so le n ajb o lj znam enite. N jim nasproti 
poznam o v srednjem veku slavne žene sk o raj dosledno le v njihovi 
m učeniški in dobrodelni povezanosti s cerkvijo. Seveda se sklada tudi 
sred n ji vek s splošnim pravilom starostnega razv o ja posam eznih kultur. 
Tudi srednjeveška k u ltu ra zadobi v svoji poslednji fazi, ko p rejšn jo 
strogo fevdalno-poljedelsko podlago že vedno m očneje p resn av lja 
m eščanski elem ent, neke fem inilne poteze. Široko vzeti »dolce stil 
nuovo« se združi z že iz visokega sred n jeg a veka tradicionalnim kultom 
žene in doseže svoj poseben izraz v izrazitem lepotnem idealu, ki se 
u v eljav i v tak o im enovanem m ehkem stilu. V endar za sam p o jav žene- 
um etnice logično ta k ra t še ni d m ž b e no-( 1 r u ž ab n i h pogojev.
Te u stvari šele na hum anizm u sloneča in z antiko se oplajajoča 
renesansa. R azum ljivo stoji ted aj na prvem m estu Italija. V samem 
slikarstvu p a se tu žene u v eljav ijo pozneje kot v literatu ri. Seveda so 
tudi to še redke posam eznice in ne m orem o postaviti ob p o jav Sofo- 
nisbe Anguisciole (1527—1625) z njenim i m anj pom em bnim i petim i se­
stram i iz C rem one in Jacopove hčerke M ariette T intoretto (ok. 1550/60 
do ok. 1590) v B enetkah, drugod po svetu ničesar sličnega. T udi v n a­
slednjem , 17. stoletju najdem o žene slikarice samo v eni, to pa naravno 
družbeno in k u ltu rn o n ajn ap red n ejši deželi Evrope, v H olandski. Ho­
landsko slikarstvo 17. sto letja ustreza ženski psihi že sam o po sebi. Na 
eni strani s svojim izrazito intim no m eščanskim značajem , po drugi 
s svojim i specializiranim i in detajliranim i nalogam i tihožitja, zlasti 
cvetličnega, pa tudi p o rtreta in žanra. D elo vseh poznejših žensk
* Leta 1952 nagrajeno s Prešernovo nagrado na univerzi v Ljubljani.
slik ark priča o tem, d a so se žene u v eljav ljale izven m iniaturnega sli­
karstva, ki jim je s svojim nežnim značajem vedno pač n ajb o lj u stre­
zalo, predvsem v tovrstni m otiviki. Tu, v holandskem slikarstvu 17. sto­
letja, bi navedla sam o znano Halsovo učenko Judith L eyster (okoli 1610 
do 1660), ki je slikala pretežno p ortrete, pa tudi tih o žitja in žanrske 
podobe, te r poznejšo R achel Ruysch (1664—1750) kot slikarieo cvetlič­
nih tihožitij, ki jo bom m orala v tej razpravi om eniti še v d ru g i zvezi. 
N ad aljn ji pom em bnejši nastopi žensk slikark v novejši zgodovini za- 
padno evropske um etnosti niso več tako k rajin sk o vezani. 18. stoletje 
je v svoji celoti zopet eno izrazito fem inilnih obdobij, ki ga moremo 
v njegovem splošnem družbeno kulturnem pom enu p rim erjati že om e­
njenim pojavom poznega srednjega veka in kasni rim ski cesarski dobi. 
zlasti d ruge polovice drugega stoletja, v kasnejšem um etnostnem raz­
v o ju pa večer evropske m eščanske k u ltu re odsevajočem u »fin-de- 
siecle-u«. N a prvem m estu stoji Louis XV-Style v F ranciji, pod imenom 
rokoko razširjen tudi v drugih deželah, zlasti v N em čiji, A v striji in 
severni Ita liji z B enetkam i. V tem času postane pastel izrazito m odna 
tehnika, ki jo m oram tu p o u d ariti v zvezi z delom slikark, kot sem to 
poprej storila glede na posam ezne ikonografske naloge. P astel je p ri­
lju b lje n v drugi polovici 18. sto letja v vseh evropskih k u ltu rn ih drža­
vah, njegovo žarišče pa je v F ranciji, k je r ga je napravil popularnega 
šele nastop R osalbe C arriere (1675—1757) v P arizu. Rosalbi se p rid ru ­
žu je v tem veku dolga vrsta slikaric: E lisabeth V igee-Lebrun (1755 do 
1842), A ngelica Kaufm ann (1741—1807). A delaide Labiltle-Guiard (1749 
do 1805), A nna D orothea L isiew ska (1721—1782), »angleška Rosalba« 
C ath erin a R ead (1723—1778), Susanne Roslin (1734—1772) in mnoge 
d ru g e se u v e lja v lja jo kot m odne slikarice ted an je višje družbe. N ji­
hova velika popularnost bi nam bila sk o raj nerazum ljiva, če se ne bi 
zelo povprečna ravan njihovega dela, ki obsega predvsem tabelne 
p o rtrete v pastelu in tudi o lju te r m iniature, s svojim sladkobno 
idealizirajočim značajem tako zelo p rilegala splošnem u okusu po­
m ehkuženih naročnikov tistega časa.
S prem enjena družbena stru k tu ra 19. sto letja vpliva v njegovi prvi 
polovici, ki jo k a rak terizira predvsem m alom eščanski biderm ajer, sprva 
zaviralno na u v e lja v lja n je žene v um etnosti. D ru g a polovica pa kaže 
že sprem enjen položaj in sedaj nastopajo poleg že p re j znanih diletantk 
vse pogosteje tudi na ak ad em ijah redno izšolane slikarke. N jihov sicer 
dosledno sekundarni pom en v zgodovini um etnosti se veča v zadnjih 
treh d esetletjih p reteklega stoletja, ko opažam o večje število um et­
niških sprem ljevalk znanih im presionistov in njihovih naslednikov 
(Eva Gonzales, M ary C assatt, B erthe Morisot, M arija B aškirčeva, M arie 
L aurencin, Susanne Valadon itd.). D ve odličnejši um etnici, kot sta Rosa 
B onheur (1822—1899), ki jo m orem o stilno opredeliti še k realistom 
barbizonske šole, in m orda do danes najpom em bnejša, K äthe Kollwitz 
(1867—1945), Kobilčina sodobnica in dobra znanka, ki sega s svojim 
delom že v polpreteklo in našo dobo, pa m orem o im eti le za dovolj 
redki izjemi.
V toliko revnejši slovenski družbeni sredini se žena slik ark a uve­
ljav i seveda dosti pozneje. Kot vidnejše sodobnice številnim vrstnicam
na zapadu poznamo n a slovenskem ozem lju v desetletjih po sredi 
19. sto letja le Langusovo nečakinjo H enriko, ki je skupaj z generacijo 
svojega strica že deležna form alne akadem ske izobrazbe, n jen o učenko 
Ido Kiinlovo in narodnostno tu jo diletantko M arijo A uersperg. Ivana 
Kobilca jim neposredno sledi in obenem že p red stav lja s svojim delom 
do danes nepreseženi višek u dejstvovanja žene v slovenskem slikarstvu.
19. stoletje, klasična doba zapadnoevropskega m eščanstva, stoji 
pred nam i še danes kom aj pregledno v vsem svojem bogastvu splošno 
družbene, ekonom ske, tehnične in k u ltu rn e problem atike. Izredni teh­
nično gospodarski napredek jasno odraža družbena razgibanost vodil­
nih evropskih narodov, tem pa se sedaj p rid ru ž u je jo novi, ki so bili 
doslej v evropski politični areni skoraj ali povsem nepom em bni in ki 
jim je šele družbeno politični razvoj na prelom u 18. dn 19. stoletja odprl 
možnosti sam ostojnejšega ekonom skega in kultu rn eg a izživljanja. N a­
cionalna tre n ja vse bolj vidno p reraščajo v razredno socialna nasprotja, 
vso kom plicirano dialektiko družbeno gospodarskega razvoja p a raz­
ločno zrcali do ted aj neopažena mnogoličnost k u ltu rn e nadstavbe, ki jo 
v tem pogledu prek aša le še naš čas. Nas m ora v navidez tak o neorgan- 
skem likovno um etnostnem razvoju 19. stoletja zanim ati le slikarstvo, 
ki je v te j dobi zaradi n jen e likovno konstantne težn je k sk rajn o sli­
kovitem u naturalizm u logično tudi vodilna um etnostna stroka. Z no­
tra n jo preobrazbo velikih in m anjših absolutističnih m onarhij in z 
zm anjševanjem splošno k u ltu rn eg a pom ena cerkve, to rej z oslabitvijo 
obeh do ta k ra t vodilnih družbeno političnih fak to rjev in h k rati dveh 
n ajvažnejših um etnostnih naročnikov, pa nujno odpadejo ona velika 
idejno in stilno povsem enotna dela, ki so povezovala v času baroka 
vse tri glavne stroke likovne um etnosti, arh itek tu ro , kiparstvo in sli­
karstvo, v eno samo neločljivo um etnino. Novi vodilni družbeni razred, 
meščanstvo, prevzem a sedaj nalogo naročnika. V svojih zahtevah je 
sprva še skrom no, njegov okus je, kolikor se ne n aslan ja več zaupno 
na starejše vzore, strogo stvaren. Meščan želi olepšati svoj dom s sli­
kam i in kipi, ki naj črp ajo svoje preprosto oblikovane m otive iz n a j­
b ližje in n ajlju b še mu okolice. T ako srečujem o sprva predvsem posa­
m ezne in skupinske družinske portrete, s tem i se tesno povezuje k ra ­
jin a in počasi te r v vse večji m eri slede še žanrske in zgodovinske 
podobe in slednjič tu d i ponovno oživljeno tihožitje. V stilnem ožim je 
nova um etnost seveda v mnogem oziru d eriv at zadnjega še celoto o b je­
m ajočega stila, klasicizm a, ki ga prilagodi m alom eščanskem u okolju. 
Med likovnim i panogam i vodilno slikarstvo se je že na početku 19. sto­
letja, to rej še v klasicizm u, izvilo iz podrejene vloge napram arh ite k ­
tu ri ter se popolnom a emancipiralo>. T ak p o jav sicer lahko ugotavljam o 
v vseh k vedno večjem u naturalizm u težečih obdobjih, toda n ik je r se 
ta osam osvojitev ni izvršila tak o dosledno in nikoli ni im ela tako 
dalekosežnih posledic. R ousseaujev klic »Nazaj k naravi« je našel sedaj 
svoj odm ev tudi v slikarstvu. N arava in v sak d an je živ ljen je človeka 
v vseh njegovih oblikah postanejo vse češče objekt slikarskega upo­
d ab ljan ja, s tem pa je zvezana težn ja po p rep ričljiv ejši iluziji naravne 
resničnosti upodobljenega predm eta, ki vodi vedno bolj smelo od rea-
lizina sredi 19. sto letja p rek o plenerizm a do le na optičnem za je tju 
vidnega sveta slonečega im presionizm a.
Če se sedaj na k ra tk o ozrem o n a one činitelje, ki so tak o značilni 
za 19. stoletje te r tudi nedvom no važni za razum evanje um etnostnega 
razv o ja te dobe, m oram o na prvem m estu om eniti vlogo m uzejev, um et­
nostnih g alerij in razstav. N aloge vseh teh so izredno številne in razno­
like. M uzeji in um etnostne g alerije so obenem n ek a j trd n o v trad iciji 
zakoreninjenega in n ek aj povsem novega. N astali so iz knežjih um et­
nostnih zakladnic, ki jih poznam o zlasti od burgundskih vojvod in 
italija n sk e renesanse dalje, p o stajajo pa v novih d ružbenih okolnostih 
vse bolj dostopni javnosti. S krb zan je prevzam ejo strokovna in lju b i­
teljsk a društva in država, ra zširjajo se in p rid ru ž u je jo se jim druge 
p riv atn e zbirke. Č e je vse to v bistvu le n ad alje v an je že obstoječega, 
p a je zdaj fu n k cija vseh teh ustanov mnogo širša. Ne lev da zdaj posre­
d u je jo spoznavanje likovnega razvoja p retek lih stoletij in kom aj 
m inulega časa širšem u in vse širšem u krogu. S kupaj s p ra v tako vedno 
b o lj številnim i in obsežnim i razstavam i om ogočajo vsem um etnikom 
brez razlike, da se o p lajajo z vzori n ajrazličn ejših časov in provenienc. 
Poleg tega p a n udijo zdaj vsaj za slikarstvo in k iparstvo tudi neko 
um etno skupno podobo nam esto p o p re jšn je vsepovsod uveljav ljen e 
organske povezanosti um etnostnih strok, arh itek tu re, slikarstva, k ip a r­
stva in um etne obrti, povezanosti, ki se je za n ek aj časa n u jn o razbila 
že zaradi prehoda m anufakture v stro jn o industrijo. S propadom obrti 
dobimo nam reč šele tip tako im enovanega »svobodnega« um etnika, ki 
m u m orajo zdaj razstave nadom eščati n ek d an ji neposredni stik z n a­
ročnikom , da ne govorim o o nenorm alnih izrednih prim erih, ko gredo 
dela naravnost iz a te lje ja v galerijo. V splošnem u stv a rja jo sedaj um et­
n ik i dela, ne da bi zan je vedeli, k je bo njihovo končno nahajališče.
Če bom skušala sedaj v k ra tk ih potezah označiti slikarski razvoj 
p retek leg a stoletja, bo to n u jn o v prvi vrsti oris francoske um etnosti, 
ki si je p rib o rila vodilno vlogo v Evropi že sredi vlade L udovika XIV. 
in p red stav lja od ta k ra t hrbtenico celotnega um etnostnega in še posebej 
slikarskega razv o ja v Evropi. Izven francoskega žarišča je evropsko 
razvojno važno le delo dveh Angležev, Johna C onstabla (1776—1837) in 
W illiam a T u rn e rja (1775—1851), k i u stv arita most m ed nizozemsko 
k ra jin o 17. sto letja in plenerom barbizoncev in od k aterih je prvi po­
m em ben tudi s svojo razstavo v P arizu leta 1824, drugi pa kot eden 
n ajb o lj neposrednih prednikov im presionizm a, k ar je v prav zadnjem 
času lepo pokazala tu d i beneška biennale 1948. — N ajvažnejši p red ­
stavnik slikarske sm eri, op irajo če se n a dediščino klasicizm a, ki je s 
svojim glavnim predstavnikom D avidom (1748—1825) obvladoval konec 
18. in začetek 19. stoletja, je Ingres (1780—1867). N jegovo slikarstvo 
stoji v ostrem n asp ro tju z delom drugega, za n a d a ljn ji razvoj slik ar­
stva mnogo pom em bnejšega D elacroixa (1798—1863). L e-ta je dal s 
svojo »D antejevo barko« leta 1822 prvi znak za rom antično revolucijo 
p ro ti klasicizm u. Vse njegovo k asnejše delo pom eni vrsto blestečih 
zmag čistega slikarstva nad deli, v k aterih je stala b arv a le kot enako­
p rav en ali pa celo m anjvreden elem ent poleg risbe. Od D elacroixa vo­
d ijo vrh u n ci slik arsk eg a razvoja h C o ro t-ju (1796—1875) z njegovim i
razpoloženjskim i krajin am i, ki so včasih še poživljene s plešočimi 
nim fam i, k »intim nem u pejzažu« barbizonske šole ter slednjič h C our- 
b et-ju (1819—1877), ki sam še kaže s svojim delom vse prehode m ed le 
form alnim realizm om avtoportretov z močnim rom antičnim obeležjem 
in vsebinsko ter oblikovno skladnim i deli, k ot sta v letih 1850 in 1851 
nastali podobi »Pogreb v O rnansu« in »Drobilci kam enja«. P ribližno 
d v ajset let m lajši od D elacroixa n ad a lju je C ourbet njegovo borbo 
proti Ingresu, ki v ostalem ted aj, v petdesetih letih, še vedno p red ­
stav lja eno najpom em bnejših osebnosti oficialne um etnosti. V razliko 
z D elacroixom pa zavrže C ourbet pobude lite ra tu re te r zgodovinsko in 
eksotično m otiviko. Že D elacroix je opuščal ateljejsk i način slikanja, 
toda m edtem ko so njegova vodilna dela n astala v mnogem po fan ta­
ziji, k ateri se je podredila tu d i barva, je C ourbet že predstavnik 
doslednejšega plenerdzma, ki ga opažam o tu d i v novem pom enu barve, 
ki sedaj u stv arja tonsko povezanost upodobitve ob vedno m anjšem 
upoštevanju lokalnih barv. Poleg C ou rb et-ja m oram m ed realisti ome­
niti še u tem eljitelja tu d i vsebinsko nove podobe iz km ečkega živ ljen ja 
Jeana Fram joisa M illeta (1814—1875) in njegovih že z im presionisti so­
dobnih naslednikov Leona L’H em iitta (1844—1925) in Julesa Bastien- 
L epagea (1848—1884), k i so posebej vredni omembe že zaradi vtisa, ki 
so ga nap rav ila n jihova d ela tako na P etkovška kot na Kobilco. V letih 
od konca šestdesetih tja v sredo sedem desetih let izvrši skupina n a j­
naprednejših francoskih slik arjev um etniško in um etnostno revolucijo 
im presionizm a, k i ne p rih a ja več neposredno v okvir m oje obravnave, 
ki pa se ga bom m orala še dotakniti, ko bom označevala naprednost in 
konservativnost K obilčinega slikarskega dela v njeni dobi in še posebej 
p ri Slovencih. Če je im presionizem celo v F ran ciji sprva le um etnostni 
nazor in novi način slik an ja m ale peščice um etnikov, je v prvih letih 
še toliko bolj brez odmeva v akadem skem slikarstvu sosednjih nem ških 
dežel. Bolj kot sovenskim deželam geografsko bližji D u n aj in le počasi 
se u v eljav ljajo či B erlin je bil po propadu svobodnih nem ških državic 
M ünchen v 19. stoletju tisto mesto, ki je n aslan jajo č se na bogato b a­
ročno trad icijo reprezentiralo nem ško um etnost tudi navzven, pa imelo 
obenem od časov m ecenstva Ludovika I. tudi značaj m ednarodnega 
um etnostnega središča, lahko rečemo, edinega v sred n ji Evropi.
M ünchenski drugi polovici 19. sto letja d aje pečat zdaj tišja, zdaj 
glasnejša borba m ed uradnim akadem skim svetom in svobodnejšim i 
um etniki poedinci. P iloty (1826—1886) contra D iez (1839—1907), je 
starejša, Lenbach (1836—1904) proti Leiblu (1844—1900) pa stilno 
m lajša, pom em bnejša in izrazitejša dvojica najodličnejših nasprotu­
jočih si predstavnikov »patine in resničnosti«, kot včasih poetično 
označujejo obe sm eri.1 Ko Kobilca kot prva med slovenskim i um etniki 
prične redno šolanje v M iinchenu, so se tam glavna nasprotstva že 
razrešila, daleko n ajn ap red n ejši Leibl se je km alu po svoji vrnitvi 
iz P ariza um aknil na deželo. V mestu, ki je štelo med svojim i um et­
niškim i gosti p rip ad n ik e skoraj vseh evropskih narodnosti, pa je k ra ­
ljev al Lenbach in z njim akadem ska smer. T a se je odlikovala z raz­
m erom a solidno tehnično podlago, v evropskem razvoju pa postajala 
čedalje m anj pomembna. Slednjič, ko se je z L iebennannom (1847 do
1935), C orinthom (1858—1925) in Slevogtom (1868—1932) tudi v Nem čiji 
u v eljav il im presionizem , je po svoje pripom ogla k tem u, cla je M ün­
chen na prelom u sto letja prepustil vodstvo nem ške um etnosti B erlinu. 
Kobilca, ki se šola v M ünehenu pri Diezovem učencu Aloisu E rdteltu 
(1851—1911), je tak o po svoji neposredni šolski vzgoji povezana z vrsto 
n ajv ažn ejših m ünchenskih slikaTjev, ki jim m oram slednjič prišteti 
tudi izvenšolske vzornike in pobudnike, na prvem m estu vsekakor 
F ritza von U hdeja (1848—1911).
K ratek pogled na slovenski likovno um etnostni razvoj v razdobju, 
k i je bilo p ra v k a r predm et naše obravnave, zadošča za ugotovitev, da 
so potekale tu glavne silnice v isti sm eri, le z značilnim i zakasnitvam i 
um etnostno provincialnih dežel. T udi p ri nas je slikarstvo v 19. stoletju 
vodilna um etnostna stroka, še več, arh ite k tu ra in kiparstvo vobče iz­
gubita pomen, ki sta ga im ela v 18. sto letju in se ne povzpneta preko 
obrtniškega zadoščevanja gmotno razm erom a šibkih in um etnostno 
konservativnih naročnikov. V samem slikarstvu sledi dobi baročnega 
razcveta na prehodu v 19. sto letje obdobje krize. N a eni stran i je tu 
v rsta slikarjev, ki epigonsko posnemajo' svoje baročne vzornike, le brez 
njihovega visoko kakovostnega zn an ja in brez; globljih um etniških 
am bicij; njihova delavnost zdrkne že v naslednjem rodu na ravan 
šablonskega diletantizm a. N a drugi stran i stoji osam ljeni lik F ranca 
po Sassoferratu). L eta 1879 gre slik ark a na D u n aj, k je r kop ira zlasti 
Kavčiča, že akadem sko šolanega um etnika, ki p a je s svojim delom 
značilno iztrgan iz ožje dom ačega o k v ira te r ostane tudi vse do sm rti 
v tu jin i. S konsolidacijo novega družbenega razreda, m eščanstva, ki 
je v stari A v striji sicer še značilno' tesno povezano s fevdalizm om in 
cerkvijo, dobi svojo osnovo tudi um etnost, ki jo zelo široko povza­
memo z oznako biderm ajer. To je doba, ko se v glavnem goji p o rtret, 
doba M atevža Langusa, Josipa Tom inca in Stroya. N ekoliko pozneje 
se p o rtre tu enakovredno p rid ru ži še k rajin a, k i se zlasti po sredi 
sto letja razm ahne v delu K arin g erja in P ern h a rta kot glavni predm et 
u podabljanja. Sredi 19. stoletja, ko se v F ran ciji z deli C ourbet-ja 
že u veljavi v slikarstvu realizem , še dolgo potem p ri nas povsem p re­
v lad u je rom antika, saj um reta Langus in Tominc, ki ju oba vsaj 
delom a lahko prištevam o k n je j, 1855 in 1860, K aringer, P ern h art in 
S troy pa še kasneje, v začetku sedem desetih let. Praznino, ki zazija 
v našem slikarstvu po sm rti rom antikov za dobro desetletje, izpol­
n ju je ta le dve pom em bni osebnosti, Janez in J u rij Šubic. O bem a je 
izhodišče W olfova delavnica, kasn eje pa se n ju n i poti ločita. V klasiki 
trd n e je zakoreninjenega Janeza vodi pot preko Benetk, Rima, D u n aja 
in P rage v provincialno nem ško m esto K aiserslautern, um etniško revo- 
lucionarnejši Ju rij pa se šola na D u n aju , od k o d er gre za naročilom 
v Atene in od tod v um etnostno vodilni P ariz. Č e Janez s pretežno 
večino svojega dela navezuje na tradicijo, m oram o nasprotno o Ju riju 
reči, da p red stav lja n ajn ap red n ejše težn je slovenskega slikarstva svoje 
dobe in v nek aterih delih celotni domači razvoj močno prehiti. 1882 v 
N orm andiji nastale slike so znanilci novega stilnega obdobja im pre­
sionizma. V začetku osem desetih let pa se že form ira nov rod, ki skoraj 
v celoti izbere za k ra j svojega šolanja M ünchen. To v elja z izjem o
Petkovška, ki se ustavi tu le prehodno, enako za Kobilco, za Vesela, 
za Ažbeta. Č eprav so študirali skoraj vsi istočasno, ni p rek o splošnih 
vplivov m ünchenske šole sk o raj opaziti m ed njim i k ak ih večjih sorod­
nosti. Že v naslednjem desetletju se je vsak od tro jice pokazal kot 
izrazito individualna osebnost. O m eniti p a je treb a še n ek aj: medtem 
ko Ažbe ustanovi leta 1891 svojo znano slikarsko šolo in postavi s tem 
tem elj za zbližanje teženj sledeče generacije naših im presionistov, ki 
bodo zdaj drug za drugim prišli sem kaj in ko ostane tu tudi Vesel, se 
K obilca v istem qisu odpravi iz M iinchena v Pariz. S tem začrta že 
sm er svojem u nadaljnem u, od vodilnega slovenskega močno o d d alje­
nem u razvoju.
Ko sem na ta način podala Ivani Kobilci zgodovinski okvir kot 
ženi slikarici in um etniški osebnosti vobče, se mi zdi potrebno, da 
(preden preidem na jed ro razprave, obrazložim nagibe, ki so m e p ri­
vedli do izbire te tem e: O živ ljen ju in delu Ivane Kobilce se je pri 
nas razm erom a dosti pisalo. R azen drobnih priložnostnih beležk je po 
časnikih in rev ijah raztresena kopica člankov, ki so pretežno populari- 
zatoričnega značaja. V ažnejši so za nas oni, ki nam d a je jo dragocene 
ože življenjske podatke, m ed njim i m oram n a prvem m estu im enovati 
slik ark in e spomine, ki jih je zapisal Stanko V urnik (Ivana Kobilca. 
Spomini. ZUZ III. 1924. Str. 100—112) in za Zbornik za um etnostno zgo­
dovino p rip rav ljen i spis Silve T rdine, k i izh aja istočasno z mojim. 
D rugo, po obsegu revnejšo stran p red stav lja predvsem članek F ran ceta 
M esesnela (K olektivna razstava Ivane Kobilce. LZ 1928. Str. 446—448) 
z glavnim težiščem na orisu um etničinega slikarskega razvoja in z od­
lično k arak terizacijo posam eznih obdobij. Povsem neobdelana pa je 
ostala Kobilčina slikarska zapuščina glede n a kronološko razvrstitev 
posam eznih del v o k v irju v glavnem že določenih slikarskih faz. T ako 
so ostale d atacije n ek aterih Kobilčinih naju sp elejših del v najboljšem 
p rim eru ne le približne, am pak tudi nesigurne, kot je to n ajb o lje po­
kazala zadnja razstava, na k ateri so se pojavila slik ark in a dela v ne­
koliko večjem številu, razstava slovenskega slikarstva v dobi realizm a 
fe b ru a rja 1950 v M oderni g aleriji v L ju b ljan i (prim. katalog razstave 
in zadevni članek Izidorja C an k arja v Likovnem svetu 1951, str. 111). 
Iz teh razlogov sem se lotila naloge, k atere prvotni nam en je bil: čim 
natančneje pregledati slikarkino um etniško zapuščino te r zbrati danes 
še dostopne podatke o nastanku posam eznih del in K obilčinega um et­
niškega d elovanja vobče. O b delu pa so se mi po rajali problem i, ki 
jih bom v n ad aljn ih vrsticah nakazala in vsaj delom a tudi odgovorila 
nanje. V svojih izv ajan jih se bom om ejila predvsem na Kobilčin sli­
karski opus, k er se mi zdi nepotrebno po n av ljan je do danes že ugotov­
ljen ih biografskih podatkov, kolikor to seveda ni neobhodno potrebno 
kot o kvir slikarske problem atike.
Slikarski razvoj, kot se nam kaže v um etniški zapuščini Ivane 
Kobilce, je organičen iai m iren, brez rezkih prelom ov m ed posameznimi 
slikarskim i periodam i. N jena dela lahko razdelim o v naslednja ob­
dobja: münchensko (1882—1891), k i ga m orem o n atan čn eje deliti 
v dobo šolsko še ože vezanega dela od 1882—1889 in v n a d a ljn ji dve leti 
do odhoda v P ariz leta 1891, pariško (1891—1897), k i bii strože de­
term inirano obsegalo le čas Ivaninega b iv an ja v P arizu do leta 1893, 
ki pa m u zaradi stilne povezanosti lahko p rik lju čim o še delo, ki je 
n astajalo v dom ovini do leta 1897, sarajevsko (1897—1906), ki mu 
to rej prištevam še leto 1905/06 v L ju b ljan i, berlinsko (1906—1914) 
te r končno obdobje po n jen i vrnitvi iz Berlina leta 1914 do 
sm rti 1926. P ri tem bi poudarila, da tak a delitev ni utem eljena le 
s samim um etničinim bivanjem v teh k rajih , tem več je upravičena tudi 
po stilski in tehnični sorodnosti del, ki so nastala v navedenih obdobjih.
G lede na te je najzanim ivejše in najbogatejše m ünchensko ob­
dobje, čeprav nosi pečat izrazito študijske dobe, ki pa preseneča tako 
po form alno tehnični k v aliteti kot po um etniški dovršenosti posam eznih 
del. M ünchensko obdobje se že ob koncu ože študijske dobe zgosti v 
Kobilčino najplodovitejšo u stv arjaln o dobo, saj so v te j in n je j sledeči 
p ariški fazi nastale dom ala vse n ajb o ljše slikarske stvaritve. Bosensko 
obdobje, za čigar točnejšo oznako mi še m an jk a pregled nad precejš­
n jim številom slik te r s tem v zvezi tudi oporišča za datacijo, kaže 
v nek aterih slikah pečat secesije (zlasti p o rtreti in rože), v drugih spet 
značaj narodopisnega žanra, v celoti pa razodeva že neko pusto brez­
osebno, lahko bi rekli, akadem sko noto. T a se v berlinskem času, ki 
je v njem Kobilčina živ ljen jsk a eksistenca odvisna od obrtniškega 
zadoščevanja naročniških zahtev, še stopnjuje. N jeno zad n je dobro 
desetletje doma pa poteka v navidez še posebno m irnem delovanju, ki 
se docela p rilag a ja m eščanski sredini ted an je L ju b ljan e.
Početki K obilčinega štu d ija in dela segajo seveda še v dobo pred 
vpisom na akadem ijo v M iinchenu. Ivana je p re je la prvi pouk o sli­
k arstv u pri Idi K ünlovi, toda iz te dobe ni ohranjenega ničesar. Kot 
poroča S. Trdinova, je kasn eje uničila okoli dvesto tak ih začetniških 
risb in slik in izjem om a je ostala le neka k o p ija M atere Božje (verjetno 
v g aleriji U m etniške akadem ije. Za n jen o kasnejše delovanje je zna­
čilen njen izbor. K opira m ed drugim cvetlična tih o žitja in tako kaže 
n. pr. ena n jen ih n ajb o ljših o h ranjenih k o p ij Roža in sadje od Rachel 
R uysch (sliko glej v D ie G em äldegalerie der A kadem ie der bildenden 
K ünste in W ien. 1927. Taselbd., T abla 188). O stalo m otiviko, p o rtre t in 
genre, zastopajo še kopije n asled n jih del: dveh T intorettovih portretov 
dožev, T eniersa ml. genrskega in terieu ra in J.B .G reuza d ekliške glave, 
slednjič še Rubensove popularne podobe m alega Jezusa z Janezom 
K rstnikom in dvem a angelcem a (sliko glej K lassiker d. K unst V, P. 
P. Rubens, 1906, tabla 123). Znane mi k o p ije k ažejo za m anj kot d v ajset­
letno dekle, ki se je poprej učila samo pri tak o malo p omemb rti slikarki, 
t kot je bila Ida Kiinl, k a r presenetljivo o b vladanje form alno tehničnih 
f sredstev. Zelo verjen o sodijo še v to dobo ali vsaj na početek m ünchen- 
skega obdobja tudi dve štu d iji belobradatih starčevskih glav (S. št. 3 
in 4) in deklica z ru to z volančastim vstavkom (S. št. 5), ki bi jih 
vse lahko im eli za k o p ije po m ojstrih 17. stoletja, če n e bi n ekatere 
hibe kot nesigurna risba k o n stru k cije glav in barvno nezadostno zdi- 
ferenciranost obraznih p a rtij kazali v erjetn o st še neokretnega začet- 
,niškega štu d ija po m odelih z rem iniscencam i na stare m ojstre (za k ar 
J je n ajb o lj značilen na R ubensa spom injajoči rožnati inkarnat). V istem 
času je bržkone nastal tu d i slikarsko zelo skrom ni, skoraj diletantsko
okorni, po fotografiji delani p o rtre t slikaričine sestre M arije, poročene! 
P in ta r (S. št. 2). V M ünchenu se je Kobilca, kot je znano, prvotno — ] 
1881 — vpisala na šolo za um etna obrt, 1882 pa že prešla na akadem ijo 
ter tu slikala sedem let p ri profesorju E rdteltu, n a k a r sta sledili še 
dve leti šolanja v M ünchenu »brez korekture«. Obsežno gradivo iz te 
dobe, ki je še številnejše v neposrednejših in svobodneje tretira n ih 
študijah, ki povedo o slikarkinem razvoju mnogo več kot m anj številni 
in do potankosti izdelani portreti, p a lahko časovno razporedim o v neke 
skupine le s pom očjo del, ki zanje vem o čas nastanka. S k rajn o spodnjo 
m ejo p red stav lja p o rtre t slikarkine sestre M arije por. P in ta r (sl. 21 —
S. št. 6) iz 1.1883 (KPR št. 221) te r nedvomno istega leta nastali p o rtret 
njenega moža dr. L uke P in ta rja (S. št. 7). Za obe deli je značilna še 
polna signatura Ivana Kobilica, ki ji bo pozneje dosledno3 sledil s k ra j­
šani podpis I. Kobilca, k i p red stav lja za vse slikarice one dobe značilno 
nam erno sk riv an je ženskega imena. Za go rn jo m ejo p a nam odlično ii 
služi Kobilčina p rv a razstava leta 1889 v lju b ljan sk i realki. S pom očjo J 
seznam a razstavljenih del in fotografij in terieu ra m orem za niarsikako 
razstavljeno delo določiti vsaj datum ante quern. L eta 1883 nastala p ri­
ku p n a podoba sestre M arije kaže že p recejšn jo risarsko spretnost, 
slikarsko pa je še d o k aj enostavna. B arva je skoraj povsem enakom erno 
nanesena n a platno, v posam eznih delih — zlasti na obrazu — svetlobno 
zelo m alo zdiferencirana in značilen je slonokoščenem u približajoči se 
barvni ton kože te r še posebej v istem tonu pastozno' višane osvetljave 
čela, k ar bomo odslej v še stopnjevani m eri opazili p ri skoraj vseh 
kasnejših štu d ijah in p o rtretih iz m iinchenske dobe. Svetloba je enako­
m erno razlita in se sprem inja le toliko, da je varovana p lastik a obraza. 
D ruga tak a časovno opredeljena skupina je bila zbirka sedem najstih 
slik na gradu Fužine p ri L ju b ljan i, k je r je K obilca kot hišna p rija te ­
ljic a poučevala v slik an ju B aum gartnerjevi hčerki Josipino in M arijo. 
K ot p ra v i F rance M esesnel, so ta dela, večinom a p o rtreti in študije, 
nastala v letih 1S83—1885. T ega časovnega o k v ira p a verjetno ne smemo ( 
jem ati preveč strogo, T e er nosi p o rtre t fužinskega gospodarja Janeza \ 
B aum gartnerja letnico 1886 (S. št. 15). Ista letnica je tudi na h rbtni 
stran i odlične in s tem peram entom slikane študije ženske glave 
(S. št. 12), ki je pred k ratk im prispela v N arodno galerijo v L jubljani. 
O d fužinske zbirke, ki je bila m alce pred drugo svetovno vojno raz­
prodana (glej zadevni M esesnelov članek v K roniki slovenskih mest 
VII, 1940, str. 97—102) sem m ogla do sedaj zaslediti poleg p ra v k ar im e­
novanih še n asled n ja dela: dvojni p o rtre t kontes M ary in Josipine 
B aum gartner (prva por. P aum gartner, d ru g a W enckheim ) v pastelu 
(sl. 22) p o rtretn o skico »fužinske lepotice« K orbarjeve (S. št. 9), poroč. 
Flere, doprsno podobo deklice s telovnikom (S št. 8) te r študijo starke 
z ruto (S. št. 10). O d im enovanih del sta m anj zanim iva močno akadem ­
sko u rad n i p o rtre t B aum gartnerja te r v nekih pogledih še nesigurna 
štu d ija deklice s telovnikom , vso pozornost p a zasluži sk o raj v naravni 
velikosti izvršeni dvojni dokolenski p o rtre t obeh kontes v pastelu 
(S. št. 11), ki je glede na form at redek ne le v našem, am pak tudi v 
svetovnem gradivu. Ce bi se držala p o p reje im enovanega razdobja 1883 
do 1885, bi ga m orala vsekakor pom akniti na sk ra jn o zgornjo časovno
m ejo. Med fužinskim gradivom se posebej o d lik u je že om enjena por­
tretn a skica K orbarjeve, prav tak o že im enovane dekliške glave iz 
N arodne g alerije in do zdaj še neizsledena skica kontese M ary Paum - 
gartner. P rva, predvsem pa zadnja, sta naznačeni le v glavnih zunanjih 
in n o tran jih obrisih obraza, vse p a označuje neposrednost in živost 
izraza te r za ta čas izredno svobodna poteza čopiča, ki v tem pogledu 
spom inja.na francoske im presioniste, le da se tu ne u v eljav lja barvito,
( tem več v pretežno rjav ih tonih. Kot n a d a ljn a opora p ii d ataciji nam 
služi razstava v mesecu m arcu leta 1888 v K ünstlerhausu na D unaju, 
k je r po poročilih S. V urnika in S. T rdinove Kobilca prvič razstav lja tri 
slike: H olandsko dekle (S. št. 13), C itrarico (S. št. 22) in dvoje portretov. 
N astanek podobe dekleta lahko še točneje determ iniram s pom očjo d a­
tum a n a fotografiji slike, ki jo je K obilca poslala dr. S ad n ik arju v 
K am niku (4. 6.1886 — nedvom no datum p re d aje ali p rejem a pisma) in 
ki nam tak o p red stav lja čas, p red katerim je m orala slika nastati. Na 
sam i sliki je d atira n a tu d i m ala štu d ija moške glave (S. št. 14), ki je 
po sivkastih tonih in le^tu načetem problem u d irektne osvetljave, od 
strani v ožji sorodnosti s p re je im enovano sliko te r me d o k aj spom inja 
na Veselovega Moža z brkam i, ki je ver jetn o spet identičen s Slovenskim 
kmetom, s H olandskim dekletom istočasno razstavljenim na D unaju. 
'J^i m i potrebno še posebej pripom injati, da se je m ogla tu Kobilca 
veselu še n ajb o lj približati. C itrarica, ki je bila p rav tak o m arca 1888 
razstav ljen a v K ünstlerhausu, pa je v erjetn o nastala 1887 ali še poprej 
iz naslednjih razlogov: D r. S adnikar hrani fotografijo K ofetarice (sl. 23) 
z datum om 28.3.1888, to je iz časa, ko je slik ark a razstav ljala na D u ­
n aju. K er je vse svoje živ ljen je im ela Kobilca Kofetaric.o za svoje n a j­
boljše delo, se mi zdi n ajv erjetn eje, da jo je v času o d p rtja razstave šele 
dokončevala, za k a r bi govorila tudi om enjena fotografija, ki kaže del 
ozadja na levi strani še nedovršen, če ne gre le za okvaro plošče. K er 
je Kobilco podoba K ofetarice p ri njenem znano skrupuloznem načinu 
dela z mnogimi p red štu d ijam i (glej tudi fotografiji štu d ij glave v ra z­
ličnih obratih) izredno zaposlevala, je več kot verjetno, da je mnogo 
b olj šolsko okorna C itrarica nastala dosti pred ono. Kot tre tjo razstav­
ljen o sliko n av a ja ta om enjena pisca dvoje portretov, k a r pa se mi zdi 
po dosedanjem poznavanju grad iv a le nerodna form ulacija za dvojni 
pastelni p o rtre t B aum gartnerjevih hčera M ary in Josipine. S tem pa bi 
bil mogoč tudi kasnejši nastanek te slike, za k a r bi govorilo: prvič, da 
se je Kobilca po p o p rejšn jih om ejitvah na glavo in poprsje šele v teh 
letih lotevala zahtevnejših figuralnih nalog (prim. C itrarico), drugič, 
da kaže pastel k lju b izredno svetlim pastelnim barvam v obdelavi golih 
teles z rahlim i sivovijoličastim i sencami sorodnost z obdelavo rok Ci- 
trarice. T u bi navedla še m ed leta 1886 (KPR št. 240) in 1887 (datacija 
na h rb tu slike) d atirano doprsno podobo sestre Fani (S. št. 17) s pa- 
stozno in v širokih potezah naslikano belo ru to preko glave in prsi, ki 
bi ji zaradi slikarsko enake obdelave bele bluze te r obraza postavila 
ob stran podobe Kobilčine sestrične Micke B lekove iz P odbrežij 
(S. št. 18). L eta 1886 je nazadnje nastal tudi p o rtret Ivaninega očeta 
Jakoba (KPR št. 229) in njegove žene M arije (glej fotografijo iz 1 . 1889).
— O dprto v prašanje ostane še točnejša določitev dveh slik, ki ju je
SI. 21. I. Kobilca, Podobu M arijo P in tar (1883); lastnik dr. P in tar v L ju b ljan i
Kobilca poslala na veliko ju n ijsk o um etnostno razstavo v Miinclienu 
leta 1889. S. V urnik piše, da je bila ena veliki p o rtret baronice Mol- 
tk ejev e v kostum u T hekle W allenstein, S. T rd in a pa n av aja p o rtret 
Sestre F ani in Rose P fäffingerjeve. O tej razstavi p a je beležil recen­
zent M ünchner N eueste Nach richten'’ o Kobilci, ki jo je imel seve za
Sl. 22. I. Kobilca, Podoba M ary P auingarten in Josipine W enckheim (1885—1888):
lastuik ing. P. K rže
Sl. 23. I. Kobilca, K ofetarica (okr. 1888); lastnik Predsedstvo vlade LRS
moškega, da je vzbudila m ed podobam i m odernih zanim anje poleg 
celopostavnega dam skega »portreta tudi štu d ija lju b k e ženske glave, ki 
je p ri n je j obžalovati le to, da so svetlobe obraza nanesene predebelo 
in da je možno zato sliko ogledovati le iz neke oddaljenosti. Ali n aj 
sedaj pod navedenim celopostavnim portretom dom nevam a sestro Fani 
ali M oltkejevo, je težko ugotoviti in je za samo datacijo F ani (ker 
M oltkejeva ni dostopna) na vse zadnje nevažno, k er je tak o že d atiran a 
v to leto (KPR št. 212). Nemogoče pa se mi zdi, da bi bil pod študijsko
Sl. 24. I. Kobilca, R azstava le ta 1889 na realk i v L ju b ljan i
glavo m išljen p o rtret Rose P fäffingerjeve, ki ga sicer poznam le po 
slabo o h ran jen i fotografiji, ki pa jasno kaže doprsno podobo z izdelano 
obleko. T udi so vsi Kobilčni p o rtreti v razliko s študijam i zelo na­
tančno izdelani v gladki tehniki. Vedno b o lj se mi v silju je dom neva, 
da je šlo p ri te j štu d iji za tak o im enovano D am o z ogrin jačo (S. št. 30), 
ki je v tehnični obdelavi obraza zaradi svojih v neenakom ernih k e­
picah nanesenih osvetljenih m est te r nekako grafično izpraskanih senc 
d o k aj svojevrstna. T udi če opazka m iinchenskega k ritik a ne zadeva 
D am e z ogrinjačo, je dragocena, k e r je dan tak o čas, ki se v njem 
u v eljav lja um etničina m anira tovrstnih pastoznih višanj in vrezanih 
senc in gub. T a tehnika sicer ni odm evala v kasnejših Kobilčinih delih, 
d obro pa k arak terizira vpliv m iinchenskega m iljeja vobče, saj zanj 
dobro vemo, da so tu baš v tej dobi slik arji obilo tehnično eksperim en­
tirali. O koli vseh teh om enjenih del bo potrebno razporediti dokaj 
številno zbirko m iinchenskih štu d ij, med katerim i n aj omenim le sku­
pino pretežno starčevskih glav (prim. S. št. 10, 25 itd.) s k repko m odeli­
ranim i obrazi v izrazitem chiaro-scuru.
I Važen dogodek pom eni Kobilčina p rv a sam ostojna razstava v L ju b ­
il lja n i na realk i (15.—20. decem bra 1889), ko je um etnica prvič jav n o 
nastopila p red domačim občinstvom in m u p rik azala rezultate svojega 
več kot sedem letnega študija. D ogodek ni bil pom em ben le v zvezi s 
Kobilčinim delom, saj je p red stav ljal vobče prvo tovrstno prireditev 
v L ju b ljan i. R azstava je zanim iva tudi po svoji ureditvi, ki jo poznamo
Sl. 25. I. K obilca, B abičina sk rin ja (okr. 1888); lastnik Zelenik, C elje
po dveh o h ran jen ih fotografijah. Kot je razb rati iz o hranjenega se­
znam a del, om enjenih fotografij (sl. 24) in poročila V atroslava Holza v 
L jubljanskem Zvonu (1890, str. 54), so bile razstav ljen e v prvem oddelku 
naslednjo sliko v oljni tehniki: p o rtre t B aum gartner ja (1886), očeta 
Jaikotba in m atere M arije (oba 1886), p o rtre t M arijane Souvanove, 
por. K um p (S. št. 16), ki ga m oram zaradi nesigurne risbe p rav tako 
šteti m ed zgodnejša dela, odlični celopostavni p o rtre t sestre F ani iz 
leta 1889 (S. št. 31) te r slednjič m eni še neznana p o rtre ta p rijateljice
\
Roze P fäffinger in »neke gospodične Schilling«. Študij je bilo po se­
znam u razstavljenih 12, po tem pa, k a r mi govori fotografija, m oram 
njihovo število zvišati na 14. O stala d ela so p red stav ljale M adono z 
otrokom (S. št. 68) in poleg p o rtreta F ani najpom em bnejše žanrske 
podobe: poleg že p re j im enovanih — H olandskega dekleta, C itrarice in 
K ofetarice — je tudi n ajstare jša B abica z v n u k in jo (S. št. 19), za 
k atero je bila stark a delana poi m odelu v M ünchenu (ohranjena je 
mnogo večja štu d ija iste glave s havbo), deklica pa je bila dodana 
k asn eje v P odbrezju in je Ivani tu stala za m odel sestrična M icka 
B lekova (pri čem er bi to »dopolnilo« zaradi sorodnosti z že n av ajan o
— S. št. 18 — podobo Blekove postavila v leti 1886 in 1887). N aštetim 
žanrom sta na razstavi drugovali še dve tovrstni deli: Babičina sk rin ja 
(sl. 25) in P ri vodnjaku (sl. 26). N arodopisno p o u d arjen a B abičina sk ri­
n ja (S. št. 24) im a barvno še neke sorodnosti z Babico z vnukinjo, vendar 
so tu b arv e svetlejše in izrazitejše, tam pa se v tap ljajo v rjav in i ozadja. 
S posebno pozornostjo je naslikano tihožitje: sk rin ja z deli narodne 
noše in predm eti na steni za figuram a. Z adnje delo P ri vodnjaku 
(S. št. 34) je obenem slikarsko najnaprednejše. Ta m ala pleneristična 
slika je bila n arejen a v Ilirski B istrici, verjetn o v počitnicah leta 1889.
V drugem oddelku je bilo razstavljenih pet pastelnih dam skih p o rtre: 
tov: M arijane Souvan-Kum pove (S. št. 21 a), d vojni p o rtre t M ary in 
Josipine B aum gartner te r slednjič do danes še neizsledeni p o rtreti 
R azingerjeve, R ak teljev e in Schäfferjeve. Na fotografiji je vidna še 
p rav tak o v pastelu izvršena otroška glavica Kobilčinega nečaka, zd rav ­
nika dr. Ivana P in ta rja (1889, S. št. 32).
Ce se ob tej priložnosti ozrem o po um etniški žetvi in rezultatih, 
ki jih je mogla K obilca pokazati po več kot sedem letnem šolanju v 
. tu jin i, m oram o priznati, d a si je slik ark a pridobila izredno spretnost 
| v o bvladanju slikarskih sredstev, da je bilo težišče njenega dela pred- 
\ vsem n a človeški figuri in to zlasti glavi, da je p ri tem kazala od 
\ začetka nesigum ost v oblik o v an ju ostalega telesa, ki pa proti našem u 
n datum u — 1889 — že p o staja zadovoljivejše. P o rtret sestre Fani pred- 
^ ! stav lja višek v združitvi portretn eg a in figuralnega in n ak azu je v 
barvnem pogledu zaradi izbire delikatnih svetlih tonov že p re o k ret k 
svetlejši paleti. Istočasno pa se — nedvom no ne brez vplivov Vesela, 
s katerim je K obilca n ab irala narodno blago po G orenjskem — že 
p o jav lja zanim anje za žanr, kot to n ajb o lje kažejo Babičina sk rin ja 
in P ri vodnjaku.
Z adnjega že ne m orem več razložiti, če p o p rej ne opozorim na 
dogodke, ki se v tem času vrše v m ünchenskem um etniškem svetu. 
Že v uvodu naznačeni prevladujoči in konservativni akadem ski sm eri 
se šele zdaj postavijo nasproti m ladi, ne več le kot posam ezniki, am pak 
v pravi organizaciji. M ünchen, ki je v osem desetih letih pričel dobivati 
velem esten značaj, je bil tak o prvo nem ško mesto, v katerem se je 
»izoblikovala tesnejša zveza m ladih, m oderneje usm erjenih slik arjev , 
»ki so leta 1889 že skupno razstavili pod geslom secesije. S likarsko je 
Inova sm er v glavnem zastopala plenerizem ali se vsaj k njem u na- 
/gibala. Na Kobilco je vplivala ta sm er predvsem z deli svojega glav- 
[nega in obenem n ajstarejšeg a predstavnika, F ritza von U hdeja. T ako
Sl. 26. I. Kobilca, P ri vodnjaku (1889); lastnik dr. P in ta r v L ju b ljan i
v Kobilčinih in terieu rih kot v n jen ih slikah iz narave, ki so vedno 
povezane s figuralnim i upodobitvam i, opažam o tak rat, da je povsem! 
prekinila z ateljejsk im načinom slik an ja in da se je pričela zanim ati| 
tudi za svetlobne problem e. R ezultat tega um etničinega prelom a z ak a­
dem ijsko tradicijo, izvršenega v sm eri tako im enovane m oderne, po­
m enijo že p o p rej om enjena slikn .P ri vodnjaku (S. št. 34) in prav tak o 
v Ilirski Bistrici, v erjetn o tudi poletiT8897nasITkana podoba Iz m alega 
sveta (S. št. 33) te r slednjič dve v značilnih sivih tonih podani n o tra n j­
ščini n o tran jsk ih k uhinj (Kmečka k u h in ja S. št. 37 in Km ečko ognjišče 
S št. 36) in m ala pa izredno sveže učinkujoča skica sedeče žene s po­
sodo v rokah (S. št. 35). O d obeh v rtn ih plenerističnih slik iz Ilirske 
B istrice se mi zdi P ri vodnjaku barvno bolj sveža in prep ričljiv ejša, 
Iz m alega sveta pa je k lju b bogastvu svetlobnih refleksov slikarsko 
m anj dosledna, k er se v celoti še vedno oglaša nek rjav k a st ton, ki je še 
nedvom en odsev ateljeja. Isto leto 1889 prične slikati Kobilca v Pod- 
b rezju veliko platno, im enovanolP oletje! (sl. 27). ki ga dokonča nasled­
n je počitnice, 1890. O h ran ila se je fotografija (sl. 28), ki zanim ivo p ri­
ču je o um etničinem delovnem postopku. P red stav lja nam isto glavno 
skupino, sestro Fani in oba otroka, v približno istem okolju.4 Na vlogo 
fotografije v K obilčinem delu bom opozorila še v končnem povzetku. 
D rži, da je fotoposnetek tu d i tu nadom eščal ali v saj podpiral p ri 
Kobilci značilno slabotno n o tran jo predstavo bodoče dispozicije kom- 
pozicionalno in po obsegu zahtevnejšega dela. To dok azu jejo tudi raz­
like m ed fotografijo in sliko: v celoti p ričajo o tem, d a je fotografija 
služila te kot kom pozicijska opora, ki jo je um etnica sprem enila povsod, 
k je r so to zahtevali slikarski razlogi in želje po večji življenjski 
prepričljivosti. Figure, ki na fotografiji značilno togo pozirajo, so se 
na sliki razgibale in se povezale m ed seboj. Fani, ki im a na fotografiji 
enobarvno obleko, je n a sliki, kot glavni predm et upodobitve dobila 
belo bluzo, ki srka vase vse obilje dane svetlobe in tako tudi slikarsko 
p rih a ja d» večjega izraza. Z elja po pripovednosti pa je prvotno p ri­
zorišče še razširila in ga v ozadju poživila s tipično žanrsko skupino 
vaških otrok. Slika je v svojem času žela p recejšen uspeh, bila je 
sk u p aj z L ikaricanii razstav ljen a tako v pariškem Salonu k ak o r tu d i 
na drugih razstavah, p ri vsem tem pa kaže zaradi svojega velikega 
form ata tu d i K obilčine slabosti v večji m eri. P rav zap rav je slika n a­
predna le v tehnično slikarskem pogledu, k je r se o d lik u je s pastozneje 
nanesenim i svetlim i barvam i, k ar opažam o n ajb o lj v k rajin sk em okolju, 
celotni vtis p a vendar trp i tu d i s stališča do ta k ra t doseženega slik ar­
skega razv o ja zaradi očitnega nesoglasja m ed velikostjo zajetega p ro ­
storskega izreza in optično neutem eljeno podrobnost no obdelavo po­
sameznosti. Po vsej v erjetn o sti je še leta 1890 n astala tudi slik a V Ioni 
(S. št. 47), ki jo je Kobilca slikala v Novem m estu. D elo kaže n a j­
tesnejšo stilno sorodnost s Poletjem in bi ga zaradi tega glede na 
dejstvo, da je preživela K obilca pi-ihodnje počitnice v dom ovini že po 
nekajm esečnem b iv an ju v P arizu, zelo težko postavila v kasnejši čas, 
to je v edino še možno leto 1891. Če se ozrem o še na ostala pom em bnejša 
dela koncem m iinchenske dobe, m orajo v p rv i vrsti pritegniti našo 
pozornost L ikarice (S. št. 51), ki so nastale v m iinchenskem ateljeju 
pred odhodom v “P ariz m arca 1891. Z anje so o h ran jen e tri študije: 
celotna kom pozicija v m anjšem form atu, ki se v vsem ujem a z do- 
gotovljeno podobo in je zaradi večje barvne in form alne sproščenosti 
sk o raj zanim ivejša od te (S. št. 50), te r dve d etajln i skici stare žene
I
v ozadju (S. št. 49). Podoba likaric. ki sodi m ed K obilčina najboljša 
figuralna dela, je obenem izvrsten p rim er rešitve svetlobnega problem a 
v in terieu ru z vsemi posledicam i za plenerista še sprejem ljivega 
ra z k ra ja n ja lokalnih barv in m ehčanja risbe. Poleg del, ki tak o ozna-
Sl. 27. I. Kobilca, Pom lad (Narodna g alerija v L jubljani)
ču jejo slik ark in a um etniška zanim anja in so zanjo razvojno važna, pa 
n aj im enujem iz istega časa še vrsto slikarsko konservativnejših p o r­
tretov. To sta zlasti p o rtreta dr. V idriča (S. št. 42) in njegove hčerke 
Jele (S. št. 43) in za njim a p o rtreta profesorja Josipa S tareta (S. št. 43) 
in njegove žene A m alije (S. št. 44). O ba m oška p o rtreta sta izvršena 
v o lju in v ničem er ne segata p rek o povprečne akadem ske ravni. Boljša
sta oba pastelna ženska p ortreta, posebno izrazno živi d ek lics Jele. 
T em delom bi m orala p rid ru ž iti še istočasno v Zagrebu nastali p o rtre t 
škofa Račkega. V leto 1889 (eventualno 1890) datiram tudi dokolenska 
p o rtre ta Josipine in Feliksa S tareta (S. št. 40 in 41). Podobi lastnikov 
Kolovca in R uprečvrha, k je r je bila slikarica p rilju b lje n in dokaj 
reden gost, se m edsebojno d o p o ln ju jeta in p red stav ljata dva dobra 
p rim era reprezentativnejšega m eščanskega p o rtre ta konca p rejšn jeg a 
stoletja. V zaključek m iinchenskega obdobja bo končno potrebno p ri­
šteti še tihožitje z buketom cvetočih m irt v vazi te r poročno obleko, 
vencem in rokavicam i v ozadju (S. št. 46). Sliko je Kobilca izvršila za 
M arijano Kumpovo, ki se je poročila leta 1890, in jo m oram o zaradi 
tega tu d i ta k ra t d atirati ter tak o p red stav lja za zdaj n a jstare jše znano 
sam ostojno cvetlično tihožitje.
M arca leta 1891 se Ivana K obilca preseli iz M iinchena vijParizy od 
k o d er se 1893 vrne v L jubljano, preživi vmes 1891 počitnice doma, 
1892 pa se v mesecu ju liju m udi n ek aj časa v B arbizonu rlz te dobe je 
preostalo relativno m alo del. Iz Gerveotove sole, k je r je km alu po 
p rihodu v P ariz slikala po ld rag mesec, so se ohranile le tri, kasneje 
spodaj p rirezane študije. D ve odlični v profilu podani glavi z golimi 
ram eni (S. št. 76 in 77), p re j v erjetn o celopostavna akta, še kažeta b li­
žino m iinchenskega načina slikanja. S šolo je bila um etnica, kot vemo, 
nezadovoljna in ji je dalo več pariško^ um etniško ozračje samo. Za 
([Kobilco je značilno, da je šla v P arizu mimo im presionistov (čeprav 
rje zapisal V urnik v n jen ih spominih, da je videla M anetjevo O lim pijo 
in pač lahko dom nevam o, da tudi d ru g a in značilinejša im presionistična 
Idela) te r se je n ajb o lj navdušila ob Bastien-Lepagea »Ob košnji«. 
Zanim ivo bi bilo ugotoviti, k a j ozirom a kdo je n an jo vplival, da je 
sprem enila svojo paleto. V celotni pariški dobi nam reč opažam o izrazito 
prev lad o v an je m odrih tonov, sprva v celoti, kasneje, tja d o odhoda 
v Sarajevo, p a vsaj v osenčevanju golih delov telesa. To m odro sen­
čen je se včasih, zlasti po o žji p arišk i dobi, preliva v vijoličasto, oboje 
p a se k d aj p a k d aj m eša z zelenim i toni. Za prvi način prevladujočih 
m odrikastih barv sta značilna um etniško n ajb o lj dognana P ariška bra,- 
ijjeijca (S. št. 83) in koloristično n je j sorodni D eček v m odri rnnrnar- 
ski obleki (S. št. 79), oba iz leta 1891 ali 1892. Isto barvno obdelavo 
k»žejo~v ostalem še svobodneje slikane štu d ije (S. št. 80/1—II in 82), 
m ed katerim i je zad n ja nastala k ot p rip rav a za B ranjevko. O d 1891. leta 
n aslikane p o rtretn e š_tudije m lade P arižanke, ki je bila štiri leta po­
zn eje k u p ljen a na razstavi v liudim pešti, b aje za tam ošnjo galerijo, 
se nam je ohranila le fotografija. P reo b rat k mnogo svetlejšim tonom 
razodeva podoba P arižanke s pismom (S. št. 84), v belem plašču s prav 
tak o belo boo, ki vsebuje p ra v tak o značilno m odro osenjavo. V pod­
reditvi figure k ra jin i je K obilca dosegla višek z O troci v trav i (sl. 29) 
(S. št. 81), ki so nastali poleti leta 1892 v Barbizonu. D elo je edinstveno 
m ed slikarkinim i stvaritvam i tu d i po svojem im presionističnem odnosu 
do m otiva, v katerem je p oudarek le n a sprem injajoči se barvni in 
.svetlobni intenzivnosti zelenja, ki pa je v form alnem pogledu k lju b 
tem u še podano z izrazito realističnim interesom za detajl. N a etiketi 
k n jig e »Paris 1893« datiran o C vetlično tih o žitje (S. št. 85) je zanim ivo
1
SI. 28. I. Kobilca, F otografija m otiva za sliko P oletje
Sl. 29. I. Kobilca, O troci v travi (1891); lastnik M. P in tar v L ju b ljan i
in karakteristično zaradi aran žm aja cvetlic, ki so raztresene tudi okoli 
vaze po mizi in obeh zvezkih. P o celotni ureditvi spom inja na drugo 
cvetlično podoba, JTulipane (sl. 30 — S. št. 48), le da so p ri tem posamezni 
cvetovi o streje izrisani, u red itev b ližja dobro znanim starejšim vzorom 
in bi jih zato opredelila kot starejše. O d slik, ki so nastale na K ra n j­
skem do odhoda v Sarajevo, bi om enila le poglavitne. Yedezgvalko (sl. 31
— S. št. 88) datiram v leto 1895. Slikana je bila na gradu K olovcifin je 
nastala po zelo vestnih predpripravah. O h ran jen a je končni original po 
m erah in izrezu presegajoča in sk o raj v potankosti izdelana štu d ija 
(S. št. 87), d ruga pa je bila pozneje razrezana v več delov. P resenetljiv 
je že sam izrez podobe, ki bi nam bil brez pariških vplivov sk o rajd a ne­
razložljiv. N arava, zajeta na dovolj slikovit način v sk o raj povsem slu­
čajnem izseku, je podana celotnostno, J^lesa figur sicer niso izgubila 
indivitbiaku^-poincinbnosti (kot je bil prim er pri O trocih v t ravl)7~t7)du 
s prvo jih povezuje vsaj skozi v ejev je p resevajoča son čn a svetloba. 
N ekoliko pom anjkljivega zn an ja form alne perspektive se je TČobllca 
sam a dobro zavedala. Na naši sliki se zrcali v nesorazm erni velikosti 
deklice (portret H ele Staretove, pozneje poj*. Rus) v prim eri s p red ­
n jim a dvem a figuram a. Od ostalih del m oram na prvem m estu omeniti 
form alno nekam strogi in enostavni, v izrazu p a skoraj p resu n ljiv i 
avtoportret, ki je po vsej priliki nastal ne dolgo pred budim peštansko
Sl. 50. I. Kobilca, T ulipani (okr. 1890); lastnik M. P in tar v L ju b ljan i
razstavo. Dodam n aj mu otroški pastelni p o rtret Stane Kumpove 
(S. št. 94) iz leta 1895 ali 1896 te r veliki, v skoraj pretirano* poudarjenih 
vijoličastih tonih rok in obraza podani Portret sestre F ani (S. št. 93).
B arvna skala pa nazadnje le še k rep i žalostni obraz in prosevajoči 
in k arn a t sušične žene, ki je m alo za tem podlegla svoji bolezni (1898).
Za sledeče obdobje m i m anjka, kot sem že uvodom a pripom nila, 
p regled čez večje število slik, d ru g a dela pa sem si m ogla često ogledati 
le tak o bežno, d a jih nisem m ogla m edsebojno p rim erjati, zategadelj 
se bo oris teh tre h decenijev zaenkrat om ejil le n a n ek a j pripom b, 
f S arajev sk o obdob je p red stav lja čas, ko se je K obilca že čutila doraslo 
tudi večjim in zahtevnejšim slikarskim problem om . Baš kompozieio- 
I nalno težavnejša dela, ki so vsa nastala v te j dobi, pa dokazujejo, da 
se K obilci veliki form at in m onum entalna kom pozicija nista n ajb o lj 
p rileg ala in da se njenem u realističnem u konceptu slik arstv a z izrazito 
1 ju b ezn ijo za d etajl bolj ustrezale druge, po form atu skrom nejše naloge.
S likaričin slikarski oeuvre m orem o v te j dobi v glavnem razdeliti 
, na velike figuralne kom pozicije, izvršene v o ljn i in fresko tehniki, k je r 
je b ila um etnica po tem atiki logično močno vezana na željo naročnika, 
n a vrsto portretov, ki m oram o p ri n jih razlikovati zopet po naročilu 
nastale p o rtre te vidnejših osebnosti z jasno težn jo po reprezentanci 
(po večini so ti d o k aj pusto akadem sko pojm ovani) in v razloček z 
njim i skupino bolj svežih, intim nejših, zlasti ženskih portreto v iz kroga 
slik ark in ih sarajev sk ih znank, ki brez izjem e mnogo bolje označujejo 
K obilčine slik arsk e težn je v te j dobi. V S arajev u p a n a jd e plodna tla 
že p o p rej obujeni smisel za narodopisno genrsko podobo. T udi ta se 
sedaj enako kot reprezentativna figuralna kom pozicija razm ahne do 
svojega n ajv ečjeg a obsega.
O d večjih m onum entalnih del zaslužita poglavitno pozornost obe
p ri nas udom ačeni jezuitska) iz okoli leta 1900. D a za datum nastanka
navajam ta čas in ne letnice 1902, ki se je u trd ila v naši literatu ri, 
je vzrok preprosto dejstvo, d a so v knjigi »Spom en-knjiga iz Bosne« 
(Zagreb 1901, str. 75, 76) že reproducirane fotografije notranjščine im e­
novane cenkve in sta tam vidni tu d i obe K obilčini freski. P rav tak o je 
b ra ti v uradnem listu V rhbosna iz leta 1901, d a so bila ted aj vsa dela 
v notranjščini stavbe že povsem dokončana. O be freski opazimo precej 
visoko nad polkrožno zaključenim a oltarnim a nišam a, ki izp o ln ju jeta 
spodnji del zaključnih sten o k rn jen ih stranskih ladij, oklepajočih s 
kupolo p o k riti prostor centralne arh itek tu re. O be freski ustrezata i po 
velikosti i po svoji obliki s polkrožnim zaključkom nišam a pod seboj. 
S tako oblikovanim in močno poudarjenim okvirom pa delata bolj vtis 
o ljn e podobe k ak o r s steno neposredno povezane stenske slikarije. 
E vangeljsko stran krasi prizor zed in jen ja katoliške in pravoslavne 
cerkve. N ad zastopniki obeh je upodobljen K ristus s sv. K laro na svoji 
desni in arhangelom M ihaelom na levi. N a nasprotni strani p lav a v 
oblakih M arija, pod n jo so v dveh tesno strn jen ih skupinah zbrani 
jezuitski svetniki. U m etnica pravi v svojih spominih, da je naredila za 
obe freski več fiziognom ičnih predštudij. O d vsega tega ni ostalo ničesar. 
O hranili sta se le dve barvni štu d iji celote, ki ju smemo sm atrati za 
zadnji p red končnim delom (sl. 32). Š tudiji sta vestno realistični, drobna 
poteza čopiča o b lik u je vsak detajl. V glavnem smemo reči, da se enako 
v barvni kot form alni kom poziciji sk lad ata s freskam a, le da so tu
Sl. 31. I. Kobilca, V edeževalka (1893); lastnik M. P in tar v L ju b ljan i
barve izrazitejše, bolj žive, tam p a že zaradi same tehnike n u jn o ne­
koliko nežnejše in bolj uglašene m ed seboj. E dina sprem em ba je v 
številu oseb na sliki jezuitskih svetnikov. (Medtem ko si stoje v osnutku 
nasproti v razm erju 7 :8, je na freski um etnica povečala n jih število 
za tri, da dobimo razm erje 9 :9)! K om pozicijsko strem i Kobilca bolj po
polnitvi ploskve, k ak o r pa po p ro d iran ju v globino. Zgodovinsko slo­
govno bi lahko za samo razporeditev oseb ugotovili vzore vse do 16. sto­
letja, p ri sliki jezuitov pa se še posebej spomnimo na skupine donator­
jev D om enica T intoretta. K ljub razgibanim pozam posam eznih figur 
u čin k u je celota strogo statično.
O d slike »K ristus na O ljski g or k v sara je vski p rotestantski cerkvi, 
ki jo sedaj u p o ra b lja jo kot gledališko k ulisarno in je za to E iIo zaen­
k ra t nemogoče ugotoviti, ali se je ohranila, je p rav tak o ostala barvna 
študija. P odana je v težkih, nenaravnih barvah, ki n aj bi podčrtale 
vsebinski m om ent dogodka. K rajin a je sk rajn o enostavna. Način raz- 
postavitve figur in n jih povezave z okoljem nam da m isliti, da je 
um etnici p ri tem delu lebdel pred očmi en k rat tu d i likovni spomin na 
njenega n ajb o lj spoštovanega vzornika Puvis de C havannea. R ezultat
je enostavni red v ertik al in h o r i z o n t a l . ------------
M ed večja p o rtretn a naročila iz te dobe spada p o rtret nadškofa 
d r. Josipa S tarllerja iz leta 1897. Delo, ki so ga, k ak o r vemo, po sekun- 
darnem napisu na p o rtretu in po opazki v N adi (leto 1898, str. 93) 
poklonili p o rtretiran cu sarajev sk i kato lik i o p rilik i njegovega ozdrav­
ljen ja, je za nas sk u p aj s freskam i zanim ivo v dvojnem pogledu: kot 
historičen dokum ent p ro d ira n ju A vstro-O grske p araleln e ekspanzije 
katoliške cerkve proti vzhodu, obenem kot značilno p rv o in glavno 
naročilo, ki je Kobilco privedlo v Sarajevo. C elopostavni p o rtret je 
izvršen v naravni velikosti in je p ri tem tak o po pozi konvencionalen 
k ak o r barvno pust in neambiciozen. O braz je bil kasneje preslikan, 
b o jd a n a ljubo večji podobnosti. V to obdobje spada tudi .portre t škofa 
Tnraiti Stm ssm a.verfn ki ga je slikala leta 1899 v D akovem . O d ostalih 
p o rtreto v iz tega obdobja, ki so h ran je n i v L ju b ljan i, bi om enila le 
najizrazitejše. P o rtret žene Kobilčinega sarajevskega p rija te lja , slik arja 
A rn d ta (sl. 33), je n arejen v drobnih, pri osvetljenih m estih pastozno n a­
nesenih čopičevih potezah. P rev lad u je jo svetli toni in dobro vidimo, da 
je um etnico zanim ala predvsem igra svetlobnih žarkov v plavolaskinih 
b u jn ih laseh (to zanim anje je razvidno tu d i iz drobnih risb, ki so se 
o h ran ile v slikarkinih skicirkah in ki kažejo rešev an je iste naloge, 
čeprav skrom neje in s svinčnikom ). D elo (S. št. 102) bi lahko označila 
j kot lep p rim er plenerističnega p o rtreta, čeprav je nedvom no delano 
! v ateljeju . Sledita še prikupni, v nežnem svetlem koloritu podani d e­
kliški portret, b aje kasnejše slikarke Biie_Passini, te r za čas prelom a 
iz 19. v naše stoletje n ajb o lj k arak terističn i p o rtret violinistke Buss- 
jäg erjev e, ki ustreza secesionističnem u okusu tak o po b arv ah in izrazu 
k ak o r po aran žm aju in seve po kostim u upodobljene.
. V zvezi s sodelovanjem pri obširnem , v vrsti m onografij habs- 
| burških dežela izvedenem delu »Ö sterreichisch-U ngarische M onarchie 
! in W ort und Bild«, je ponovno prišlo do izraza zanim anje za uarodo-
I pisni žanr. Č eravno nam m an jk ajo trd n ejša oporišča za čas nastanka 
posam eznih slik, smemo sklepati, da gre razvoj od drobnih fiziognomič- 
nih štu d ij s postopnim vključevanjem noše k večjim izrezom in celo- 
postavnim upodobitvam v in terieu ru ali exterieuru, dokler ne pridem o 
do žanrske kom pozicije z večjim številom oseb, ki stoje do n je p re jšn ja 
d ela v odnosu n u jn ih predštudij. Ta vrstni red bi p o trjev ala tudi
Sl. 32. I. Kobilca, Š tu d ija za sliko v jezuitski cerkvi v S arajevu (okr. 1900); 
lastnik M ira P in tar v L ju b ljan i
zaporednost reprodukcij v že om enjeni rev iji Nadi. Med zanim ivejšim i 
naj om enim med drugo svetovno vojno na R uperč vrhu p ri Novem 
m estu uničeno Bosanko s služkinjam a (sl. 54), ki se je zanjo ohranila 
vsaj izvrstna, povsem im presionistično učinkujoča skica ozadja: Pogled 
(v originalu skozi okno) na zasnežene in v soncu lesketajoče sarajevske 
strehe in m inarete. Poznani le eno delo, ki je kom pozicionalno še bo­
gatejše, pa se žal ni ohranilo. To je kom pozicija »V cerkvi«, ki je 
nastala leta 1903, ko je sarajevski um etniški klub p riredil študijsko 
ekskurzijo v T rnovo — Treskavieo. V cerkvenem in terieu ru je upo­
dobljenih devet oseb v značilnih nošah. O m enjenim a delom a in drugim
Sl. 33. I. Kobilca, Podoba žene slik a rja A rndta; lastnik M ira P in tar v L ju b ljan i
figuralno enostavnejšim , čeprav narodopisno zanim ivim , ki jih poznam 
le po rep ro d u k cijah v Nadi, se p rid ru žu je jo v L ju b ljan i Bosanec z 
guslam i iz leta 1900 (S. št. 106), D eček z violino in T u rk a p ri m olitvi 
(S. št. 99). Močno secesionistična pa je še edina podoba rož, ki jo lahko 
z gotovostjo uvrstim v sarajevsko dobo — šopek roza vrtnic pred
Sl. 34. I. Kobilca, S arajevski motiv
m odrim ozadjem . Močno »modna« poteza, ki ga k arak terizira, je tipična 
tudi za p o rtrete s cvetličnim tihožitjem , aranžm a, ki je bil v literatu ri 
že om enjen. — Večinoma doma pa dela m edtem Kobilca na veliki, 
leta 1903 dovršeni sliki za lju b ljan sk o m agistratno dvorano — Slovenija 
se k la n ja L jubljani.
O pozorila sem že na izredno svetlo paleto nekaterih sarajevskih 
del. N ad aljev an je te značilnosti moremo zasledovati tudi v b erlin sk o , 
o b dobje. Tu se še celo sto p n ju je svetlost palete, ki se zdaj m nogokrat 
p rib ližu je sk o raj povsem sivobelim odtenkom. Kot najznačilnejši prim er 
m oram navesti o ljn ato lastno podobo (S. št. 121), v skrom nejši m eri pa 
izražajo iste težnje tu d i sledeči pastelni p o rtreti: leta 1906 nastali Nade 
in N evenke Š lajm erjeve (S. št. 114), H ele Rusove iz istega leta (S. št. 113) 
in gospe K rajčeve iz leta 1909. K obilčine slike, ki so nastale v B erlinu 
in so h ran jen e v L ju b ljan i, poznam z izjem o n ek aterih m anj pomemb­
nih študij žal le po fotografijah. To so izrazito fem inilno učinkujoči 
p o rtret inž. V ladim irja Stareta, p o rtretn a štu d ija istega ob knjigi, sli­
kana v svrho reševanja um etne osvetlitve obraza, dokolenski p o rtret 
nečakinje M ire P in ta rjev e iz leta 1913 in slednjič odlična, po m nenju 
avtorice, nedokončana lastna podoba iz leta 1914 (sl. 33). Kobilca se je 
pričela v B erlinu intenzivneje baviti s slikanjem cvetlic in tihožitja. Za
f p rv e nimam, vsaj dok ler ne bo p rilik e videti sk u p aj zbranih originalov, 
nobenega k rite rija za določitev časa nastanka. O d tihožitij se je ohra- 
j nila v L ju b ljan i le podoba b ak ren e posode, za ta čas presen etljiv o svo- 
' bodno tretiran e v širokih, tem peram entnih potezah čopiča (S. št. 134). Od 
slikanih štu d ij te dobe se je ohranilo n ek aj aktov (S. št. 117, 116/1—II), 
ki značilno kažejo še v tem času le pusto šolsko, včasih celo zelo okorno 
prizadevnost. Končno bi bilo še zanim ivo preveriti, koliko drži izjava 
gospe Š lajm erjeve, ki je Kobilco obiskala v Berlinu, da je bila um et­
nica ted aj močno zaposlena z izdelovanjem p o rtretn ih m iniatur. D a se 
je K obilca s to um etnostno panogo res u k v arjala, nam v ostalem do­
k azu je na slonovi kosti izvršeni m iniaturni p o rtre t m atere arh itek ta 
O solina, ki je bil n arejen po fotografiji 1 . 1923 (S. št. 151), ter še m anjši 
v zlat m edaljon vdelani p o rtre t K obilčinega očeta, ki je v erjetn o nastal 
po slikarkinem tabelnem p o rtre tu istega iz leta 1886.
V zad n ii. lju b ljan sk i, dobi vedno bolj p rev la d u jejo podobe cvetlic, 
ki jih je paTTuli tu zaenkrat še nemogoče časovno točneje opredeliti.
IV glavnem m orem o reči le, da gre p ri tovrstnih upodobitvah razvoj 
Jod relativno točne risbe, p o d ajan ja detajlo v in tonske vrednosti k vedno 
u večji barvitosti te r svobodnejši, risarsko sk o raj neom ejeni potezi 
^čopiča. O koli konca p rv e svetovne v o jn e in po n je j se zope{ budi zani- 
'i m an je za žanr, k a r dokazujejo podobe K ranrica lupi jabolka (S. št. 136), 
'Ž ena lupi jab o lk a (S. št. 139) te r slikarsko najpom em bnejša med njim i, 
koloristično odlična K ran jica p ri šivanju (sl. 36 — S. št. 146). P oudariti 
m oram , da se značaj teli cielTTTOČno razlik u je od žanrskih slik prejš- 
In jih dob. M edtem ko je ta k ra t slikarki šlo v p recejšn ji m eri za sam 
'm o tiv in so rešitve tak o p red stav ljale tradicionalni žanr, v k ate­
rem sta si zanim ivost m otiva in slikarska form a — če slednja ni k ar 
f p rev lad ala — vsaj enakopravna, stoji zdaj nesporno na prvem m estu 
j čista slik arsk a problem atika. V dvajsetih letih je im ela K obilca v na­
črtu še p recej žanrskih podob, v endar do njihove ostvaritve ni prišlo. 
Sem bi sodila tudi na D olenjskem nastala štu d ija lovca (S. št. 153), ki 
je ostala neporabljena. — O d portretov, ki so v te j dobi poleg cvetlic 
najpogostejši motiv, bi om enila le najvažnejše, ki kot ostali po večini 
p red sta v lja jo Koibilčine lju b ljan sk e znance. L eta 1917 nastali _portret 
Ane Župančičeve, roj. Kessler, učin k u je v lepi barvni pretehtanosti 
sivih in rum enkastih tonov kot pastel in bi ga zato k lju b pom anjkljivi 
anatom iji telesa uv rstila m ed boljša dela tega časa (S. št. 145). Po 
letu 1920 nastali p o rtreti kažejo po večini težn jo k barvno zabrisanem u, 
tonskem u p o d ajan ju . Kot p rim er n aj navedem le dva: p o rtre t župana 
H ljb a rja (S. št. 186) v M estnem m uzeju v L ju b ljan i in med deli zadnjih 
let v erjetn o n ajb o ljši Mice Č op-K esslerjp.ia> (S. št. 150). V rsto n aj za­
k lju či p o rtre t arh itek ta O solina (S. št. 154), ki tvori s svojo živahnejšo 
barvno lestvico te r tehnično svobodnejšo obdelavo p recejšn je nasp ro tje 
večini ostalih znanih del lju b ljan sk e faze.
*
Tem u nepopolnem u in zato tu d i neproporcioniranem u pregledu 
K obilčinega slikarskega oeuvra v posam eznih razdobjih, ki se je pri 
m iinchonski dobi u stav ljal p ri d etajln ih problem ih, kasn eje p a bil k ar 
preveč sum aričen, bi rad a dodala še n ek aj pripom b o problem atiki
Sl. 35. I. Kobilca, L astna podoba (1914); lastnik L. Pouh v L ju b ljan i
um etničinega slik arstv a vobče. Kot smo mogli ugotoviti že iz pregleda, 
je ležalo težišče K obilčinega slikarskega u d ejstvovanja v figuraliki, 
p rav posebno še v u p o d ab ljan ju individualno določene osebnosti — 
v po rtretu . Tem u se od berlinskega b iv an ja n ap rej enakopravno p ri­
d ru ž u je cvetlično tihožitje, ki bo v zadnji dobi skoraj prevladovalo. 
N aloge postavitve cele figure v prostor, n aj je to in terieu r narodopisno 
ali m eščansko žanrskega značaja ali pa izrez iz n arav e s skupino ljudi, 
se loti Kobilca ob koncu študijske dobe. V bosenskem obdobju nastopi 
še problem mnogo zahtevnejše m onum entalne kom pozicije, k atere re-
Sl. 36. I. Kobilca, K ran jica pri šivanju (191?—20); lastnik M. P in ta r v L ju b ljan i
šitev pa je za slik ark o K obilčinega zn ačaja in form ata le pretežavna. 
N jen izraziti intim no slikarski značaj, povezan s smislom za d etajln o 
p o d ajan ja celote, ki se mu p rid ru ž u je jo še nesigum ost v p o d ajan ju 
anatom ije zlasti p ri celili figurah te r težave v obvladanju perspekti- 
vičnih sredstev — vse te lastnosti so m orale v svoji vsoti privesti do 
nezadovoljivega rezultata. D a se je tega um etnica sam a zavedala, priča 
dejstvo, da se je odslej zopet in celo dosledneje om ejila na posamezno 
figuro. P ri te j je vedno v eljala Ivanina pozornost v prvi vrsti obliko­
v an ju glave, k a r kažejo že štu d ije iz M iinchena, ki je tu d i n an jo v tej
Sl. 37. I. Kobilca, Š tu d ija za C itrarico (okr. 1883)
sm eri s svojim tak ratn im portretnim slikarstvom (Lenbach pa tudi 
Leibl!) nedvom no usodno vplival. R azum ljivo je, da se je v tako spe­
cializiranem štu d iju n ad a rjen a slik ark a izu rila do p rav e virtuoznosti, 
da pa ji jo nasprotno oblikovanje cele postave še slej ko p re j delalo 
težave. Tu in tam v en d ar srečam o izven obligatne doprsne podobe 
večji (običajno dekolenski) izrez in samo en k rat, in to značilno v naj- 
k rep k ejši zgodnji dobi, reši Kobilca tudi problem ceJopostavnega p o r­
tre ta (Sestra Fani 1889). P ri tem je nad vse zanim iv sam delovni
postopek n jen ih figuralnih upodobitev. A li se je p ra v v začetku po­
služevala p ri svojih ože slikarskih delih kot p red štu d ije risbe, ne vem, 
vendar dvomim v to možnost. O um etniškem načinu slik an ja nas dobro 
pouče n ek atere nedokončane m ünchenske študije; da se tudi kasneje 
v bistvu ni sprem enil, p o trju je jo izjav e p o rtretiran cev iz mnogo po­
znejšega časa. Kobilca si je na gruiulirano p latn o s čopičem naznačila 
v glavnih potezah zunanje in n o tran je obrise obraza in telesa, tak o j 
nato p a že prešla na izdelavo posam eznosti kot oči, ust, nosu in tudi las. 
O zad je okoli glave si je le rahlo naznačila in ko je dovršila fiziogno­
m ijo, je p ričela poprsje, ki je p ri štu d ijah večinom a ostalo le bolj 
naznačeno. Šele za tem je dokončno obdelala tudi ozadje. — V Kobilčini 
zapuščini je ostalo sedem drobnih skicirk izredno m alega form ata, ki 
v seb u jejo brez običajno varovane časovne kontinuitete in p recej raz­
m etano zlasti štu d ije iz m ünchenske dobe te r kasnejših let vključno 
sarajev sk o obdobje, k a r vse kaže, da um etnica risbe ni sistem atično 
gojila. V sebina skicirk ne p red stav lja kakega sistem atičnega slik ar­
skega dnevnika, am pak jo m orem o im eti le za skupek zelo sporadičnih 
in slučajnih opazovanj in domislekov. Poleg razuih žanrskih podobic 
iz m iinchenskega časa, k je r sta še n ajzanim ivejša osnutek za C itrarico 
(sl. 37) te r D ekle s kolovratom , najdem o več drobnih risbic glav oseb, ki 
jih je p o rtre tirala v olju. Že zaradi njihovega nepom em bnega form ata 
jih ne m orem o im eti za resne predštudije, am pak le za bežnejše določitve 
slik arsk ih vtisov, ki so se ji zazdeli važni ali zaradi n ad aljn jeg a dela 
k ak o rk o li vredni svinčnika. P ri K obilčinih p o rtretn ih delih je igrala 
k ot pripom oček mnogo važnejšo vlogo fotografija. Kot p riču je jo n e­
k atere oh ran jen e k o p ije zadevnih posnetkov in tudi pripovedovanja 
raznih še živečih portretirancev, se je um etnica posluževala fotografije 
iz dveh razlogov. Ali ji je služila za izbiro kom pozicije ali pa kot delen 
nadom estek živega m odela, k a d a r ji ta ni mogel stalno pozirati. V 
kasnejši dobi si je iz istega vzroka k d aj pa k d a j pom agala z nadom est­
nim i modeli. Ko je izgotovila glavo, ji je sedel v obleki p o rtretiran e 
osebe izm enom a tu d i k ak znanec ali znanka. T ako sta nastala n. pr. 
p o rtre t župana H rib a rja in E vgenije H rib arjev e. — Po večini so Ko­
bilčini p o rtre ti slikani v olju, že zgodaj pa se p o jav ijo tudi pastelni. 
P astelni p o rtret, k i je tak o važen in značilen za 18. stoletje, ne igra 
v razvojno važnem slikarstvu 19. sto letja vse do im presionizm a nobene 
vdoge in ostane v tem razdobju popularen le m ed diletanti. N e ve se, od 
kod je Kobilca dobila pobudo za pastel, v katerem se je u v eljav ila kot 
p rv a ined slovenskim i um etniki, gotovo ne na akadem iji, k je r pastel 
tu d i pozneje ni bil predm et posebnega pouka. V njenem u stv arjan ju 
ga lahko zasledujem o od srede m ünchenske dobe do približno leta 1910. 
Ni p otrebno še posebej pripom injati, da ji je služil le p ri dekliških in 
otroških m odelih. Pa tu d i dosti kasneje najdem o v o ljn ih portretih 
odm eve pastelne tehnike (ga. Zupančič 1917, Lea Ješe [S. št. 158]). — 
C vetlične podobe, k aterih prve sam ostojne realizacije m orem o ugoto­
viti pri Kobilci že okoli 1890, zanim anje zanje p a že v kopijah, ki jih 
jo izvršila na D unaju, p re d stav ljajo ikonografsko zvrst, ki je v 19. sto­
le tju do im presionistov' brez večjega pom ena. Kot sam ostojen m otiv 
se pojavi cvetlično tihožitje šele v 16. stoletju, svoj p rv i višek p a doseže
v specializiranem holandskem slikarstvu 17. stoletja. T u leže tudi Ko- 
bilčini p rv i vzori (Rachel Ruysch), ki odm evajo vsaj v ureditvi n a j­
zgodnejših um etničinih zadevnih upodobitev (S. št. 85 in 48).
Važnejše, kot je do tu nakazana problem atika njenega slikarskega 
deda, pa se mi zdi vprašanje, zakaj se Kobilica ni m ogla razviti od ple- 
nerizm a do im presionističnega u p o d ab ljan ja sveta, čeprav si je tekom 
let prisvojila vsaj del grobo tehničnega izražanja im presionistov in 
bi brez n jih tu d i n jen e palete v m arsikaterem delu ne mogli razložiti.
T udi na to poslednje v p rašan je odgovarjata samo delo in živ ljen je 
Ivane Kobilce.
V njenem um etniškem interesu v zadnji instanci vedno p rev lad u ­
je ta snov in vsebina nad formo. N jeno um etniško zanim anje se kaže 
zato v izrazito po rtretn em dojem anju om ejene, snovno zanim ive mo­
tivike. N a prvem m estu sto jita figura in cvetlični šopek: figura tudi 
v delili, ki niso m išljena kot p o rtreti in niso portretn o izrazita, cvetlice 
nikoli le barvno zanim ive. Poleg cvetlic in p o rtre ta se u v eljav lja žanr, 
k ra jin a pa redko in ne brez zveze s figuro, ki jo običajno prevlada.
V okviru tak e in tak o pojm ovane m otivike K obilca ne m ore do 
k ra ja izvesti niti vseh zahtev plenerizm a, k a r v elja celo za njeno um et­
niško n ajb o lj revolucionarno dobo 1889—1893. Plenerizem je v na­
sp ro tju s p rejšn jim realizm om zavrgel risan je detajlov, ilu zijo snovi 
upodobljenih objek to v in absolutnost predm etne barve. K obilca mu je 
v vseh teh glavnih njegovih zanikanjih le delom a sledila, še n ajb o lj 
v lokalni barvi, n ajm an j pa v njegovi negaciji risan ja detajlov in 
v njegovi pozitivni zahtevi po u p o d ab ljan ju zrak a in atm osfere. D a ji 
je bil zato im presionizem , ki je vse te težn je stopnjeval do skrajnosti, 
tu j in za dogotovljeno sliko ne-poraben, je jasno.
Težnje, k i jih nosi Kobilca že iz domovine, le p o dpirajo' vzori 
starih m ojstrov in vplivi um etniškega okolja, ki sprejm e Kobilco tako 
v M ünchenu kot v Parizu.
Kot človek in ženska je K obilca s svojo energijo vredna vsega 
občudovanja. K ot človek in ženska p a je tudi tak o močno zasidrana 
v konservativni m eščanski sredini L ju b ljan e, da svojim le n ek aj 
m lajšim sodobnikom, slovenskim im presionistom , tudi ted aj ne bi bila 
m ogla slediti po njihovih živ ljen jsk ih in um etniških poteh, če bi ji 
to dovoljevali n jen i lastn i um etniški ideali.
SEZNAM DEL IVANE KOBILCE
I. P rediniinchensko obdobje:
D u n aj 1879/1880.
M ünchen 1881.
1. Rože in sad je (kopija slike R achele Ryschove). — Šopek pisanega 
cv etja s sadjem , ki ga obletavajo razne žuželke. — O. pl. — 84 X 68. 
1879. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
2. P o rtre t M arije P intar, roj. K obilca (slikano po fotografiji). D oprsna, 
en face podoba m lade deklice v m odri obleki. — O. pl. — Ok. 1880. — 
M ira P intar, L ju b ljan a, P ru le 15
5. Š tu d ija starca z belim i lasm i in brado. — Sign. ni. — O. pl. — P ri­
bližno 46 X 36. — D unajsko ali začetek m ünchenskega obdobja. — 
M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15,
4. Š tu d ija glave b rad ateg a starca. — Sign. ni. — O. pl. — 46 X 43. — 
D unajsko ali začetek m ünchenskega obdobja. — M ira P in tar, L ju b ­
lja n a , P ru le 13
5. Š tu d ija dekliške glave z volančasto ruto. — Sign. d. sp. I. K. — O. pl.
— ca. 57 X 47. — D unajsko a li začetek m ünchenskega obdobja. — 
M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15 J.
II. M ünchensko obdobje:
a) ože d atiran a dela:
1882—1891.
6. P o rtre t M arije P in tar, roj. Kobilca. — D oprsna, en face podoba slika- 
ričine sestre, rahlo o b rn jen e v desno. — Sign. 1. zg. Ivana Kobilca. —
O. pl. — 51 X 41. — 1883. — D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska 
cesta 1.
7. P o rtre t prof. Luke P in tarja . — D oprsen p o rtre t b rad ateg a m oža z 
očali. — Sign. 1 . zg. Iv an a Kobilca. — O. pl. — 51 X 41. — 1883. — 
D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1
8. P o p rsje deklice s telovnikom . — Sign. ni. — O. pl. — 42 X 34. — 
1883—1885. — Ga. P avlin, L evstikova ulica (prej fužinska zbirka).
9. Skica za p o rtre t ge. F leretove, roj. K orbar. — Le z glavnim i potezam i 
čopiča naznačena p o rtre tn a skica m lade črnolase žene. — Sign. ni. —
O. pl. — 50 X 40. — 1883—1885 (verjetno ok. 1885). — B runo Stare, 
L ju b ljan a, K om enskega 10 (prej fužinska zbirka).
10. Š tudija sta rk e z ruto. — D oprsna en face podoba stare brezzobe 
ženice. — Sign. ni. — • O. pl. — ca. 46,5 X 37. — 1883—1885 (v erjetn eje 
ok. 1886). — G ab rije l Erzin, L ju b ljan a, Z rinjskega 8 (prej fužinska 
zbirka).
11. P o rtre t kom tes M ary P aum garten in Josipine W enckheiin. — D vojni, 
sk o raj celopostavni p o rtre t m ladenk, oblečenih v b ele obleke iz tenke 
tkanine. D esna sedi, leva stoji. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — Pastel. — 
150 X 85, — 1885—1888. — Ing. P avel K rže, L ju b ljan a, V odovodna 36 
(prej fužinska zbirka).
12. Š tu d ija ženske glave. — Z n ek aj potezam i čopiča naznačena p o r­
tre tn a študija. — Sign. ni. — O. pl. — 53 X 42,5. — Na h rb tn i stran i 
napis: K obilca 1886 K alkenbrunn. — 1886. — N arodna g ale rija (prej 
fužinska zbirka)
13. H olandsko dekle. — D oprsna, v profilu podana podoba deklice s 
holandsko čepico n a glavi. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. —
56 X 46,5. — 1886. N arodna g alerija
14. Š tu d ija m oške glave. — O b rn jen a v levo, v K profilu. G leda navzgor.
— Sign. 1 . zg. Ivana Kobilca, 1886 M onakovo. — O lje-les. — 19 X 14.
— 1886. — D r. N. Sadnikar, K am nik.
15. P o rtre t g. B aum gartena. — D oprsni p o rtre t bradatega, črnolasega 
moža. — Sign. d. zg. Ivana K obilca / 1886. — O. pl. — 69 X 55,5. — 
1886. — N arodna g a le rija (prej fužinska zbirka).
16. P o rtre t ge. M arijane Kuinpove, roj. Souvan. — Podoba m lade žene 
v čipkasti obleki, vidne do pasu. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 76 X 60.
— Ok. 1886. — M arjan a Kump, L ju b ljan a, Šelenburgova ulica 1.
17. P o rtre t sestre Fani. — D oprsna, en face podoba sestre F ani z belo 
ruto preko glave in prsi. — Sign. ni. — O. pl. — 45 X 35 (oval). — 1886 
(KPR, št. 240). — 1887 (na h rb tu slike). — D r. N. Sadnikar, Kamnik.
18. Blekova Micka. — D oprsna podoba K obilčine sestrične iz P odbrezij. 
Sign. ni. — O lje-les. — ca. 25 X 20. — Ok. 1886/87. — D r. I. P intar, 
L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1.
19. B abica z vnukinjo. — Sedeča starka, ki lupi jabolko, n a n jen i desni 
m ala deklica. — Sign. ni. — O. pl. — 29 X 23. — 1886/87. — M ira 
P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15
20. Š tu d ija ženske glave z belo avbo. — Isti m odel kot n a sliki št. 19. — 
Sign. ni. — O. pl. — ca. 40 X 55. — 1886/87. — M ira P intar, L ju b ljan a, 
P ru le 15.
21. Š tu d ija dekliške glave. — D oprsna podoba deklice, rahlo o b rn jen e 
n a desno s povešenim pogledom. — Sign. ni. — O. pl. — 56 X 46. — 
1886/1887. — N arodna galerija
21 a. P o rtre t ge. M arijane Kump, roj. Souvan. — D oprsna podoba m lade 
črnolase žene v roza obleki. G lava podana v profilu. — Sign. d. sp.
I. Kobilca. — P astel — 66 X 54. — 1887—1889. — M arjan a Kump, 
L ju b ljan a, Š elenburgova ulica 1.
22. Citrarica. — Mlado svetlolaso dekle sedi ob mizi, na k ateri leže citre. 
Z desnico si podpira glavo, levico pa je položila n a citre. — Sign. 
d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 97 X 82. — Ok. 1887. — Ing. V ladim ir 
Stare, L ju b ljan a, Novi trg 6.
23. K ofetarica. — S tarka s kožuhovino obrobljenim pokrivalom sedi, 
v rokah pa drži skodelico kave. — Sign. ni. — O. pl. — 100 X 70. — 
1888. — Predsedstvo vlade LRS.
24. B abičina sk rin ja. — V kotu sobe stoji o d p rta sk rin ja, v k ateri so 
razni deli narodne noše. V sredi sobe sedi na stolu deklica, ki ji 
nekoliko sta re jše ob n je j stoječe dekle pom erja avbo. — Sign. 1 . sp.
I. Kobilca. — O. pl. — 55 X 46. — Ok. 1888. — Ga. Zelenik, C elje.
25. G lava sta rk e z ruto. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 60 X 40. — Ok. 1888.
— H ela Rus, L ju b ljan a, Bleiw eisova 15
26. P o p rsje dečka z rdečim klobukom . — Sign. ni. — O. pl. — 56 X 42. — 
Ok. 1888/1889. — D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetsska cesta 1.
27. P o p rsje dečka z rdečim klobukom II. — Sign. ni. — O. pl. — 56 X 44. — 
Ok. 1888/1889. — D r. I. P intar, L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1.
28. S tara P apavka. — S tara ženica čepi ob km ečkem ognjišču. — Sign. ni.
— O. pl. — 34 X 28. — Ok. 1888/1889. — Mira Pintar, Ljubljana, 
Prule 15.
29. Š tudija ženske g la v e.— S tarejša žena s črno ruto na glavi. — Sign. ni.
— O. pl. — 56,5 X 46. — Ok. 1888/1889. — H ela Rus, L ju b ljan a, B lei­
w eisova 15.
30. Žena z ogrinjačo. — Š tu d ija ženske glave s črno ogrinjačo. — Sign. ni.
— O. pl. — 58 X 43. — Ok. 1889. — N arodna galerija.
31. P o rtre t F ani Kobilce. — C elopostavni p o rtre t sedeče deklice s črnim i 
lasm i, spletenim i v dolgo črno kito, v rožnati obleki in z golimi ro­
kam i. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 156 X 62. — 1889. — 
dr. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1.
32. P o rtre t otroka (dr. Ivan P intar). — D oprsna podoba ca. enoletnega 
otroka. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — P astel — ca. 63 X 51. — 1889. — 
D r. I. P intar, L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1
53. Iz m alega sveta. — V ograjenem v rtu p red hišo se ig rata dve m ali 
deklici. — Sign. ni. — O. pl. — 40 X 30. — Ok. 1889. — Dr. I. P in tar, 
L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1.
34. P ri vodnjaku. — P red kam enito ograjo z lesenim i v rati sto je p ri 
vodnjaku tri m ale deklice. — Sign. ni. — O. pl. 40 X 30. — Ok. 1889.
— Dr. I. Pintar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1 .
35. Skica ob ognjišču sedeče žene s skodelico v rokah. — Sign. ni. —
O. pl. — ca. 23 X 18. — Ok. 1889. — D r. I. Pintar, Ljubljana, Gospo­
svetska cesta 1.
36. Km ečko ognjišče. — Sign. ni. — O. pl. — 28 X 43,5. — Ok. 1889. - — 
Mira Pintar, Ljubljana, Prule 13.
37. K m ečka k u h in ja. — Značilen in te rieu r obokane, km ečke k u h in je. 
Desno delno vidno ognjišče. — Sign. d. sp. I. K. — O. pl. — 41,5 X 47,5.
— Ok. 1889. — Dr. I. Pintar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
38. S tari Šibar. — Skica sedečega moža s suknjičem, ogrnjenim preko 
ramen. — Sign. ni. — O. pl. — 31 X 24. — Ok. 1889. — Narodna gale­
rija.
39. P oletje. — N a ograjenem trav n ik u sedi n a klopi slikaričina sestra 
F ani s klobukom na glavi te r plete cvetlični venec. Pom agata ji ob 
n je j stoječa deklica te r na trav i sedeči deček. V ozadju se izza plotu 
p rik az u jejo glave vaških otrok. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 
180 X 142. — 1889/1890. — N arodna galerija.
40. P o rtre t ge. Josipine Stare. — D okolenski p o rtre t črnolase žene, se­
deče n a zrezljanem stolu. V rokah im a čipkast robček, na stolu leži 
boa. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 116 X 80. — 1889/1890. — 
Ing. V ladim ir Stare, L ju b ljan a, Novi trg 6.
41. P o rtre t gospoda Stareta. — Pendant k prejšnjemu. Dokolenska po­
doba bradatega moža. V levici drži smotko. — Sign. d. sp. I. Kobilca.
— O. pl. — 116 X 80. — Ing. Vladimir Stare, Ljubljana, Novi trg 6.
42. P o rtre t dr. V idriča. — D okolenska en face podoba b rad a teg a moža 
v črni su k n ji. — Sign. d. sp. 1. Kobilca. — O. pl. — 118 X 82. — 1890.
— Vera Šlajmer, Zagreb, Gajeva ulica.
43. P o rtre t Jele V idričeve. — P o rtre t ca. pet let sta re deklice v rdeči 
oblekci. — Sign. ni. — P astel — 60 X 50. — 1890. — N arodna galerija.
44. P o rtre t A m alije Stare. — Doprsna, en face podoba žene v rožnati 
obleki. — Sigu. d. sp. I. Kobilca. — Pastel — 67 X 53. — 1890. — 
Dr. I. C. Oblak.
45. P o rtre t prof. Josipa S tareta. — D oprsna en face podoba m oža v črni 
suknji. — Sign. d. sp. I. Kobilca/1890. — O. pl. — 67 X 53. — 1890. — 
M estni m uzej, L jubljana.
46. M irte v vazi. — T ihožitje z buketom cvetočih m irt v vazi te r poročno 
obleko, vencem in rokavicam i v ozadju. — Sign. ni (?) — 0 . ph — 
ca. 125 X 90. — Ok. 1890. — M arjan a Kump, L ju b ljan a, Šelenburgova 1.
47. V lopi. — Med zelenjem sedita na klopici dve deklici te r se držita 
za roke. L eva drži v rokah punčko. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl.
— 100 X 70. — Ok. 1890. — Ing. arh. Gizela Šuklje.
48. T ulipani. — Šopek tulipanov in cvetočih vejic v vazi. Pred vazo na 
mizi leže mačehe. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 70 X 50. — 
Ok. 1890 (?) — Mira Pintar, Ljubljana, Prule 15.
49. Študija za »Likarice«. — Š tu d ija stare žene iz ozadja. — Sign. ni. — 
O. pl. — 1891. — Študija ženskega polakta (zgodnejše delo). — M ira 
P intar, L ju b ljan a, P ru le 15.
50. Študija za »Likarice«. — T ri ženske figure iz ospredja. — Sign. ni. —
0 . pl. — 1891. — Študija ženskega polakta (zgodnejše delo). — M ira 
P intar, L ju b ljan a, P ru le 15.
51. Likarice. — V kotu prv e sobe tri m lade žene lik ajo in zlagajo perilo. 
Skozi o dprta v ra ta se vidi v sosednjo sobo, k je r sedi ob oknu stara 
ženica te r si ogleduje kos opranega perila, ki ga drži v rokah m lada 
deklica. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 100 X 80. — 1891. — 
D r. Ivan P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1.
b) Časovno še ne natančneje določena dela:
1882—1889.
52. Študija rdečelase deklice. — Š tudija rdečelase deklice s p re k riža­
nim i rokam i na prsih. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 75 X 61. — (V erjetno 
precej zgodnje delo.) — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15
53. Študija ženske glave s holandsko čepico, — Sign. ni. — O. pl. — 
ca. 43 X 36. — (Precej zgodnje delo.) — M ira P in tar, L ju b ljan a, 
P ru le 15.
54. Glava opatinje (študija). — Sign. ni. — O. pl. — ca. 4? X 37. — M ira 
P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
55. Glava deklice. — Sign. ni. — O. pl. 53 X 44. — Narodna galerija.
56. Nedokončana študija ženske glave. — Sign. ni. — O. pl. — M ira 
P in tar, L ju b ljan a, Prule 15.
57. Študija rdečelasega dečka v profilu. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 47 X 38.
— M ira P intar, L ju b ljan a, P ru le 15
58. G lava sta rk e s črno ru to (študija). — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. 
ca. 44 X 31. — H ela Rus, L ju b ljan a, Bleiw eisova 15
59. Študija dekliške glave s kostanjevo-rdečimi lasmi. — Sign. d. v. sr.
1. Kobilca. — O. pl. — ca. 55 X 40. — H ela Rus, L ju b ljan a, B leiw ei­
sova cesta 15.
60. Š tudija ženske glave z ruto. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 42 X 33. — 
H ela Rus, L ju b ljan a, Bleiw eisova 15.
61. Š tudija dekliške glave. — Sign. ni. — O. pl. — 58 X 43. — Ing. arh. 
M iha O solin, L ju b ljan a, Sv. P e tra cesta 4
62. Glava brkatega moža s klobukom. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 50 X 35.
— D r. D rago H očevar, L ju b ljan a, Šubičeva 3
63. Glava kmetice z ruto na glavi. — Sign. ni. — O. pl. — 28 X 22,5. — 
Saša M esesnel, L ju b ljan a, Slom škova ulica.
64. Nedokončana študija ženske glave. — Sign. ni. — O. pl. — 70 X 60. — 
M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
65. Glava orientalca. — D oprsna podoba b rad a teg a m oža s turbanom na 
glavi. — Sign. ni. — O. pl. — 61 X 50. — Svet za znanost in kulturo 
LRS.
66. Študija dekliške glave, nagnjene v desno. — Sign. ni. — O. pl. —
59 X 43. Mira Pintar, Ljubljana, Prule 15
67. Študija ženske glave. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 62 X 49. — M ira 
P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15
68. M arija z Jezusom na rokah. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 
100 X 70. — D r. I. P intar, L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1.
69. G lava stareg a Š ibarja. — Sign. ni. — O. pl. — 38 X 28. — Dr. I. P intar, 
L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1
70. Š tu d ija glave rdečelase deklice. — Sign. ni. — O. pl. — 52 X 46. — 
D r. D rago H očevar, L ju b ljan a, Šubičeva 3
71. Sedeče d ekle s kitam i. — Sign. ni. — 70 X 54. — M ira P in tar, L ju b ­
ljan a, P ru le 15.
72. G lava G o ren jk e z ruto. — Sign. ni. — O. pl. — 41 X 50. — M ira 
P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
73. Š tu d ija ženske glave s črno ruto. — Sign. ni. — O. pl. — 40 X 30. — 
M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
74. Č rnolaska. — P o p rsje črnolase deklice, o b rn jen e v desno. — Sign. ni. 
■ — O. pl. — 48 X 39. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
75. Č rnolaska s k ran jsk o ruto (Špela). — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl.
57 X 43. — Iv an k a Leskovec, L ju b ljan a, Jurčičev trg 1.
III. P ariško obdobje:
1891—1897.
76. Š tu d ija ženskega polakta. — P rvotno celopostavni akt, k atereg a je 
slik arica k asn eje prirezala. G lava je podana v profilu, telo s h rb tn e 
strani. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 39 X 49. — 1891. — M ira P intar, 
L ju b ljan a, P ru le 15.
77. Š tu d ija ženskega polakta. — Isto kot p re jšn ja , bila k asn eje p ri­
rezana. Telo do ram en podano s p re d n je strani, glava v profilu. — 
Sign. ni. — O. pl. — ca. 37 X 58. — 1891. — M ira P intar, Ljubljana, 
P rule 15.
78. D ekle s prek rižan im i rokam i in baretk o na glavi (študija). — Sign. ni.
— O. pl. — 27 X 28. — 1891—1893. — M irjam Ilc-Jakopič. — K. št. 36.
79. D eček v m o rnariški obleki. — D eček z nakodranim i lasm i v m or­
nariški obleki sedi s prekrižanim i rokam i. — Sign. ni. — O. pl. — 
80 X 60. — 1891—1893. — Ivan Zorm an.
80. Š tu d ija dekliške glave I. — G lava m ale deklice iz Barbizona. — 
Sign. ni. — O. pl. — ca. 60 X 56. — 1892. • — G lava dečka II (na h rb tn i 
strani). — D oprsna podoba m alega kodrolasega dečka svetlih las. — 
Sign. ni. — O. pl. — ca. 60 X 56. — 1892. — M ira P intar, L ju b ljan a, 
P ru le 15.
81. O troci v travi. N a trav i sredi d re v ja se n a h a ja skupina štirih otrok.
— Sign. ni. — • O. pl. — ■ 80 X 100. — 1892. — M ira P in tar, L ju b ljan a, 
P ru le 15.
82. Š tu d ija za »Pariško branjevko«. — Š tu d ija glave in poprsja. — 
Sign. ni. — O. pl. — 60 X 50. — Ok. 1892. — M ira P intar, L jubljana, 
P ru le 15.
83. Pariška branjevka. — M lado dekle s svetlo čepico n a glavi stoji pred 
desko, na k ateri je naložena zelenjava. — Sign. 1 . zg. I. Kobilca. —
O. pl. — 82 X 60. — Ok. 1892. — N arodna g alerija
84. P arižan k a s pismom. — P odoba m lade žene v profilu s pismom v 
rokah. V idna do pasu. — Sign. 1 . sp. I. Kobilca. — O. pl. — 81 X 60. — 
1892—1893. — N arodna g a le rija
85. C vetlično tihožitje. — Vaza s šopkom pisanega cv e tja stoji n a mizi. 
Desno od n je leži knjiga, na n je j in okoli n je p a so raztresene 
posam ezne cvetlice. N a etik eti k n jig e napis: P aris 1893. — Sign. 1. sp. 
L Kobilca. — O. pl. 58 X 41. — 1893. — V era Bulatovič, L ju b ljan a, 
Vegova 6,
86. P rirez an a štu d ija za »Vedeževalko«. — V idna je leva sedeča figura.
— Sign. ni. — O. pl. — ca. 35 X 47. — 1893. — M ira P intar, Ljubljana, 
P ru le 15.
87. V edeževalka (študija). — Š tu d ija je sk o raj v potankostih izdelana 
te r presega original tako po m erah kot izrezu. • — Sign. ni. — O. pl. — 
ca. 103 X 85. — 1893. — M ira P intar, L ju b ljan a, P ru le 15.
88. V edeževalka. — N a trav i pod drevesom sedita dve ženski. D esna, 
nekoliko više sedeča, gleda levi v dlan. Izza drevesa jih opazuje 
čepeča deklica. — Sign. ni. — O. pl. — 84 X 77. — 1893. Ing. V ladi­
m ir Stare, L ju b ljan a, Novi trg 6
89. G lava deklice z razpuščenim i lasm i I. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 
47 X 42. — 1894. — M ira P intar, L ju b ljan a, P ru le 15
90. G lava deklice z razpuščenim i lasm i II. — Sign. ni. — O. pl. — ca.
36 X 28. — 1894. — M ira P intar, L ju b ljan a, P ru le 15.
91. L astna podoba, — D oprsna, en face podoba slikarice v tem ni obleki 
z visokim belim ovratnikom . — Sign. 1 . zg. I. Kobilca. — O. pl. — 
56 X 43. — 1894/1895. — M ira P intar, L ju b ljan a, P ru le 15.
92. Š tu d ija glav dveh zid arjev iz F u rla n ije . — Sign. ni. — O. pl. — ca.
68 X 80. — 1895. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
93. P o rtre t F an i Kobilce. — D okolenski p o rtre t sestre F ani v zeleni 
taftasti obleki. Sedi n a stolu, ki je o b rn jen v desno, v roki drži 
pahljačo. — Sign. 1 . sp. I. Kobilca. — O. pl. — 110 X 80. — Ok. 1896.
— D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1
94. P o rtre t S tane Kuinpove. — Podoba m ale deklice z velikim rum enim 
klobukom , vidna do pasu. V obeh rokah drži dva rja v a zajčka. — 
Sign. d. sp. I. Kobilca. — P astel —■ 67 X 55. — Ok. 1896. — M arjan a 
Kump, L ju b ljan a, Šelenburgova 1
95. P o rtre t A line U rbančeve, roj. Souvan. — D oprsna, en face podoba 
m lade žene z b id erm ajersk im klobučkom . — Sign. d. sp. I. Kobilca. — 
P astel — 67 X 55. — 1896/1897. — Svet za znanost in kulturo.
IV. S arajevsko obdobje:
1897—1906.
96. Š tudija glave b rad ateg a gologlavega moža. — Sign. ni. — O. pl. —
ca. 45 X 38. — Ok. 1897. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
97. Š tu d ija glave za p o rtre t nadškofa tir. Josipa S tadlerja. — Sign. ni. —
0 . pl. — ca. 82 X 61. — 1897. — M ira P intar, L ju b ljan a, P ru le 15.
98. P o rtre t nadškofa dr. Josipa S tadlerja. — C elopostaven en face p o r­
tre t nadškofa v slavnostnem oblačilu. Z desnico blagoslavlja, z levico 
drži križ, ki mu visi okoli vratu. Desno zgoraj grb te r daljši napis: 
K atoliško gradžanstvo sarajevsko svom u ljuhljenom u nadpastiru, 
p resvjetlom gospodinu doktoru Josipu S tadlerju, prvom u nadbiskupu 
vrhbosanskom na uspom inu njegova o z d ra v ljen ja 1897. — Sign. d. sp.
1. Kobilca. — O. pl. — ca. 230 X 145. — Š kofijska pisarna, Sarajevo.
— 1897.
99. Turka pri molitvi. — D va m uslim ana p ri m olitvi. Slikano na platno 
s pretežno sivim i barvam i. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — ca.
38 X 30. — 1897—1905. — D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1.
100. Študija Strossmayerjeve glave. — Sign. ni. — O. pl. — 6? X 48. — 
1899. — M ira P intar, L ju b ljan a, P ru le 15.
101. P o rtre t M ehm edbega G avrana K apetanovica-L jubušaka. — Doprsni 
p o rtre t m oža z rdečim fesom n a glavi. — Sign. d. sp. I. Kobilca. —
0 . pl. — 90 X 59,5. — S arajevo, M estni m uzej. — 1900—1905.
102. Portret žene slikarja Arndta. — D oprsna en face podoba svetlolase 
žene. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 50 X 40. — Ok. 1900. — 
M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
103. Portret violinistke Ju lije B ussjägerjeve. — Podoba žene s širokim 
klobukom te r cvetlicam i n a desni strani. V idna do pa.su. — Sign. 
d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 66 X 50. — 1900—1905. — M ira P intar, 
L ju b ljan a, P ru le 15.
104. Š tu d ija za sliko nad desnim stranskim o ltarjem je zu itsk e cerkve 
v S arajevu. — K ristus v oblakih, pod njim prizor ze d in je n ja kato­
lišk e in pravoslavne cerkve. — Sign. d. sp. I. K. — O. pl. — 69 X 57.
— Ok. 1900. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15
105. Študija za sliko nad levim stranskim oltarjem jezuitske cerkve v 
Sarajevu. — M arija v oblakih, pod njo dve skupini je zu itsk ih svet­
nikov. — Sign. d. sp. I. K. — O. pl. — 76 X 59. — O k. 1900. — M ira 
P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15
106. Bosanec z guslami. — S tar Bosanec s turbanom na glavi po turško 
sedi n a travi. P red n jim leže gusli, v roki d rži dolgo pipo. — Sign. 
d. sp. S. I. Kobilca. — O. pl. — 92 X 53. — Ok. 1900. — D r. I. P intar, 
L ju b ljan a, G osposvetska cesta 1
107. Pogled na sarajevske strehe in minarete pozimi. — Š tu d ija za sliko 
»Bosanka s služkinjam a«. — Sign. ni. — O. pl. — 24 X 38. — 1900 
do 1905. — M irjam Ilc-Jakopič.
108. Kadivčeva rojstna hiša. — Pogled n a hišo s travnikom . — Sign. d. sp.
1. K. — O. pl. — 32 X 43. — 1900—1910. — N arodna g alerija
109. M adona. — D oprsna podoba M arije z zlatim ozadjem . — Sign. ni. — 
O. pl. — ca. 60 X 46. — 1901/1902. — Rudež, R ib ja ul. 3
110. Slovenija se klanja Ljubljani. — V ečfiguralna alegorična podoba. — 
Sign. ni. — O. pl. — 150 X 270. — 1903. — MLO L ju b ljan a.
111. Študija sadežev za sliko »Slovenija se klanja Ljubljani«. — Sign. ni.
— O. pl. — 81 X 64. — 1902. — Študija za sliko »Kristus na Oljski 
gori« (na h rb tn i strani). — V o sp red ju spijo tr ije apostoli, za njim i 
n a vrhu gore kleči K ristus. — Sign. ni. — O. pl. — 81 X 64. — 
Ok. 1904. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
112. Študija apostola za sliko »Kristus na Oljski gori«. — Sign. ni. —
O. pl. — ca. 58 X 43. — Ok. 1904. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
V. Berlinsko obdobje:
1906—1914.
113. Portret Hele Rusove, roj. Stare. — D oprsna en face podoba m lade 
svetlolase žene v beli obleki. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — Pastel. — 
ca. 56 X 46. — Ok. 1906. — H ela Rus, L ju b ljan a, Bleiw eisova 15.
114. P o rtre t N ade in N evenke Š lajm erjeve. — Dvojni portret svetlolasih 
deklic v belih oblekcah. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — Pastel. — 
56 X 66. — 1906. — Narodna galerija
115. T rav n ik v Žirovnici (študija). — Pogled na travnik z belim cvetjem.
V ozadju vidna streha hiše in kozolec. — Sign. ni. — ca 36 X 44. — 
1906—1907. — Mira Pintar, Ljubljana, Prule 15.
116. Zenski polakt I. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 84 X 56. — 1906—1914. — 
Stoječi ženski a k t v profilu. II. (na hrbtni strani). — Sign. ni. — O. 
pl. — ca. 84 X 56. — 1906—1914. — Mira Pintar, Ljubljana, Prule 15.
117. Ženski akt. — Skica sedečega ženskega akta. — Sign. ni. — O. pl. — 
75 X 56. — 1906—1914. — Dr. Leo Hribar, Staničeva 7.
118. Šopek narcis. — Na mizi v ospredju stoji vaza za belimi in rume­
nimi narcisami. Za njo vidimo naslonjalo modrega fotelja. — Sign. 
ni. — O. pl. — ca. 50 X 58. — Dr. I. Pintar, Ljubljana, Gosposvetska
c. 1. — 1906—1914.
119. P o rtre t sta re jše žene. — Starejša žena v temni obleki sedi v fotelju 
ter plete. — Sign. d. sp. I. K. — O. pl. — ca. 61 X 45,5. — 1906—1914.
— Mira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15
120. Š tu d ija za p o rtre t očeta in hčerke. — Portretna študija Kobilčinega 
hišnega gospodarja v Berlinu, gradbenika Schnocka ter njegove 
hčerke. — Sign. ni. — O. pl. — 63 X 50. — 1906—1914. — Mira Pintar, 
Ljubljana, Prule 15
121. L astna podoba. — D oprsna podoba slikarice v beli obleki z visokim 
ovratnikom . — Sign. ni. — O. pl. — 43 X 35. — 1906—1914. — H ela 
Rus, L ju b ljan a, Bleiw eisova 15.
122. D eklica z m odro p etljo v laseh. (Doprsna študija.) — Sign. d. sp. I. 
Kobilca. — O. pl. — 54 X 46,5. — 1906—1914. — Narodna galerija.
123. D eklica z avbo. — D oprsna podoba svetlolase deklice z avbo na
glavi. V ro k ah drži odprto knjigo. — Sign. d. zg. I. Kobilca. — O. pl.
— 39 X 35. — Ok. 1908. — Dr. Anka Fajfer, Puharjeva 16.
124. P o rtre t gospe K rajčeve. — Doprsna podoba mlade črnolaske v beli 
obleki. — Sign. ni. — Pastel. — 1909. — Ing. Krajc, Komenskega ul.
125. Š tu d ija deklice z rdečo ruto. — Podoba mladega svetlolasega dekleta 
z rdečo ruto na glavi, vidnega do pasu. — Sign. ni. — O. pl. —
39 X 24. — Ok. 1910. — Rudež, Ljubljana, Ribja ul. 3.
126. P o rtre t N inke Lenarčič. — Doprsna podoba žene v vijoličasti obleki.
— Sign. 1. sp. I. Kobilca. — O. pl. — ca. 61 X 51. — 1910—1914. — 
H ela Rus, L ju b ljan a, Bleiw eisova 15
127. P o k ra jin a z resjem . — Pogled na travnik v poznem poletju, v ozadju 
gričevje. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 50 X 63. — 1910—1920. — Mira 
Pintar, Ljubljana, Prule 15
128. Šopek cvetlic. — Šopek raznovrstnih cvetlic, urejen tako, da se 
cvetlice upogibajo navzdol ter tako prekrivajo vazo. — Sign. d. sp.
I. Kobilca. — O. pl. — ca. 65 X 54. — Ok. 1912. — Hela Rus, Ljub­
ljana, Bleiweisova 15.
129. Vrtnice. — Posamezne vejice vrtnic na škriljasti tablici. — D. sp. 
nečitljiv napis. — Olje na škriljasti tablici — 37 X 23. — 1912. — 
Inž. Krajc, Komenskega ul.
130. V rtnice, — V ejice vrtnic n a šk rilja sti tablici. — N a h rb tn i strani 
napis: Ivana K obilca 10/1 1912—t 4/12 1926. — O lje n a šk riljasti 
tablici — 36 X 21. — 1912. — D r. A nka F a jfe r, L ju b ljan a, P u h arjev a 
ulica 16.
131. Š tu d ija za p o rtre t V ladim irja Stareta. — D oprsna en face podoba 
m ladega moža, ki si z levico podpira glavo te r čita knjigo, ki leži 
p red njim . — Sign. ? — O. pl. — 60 X 50. — 1912. — Inž. V ladim ir 
Stare, L ju b ljan a, Novi trg 6.
132 P o rtre t V ladim irja S tareta. — D oprsna podoba m ladega moža s pipo 
v roki. — Sign. d. zg. I. Kobilca. — O. pl. — 62 X 54. — 1912. - 
Inž. V ladim ir Stare, L ju b ljan a, Novi trg 6.
133. Portret Mire Pintarjeve. — D okolenski p o rtre t m lade žene v beli 
obleki, sedeče v fotelju. — Sign. ? — O. pl. — 92 X 81. — 1913. 
M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
134. T ihožitje z bakreno posodo in oranžam i. — Sign. ni. — O. pl. —
55 x 65. — Ok. 1913. — D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1.
135. L astna podoba. — Podoba slik arice s paleto v rokah. Vidna do pasti.
— Sign. 1 . sp. I. Kobilca. — O. pl. — 64 X 52. — 1914. — Leopold 
Posch, L ju b ljan a, K ongresni trg 15
VI. L ju b ljan sk o obdobje:
1914—1926.
136. Kranjica lupi jabolka. — O b mizi, na k a te ri se n a h a ja jo jabolka, 
v rč in krožnik, sedi d ekle v narodni noši te r lupi jabolka. — Sign. 
d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 73 X 95. — Ok. 1914—1916. — H ela Rus, 
L ju b ljan a, B leiw eisova 15
137. Slive na vejicah. — M išljeno kot vstavki za gredenco. — Sign. ni. — 
O lje — les — ca. 37 X 25. — 1914—1918. — D r. Janko Polec, P u h a r­
je v a 16.
138. Breskve na vejicah. — M išljeno kot vstavki za kredenco. — Sign. ni.
— Olje-les. — ca. 37 X 25. — 1914—1918. — Dr. Janko Polec, Ljub­
ljana, Puharjeva 16.
139. Žena lupi jabolka. — S tarejša žena z ru to na glavi sedi ob mizi ter 
lupi jab o lk a, ki leže n a krožniku. — Sign. ni. — O. pl. — 1914—1918.
— M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15,
140. Šopek z vrtnicam i. — O b vazi stoji kozarec iz zelenega stek la ter 
rdeča ru ta. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 40 X 50. — 1914—1919.
— V era A lbrecht, L ju b ljan a, P o ljan sk a c. 15
141. Krizanteme. — Šopek raznobarvnih krizantem v porcelanasti vazi.
— Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 58 X 44. — 1914—1920. — Ela 
Kalan, Celje.
142. Tihožitje z vrčem in jabolki. — Sign. ni. — Olje-karton. — 17 X 30.
— Ok. 1916. — Inž. arh . M iha O solin, L ju b ljan a, Sv. P e tra c. 4.
143. Deček z rdečo čepico (arh. Zupančič). — Doprsna podoba dečka z 
rdečo čepico na glavi. — Sign. ni. — Olje-les. — 23 X 16,5 (oval). — 
Ok. 1916. — Dr. Janko Žirovnik, Ljubljana, Knafljeva 2.
144. Dekle z avbo. — Svetlolasa deklica v modrem lajbiču ter z avbo na 
glavi. — Sign. ni. — Olje-les. — 19,5 X 15. — Ok. 1916. — Dr. Janko 
Žirovnik, Ljubljana, Knafljeva ul. 2.
145. Portret Ani Župančič. — D o p isn a podoba črnolase žene. — Sign. d. 
sp. I. Kobilca. — O. pl. — 68 X 48. — 1917. — A ni Zupančič, L ju b ­
ljan a, N unska 4.
146. Kranjica pri šivanju. — S tarejša žena z očali te r zavijačko na glavi 
sedi pri šivanju. — Sign. ? — O. pl. — 63 X 51. — 1917—1920. — M ira 
P intar, L ju b ljan a, P ru le 15.
147. Portret Brede Rusove. — D oprsni p o rtre t svetlolase deklice. — Sign. 
ni. — O. pl. — 39 X 31 (oval). — 1919. — H ela Rus, L ju b ljan a, Blei- 
weisova 15,
148. Portret Ksenije Gorjupove. — D oprsna podoba žene v črni, močno 
d ek o ltiran i obleki. — Sign. 1 . sp. I. Kobilca. — O. pl. — 65 X 55. — 
Ok. 1922—1923. — Inž. arh. M iha Osolin, L lju b ljan a, Sv. P etra c. 4.
149. Šopek dalij in hortenzij v stekleni posodi. — Sign. d. sp. I. Kobilca.
— O. pl. — 69 X 80. — 1922/1923. — H ela Rus, L ju b ljan a, Bleiwei- 
sova 15
150. Portret Mice Čopove, roj. Kessler. — D oprsna podoba m lade žene 
v črni, p rec ej dekoltirani obleki. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 
61 X 49. — 1922/1923. — Mica Čop, L ju b ljan a, P oljanski nasip 14.
151. Portret matere arhitekta Osolina. — M iniaturni doprsni p o rtre t žene 
v m odri obleki. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O lje n a slonovi kosti. —
10 X 7,5. — Na h rb tn i stran i napis 6/7 1923. — 1923 — Inž. arh . M iha 
O solin, L ju b ljan a, Sv. P e tra c. 4.
152. Cvetje. — Šopek pisanega cv etja v kozarcu. — Sign. d. sp. I. K. — 
O. pl. — 33 X 24. — 1923. — Inž. arh. M iha Osolin, L ju b ljan a, Sv. P etra 
cesta 4
153. Lovec — skica. — Skica lovca, ki sedi n a klopi. V levici drži palico, 
v desnici pa puško. — Sign. I. K. — O. pl. — ca. 55 X 40. — Ok. 
1923/1924. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
154. Portret arhitekta Osolina. — D oprsni, en face p o rtre t moža v tem no­
m odri obleki z rum eno kravato. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 65 X 55.
— 1923—1925. — D r. Leo H ribar, L ju b ljan a, S taničeva 7.
155. Portret Serafine Posch. — D oprsna en face podoba sta re jše žene.
— Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 65 X 52. — 1924. — Leopold
Posch, L ju b ljan a, K ongresni trg 15
156. Študija za portret Hele Rusove. — D oprsna en face štu d ija žene v 
precej d ek o ltiran i obleki. R oke im a pred seboj te r izgleda, kot da 
bi se n a n je naslanjala. — Sign. ni. — O. pl. — ca. 73 X 62. — Ok. 
1924. — H ela Rus, L ju b ljan a, Bleiw eisova 15.
157. P oljski šopek. — Šopek p oljskih cvetlic v vazi. — Sign. d. sp. I. Ko­
bilca, — O. pl. — 48 X 43. — 1925. — Inž. arh. M iha Osolin, L ju b ljan a,
Sv. P e tra c. 4
158. Portret Lee Ješetove. — D oprsna, en face podoba svetlolaso deklice 
v rožnati obleki. — Sign. ob d. robu nekoliko pod sr. L Kobilca. — 
O. pl. — 45 X 38,5. — 1925/1926. — D r. Leopold Ješe, Župančičeva 14.
159. Portret gospe Ješetove. — D okolenski p o rtre t sedeče žene v črni 
žam etni obleki. — Sign. ni. — O. pl. — 1926. — D r. Leopold Ješe, 
L ju b ljan a, Zupančičeva 14
VII. Nedatirana dela, v glavnem iz ljubljanskega obdobja:
160. Tihožitje s tulipani in citronami. — Sign. d. sp. I. K. — O. pl. —
23 X 43. — Šlajmar, Poljane 21.
161. Tihožitje s sadjem. — Na ovalnem pladnju leži raznovrstno sadje. — 
Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 32,5 X 52. — Narodna galerija
162. Astre na oknu Kolovškega gradu. — Na okenski polici stoji majo- 
lika, v njej je šopek aster. Skozi okno se vidi na grič. — Sign. ni. — 
O. pl. — 56 X 47. — Dr. Anka Fajfer, Ljubljana, Puharjeva 16.
163. Krizanteme. — Šopek raznobarvnih krizantem v vazi. Ob vazi stoji 
porcelanasta figura. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — 64 X 47. — Josipina 
Ham, Ljubljana, Komenskega 36
164. Krizanteme. — Šopek raznobarvnih krizantem v beli vazi. — Sign.
d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 71 X 55,5. — Josipina Ham , L jubljana, 
K om enskega 36
165. Dva šopka krizantem. — D va šopka raznobarvnih krizantem v vazah, 
po stavljenih v diagonali od desne p ro ti levi. — Sign. d. sp. I. Kobilca.
— O. pl. — 95 X 74. — Dr. I. Pintar, Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
166. Bele krizanteme. — Na mizi stoji v m ajoliki šopek belih, domačih 
krizantem. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — ca 56 X 46. — Hela 
Rus, Ljubljana, Bleiweisova 15
167. Šopek roza vrtnic v stekleni vazi. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl.
— 45 X 35. — Magdalena Jerman, Ljubljana, Hudovernikova 39.
168. Anemone. — Šopek anem on v beli vazi. — Sign. d. sp. I. Kobilca. —
O. pl. — 40 X 28. — D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1.
169. Šopek teloha. — Šopek teloha, m ešanega z resjem in m ačicam i v 
stekleni vazi. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — ca. 45 X 40. — 
D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1.
170. Mak. — Šopek razcvetelih makov v stekleni vazi. — Sign. d. sp. I. 
Kobilca. — O. pl. — 87 X 77. — Prezidij Ljudske skupščine.
171. Anemone. — Šopek anemon v prozorni vazi. — Sign. d. zg. I. Kobilca.
— O. pl. — 50 X 40. — Ilja n a Ješe, L ju b ljan a, Zupančičeva 14.
172. P oljske cvetlice. — Šopek poljskih cvetlic v zelenem kozarcu. — 
Sign. ni. — O. pl. — 38 X 26. — Dr. Leopold Ješe, Ljubljana, Župan­
čičeva 14.
173. Teloh v vazi. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 37 X 24. — Josip 
D ostal, trnovsko župnišče.
174. Šopek pisanega cvetja. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — ca. 
55 X 44. — D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1
175. Rumene vrtnice. — Šopek rum enih vrtnic v prozorni vazi. Levo ob 
vazi leži vrtnica. — Sign. d. sp. 1. Kobilca. — O. pl. ca. 42 X 34. — 
H ela Rus, L ju b ljan a, Bleiw eisova 15
176. Rumene vrtnice v porcelanasti vazi. — Sign. ni. — O. pl. — 47 X 41. — 
Narodna galerija.
177. C inije s hruškami. — Šopek cini j v zeleni vazi. D esno ob n je j krož­
nik s hruškam i. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 40 X 35. — 
D r. Janko Polec, P u h a rje v a 16.
178. Šopek španskega bezga. — Šopek lila in belega španskega bezga z 
m agnolijam i. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 70 X 60. — D r. I. 
P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1.
179. Šopek rdečih vrtnic v zelenem kozarcu. — Sign. d. zg. I. Kobilca. —
O. pl. — 39 X 30. — D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska cesta i.
180. Šopek belih vrtnic. — Sign. d. zg. I. Kobilca. — O. pl. — 45 X 39. — 
D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1
181. Vaza z rdečim makom in belim i perunikami. — Sign. ni. — O. pl. — 
46 X 52. — D r. I. P intar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1
182. Šopek rumenih vrtnic v vazi. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 
38 X 47. — D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1
183. Šopek roza razcvetelih potonk. — Sign. ni. — O . pl. — 39 X 50. — 
D r. I. P in tar, L ju b ljan a, G osposvetska c. 1.
184. Dvorana na Vagenšpergu. — Pogled v obokano dvorano. — Sign. ni.
— O. pl. — ca. 47 X 55. — M ira P in tar, L ju b ljan a, P ru le 15.
185. Skica za portret Ivana Hribarja. — D oprsna skica m oža v črni obleki. 
Čez prsa, n a srajci vidna lenta odlikovanja. — Sign. ni. — O. pl. —
60 X 48. — N arodna galerija.
186. Portret Ivana Hribarja. — D okolenska podoba moža, sedečega na 
fo telju s prekrižanim i nogam i. N a levi se vidi skozi o dprta v ra ta v 
drugo sobo. — Sign. d. sp. I. Kobilca. — O. pl. — 125 X 100. — L ju b ­
lja n a, M estni m uzej
187. Portret očeta slikarice Jakoba Kobilce. — M iniatura na slonovo kost.
KRATICI
S = Seznam del I. Kobilce.
K PR = K atalog p o rtre tn e razstave 1925 v L jubljani.
OPOMBE
•
1 Prim . H ans K arlinger, M ünchen u. d. dtsche Kst., M ünchen 1933, str. 151.
2 Izjem no p red sta v lja ta le p o rtre te K. št. 9 in št. 148.
3 Cit. po ZVZ III, str. 112.
4 O m odelih za sliko gl. n atan č n eje v M ladiki XII, 1931, str. 194.
0 N ekaj podatkov o te j podobi je v M ladiki IX, 1928, str. 393.
LITERATURA
A. Važnejša za splošni oris:
Emil Waldmann: D ie K unst des Realism us u n d des Im pressionism us 
im 19. Ja h rh u n d e rt (Propyläen-K unstgeschichte XV.), B erlin 1927.
Hans Hildebrandt: D ie K unst des 19. und 20. Ja h rh u n d e rts (Handbuch 
d er K unstw issenschaft) W ildpark-Potsdam 1924.
H istoire de la p ein tu re m oderne, Tom e II. (Le fauvism e et l’expressionism e), 
Introduction, G eneve 1950.
Hans Karlinger: M ünchen und die deutsche K unst des XIX. Ja h rh u n ­
derts. M ünchen 1933.
France Stele: Slovenski slik arji. L ju b ljan a 1949.
B. O Ivani Kobilci
F. Mesesnel: Iv an a Kobilca. Slovenski biografski leksikon, 3. zv., L ju b ­
lja n a 1928, str. 477.
France Stele: Slovenski slikarji, Ljubljana 1949. (Biografija slovenskih 
slikarjev, str. 145.)
Mila Dobova: Upodabljajoče umetnice novejše dobe. (»Slovenska žena«, 
Ljubljana 1926, str. 72—73.)
S. Vurnik: Spomini Ivane Kobilce. Zbornik za umetnostno zgodovino III., 
str. 100—112.
Silva Trdina: Ivana Kobilca. (ZUZ n. v. II.)
S. Vurnik: Ivana Kobilca in njena umetnost. Dom in svet XL., str. 83—86.
France Mesesnel: f Ivana Kobilca, Zbornik za umetnostno zgodovino
VI., str. 236—237.
Irance Mesesnel: Kolektivna razstava f Ivane Kobilce. Ljubljanski 
zvon XLVIII., str. 446—448.
F ranče Mesesnel: Ivana Kobilca. (1862—1926.) Posmrtna kolektivna raz­
stava slik, Ljubljana 1928.
I. Klemenčič: Ivana Kobilca. Ženski svet 1924, str. 169 (št. 8).
Ljubljanski zvon 1890, 54; 1891, 508; 1901, 144; 1903, 252 703; 1925, 62; 1926, 
793—795.
Slovan 1903/04, 113, 268, 321.
Slovenka 1898, 205.
Slovenski narod 1888, 130; 1889, 247, 286, 290; 1890, 43, 45, 49; 1891, 156, 157; 
1893, 176; 1903, 54; 1926, 277.
Ju tro 1924, 264; 1926, 280.
Slovenec 1899 (14. IV.); 1903, 76; 1926, 279.
Narodni dnevnik 1926, 274.
N ada 1898, št. 6; 1900, št. 3; 1901, št. 7, 9; 1903, št. 20.
B ilderm appe des S arajew o e r M aler-C lubs. D u n aj 1901.
L aibacher Zeitung 1889, 290; 1890, 45; 1891, 97; 1892, 168.
L aibacher W ochenblatt 1889, 489.
Obzor, Zagreb 1890, 48.
A gram er Zeitung 1890, 44.
Stane Mikuž: Slovenska slikarica Ivana Kobilca. N aša žena 1947, str. 23 
do 25.
IVANA KOBILCA
Resume
D ans son etude sur Ivana K obilca (1862—1926), la plus rem arq u ab le des 
fem m es p ein tres slovenes, l’a u te u r tra c e les details plus ou m oins connus de 
sa vie et essaie de ca racterise r son evolution a rtistiq u e ä base de la Chrono­
logie et de l’ an aly se de son oeuvre. D ans un e introduction, l’a u te u r etudie 
d’ ab o rd le problem e des fem m es peintres, leur ap p aritio n et leu r im portance 
dans rev o lu tio n de la p ein tu re de l’E urope occidentale. A pres avoir constate 
que, dans l’ a r t Slovene, la fem m e p ein tre n’a p p a ralt que dans la seconde m oitie 
du 19« siecle oü elle rep resen te p o u rtan t toujours un e ra re exception, l’ au teu r 
esquisse revolution de l’ a r t du 19» siecle et su rto u t cclle de la p ein tu re fran- 
paise, la plus im portante de cette epoque-la. Suit un b ref appercu sur la p ein ­
tu re a M unich oil, dans la seconde m oitie du 19“ siecle, font leurs etudes les 
p ein tres slovenes les plus rem arquables et, parm i eux, aussi Ivana Kobilca.
L’oeuvre peint de Kobilca se divise en cinq periodes: celle de Munich 
(1882—1891), de Paris (1891—1897), de Sarajevo (1897—1906), de Berlin (1906 
ä 1914) et de Ljubljana (1914— 1926). Cette repartition correspond en grandes 
lignes aux voyages et sejours de l’artiste, elle est cependant justifiee aussi 
par la parente stylistique et technique des toiles creees dans chacune de ces 
periodes. Les oeuvres de la periode de Munich qui porte Tempreinte des etudes 
faites par l’artiste, surprennent par leurs qualites de forme et de technique 
et par la perfection artistique de certaines d’entre elles. La fin de cette periode 
et la periode parisienne qui lui fait suite representent l’apogee de la creation 
artistique de Ivana Kobilca.
K obilca a p p rit les prem iers elem ents de son a r t ä L ju b ljan a chez Id a Kiinl. 
En 1879, elle p a rt pour Y ienne ou elle execute nom bre de copies dans la G a­
le rie de l’Academie. Les copies qui se sont conservees attesten t un e m aitrise 
surprenante dans l’em ploi des m oyens form els et techniques. La Chronologie 
des trav a u x de cette epoque ne peut etre etablie qu’ä l’ aid e de rares oeuvres 
datees ou d’ a u tre s dont la d ate de naissance a ete constatee d’un e a u tre 
maniere. L’annee 1889, annee de sa prem iere exposition ä L ju b ljan a, est 
p articu lierem en t im portante du fait que cette exposition fu t la prem iere m ani­
festation de ce genre ä L ju b ljan a, qu’elle nous donne des reperes precieux 
pour l’etablissem ent de la Chronologie, e t que, pour l’ artiste, elle represente 
le tra it tire sous ses sept ans d’etudes chez le professeur E rd telt ä M unich et, 
en m eine temps, le to u rn an t decisif dans sa creation. P arm i les toiles exposees 
il y a des oeuvres qui sentent encore l’ecole, et d’au tres dont la conception 
est d ejä tres personnelle. Celles-ci pro u v en t que Kobilca s’est acquise dejä 
une m aitrise rem arquable des m oyens techniques et qu’elle cen tre son in te ret 
sur la p ein tu re figurale. La p ein tu re figurale et l’a r t du p o rtra it s’unissent 
ä la perfection dans deux p o rtra its: le double p o rtra ite des deux com tesses 
du chateau de Fužine, et celui de la sceur de l’ artiste, Fani. Le prem ier sur- 
p rend, en ta n t qu e pastel, p a r son grand form at qui est ra re m em e en dehors 
des frontieres de la Slovenie. Le second est un exem ple du passage ä une 
p alette plus claire qui s’etend aussi au p o rtra it ä l'liuile, passage que l’ a u te u r 
n ’hesite pas ä a ttrib u e r ä l’influence du groupe des jeunes peintres m unichois 
dont le chef fut F ritz von Uhde, le m aitre que K obilca estim ait en tre tous. 
Ce groupe s’etait fait le defenseur des principes de la p ein tu re de plein air 
contre la vieille p e in tu re academ ique. Les resu ltats de ces influences sont 
visibles sur quelques petites toiles de plein a ir executees ä Ilirsk a Bistrica. 
La m em e annee, K obilca se m et ä une grande toile rep resen tan t un groupe 
dans la n a tu re — «L’Ete». D eux photographies qui se sont conservees sont 
interessantes en ce qu'elles illu stren t le procede d e trav ail de l’ artiste. Kobilca 
cependant n e se se rt de la photographie qu’en ta n t qu’elle lui facilite la com ­
position; elle n’hesite pas ä changer celle-ci des que son intuition de peintre 
le dem ande.' C ette toile fu t tres rem arquee et eut l’h onneur d’e tre adm ise 
a u Salon en m em e tem ps que ses «R epasseuses» qui lui sont, du point de vue 
du m etier, bien superieures. En 1891, K obilca s’installe pour deux ans ä P aris.
11 est caracteristiq u e que les im pressionnistes la laissent indifferente et qu’elle 
s’enthousiasm e pour la p ein tu re de Bastien-Lepage. D ans cette periode et 
ju sq u ’ä son d ep a rt pour Sarajevo, on rem arque un a u tre changem ent de la 
p alette ou les bleus prevalent, ce qui, plus tard, p ro d u it les om bres violacees 
sur la ch air de ses m odeles. Avec les « E nfants dans l’herbe », peint ä Barbizon, 
K obilca realise la plus grande subordination de la figure hum aine au paysage, 
et s’ approche le plus de l’im pressionnism e bien qu’elle lui soit restee toujours 
etran g ere du fait de son in te ret prononce pour le detail. En 1897 des com- 
m andes im portantes l’ap p ellen t a S arajevo ou elle sejourne ju sq u ’en 1906. 
A cette epoque, eile ose s’atta q u e r d ejä a des grandes com positions (fresques
dans l’eglise des St. C yrille et Methode, et le tableau d’autel du temple pro­
testant). Ce sont cependant ces oeuvres memes qui prouvent que, par sa con­
ception realiste de la peinture, eile n’est pas faite pour le grand format et 
la composition monumentale. A Sarajevo, elle execute aussi de nombreux 
portraits et des tableaux de genre aux quels la porte son penchant naturel que 
stimule encore le milieu interessant par son cote etnographique. Tout son 
oeuvre de cette epoque porte cependant en general une empreinte monotone 
et impersonnelle qui ne fait que s’accentuer pendant la periode berlinoise qui 
suit. Kobilca execute alors surtout des commandes de portraits et des natures 
mortes, pour la plupart des fleurs. Au commencement de la premiere guerre 
mondiale, eile retourne ä Ljubljana oü elle restera jusqu’ä la fin de sa vie.
II est significatif que dans cette derniere et calme periode, elle s’adapte aussi 
dans sa creation artistique au goüt du milieu bourgeois de Ljubljana de ce 
temps-lä. Elle peint une serie de portraits de ses amis de Ljubljana, elle 
s'interesse de nouveau au genre, et se consacre surtout aux tableaux de fleurs 
auxquelles va tout son amour.
Apres avoir passe en revue l’ceuvre de Kobilca dans les differentes pe- 
riodes de sa vie, l'auteur etudie la repartition des differents sujets de peinture 
dans ces periodes. Les albums d'esquisses, bien que peu nombreux, sont pre- 
cieux pour l’etude de son procede de travail tel qu’il nous apparait dans les 
oeuvres inachevees et dans les souvenirs recueillis aupres de personnes dont 
elle a fait les portraits. Ces albums prouvent que l’artiste n’a jamais cultive 
systematiquement le dessin. L’auteur arrive ä la conclusion que le caractere 
personnel et le temperament artistique de Ivana Kobilca ne lui ont pas permis 
de suivre 1 ’evolution de la peinture de plein air vers la conception impression­
niste de la nature bien qu’elle eüt fait sienne au moins une partie des moyens 
d’expression techniques des impressionnistes dont l’absence rendrait inexpli­
cable sa palette dans certaines de ses toiles.