ŠTEVILKa 42 • leto XUI • cena 1.000 din TEDNIK JE GLASiLO OBČINSKIH ORGANiZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SEMTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Celje, 20. oktobra 1988 V takih prostorih ne morejo delati zdravi, kaj šele ozdravljati bolni Kdo bo razsodil ali je v voj- niški bolnišnici preveč ali premalo postelj? Stran 12. Planinci ostali ¥ gosti megli Hitra akcija reševalcev in miličnikov. Stran 15. Mladi stavimo na model Gasilci v sodelovanju s krajani Oktober je mesec požarne varnosti in tako ni gasilskega društva, ki v tem |tasu ne bi odprlo vrat svojega gasilskega doma in ljudem pokazalo tehnike, Is katero razpolagajo za gašenje požarov in sodelovanje pri drugih elemen- tarnih nesrečah. Osrednja prireditev ob dnevu gasilca v celjski občini je bila vStrmecu, kjer je v vaji sodelovalo 120 gasilcev iz devetih društev s štiriin- dvajsetimi gasilskimi vozili. Najprej so gasili požar, ki je bil »podtaknjen« na sedanjih objektih ter reševali ljudi in živino, nato pa še prikazali najso- dobnejše reševanje v prometni nesreči, kjer pride do vžiga in je treba voznika rešiti iz »gorečega« avtomobila (na sliki). Po vaji so pregled postro- jenih enot in tehnike opravili predsednik skupščine občine Celje Tone Zimšek v spremstvu predstavnikov Občinske gasilske zveze Celje, predsed- nika Janka Rebova in poveljnika Janka Turnška. TONE VRABL - Foto: EDI MASNEC Ljudje hočejo sodelovati Pestra vsebina temeUnih kanaidaciiskih konferenc na območju Temeljne kandidacijske konferen- ce, na katerih so se ljudje opredelje- vali o možnih kandidatih za člana predsedstva SR Slovenije, so bile tu- di priložnost za obravnavo številnih aktualnih vprašanj naše družbe in posameznih okolij. Številni udele- ženci so na teh konferencah skušali najti odgovor za svojo zaskrbljenost, prav tako pa so izrekli zaupanje in podporo slovenski politiki oziroma gospodarski in politični reformi ter iprenovi zveze komunistov. ' "Treba se je približati svetu z uvaja- •ijem tržnih zakonitosti in sproščanju demokratičnih odnosov ter obdržati Socialne korektive, ki so lastni sociali- l^ti^ni družbeni ureditvi,« je bilo pre- vladujoče mnenje temeljnih kandida- <^ijskih konferenc. Veliko besed in razprav je bilo na- menjenih ustavnim spremembam, zla- ti tistim, ki jih je v Jugoslaviji najtežje uskladiti. Slišati je bilo besede zaupa- nja v slovenske delegate v zvezni ustavni komisiji in v zveznem zboru Skupščine SFRJ. Ljudje pričakujejo, da bodo zastopali stališča javne raz- prave, izražena v stališčih Skupščine SR Slovenije. Tem stališčem dajejo tu- di vso podporo, močno pa je tudi upa- nje, da bo sporne amandmaje vendarle mogoče uskladiti in potem soglasno, brez zapletov spreleti predlog ustav- nih amandmajev. »Ce pa ne bo tako in bo predlog načenjal suverenost in ena- kopravnost slovenske republike in na- roda s katerimkoli dopolnilom, priča- kujemo, da bo Skupščina SRS razpisa- la referendum o tistih delih, ki so v neskladju s tem temeljnim nače- lom,« je povzel razprave na temelinih kandidacijskih konferencah v Celju predsednik občinske konference SZDL Slavko Pezdir. Podobna so bla tudi stališča na te- meljnih kandidacijskih konferencah v drugih občinah. Seveda pa so na njih spregovorili tudi o možnih kandidatih za člana predsedstva. Ponekod so bila še vedno prisotna vprašanja, koga je treba podpreti, odgovora na to vpraša- nje pa k sreči ni bilo. Zato so že predla- ganim možnim kandidatom dodajali še nova imena (o njih več prihodnji teden, po občinskih kandidacijskih konferencah). Med predlogi za eviden- tiranje novega člana Predsedstva SFRJ pa so se največkrat pojavila ime- na Milan Kučan, Jože Smole in Janez Stanovnik, kar je mogoče razumeti kot podporo sedanji slovenski politiki. Temeljne kandidacijske konference so po krajevnih skupnostih praviloma združili tudi z obravnavo komunalnih in drugih problemov kraja, v temelj- nih organizacijah združenega dela pa poslovanja, osebnih dohodkov in dru- gih vprašanj, o katerih seje bilo treba pogovoriti. MILENA B. POKLIC Metka potrebuje denar in kadre Celjska Metka se je znašla v precejšnjih zagatah, saj je že osem mesecev v izgubah in jo tarejo likvidnostne te- žave; po podatkih Službe družbenega knjigovodstva poteče 17, novembra štiri- mesečni rok, od kar imajo blokiran račun. Če do ta- krat denarja ne bo, bo po zakonu potrebno uvesti po- stopek za začetek stečaja. Zaradi tega je bila tudi pri- čakovana odločitev delav- skega sveta Metke, ki je prejšnji petek sprejel pobu- do za ukrep družbenega var- stva v Tozdu Proizvodnja tkanin v Celju, medtem ko za tozd v Kozjem ni potrebe za takšen ukrep, saj tam do- bro poslujejo. Razvojnosana- cijski svet, ki so ga na pobu- do celjske in šmarske občine ustanovili prejšnji mesec, v njem pa so v večini uspeš- nejši celjski direktorji, v svo- jem poročilu meni, da bo Metka za deblokado računa do konca leta potrebovala nekaj več kot 9 milijard di- narjev. Predsednik sveta Aleš lic pa je na tiskovni konferenci prejšnji teden predstavil tudi nekatere dru- ge ugotovitve, do katerih so se dokopali med pregledom poslovanja v Metki. Metka ni »zrela« za stečaj, saj ima nekatere, pod dolo- čenimi pogoji perspektivne proizvodne programe in je bilo v preteklosti precej na- rejeno za prenovo delovne organizacije. Metka je tudi znano ime na našem in tu- jem trgu, v delovni organiza- ciji pa je dovolj dobrih in predanih delavcev, ki bodo pomagali vleči voz iz blata. Potrebno pa bo čimprej od- praviti nekatere večje po- manjkljivosti v poslovanju kot so visoka vrednost zalog, nizek količnik obračanja za- log, nizka akumulativnost, pomanjkanje lastnih sred- stev in zmanjšati zadolžitev na sivem trgu. Najpomembneje pa je, da se Metka kadrovsko okrepi, saj s sedanjo kadrovsko za- sedbo ni mogoče pričakovati ustreznega prilag^ajanja raz- meram na trgu. Čimprej pa bo tudi potrebno pripraviti kratkoročni program ukre- pov za izhod iz sedanje krize, še posebej pa program za banko, na tej osnovi pa tudi dolgoročne programe razvo- ja Metke. S. ŠROT Spomin na bitko na Čreti Konec oktobra leta |941 je bila na Čreti prva '•"ontalna bitka partiza- nov z Nemci. Okupatorji ^0 imeli pri tem velike iz- gube, bitka pa je takrat odmevala po vsej Evropi zrušila mit o nepre- magljivosti nemške voj- ^•^^^ V spomin na ta dogo- bo v soboto na Čreti Proslava, na kateri se bo- zbrali delovni ljudje in °^čani, borci in mladina žalske in mozirske ob- ine. Proslava se bo pri- šla ob 10. uri, slavnostni ^'^^'ornik pa bo predsed- f'*^ OK SZDL Žalec Mi- g ^ Zupane. Kulturni pro- ^'"am letos pripravljajo j^adi iz Braslovč in Mo- ^'^^^^ JANEZ VEDENIK Za bolnišnico le še drobiž Celjsko območje prispeva manj kot tretjino dogovorjenega po družbenem dogovoru če bo denar, ki ga prispevajo obči- ne podpisnice družbenega dogovora o modernizacije bolnišnice v Celju še naprej tako usihal kot letos, ga pri- hodnje leto sploh ne bo več. Do tega zaradi vseh vloženih naporov in sred- stev ter resničnih potreb ne sme pri- ti, časa za opazovanje vse težjih raz- mer pa nI več, saj zamude že sedaj prinašajo škodo, najbolj opazno pri 900.000 ameriških dolarjev vredni rentgenski opremi, ki leži že celo leto v Zdravstvenem centru neuporabna - ker ni denarja, da bi zanjo uredili prostore. Občine, podpisnice družbenega do- govora, so letos namesto odstotka pri- spevale samo 0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Najnižji je prispe- vek občine Velenje - 0,08 odstotka, najvišji občine Šmarje - 0,5 odstotka. Pri takem povprečju se mesečno nabe- re skromnih 270 milijonov dinarjev. Za primerjavo: samoprispevek občine Celje za bolnišnico dosega 230 milijo- nov dinarjev. Razlog za tako skromen prispevek regije za bolnišnico je ohra- njanje letošnjega finančnega progra- ma brez valorizacij (za redno dejavnost so to letos opravili že trikrat). Tudi iz drugih virov ni kaj prida denarja. Z enodnevnim zaslužkom delavcev so zbrali skromnih 80 milijonov namesto načrtovanih 584 milijonov dinarjev. Občine Sevnica, Mozirje in Titovo Ve- lenje niso prispevale ničesar, največ pa so delavci Slovenskih Konjic in La- škega. Ob takem zastoju pri zbiranju denar- ja seveda ne bo letos mogoče dokonča- ti vsega, kar so predvideli. Kot so se dogovorili na seji izvršilnega odbora podpisnic družbenega dogovora bodo 24. novembra odprli dokončan A trakt novega objekta bolnišnice, pa tudi pri- dobitve celjskega samoprispevka. Skupna vrednost novega je kar 10 mi- lijard dinarjev. A prostorov za nov rentgenski oddelek in dvigala pri pedi- atriji letos ne bo. Ker zaradi propada- nje rentgenske opreme ni več mogoče čakati z izgradnjo prostora zanjo, so se na izvršilnem odboru dogovorili, da bodo skušali narediti vse za čimprejš- nji pričetek - čeprav tudi etapne iz- gradnje. Denar bodo skušali zagotoviti na vse možne načine - od povečanja prispevka, ki ga preko pospešene amortizacije v ceni zdravstvenih stori- tev plačujejo občine podpisnice druž- benega dogovora (vaj 0,5, če je že dolo- čen 1 odstotek nedosegljiv), do nepo- srednih prispevkov organizacij zdru- ženega dela. sodelovanja bank in dru- gih. Le enodnevnemu zaslužku se bo, zaradi težkega položaja večine delav- cev, očitno treba odreči. MILENA B. POKLIC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 20. OKTOBER 19| Podpora slovenski politiki Delavci, učenci in občani množično in spontano izražalo potiporo svo/im izvoljenim predstavnikom v dneh pred ponedelj- kom, pričetkom 17. seje CK ZKJ, so nekatere organiza- cije zveze komunistov pa tudi celotni delovni kolek- tivi pošiljali pisma in tele- grame republiškim uprav- nim organom in Centralne- mu komiteju Zveze komu- nistov Slovenije. Za vse je značilno pred- vsem, da delavci s Celjskega podpirajo slovensko vlado in politična vodstva pri vztraja- nju na sedanjih stališčih slo- venske skupščine in Central- nega komiteja, obenem pa telegrami pričajo, da so lju- dje ogorčeni nad lažmi o Slo- veniji izven republike ter za- skrbljeni nad plamenečimi nacionalnimi čustvi pone- kod v Jugoslaviji. Posebej pa je treba pouda- riti, da so skoraj vsi izrazi podpore vodstvom oprem- ljeni tudi z obljubami, da bo- do občani v lastnih okoljih storili kar največ za uveljav- ljanje socializma po meri člo- veka. Ker je večina izrazov riaslovljena kar na republi- ko, vseh spontanih podpor nismo uspeli zbrati. Zato ta teden objavljamo le izseke iz pisem Velenjčanov in Ce- ljanov. Tako delavci in učenci celjske Srednje tehniške šo- le med drugim pravijo: »Smo za krepitev bratskih vezi in utrjevanje sožitja, vendar ne za ceno izgube lastne identitete. To, tovariši politiki, naj bo še naprej vo- dilo slovenskih predstavni- kov na jugoslovanski ravni. V tem prizadevanju vas pod- piramo in vam stojimo ob stran i. Komunisti Ingrada pa pra- vijo: »Odločno podpiramo vsa družbenopolitična republi- ška in občinska vodstva, da pri sprejemanju Ustave SFRJ in SRS, zlasti pri pre- magovanju trenutne politič- ne situacije, ne klonijo pred unitarističnimi težnjami in prevlado nacionalnega nad razrednim. Združuje naj nas produktivno delo s priznava- njem naših narodnostnih po- sebnosti.-^ Učenci in delavci celjske Srednje šole za trgovinsko dejavnost pa med ostalim pravijo: "Ne dovolimo, da nam na protestnih zborih po Jugo- slaviji blatijo naše slovensko vodstvo, ki je v naši republi- ki izvoljeno po naši volji. Te- mu vodstvu zaupamo in ga podpiramo, da ne popusti pri ustavnih zahtevah, v pri- zadevanjih za demokratiza- cijo, v prizadevanjih za izpe- ljavo vseh treh reform.« Velenjski občinski komite pa je poleg podpore sloven- ski politiki in politikom v te- legram zapisal tudi nekaj re- zultatov prizadevanj za bolj- ši jutri v občini Velenje: »Zadovoljni smo z rezulta- ti, ki jih dosegajo OZD iz na- še občine, saj se je proizvod- nja v letošnjem letu povečala že za 10 odstotkov, da se je izvoz povečal za več kot 30 odstotkov in da praktično nobena OZD ne izkazuje iz- gube.- Delavci Območne enote Iskre Delte v Titovem Vele- nju pa pravijo: »Ne odstopi, temveč od- ločno vztrajanje na začrtani poti in uveljavljanje stališč Skupščine SRS so prava pot.-' Komunisti velenjskega Zdravstvenega centra pa so v nekoliko daljšem pismu med drugim zapisali: »Zahtevamo sprejem amandmajev k Ustavi SFRJ po določilih veljavne seda- nje Ustave, ki zagotavlja sprejemanje le-teh brez priti- skov in na demokratičen na- čin. Podpiramo sprejemanje samo tistih amandmajev k Ustavi, za katere je doseže- no soglasje vseh federalnih enot." Komunisti Rudnika ligni- ta Velenje pa so zapisali: »V sedanjih zaostrenih, ne- malokrat sovražnih napadih na slovensko vodstvo, s ka- terih dejanji se v celoti iden- tificiramo, razumemo grož- njo tudi prizadevanjem za našo nadaljnjo krepitev od- nosov med različnimi narod- nostmi v naši delovni organi- zaciji, čemur se bomo uprli z vsemi razpoložljivimi sred- stvi. V minulih desetletjih, namreč, smo v odnose vložili preveč ustvarjalnega poten- ciala, da bi brez boja prepu- stili bogato dediščino vsem tistim silam, ki bi iz razprtij v SFRJ rade potegnile kakr- šenkoli dobiček.« Gorenje v prihodnje tisočletje Medtem, ko večini do- mačega gospodarstva za- staja ali pada produktiv- nost, v sozdu Gorenje fi- zični obseg proizvodnje še naprej raste. Prav rezultati pa doka- zujejo pravilnost Gore- njeve poslovne usmeritve zadnjih let, ki jo je po- trebno za vnaprej le še doreči in prilagoditi pri- čakovanim razmeram na svetovnih trgih v prihod- njem desetletju, so v po- nedeljek in torek ugotav- ljali na problemski konfe- renci z zgovornim naslo- vom »Kako v prihod- nost" delegati partijskih organizacij in vodilni de- lavci tega poslovnega si- stema. Gigant z 21 tisoč zapo- slenimi že nekaj let za po 19 odstotkov zvišuje iz- voz, ki bo tako letos tri- krat večji kot leta 1982, čez dve leti pa žele Go- renj čani izvoziti že 40 od- stotkov vse proizvodnje, dolgoročneje pa naj bi iz- važali kar polovico vsega, kar naredijo. V Gorenju pravijo, da je najpo- membneje, da so ves čas prisotni pri svojih ku- pcih, da izdelke prilagaja- jo zahtevam trga in ne- prestano modernizirajo proizvodnjo. Konferenca, ki je potekala v titovove- lenjskem. Domu kulture, je z delom končala v to- rek, ko so sprejeli tudi ak- cijske sklepe, vendar jih žal do zaključka redakcije še nismo mogli dobiti. BRANE PIANO Javno obveščanje Delegati republiške skupšči- ne smo dobili zajetno poročilo o uresničevanju zakona o jav- nem obveščanju, o katerem n^j bi tekla razprava prihodnji teden. Iz predhodnih razprav prevladuje ocena, da so sred- stva javnega obveščanja, kljub nekaterim slabostim, prispe- vala k uveljavljanju socialistič- nih samoupravnih odnosov, krepitvi demokracije in javni besedi. Nekatera glasila so res postala gibalo razvoja, s^j si vse bolj prizadevajo za širjenje naprednih idej. mnenjskega pluralizma in uveljavljanje jav- nega dialoga o najbolj rele- vantnih družbenih vprašanjih. Prav tako pa je iz poročila moč razbrati še mnoga odprta in ne- dorečena vprašanja, ki bodo terjala pobudo za spremembo zakona o javnem obveščanju. Preveč jih je. da hi vsa v tem prispevku lahko navajal. Vse- kakor pa med drugim zasluži posebno pozornost vprašanje podružbijanja sredstev javne- ga obveščanja, ki se uveljavlja tudi skozi delovanje tako ime- novanih programskih svetov. Poročilo namreč ugotavlja, daje bilo delovanje teh »druž- benih« organov pri soobliko- vanju programske zasnove in uredniške politike ustvarjalno in dragocena pomoč redakci- jam. Morda ta ugotovitev res velja za nekatere medije, toda moje lastne izkušnje narekuje- jo tudi pri vlogi teh organov temeljite spremembe, ki so delno pogojene z zakonskimi opredelitvami, delno pa z ob- stoječe družbeno prakso. Dejstvo je namreč, da SZDL kot ustanoviteljica večine jav- nih (tudi lokalnih) občil ni v vseh okoljih poskrbela za do- volj učinkovito organiziran si- stem delovanja družben^ vpliva in nadzora preko pf gramskih svetov. Sedan družbene razmere postaval namreč v ospredje ponow vprašanje boja za vpliv j uredniško politiko, ki posu ponekod vse širši in ostrejši] pravnega vidika gledano gre\ vprašarije odnosa med usf^ noviteljem in občilom ter, njuno vlogo in odgovornost] Ne želim za bresti v širt^ razpravljanje o "lastninska odnosih, v materialno in ološko osamosvajanje nekai rih uredništev ter v razliM poglede na vlogo in odgov^ nost urednikov, ki poneki predstavljajo še zadnjo ov^ svobode javne besede. Opozj riti želim le na nekatera prtu slovja, ki se kažejo pri vlc programskih svetov. V te kontekstu pa bo potrebi v prihodnje iskati tudi odgo\ re na vprašanja upravljan pogojev dela in poslovna novinarskih hiš ter vloge dnj benega vpliva m nadzora m to dejavnostjo, katera je vedno deklarirana kot »dejj nost posebnega pomena-. Ustanovitelj (SZDL) ima d ločene pravice in dolžnosti, jih uveljavlja preko svojih ( ganov - programskih sveta Preko njih se naj bi izvajal tu »družbeni- vpliv in nadzi Toda dejanska vloga in prak kaže, da imajo ti organi nei vrste le k vazi ideološke fun cije, mnogokrat pa opravlji tudi »'Obrambno« funkcijo,, naj bi uredništvo branili pr morebitnimi političnimi dii valifikacijami. Vpliva na vi kodnevno uredniško politi pa tako m tako nimajo zan specifičnosti stroke in sam upravnega statusa ~ organi ranja novinarskih hi.š. Tudi članstvo v prograi skih svetih je lahko vpraši4 če, saj je le-to ponavadi imen vano s strani ustanovite (SZDL), v nekaterih medij lokalnega značaja, kjer je "m skupnih ustanoviteljev, pa i to izpeljano po teritorialna delegatskem principu. S tei pa se lahko odpira dilema pi viligiranosti. v katerem enapu litična organizacija zastopa vs druge oz. celotno politično ja\ nost. Javno obveščanje in m vinarstvo je predvsem strok (ki pa ima lahko močan politii ni vpliv), je dejavnost posebni ga pomena, zato tako sestavljt ni sveti ne morejo predstavlja vsesplošni družbeni interesii >■ kontrolo« te dejavnosti, organ ne bi smel biti sestavlja po teritorialno-deiegatsken temveč po funkcionalBCl principu, iz prosvetljenih ja,i nih delavcev (politično organi ziranih ali pa tudi ne), katerit osnovna naloga bi bila varovi nje javnosti, javne besede ii svobode obveščanja. In nenazadnje še en pari doks z vidika vpliva in odg<> vornosti; ustanovitelj J* SZDL. sofinancer (minimalno pa je proračun DPS. večinami pa se občila sama financiraj«- Od tod tudi težnje po osaiot svajanju in avtonomiji ured niške politike, kar navsezadiV tudi ni slabo. V tem smisla vpliva, pomoči in odgovorno sti s strani sedanjih »kontroi nih« organov - svetov ni prič* kovati. Vprašanj, problemov in f lem je še mnogo. Prav bi bH^ da bi na najpomembnejša o* govorila najprej stroka, n^' pa tudi politika, in javnoi Predvsem pa bo treba v vst okoljih, }ci razpolagajo s srff stvi javnega obveščanja, jssf^ razmejiti, kdaj gre za s/ste/" sko pomanjkljivosti in kdaj ^ nedosledno, slabo in neučf^ kovito prakso. yjj^j^ KRAJ^^ IIOVI TEDNIK - RADIO CiUE nove telefonske številke: iBdakciia, naročninevailasi: 29-431,29429. JUrektna številka studia Batfia l^Ue; t\m IZJAVE, MNENJA... Slavko Pezdir, predsednik Občinske konferen- ce SZDL Celje o pojavih mednacionalne ne- strpnosti: »Tudi v Celju so bili posamični pojavi mednacionalne nestrpnosti, ki so se pokazali v napisih na javnih zgradbah, zlasti šolah in vrtcih, pa tudi v eni izmed delovnih organi- zacij. Predsedstvo občinske konferenccin občinskega sin- dikalnega sveta sta na skupni odprti seji o tem razpravljali in se nedvoumno opredelili do socialnih nestrpnosti kot nesprejemljivih. To ni v skladu z našimi interesi v Slove- niji in Jugoslaviji, niti z osnovnimi civilizacijskimi načeli in našim odnosom do demokratizacije v družbi. Ta je neločljivo povezana z željo, da človeka cenimo po njego- vem prispevku pri delu. družbenem in političnem ter dru- žabnem življenju ne glede na to od kod prihaja. Ne vemo sicer, kdo piše nacionalne nestrpne parole po zidovih, nikakor pa kot organizirana družba takšne nestrpnosti ne sprejemamo.« Jože Zupančič, ravnatelj srednje družboslovne šole v Celju o morebitnem referendumu o ustavnih spremembah v Sloveniji: »Z referendumom bi se odločali o tem ali gremo v napre- dek, v inovativno družbo ali nazaj v totalitarni režim., v zaostalost. Alternativa je samo med naprednim m zaosta- lim, nikakor pa ne med Slovenijo in Jugoslavijo. Menim, da je slovenska politika doslej preveč poudarjala težnje po spremembah spornih amandmajev, kot težnje Slovenije, namesto da bi se obrnila na vse napredne sile. ki so v vseh republikah in pokrajinah. Sedaj, ko se ljudje vedno bolj zanimajo za politična vprašanja, je tudi priložnost, da popravimo zamujeno v preteklih desetletjih, ko med poli- tiki in ljudmi ni bilo pravega stika. Sedanjo pripravljenost lahko usmerimo v popravek ustavnih amandmajev. Gre za poštene in pravične zahteve in prepričan sem. da bi se ljudje na referendumu odločili enako - pošteno. Uspeh referenduma zato ne more hiti vprašljiv. Darko Končan, izvršni sekretar občinskega komiteja ZKS Celje o razpletu sedanjih zaple- tenih družbenopolitičnih razmer (pred 17. sejo CK ZKJ). »Nobena seja m tudi seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije nc more rešiti družbenih vprašanj - še zlasti, če se drži svoje opredelitve o sestopu z oblasti. Pomembnejša bodo dogajanja v zvezni skupščini. Verja- mem, da bo zmagal razum. To je edina alternativa za Jugoslavijo. Z gospodarsko in politično reformo moramo,-^ pričeti takoj, za vse ostalo pa še iskati rešitve. Gospodar-i ska reforma je temeljna in nam bo edina omogočila boljše življenje. Vedeti moramo, da bo zelo kruta, da bo ponekod , prinesla sprva še hujše socialne posledice. Sicer ne bo'\ napredka, ne razvoja in bomo vsi zašli v slepo ulico. ■ Osebno sem optimist: pričakujem ta razum, saj je razum še vedno v zgodovinskem razvoju zmagal, pa četudi morda na bolj revolucionaren način. Morda tudi to potre- bujemo. V mnogih glavah je še razmišljanje po starem' - tega meje še najbolj strah.« Razlika med dvema vrabcema Kako na Celiskem doživljalo Jugoslavijo? v dve sferi bi lahko poraz- delili zdajšnje razmere-odno- se-države v domovini, kakor jih doživljamo državljani s tega konca Štajerske. Eno je zaskrbljenost nad vsem, kar se lahko odloči in zgodi drugod, pa nato tudi nam prinese spremembe. Ni goto- vo, da bi šlo v spremembah predvsem za oživljanje go- spodarstva, nova delovna mesta in višje plače. V »boju za oblast« seje že marsikdaj v zgodovini pozabilo na po- danike. Druga sfera regijske realnosti pa so že zdajšnji vplivi politično zamotane si- tuacije in gospodarsko kriz- nih razmer na naše delo in življenje. Novinarji smo v tem časo- pisu že večkrat poudarili, da se moramo na Celjskem do vseh dogodkov in procesov v Jugoslaviji opredeljevati skozi prizmo lastnih medse- bojnih odnosov - tako poli- tičnih kot gospodarskih ah 'morda kar medčloveških. Edino tako lahko kaj prispe- vamo k realnejši sliki potreb, zahtev in razmišljanj delav- cev s tega konca domovine. Zato, če sprejemamo ome- njeno izhodišče, navedimo nekaj^ konkretnejših prime- rov. Če je na primer Velenje po svoji nacionalni strukturi Jugoslavija v malem, ne sme postati sprta Jugoslavija v malem. Če se zavzemamo za tržno gospodarstvo, ne smemo dovoliti, da bi, reci- mo, nekateri regijski tekstil- ci z nekonkurenčnimi cena- mi, ki se jim zapirajo južnej- ša tržišča, to izpostavljali kot političen, temveč le kot go- spodarski problem. Če smo proti kakršnimkoli shodom, kjer lahko nastopajo tudi pro tijugoslo vanski elem en ti - kot so se opredeljevale zad- nji čas nekatere občinske fronte - moramo »voljo ljud- stva« izražati in uveljavljati preko legitimnih institucij dogovarjanja in odločanja. In, nenazadnje, če ugotav- ljamo, da naši predstavniki v republiki in federaciji do- bro opravljajo službo, v kate- ro smo jih vzeli, jim moramo dajati še naprej natančna na- vodila, obenem pa ne dvigo- vati na piedestal za bogove. To seveda ne pomeni, da bo- do naše želje in zahteve ved- no povsem izpolnjene - po- nekod v domovini imajo de- lavci za nianso drugačne po- trebe - in pripravljeni mora- mo biti tudi na popuščanje vsaj takrat, ko bi izpolnitev naših interesov pomenila prezrtje drugačnih. Ampak pri tem gre le za razliko med dvema vrabcema. S perspek- tive ptic roparic te različno- sti sploh ni in skrajni čas je, da se tega zavemo tudi vrabci. BRANE PIANO Radio Študent tudi v Celju Celjski mladinci so si že pred časom začeli prizadevati za boljšo slišnost Radia Štu- dent in s tem podprli dvelet- na prizadevanja ljubljanske- ga mladinskega radia tudi v ostali Sloveniji. Ob želji, da bi v Celju lahko poslušali pro- gram ljubljanskega Radia Študent, pa se je porodila tu- di ideja o lastnem mladin- skem programu, ki bi ga pre- ko ljubljanskega sporeda po- sredovlai v slovenski prostor. Ideja o celjskem Radiu Štu- dentje bolj kot ne še v povojih, že zdaj pa se je v občinski kon- ferenci mladih oblikovala sku- pina mladih novinarjev in štu- dentov novinarstva, ki bo pro- gramsko zasnovo svojega, mla- dinskega radia počasi dodelala in, ko bodo imeli narejen vsaj osnovni koncept, bodo posku- šali SVOJO zamisel predstaviti tudi v delovnih organizacijah na Celjskem. Prejšnji teden so celjski mla- dinci skupaj S predstavniki Centra za informiranje, rekla- mo in založništvo pri republi- ški konferenci mladih tudi obi- skali Radio Študent in naveza- li prve stike. Izvedeli so, da je Skupščina RTV Ljubljana odobrila novo frekvenco Ra- diu Študent na oddajniku Kr- vavec, s tem pa se bo zagotovi- la slišnost njihovega programa po vsej Sloveniji. Prav zdaj se pogovarjajo še o pridobitvi fre- kence na Trdinovem vrhu, ta- ko da bi Radio Študent poslu- šali tudi na delu hrvaškea ob- močja. Z novim letom bo začel oddajati svoj spored maribor- ski radio Študent - MARŠ, z obema pa naj bi kasneje so- delovala tudi celjska skupina. Načelno podporo so celjski mladinci za svoje pobude o mladinskern radiu oziroma inačici Radia Študent že dobili v družbenopolitičnih organiza- cijah, o tem, kdaj in kako bodo mladi radijski zanesenjaki za- čeli pripravljati svoj program, pa je zanekrat še težko govori- ti. Vsekakor nimajo niti osnov- ne tehnične opreme, marsikaj pa bo potrebno doreči še o so- delovanju z ljubljanskim Ra- diom Študent in mariborskim MARŠ-em. I.STAMEJČIČ gxt0berjs88 NOVI TEDNIK - STRAN 3 liznanji j^eriema gpodarska jbornica enU*' j* sklenila podeli- "psebnc priznanje za dol- \ Itio sodelovanje s Co- I forn Jz Zreč dvema Co- iLvima tujima partner- ''■ a in sicer malteški druž- ( jiemški firmi Toroflex : !;esta Bayreuti. t ,(aiteška družba je to priz- * dobila za razvoj pri iz- • tovarne na Malti. ! Ltanovitev firme je vloži- I 3O odstotkov kapitala in , j^akme deležu sodeluje ' ^opravljanju firme. t ^oroflex pa je to priznanje , za sodelovanje s Co- ! jom, ki sega v leto 1979, i: leta 1983 pa ima z njim f ij^et sklenjeno dolgoročno ' operacijsko pogodbo. To- ' lex je Cometov ekskluziv- ■ zastopnik na nemškem I m. 'obema partnerjema bo liznanji vročil predsednik I jspodarske zbornice Slo- i pije Marko Bule dan pred I rednjo slovesnostjo v Co- ;ftu, jutri, 21. oktobra 'Ljubljani. MP lojnica neoporečno rano ^' Ljubljani že nekaj časa i pesno deluje gibanje za na- mo prehrano v okviru mla- iske organizacije. Na Ijub- jiski tržnici prodajajo člani )anja biološko neoporečno ano in izkušnje kažejo, da je išna prodaja zelo uspešna. Jden od članov gibanja, Če- ri Jože Jarh je zamisel akšni stojnici prinesel v Ce- ,saj meni, da bi tudi pri nas iko takšna dejavnost zažive- Še zlasti sedaj, ko celjsko ištvo za varstvo okolja opo- ja na vse večjo onesnaže- st zemlje. Stojnico z biolo- )neoporečno hrano bi lahko stavili v okviru celjske tržni- prod^o pa bi lahko vodili jski mladinci. Z nabavo išne hrane bi bilo verjetno taj težav, saj ni več veliko letov, ki ne uporabljajo pe- cidov in umetnih gnojil, a bi dito rešili. Problem je prido- lev prostora za kiosk, kar pa se z razumevanj en! pristoj- titudi dalo rešiti, vsaj tako je fpričan Jože Jarh. TC V pičlih nekaj mesecih so v Ločah zgradili nov večnamenski objekt, v katerem je tudi trgovina Dravinjskega doma, ki so jo krajani še posebej veseli. Izhod iz krize je samo v delu Iskra iz prazničnih Loč po domovini Loče 15. oktobra dopoldne. Z novo fasado osveženem kul- turnem domu pred nabito polno dvorano slavnostna se- ja zborov občinske skupščine. Kot vsako leto, a vendar dru- gače. Čutiti je klimo, ki jo dihamo. Župan prebere nekaj strnjenih podatkov o gospodarjenju. Ti so izredno dobri. Izgub se ni bati tudi ob koncu leta. Vse to pa ne pride samo po sebi. Skrb zbujajoče je naraščanje brez- poselnosti. In bitka v konjiški občini je že usmerjena v raz- vojne programe za ustvarjanje novih delovnih mest. Eden teh programov je razvoj turizma. To je tisti program, tista dejav- nost, ki je lani grozila, da bo razklala občino na dvoje. Pre- vladal je razum, pove predsed- nik Avgust Šoljer, realnost in ekonomska računica. Tako razvoj turizma postaja skupni program razvoja, ki v tem tre- nutku obeta tudi največje mož- nosti za zaposlovanje. Spet no- va priložnost za razmišljanje, kako se je vendarle mogoče o vseh, še tako naostrenih za- devah pomeniti. Apel k razu- mu in delu je prežemal vse do- poldne. Tako ga začuti, misli in izreče tudi predsednik pobra- tene občine Kosjerič Vladan Tomič. »Z vami se veselim iz- rednih uspehov, ki ste jih do- segli s trdim delom in zna- njem. Naše prijateljstvo je pristno in družbena kriza ga ne najeda, sporočam v imenu vseh Kosjeričanov. V imenu vseh nas pozivam tudi republi- ška vodstva, da svoje nespora- zume ne vnašajo med narode.« Sledi aplavz in enako razmi- šljanje predsednika mladine iz pobratenega Arandelovca. Be- sede enega in drugega niso bi- le papirnate, to je bilo čutiti in to je dalo prazniku in kasneje praznovanju tudi svoj pečat. Prav tako tudi pismo, ki ga je Božo Punčuh, predsednik OK SZDL Slovenske Konjice v imenu udeležencev seje po- slal predsedstvu Slovenije in Jugoslavije in vodstvom druž- benopolitičnih organizacij Slo- venije in Jugoslavije. V njem so tudi zapisali, da vidijo izhod iz politične krize le v delu, v ustvarjanju materialne osno- ve za življenje in razvoj družbe na temeljih avnojske Jugosla- vije in ustvarjanja socializma po meri ljudi. »Po tem načelu smo v občini Slovenske Konji- ce živeli in delali doslej, tako bomo tudi v prihodnje. To pa zahtevamo tudi od vas!« so za- pisali. Dvorana reagira in misli Nagrade, priznaja in pla- keta »12. oktober«, prizna- nja inovatorjem in državni odlikovanji Mihaelu Urba- šku in Amaliji Kukovič, so po skrbnem izboru prišle v roke ljudem, ki so prispe- vale k temu, da je mogoče z zagotovostjo trditi, da raz- voj občine v vseh pogledih temelji na lastnem delu, znanju in pripadnosti. En sam detajl iz tega koncepta so tudi povsem spremenje- ne Loče, kjer so v pičlih ne- kaj mesecih zgradili večna- menski objekt s trgovino, uredili kraj, zgradili vodo- vod in še marsikaj, za kar je bilo treba najti in pridati masikateri dinar in ure pro- stega časa. Rezultat takšnih hotenj in prizadevanj je tu- di kulturhi dom na Strani- cah, ki so ga slovesno odprli na praznično popoldne. isto. Tako tudi vsi, ki so pripra- vili kulturni program, stkan iz domačih besed in pesmi, v ka- terem so ganile zlasti besede mladih o svobodi, prijatelj- stvu, sreči in slogi med ljudmi. MATEJA PODJED IZJAVE. MNENJA... Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvrš- nega sveta ob otvoritvi trgovsko-poslovnega centra v Rogaški Slatini: 'Vaš uspeh, navidez m^hen, vliva optimizem in pogum, '^s je tudi v kriznih časih možno graditi in se razvijati. ^anes, na pragu Evrope leta 1992, ni pomembno veliko 'delati, ampak kaj delati, kako delati, s kakšno tehnologijo 'spravljati, kje in kako prodajati. Pri tem pa je potrebno ^anje, hitra prilagodljivost, predvsem pa je treba v razvoj- ie/n procesu vztrajati. y Sloveniji vztrajamo pri tržni naravnanosti gospodar- ^^^a, saj v tem vidimo edini izhod iz sedanje krize. Druge 'Možnosti nimamo. Pot je trnova, mogoče bo posuta še ^ Več trnja, ampak druge izbire ni. V Sloveniji smo se ^riotno odločili, da bomo hodili samo po tej poti in na njej la^ii rešitev. tajski ukrepi so po našem prepričanju temeljni pogoj spremembo nekaterih tokov v gospodarstvu. To Poudarjam tudi v vaši občini, ki že desetletja bije bitko ^ nerazvitostjo.« Roman Matek, predsednik Izvršnega sveta SO Laško na slavnostni seji delavskega sveta VIO: ^, "Ob dosedanjem razvoju ste bili preveč izpostavljeni Piivom izven pedagoške stroke in pretiranemu normati- '^mu, lij 5e kaže v tem, da smo skušali celotno prosvetno JJ^^jenje, življenje učitelja in njegov način dela vkalupiti ^uoioče/ie normative in standarde. Vendar se je pokazalo, tudi na tem področju potrebno storiti določene spre- erjibe. V mislih imam poleg ostalih treh tudi družbeno ^ 'ormo vseh tistih institucij, ki morajo biti organizirane p družbenim vplivom, v katere spada tudi šolstvo. "'^emb/io je, da bomo ob ustavnih spremembah sloven- Ij^^ Lisfave. ki neposredno določa splošne pogoje življenja bor^^^ osnovne šole. z našimi napori vanjo zapisali čim- ^^^'Jšc rešitve, da bo tudi realizacija zastavljenih ciljev lažje l^f^S''^'ljiva. Uspešnost vašega dela se vidi šele čez dvajset jj '^o se mladi ljudje, kijih poučujete in vzgajate, vključu- df^,^ ^(-"lovne sredine. Zato ne more biti vseeno, kako ste ij^^^-^zirani in kakšno je vaše delo. Prav zato je potrebno. ^^Soja m izobraževanje dobita poseben status Pomoč vojakov Devet vojakov celjske gar- nizije skupaj s svojim stareši- no že vse od 3. oktobra naprej pomaga pri gradnji nove tra- se cestišča na Jezerskem klan- cu v šentjurski občini. Gradbena dela na novem cestnem odseku, ki naj bi bil v makadamski izvedbi končan letos, so prevzeli delavci celj- skega Cestnega podjetja, voja- ki pa jim pomagajo pri delu z mehanizacijo. Predvidoma naj bi pri grad- nji ceste vojaki pomagali vse do 25. novembra, v tem času pa se v šentjurski občini s po- veljstvom celjske garnizije do- govarjajo še za pomoč večje skupine vojakov, ki bi urejah brežine in opravili tista dela, kjer si s stroji ne morejo poma- gati. Vojaki celjske garnizije so svojo pomoč pri gradnji nove trase Jezerskega klanca ponu- dili že poleti, vendar takrat ni bilo na voljo dovolj denarja in so začetek del pomaknili v je- sensko obdobje, ko je republi- ška skupnost za ceste odobrila potreben denar. Po prvotnih dogovorih bi poleti pri gradnji pomagala večja skupina vojakov, zdaj pa je v celjski vojašnici prišlo do menjave vojakov, saj so sep- tembra prišli na odsluženje vo- jaškega roka fantje, ki imajo zdaj še osnovno izobraževanje in ne morejo na teren. IS Slovenski inšpektorji o vodah v začetku oktobra je bilo na Dobrni posvetovanje vodno- gospodaskih inšpektorjev Slovenije pod okriljem repu- bliškega Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Delovni sestanek je vključe- val problematiko s področja onesnaževanja voda v našem življenjskem prostoru. Preda- vanja, ogledi sistemov za čišče- nje odplak in zaključni razgo- vor so bili močno ekološko obarvani. Predstavili so področje ob- močne vodne skupnosti Savi- nja-Sotla, problematiko vzdr- ževanja, urejanja in ohranjanja vodnega režima. Opozorili so na nevarnost onesnaževanja podtalnice, ki je glavni vir pit- ne vode. Onesnaževanje zem- lje z gnojili uničuje našo pod- talnico, zato so se zavzeli za sodelovanje s kmetijstvom in komunalnim gospodarstvom pri reševanju tega problema. Govorili so o kakovosti voda v regiji in ugotovili, da je hitri razvoj industrije uničil in ones- nažil vodotoke, da so nekateri že smrdeči odvodni kanali. In- špektorjem so predstavili še ekološke probleme Gorenja in Cinkarne. V Bukovžlaku so si ogledali deponiji sadre in pirit- nih ogorkov, v Cinkarni pa si- steme čiščenja voda. MILENA TRAUNER SVETMEDJEDHOM Piše Slobodan Vulanovič časi, ko je bilo v Alžiriji, državi »naftnega socializma«, videti vse kot »podmazano«, so že nekaj let mimo. Natanč- neje, vse od konca naftnega buma, ki je Alžiriji omogočil ne le visoke izvozne dohodke, temveč tudi prikrivanje notranjih slabosti. Zdaj to državo zlobni jeziki takole opi- sujejo: vzemite gospodarsko stagnacijo vzhodnoevropske države, dodajte obubožano proizvajalko nafte, afriško rast prebivalstva in pomanjkanje države - pa imate Alžirijo. Pretirano ali ne, dejstvo je, da nedavni, v krvi zadušeni val množičnih nemirov (vojaške in policijske enote so pobile nekaj sto ljudi) še zdaleč ni bil zgolj posledica »neodgovornega nastopa zmanipulirane mladine«, kakor je demonstracije označila vladajoča Fronta narodne osvo- boditve (FLN). Neposreden povod nemirov so bile nove podražitve osnovnih živil, med njimi moke za alžirsko nacionalno jed kuskus, in to prav v času, ko prebivalstvo trpi za posledicami hude suše. Akcije demonstrantov, ki so napadali in uničevali vladne urade, trgovine, hotele in drugo lastnino oblasti, pa so pokazale splošno nezadovolj- stvo nad razmerami v gospodarstvu in politiki. Po govoru predsednika Šadlija Bendžedida ljudstvu, v katerem je obljubil korenite, a ne natančneje oprede- ljene reforme, in po odpravi obsednega stanja, so se raz- mere v Alžiru in drugih mestih le navidezno umirile. Alži- rija je povsem očitno v najhujši krizi, odkar si je pred 26 leti izbojevala neodvisnost izpod francoskega kolonial- nega gospostva. O tem govorijo tudi številke, ki niso ravno od včeraj. Spričo demografske eksplozije je danes dve tretjini pre- bivalstva mlajšega od 25 let, polovica mladih, za delo sposobnih Alžircev pa je brezposelna. Med naftnim bumom v sdemdesetih letih je vlada zaposlovala prebival- stvo z odpiranjem novih delovnih mest v administraciji in državnih podjetjih. Toda centralistično vodeno gospodar- stvo je bilo na šibkih nogah. Slonelo je na izvozu nafte in zetneljskega plina, ki še vedno prinašata 98 odstotkov alžirskih izvoznih dohodkov. Pri tem pa Alžirija uvaža 60 odstotkov hrane. Letni izvozni dohodki so s 13 milijard dolarjev še pred tremi leti zdaj padli le na osem milijard dolarjev, pri čemer gre več kot polovica te vsote za odpla- čevanje dolga, ki znaša 22 milijard dolarjev. Dosedanje gospodarske reforme niso bile učinkovite, prebivalstvu pa so prinesle le padec življenjskega stan- darda. Očitno pa bodo potrebne tudi politične reforme, nemara z elementi pluralizma, kar je napovedal tudi Bend- žedid. Pri tem pa se predsednik najbrž ne bo m,ogel izog- niti spopadu z zagovorniki še čvrstejše roke, ki se prav tako sklicujejo na najnovejše dogodke. Toda odlašanje s spremembami bi bilo lahko nevarno, saj represija ne bi odpravila vzrokov krize, po mnenju opazovalcev pa bi utegnil dobiti zamah islamski fundamentalizem, kar bi razmere v Alžiriji še dodatno zaostrilo. Kmalu razglasitev palestinske države? Izraelske volitve se bližajo, palestinska »intifada« (upor) na zasedenih ozemljih pa še traja. Čeprav je bilo pričako- vati, da bodo Palestinci najpomembnejše odločitve glede zasedenih ozemelj preložili na čas po voUtvah v Izraelu in morda tudi v ZDA, se bo najbrž zgodilo drugače. Palestin- ski izvršni komiteje napovedal, da bo zasedanje Palestin- skega nacionalnega sveta (parlamenta v izgnanstvu) 31. oktobra, torej dan pred izraelskimi volitvami, na njem pa naj bi sprejeli deklaracijo o neodvisnosti zasedenih oze- melj. Podlaga naj bi bila resolucija OZN iz leta 1947 o razdeli- tvi Palestine na židovsko in palestinsko državo, od katere se je uresničil le en del. Nacionalni svet naj bi se tudi odločil o začasni vladi, ki jo zahtevajo Palestinci na zase- denih ozemljih. Razplet je težko napovedati, kajti tako izraelska desnica kot laburisti so proti neodvisni palestin- ski državi na zasedenih ozemljih, pa tudi med Palestinci samimi je še vse preveč neenotnosti. Vrh po 30 letih Čeprav je uradni Peking brž sporočil, da trdnega dogo- vora o sovjetsko-kitajskem vrhu še ni, pa se kitajski vodi- telj Deng Kiaoping gotovo ni šalil, ko je gostujočemu finskemu predsedniku Maunu Koivistu dejal, da se bo prihodnje leto, predvidoma maja, sešel s kremeljskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Še prej pa se busta dvakrat sešla zunanja ministra obeh držav Qian Qichen in Eduard Ševardnadze. Odnosi med Sovjetsko zvezo in Kitajsko so se po več kot četrtstoletnem sporu začeli občutno tajati, ko je Mihail Gorbačov dokazal, da misli resno z odpravo treh ovir, ki jih je za normalizacijo odnosov postavljal Peking - sovjet- ske čete se umikajo iz Afganistana, napetost na sovjetsko- kitajski meji je popustila, pa tudi Vietnam se ob očitnem sovjetskem pritisku že pripravlja na umik iz Kampučije. Medtem so se v zadnjih dveh letih med državama močno okrepili gospodarski odnosi, trgovinska menjava se je za nekajkrat povečala, pred kratkim pa je na primer na začasno delo v Sovjetsko zvezo odšlo celo 10.000 kitajskih delavcev. Neizogibna se torej zdi tudi skorajšnja normali- zacija državnih in partijskih odnosov, zlasti, ker se obe državi lotevata podobnih reform. Vendar pa do pretira- nega zbliževanja vsaj v kratkem ne bo prišlo, že zaradi občutljivosti razmerij v trikotniku Moskva-Washington -Peking. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 20. OKTOBER i Cometov let za jutri Pilotna linija za tehnično keramiko v Cometu v soboto dopoldne bodo v zreškem Cometu proslavili tri desetletja ob- stoja tovarne, ki je samorastniško vznikla iz potreb kovaške industrije. V četrto desetletje vstopa Comet kot največji jugoslovanski proizvajalec umetnih brusov, s proizvodnimi eno- tami v Zrečah, Oplotnici, Ločah, Adi v Vojvodini. Iz obrata z osmimi de- lavci je nastal kolektiv z 900 zaposle- nimi, ki s tovarnama na Malti in v Avstriji uspešno deluje tudi v tu- jini. Za prazničnih 30 let bodo v Cometu odprli pilotno linijo za povsem nove materiale, takoimenovano tehnično keramiko, ki predstavlja tehnološko znatno zahtevnejše izdelke. Raziskovalno delo, ki so ga opravili v sodelovanju z Inštitutom Jožef Šte- fan, bodo nadaljevali na pilotni napra- vi in pozneje v proizvodnji. Področje uporabe novih materialov je razno- vrstno: od rezilnih orodij in avtomobil- skih delov do različnih področij elek- tronike, jedrske in vesoljske tehnike itd. Vse bolj nepogrešljivi so ti materi- ali tudi v drugi industriji, saj zamenju- jejo dražje, ali pa kakovostno slabše materiale in materiale iz uvoza. V hah s pilotno linijo bodo našli svoje nove delovne prostore tudi Cometovi teh- nologi in raziskovalci, ki so bili doslej raztreseni po vsej tovarni. V Cometu govorijo, ko predstavljajo novi program, o tehnologiji za jutrišnji dan. Nove keramične materiale odh- kuje odpornost proti visokim mehan- skim, toplotnim, kemičnim, električ- nim, korozijskim in drugim obremeni- tvam. Osnovna surovina za proizvod- njo rezne keramike je glinica, kije ke- mijsko povsem enaka surovini za pro- izvodnjo aluminija, a je obdelana po posebnih tehnoloških postopkih in je zato dražja. Vendar pa je velika razlika tudi v ceni končnega izdelka, saj je keramika tudi tisočkrat dražja od alu- minija. Razlika nastopi predvsem za- radi vrednosti vloženega znanja ter opreme in postopkov, ki morajo po Glavni direktor delovne organiza- cije Comet Štefan Nemeš o inovaci- jah: »Menim, da je inventivno vse ti- sto, kar dafnes naredimo drugače, kot smo to naredili včeraj. Nagradimo pa tisto, za kar ugotovimo, da je bolje in ceneje. Moje drugo načelo je, da naj bi vsak delavec z inventivnostjo za- služil na leto vsaj še en osebni do- hodek.« osvojitvi proizvodnje zagotavljati po- polno zanesljivost kakovosti izdelka. Posebne dele za tehtnice je morala, na primer, Libela doslej uvažati, izdelek iz Cometa pa bo tudi tu pojnenil pri- hranek deviz. Šestgramski video noži stanejo v tujini 6 do 12 mark, kilogram glinice pa 2 marki... Comet ima s partnerji v tujini skle- njenih 6 dolgoročnih kooperacijskih pogodb z veljavnostjo do leta 2000. Tuji partnerji priznavajo Comet kot enakovrednega drugim v Evropi. Nji- hovi cilji pa so: z višjimi oblikami sodelovanja s tujino v višji cenovni razred. Na raven cen, ki jo zahodne firme priznavajo pri medsebojnem trgovanju. In če je Comet, ki se je spogledal z izvozom leta 1963, pet let kasneje izvozil za 2640 dolarjev, zna- ša načrtovani izvoz za letos več kot 8 milijonov dolarjev. Za Comet popolnoma vzdrži ugoto- vitev, da je ves njegov 30-letni razvoj pravzaprav eno samo inventivno sno- vanje in uresničevanje novih progra- mov in idej, ki zagotavljajo kolektivu neke vrste nenehno prestrukturiranje. To leto pa v tej delovni organizaciji označujejo kot pomembno prelomni- co na področju proizvodnje, poslova- nja in organiziranosti. Tehnologija za jutri, pilotna keramika, postavlja Co- met na stabilen temelj in si obeta velik razcvet. MATEJA PODJED Prodaja v drugih republikah se več; Vseeno se občutijo nekateri pritiski o. slovenske proizvajalce v nekaterih slovenskih or- ganizacijah združenega dela zadnje čase tarnajo, da se jim zapira trg v južnih jugoslo- vanskih republikah, za kar naj bi bilo več vzrokov, naj- pomembnejši pa v višjih ce- nah izdelkov slovenskih pro- izvajalcev. Pravkar končani beograjski sejem mode, na katerem so sodelovale skoraj vse slovenske tekstilne orga- nizacije združenega dela, je pokazal prav nasprotno. Pro- daja v teh republikah se po- večuje. To bi lahko rekli tudi za preboldski MIK. Pogovar- jali smo se z vodjo komerci- ale Valterjem Zupancem. - Da prodaja v drugih re- publikah, kjer je kupna moč še manjša kot v Sloveniji, celo nekoliko narašča, je na prvi pogled pravzaprav protislovna ugotovitev. V. Zupane: »To je res, ven- dar je tam več oblik, lahko bi rekel sivega kreditiranja ozi- roma brezgotovinskih mož- nosti nakupov s čeki in tako naprej. Občutek imam, da ljudje v časih, ko je položaj nestabilen, kupujejo še več kot običajno. Seveda to za nas. proizvajalce pomeni kar precejšnje breme, saj gre v bistvu za izkoriščanje na- ših sredstev, kakšne so dg- nes cene kapitala, pa vemo. Trenutne težave premošča- mo med drugim tako, da skrajšujemo cikluse predela- ve in angažiramo čim manj naših sredstev. Želje v neka- terih krogih po manjši pro- daji slovenskih proizvajal- cev pa je vendarle čutiti in to skozi postavljanje nekaterih pogojev. Tu bi v prvi vrsti omenil vezavo izvoza s pro- dajo na domačem trgu. Če hočeš obdržati domače) če, moraš izvažati prelj vozne firme, ki je hkrati kupec na domačem trg^j dobno je z uvoznimi Vse več je treba združ, tudi sredstev za širjenje loprodajnih zmiogljj, pod zares nemogočimi goji.« - Vse to verjetno pojj da bo treba še več izva saj je samo slovensko t če premajhno. V. Zupane: >Naš izv( izključno tako imeno lohn posel, ki ima zaen pred klasičnim izvozorr sto prednosti. Pri lohn p ni angažiranih toliko ol nih sredstev, roki plači krajši in v proizvodnji v večji red. Poleg tega li način dobimo tujo teht gijo, vzorce in modele, s pa se stopnjuje tudi It vost izdelkov. Očitki, da dika nacionalnega gospo stva lohn posel ni tako j miv kot klasični izvoz, I nam takoj pojavile težavi toliko zaradi cen metraži blaga, kot zaradi kako\ pomožnih materialov od kancev in zadrg do razlii podlog, saj tujci zahte popolno barvno usklajen ki jo je z domačimi mate skorajda nemogoče dose - Kakšna bo vrednosl tošnjega izvoza v Miku! V. Zupane: »Izvozili bn za petino več kot lani, ti za skoraj dva milijona ra ob tem, da se fizični oli proizvodnje ne bo pove To pomeni, da bomo na; izvozili 54 odstotkov celo proizvodnje, kar predsta' 28 odstotkov celotnega] hodka.« JANEZ VEDE3 Primer Učinkovite pomoči nerazvitim Kako je nastalo, zraslo in uspelo iljakoviško Gorenje Delovni ponedeljek je za delavce Gorenja Elektro- motori v Djakovici na Ko- sovem skoraj običajen dan; ob prihodu v službo dobe najprej zajtrk, kasneje še malico, medtem pa so njiho- vi otroci v varnih rokah vzgojiteljic v tovarniškem vrtcu. Le po nečem je prvi delavnik v tednu drugačen od ostalih dni: vsi, ki so mi- nuli teden izpolnili ali pre- segli norme, dobe ob odho- du z delovnega mesta izpla- čane 30-odstotne premije - kar na roko, v gotovini. Djakoviška tovarna elek- tromotorjev je po nekaj za- gonskih težavah letos konč- no pričela vračati vložen de- nar in - poleg tega, da je vzo- ren primer sodelovanja med gospodarstvi Slovenije in Kosovega - je znana tudi po tem, da veliko vlaga v druž- beni standard, delavci pa prejemajo nadpovprečne plače. Kako je Gorenje prišlo na Kosovo in kako se je de- lovna organizacija Elektro- motori razvijala? Proizvodnjo elektromotor- jev za pralne stroje je v Dja- kovici zasnovala že leta 1970 niška Elektronska industri- ja, v začetku pa so zaposlova- li 110 delavcev. Ker s proiz- vodnjo zgolj za Niš v Djako- vici niso izrabljali vseh zmogljivosti, so elektromo- torje ponudili tudi drugim domačim izdelovalcem bele tehnike. Pred enajstimi leti so tako prve elektromotorje že poslali Gorenju, nato pa se je sodelovanje z velenj- skim sozdom širilo tudi na področje novih izdelkov - sodobnejših elektromotor- jev in črpalk za pralne stroje. Morda velja posebej pouda- riti, da Gorenje in Elektro- motori niso obstali v sferi poslovnega sodelovanja, saj so podpisali več sprazumov - najprej o združevanju dela in sredstev, kasneje pa še za dve večji naložbi. Slovensko gospodarstvo je tako prispe- valo polovico sredstev za to- varno kompresorjev za pral- ne stroje in večino denarja za servis za industrijsko obno- vo elektromotorjev, ki so ga aprila letos že odprli in v manj razviti krajevni skup- nosti Djakovice, v Ponošev- cu, zaposlili 140 delavcev. Uveljavljar)je novih, kako- vostnejših oblik sodelovanja in dejstvo, da kar 80 odstot- kov proizvodnje Elektromo- tori namenijo Gorenju, je bo- trovalo odločitvi, da so se le- ta 1986 delavci v Djakovici odločili za priključitev sozdu Gorenje. Danes Gorenje Elektromo- tori Djakovica daje zaslužek 900 delavcem, ki so v prvih sedmih mesecih zaslužili v povprečju po 210 tisoč di- narjev, avgusta pa po 391 ti- soč dinarjev, kar je za pri- bližno pol več od djakovi- škega občinskega povprečja. Letos so z lastnim denarjem zgradili poleg tovarne vrtec za 180 otrok in izročili ključe novih stanovanj 43 delav- cem. Vse omenjeno je seve- da mogoče le na osnovi do- brega poslovanja. Po nekaj zagonskih težavah so letos v Elektromotorjih že prese- gli lansko devetmesečno proizvodnjo za več kot en- krat in izdelah 360 tisoč elek- tromotorjev za kompresorje, 190 tisoč za pralne stroje in 12 tisoč motorjev za druge namene. Gorenje Elektromotor! iz Djakovice so najlepši dokaz pravilnosti pomoči gospo- darsko nerazvitemu Kosovu,, ki mora biti tvorna, zasnova- na na perspektivni proizvod- nji. Da so za razvijanje Koso- vega zdaj usposobljeni že kar sami delavci Elektromo- torjev, dokazuje tudi dej- stvo, da nekaj njihovih inže- nirjev predava tudi na djako- viških srednjih šolah, sami pa štipendirajo ta čas kar 70 visokošolcev. BRANE PIANO Manj dajatev za male enote Za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v Celju so se lotili aktiv- nosti, da bi pospešili usta- navljanje novih enot drob- nega gospodarstva. Doslej so bili cilji in nujnost usta- navljanja takšnih enot zapi- sani v številnih dokumen- tih, Inštitut za raziskave in razvojno inženirstvo v ok- viru celjskega Razvojnega centra pa je pripravil kon- kreten predlog o oprostitvi plačevanja nekaterih druž- benih dejavnosti v novou- stanovljenih enotah. Menijo, da bi s tem ustvari- li ugodnejše pogoje za hitrej- še ustanavljanje novih enot, ta predlog pa so oblikovali na podlagi izkušenj, ki jih imajo z dosedanjim sodelo- vanjem pri ustanavljanju malih družbenih organizacij v okviru Projekta P. Predlog o oprostitvi plače- vanja določenih družbenih dajatev v začetnem delova- nju novih malih organizacij je že podprl občinski komite za družbene dejavnosti, o njem je razpravljal tudi iz- vršni svet. Pripravili so druž- beni dogovor, ki bi ga podpi- sali prejemniki prispevkov in davkov na občinski ravni. Pri tem so mišljeni občinski davek iz osebnega dohodka in prispevki občinskim inte- resnim skupnostim družbe- nih dejavnosti in materialne proizvodnje in tudi vsi drugi prispevki, ki jih združujejo organizacije na podlagi spo- razumov za posebne namene v občini. Dogovor bi začel veljati prihodnje leto, vpra- šanje pa je, če ga bodo vse interesne skupnosti tudi pri- pravljene podpisati. Oprosti- tev bi veljala leto dni po ustanovitvi, novoustanovlje- na organizacija pa bi morala vse omenjene prispevke obračunati in jih združevati v poseben sklad za nakup nove opreme. V Razvojnem centru so menili, da bi opro- stitev ne pomenila večjega izpada za interesne skunosti, za organizacije in ustanavlja- nje novih pa bi bila to po- membna spodbuda. Na pri- meru Sinteze so izračunali, da je v prvih letošnjih treh mesecih ustvarila skoraj 26 milijonov dinarjev dohodka, od tega je morala nameniti skoraj 4 milijone za družbe- ne obveznosti. Tistih, ki jih plačuje v občini, kjer ima se- dež, pa je bilo za 800 tisoč dinarjev in tega deleža naj po novem ne bi bilo več. Letno bi takšna oprostitev pomeni- la pribhžno 3 odstotke dose- ženega dohodka oziroma bi se sedanji delež obveznosti zmanjšal za petino. To pa je znesek, za katerega bi na mer Sinteza lahko ku! kakšen slabši mikro ra nalnik. Gorenje se predstavlja V torek so v velenjs Rdeči dvorani odprli I tošnji Gorenjev »HU sejem«, razstavo dos( kov in razvojnih hote tega poslovnega sistem Čeprav je Gorenje s svo; mi izdelki prisotno na šti vilnih sejmih doma i v tujini, je 13. Hišni seje naj celovitejša predstav tev širine Gorenjevih pi gramov, letos pa je pose na pozornost namenjei njihovi kakovosti. Ker sejem namenjen prei vsem poslovnim partn« jem Gorenja, na njem P' kazujejo prodajni gram za prihodnje leto. B Energokontejnerjl z Vranskega v KIV dobro poslujejo zaradi vrste novih izdelkov Med tistimi organizacija- mi združenega dela v žalski občini, ki dosegajo zares do- bre poslovne rezultate, je tudi KIV z Vranskega. Dobre rezultate tudi v le- tošnjih devetih mesecih so predvsem prinesle vrste no- vih izdelkov, ki so rezultat lastnega znanja, to pa je hkrati tudi posledica dobre kadrovske politike, saj so v KIV zaposlili več strokov- njakov z visokošolsko izo- brazbo in okrepih razvojno službo. KIV ima že tradicijo pri izdelavi ogrevalne tehni- ke, ki pa jo iz leta v leto tudi izpopolnjujejo. Najnovejši dosežki so tako imenovani energokontejnerjl. O tem smo se pogovarjali z_ direk- torjem Radetom Živano- vičem. R. Živanovič: »Gre za na- prave, ki lahko ogrevajo več- je stanovanjske površine. Prejšnji teden smo na tržišče poslali prve štiri energokon- tejnerje, posamezni energo- kontejner pa lahko ogreva najmanj 250 stanovanj. Kon- tejnerje smo prodali v Kru- ševac, kjer gradijo novo sta- novanjsko sosesko. Poudari- ti moram, da so to pri nas prvi tovrstni izdelki.« - Kaj predstavljajo ti energokontejnerjl za do- hodkovni položaj vaše de- lovne organizacije? R. Živanovič: »S štirimi energokontejnerjl smo za- služili 1,3 milijarde dinarjev, to pa pomeni najmanj četrti- no celotnega prihodka KIV in celo nekaj več ostanka do- hodka. Predvsem pa ugotav- ljamo, da je dohodkovno naj- boljši sistem po principu ključ v roke.« - Se za te najnovejše iz- delke zanimajo tudi drugi investitorji? R. Živanovič: »Zanimanje je veliko in do konca leta si obetamo še precej naročil, kot vse kaže pa se nam odpi- rajo tudi možnosti za izvoz. Zaenkrat sklepamo pogodbe s Sovjetsko zvezo, že prihod- nje leto pa bodo naši energo- kontejnerjl po vsej verjetno- sti ogrevali tudi stanovanja v nekaterih zahodnoevrop- skih državah.« - Vaš proizvodni pro- gram je verjetno zanimiv tudi zaradi zaščite okolja? R. Živanovič: »Vsekakor. Celoten naš program ne ogroža okolja in to je bilo tu- di eno izmed osnovnih vodil pri razvijanju naših energet- skih naprav.« - Če ni skrivnost, kakšne nove izdelke še razvijate? R. Živanovič: »Razvili smo energetske naprave za koriš- čenje lesnih odpadkov. Gre za celoten sistem od zbiranja goriva, izgorevanja do dim- nika.« JANEZ VEDENIK ^pjKT0BE^988 NOVI TEDNIK - STRAN 5 0liietnica VIO C slavnostno sejo delavske- Jj-veta delovne organizacije občine Laško so na šoli Rimskih Toplicah minuli I) Jen zaključili s programom j^tivnosti ob njihovi 10-let- "vsak dan v tednu seje obča- - predstavila ena od šol , "odprtim dnevom, vrtci so pri- . ^^.gvili že sicer tradicionalno Lselo jesen, glasbena šola pa .jniela več koncertov. Delček Liiove aktivnosti je bilo moč ™jeti tudi v lepo urejenih iz- užbah nekaterih trgovin. ' objubileju so izkazali pozor- -jt vsem tistim, ki so pokaza- li veliko razumevanja in tudi jjjgterialno sodelovali pri ures- pifevanju programa šol in vrt- i i^v. Zahvalo so prejeli: Papir- I jijca. Kora, Sopota, Metalles, Pivovarna, gor, Tim, Zveza ! združenj borcev NOV Laško, i yojni center za medicinsko re- i iiabilitacijo in Krajevna skup- 1 nost Rimske Toplice. J VLADO MAROT Sindikat ni pozabil delavcev Lika Savinja Upokojitev je vedno boleča prelomnica v človekovem življenju. Še bolj, če mine neopazno, če se človeku nihče ne zahvali za leta, ki jih je žrtvoval za »svojo« delovno organizacijo. Tako bi se zgodilo 31 delavcem nekdanje celjske delovne organizacije Lik Savinja, če ne bi nanje mislil sindikat. Prejšnji četrtek so za upokojene delavce Lika pripravili sprejem, na katerem so jim poleg besed zahvale izročili tudi nadomestila odpravnin ob upokojitvi, za katere so bili prikraj- šani. Foto: EDI MASNEC tlelje brez primerne lekarne hazvoi Celjskih lekarn je bil drugod uspešnejši v Celju so se prejšnji teden ftkarniški delavci spomnili Ifl-letnice svoje delovne orga- lizacije - Celjskih lekarn. Po etu 1968, ko so se združile le- [arne šestih občin, se je lekar- liška služba na območju moč- 10 razmahnila in posodobila. )anes je, namesto takratnih lekarn in 5 postaj, 13 lekarn tremi enotami. Večina lekarn je posodoblje- la, v celoti ustrezna pa je še edno le lekarna v Slovenskih [onjicah, ki so jo odprU pred Etom dni. V drugih občinah so sčino lekarn posodobili po le- 111970, najmanj ustrezna pa je lila ureditev lekarne v Celju, lazmi.šljanja o novogradnji so \Tgli in se odločili za preure- litev in razširitev lekarne Cen- er. Čeprav so pridobili nekaj lodatnih prostorov, z adapta- ijo, ki je bila zaključena junija ,982, še vedno niso zadovoljni le lekarniški delavci ne upo- ■abniki. »Bolj kot uporabniki danes ielavci delovne organizacije iutimo, da ta adaptacija ni bila popolna in bi bili morda za isti denar z novogradnjo več pri- dobili. Lekarna Center ima da- nes res dokaj sodobno urejen del za izdajo zdravil na recept, oddelek prodaje brez recepta 1 dežurno službo, vse ostalo 'a je z manjšimi predelavami n z nekaj dodatne opreme 'endar ostalo staro in marsikje •lefunkcionalno, zato si bomo ^ prihodnjih letih še naprej Nrajno prizadevali, da prido- bimo v Celju novo in sodobno ''Premljeno lekarno,« je na slo- vesnosti ob obletnici Celjskih lekarn dejal njihov direktor Jo- že Gorenc. Ob sicer neustrezni preure- ditvi lekarne Center so zaprli lekarno na Tomšičevem trgu. Njena ohranitev ne bi rešila problema lekarne v Celju, prav tako kot ga ne moreta lekarni- ški enoti na Otoku in Hudinji. Celje potrebuje veliko, sodob- no lekarno - vsaj takšno, ka- kršna je v Slovenskih Konji- cah. Upi, da bi jo kmalu dobili, so vsaj tako dolgo, dokler ne bo v Celju posodobljena bol- nišnica, brez materialne os- nove. V Celjskih lekarnah pa se še vedno lahko pohvalijo z uspeš- nim razvojem avtomatske ob- delave podatkov in pomemb- nemu prispevku k temu po- dročju v slovenskem lekarni- štvu. Še vedno tudi vodijo da- toteko vseh zdravil v Sloveniji. Znanja in sposobnosti jim očit- no tudi na tem področju ne manjka, žal pa to ne zadošča za razreševanje vseh, še odprtih potreb lekarniške službe na celjskem območju. IVIILENA B. POKLIC V žalski občini bodo verjetno ukinili celodnevno šolo Na deveti seji predseasivii občinske konference Sociali- stične zveze v Žalcu so govori- li predvsem o problematiki celodnevne šole v občini in še o nekaterih drugih aktualnih dogodkih, o čemer smo se po- govarjali s predsednikom OK SZDL Milanom Zupancem. - Kot vse kaže naj bi celod- nevno šolo v žalski občini ukinili. Bodo s tem odpravlje- ni problemi pri zagotavljanju materialnih možnosti za izva- janje programov vzgoje in iz- obraževanja? M. Zupane: »Še zdaleč ne. Pričakujemo lahko postopno uvajanje ekonomskih katego- rij na področju šolske prehra- ne in podaljšanega bivanja, iz- vajanja programa glasbene šo- le in krčenje dela prosvetnih delavcev. Znotraj omejene skupne porabe ni moč več za- gotavljati vzgoje in izobraževa- nja v obstoječem programu. Predvsem pa predsedstvo ugo- tavlja, da v trenutni situaciji ni možno izvajati programa ce- lodnevne osnovne šole in za- časno ukinjanje oddelkov je neizbežno. Vzgojnoizobraže- valna organizacija bo morala poskrbeti za razrešitev kadrov- skih problemov in zagotoviti zaposlitev do sedaj zaposlenih delavcev s premestitvami med osnovnimi šolami in znotraj samih osnovnih šol, ki bodo ukinjale oddelke celodnevne osnovne šole. Predvsem pa zahtevamo, da vzgojnoizobra- ževalna organizacija v okviru zahtev staršev zagotovi oddel- ke podaljšanega bivanja in v čim večji meri obdrži ele- mente celodnevne osnovne šo- le v poldnevni šoh.« - Na seji predsedstva ste govorili tudi o pripravah na občinsko kandidacijsko kon- ferenco, temeljne pa so se med tem v glavnem že zvrsti- le. Kakšne so ugotovitve s te- meljnih kandidacijskih kon- ferenc? M. Zupane: »Za člana pred- sedstva SR Slovenije imata v naši občini največ podporfe Igor Bavčar in Ivan Pučnik, predsednik Kmečke zveze Slo- venije. Občinska kandidacij- ska konferenca pa bo v Žalcu v torek, 25. oktobra.« - Žalčani ste se udeležili praznovanja praznika pobra- tene srbske občine Kruševac, povabljeni pa ste bili tudi na solidarnostne mitinge v po- brateni občini Bačka Palanka in Kruševac. Kakšne občutke ste imeli v Kruševcu? M. Zupane: »Mitingov, na katere smo bili povabljeni, se nismo udeležili in v pismu smo zapisali, da se ne strinjamo s takšnim načinom razreševa- nja kosovske drame. Konec prejšnjega tedna, ko smo bili na praznovanju praznika obči- ne Kruševac, pa smo z zado- voljstvom ugotavljali, da se v teh časih celo krepi gospo- darsko sodelovanje med obe- ma občinama. Prav v tistem času so namreč v Kruševac prispeli štirje energokontej- nerjl IZ KIV Vransko, ki so jih naročili za ogrevanje 1000 sta- novanjske soseske. Oblik go- spodarskega sodelovanja pa je še več. seveda pa tudi drugih oblik sodelovanja. Naj povem, da je več krajevnih skupnosti iz obeh občin pobratenih in prav konec tega tedna bodo obisk Srbom v pobrateni obči- ni vrnili krajani Griž.« JANEZ VEDENIK '^9ovsl■ Prenovi) ni Varteks« zapisali, »da so z radi racionalizacije dve prod jalki odpustili, kar pomeni.' se morajo ostale pri proda bolj potruditi.« Resnica pa je naslednja: B' govna hiša Varteks v Celju število delovnih mest svoj uslužbencev zmanjšala ob P' liki obnove trgovine in saiT' stojnega odhoda dveh delav' Za napako se opravičujemo Nov telefonski imenik v tem mesecu je izšel nov telefonski imenik tranzitne centri Ljubljana in sicer v nakladi 215.000 izvodov. Za samo področj glavne centrale Celje je na voljo 36.000 telefonskih imenikov' gaje možno že od ponedeljka 17.10.1988 dalje kupiti na vsehF enotah. Cena broširanega telefonskega imenika je 23.000 d' v platno vezanega pa 26.000 din. V kolikor naročnik vrne s'' imenik, imajo pri nakupu novega 2000 din popusta. V novem imeniku je v Sloveniji 120.000 sprememb, v celjsk'" delu pa 2100. V telefonskih imenikih je zajetih 370.000 naroč'' koVj v celjskem delu pa 34.000. Novost je omrežna skupina KRŠKO. J Popravke napačno objavljenih številk bo ptt po ustalJ^, praksi izdal v mesecu decembru 1988 in bodo na voljo vs^ telefonskim naročnikom na vseh ptt enotah v Sloveniji. OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 7 \}»nko Turnsek Avgusi Čerenak Anton Mackošek Štefan Pohajač Slavko Jezermk celjski gasilci so dobro opremljeni ; Gasilska organizacija je prav gotovo med tistimi, ki ji samo med najmnožičnej- jjmi, ampak tudi med naj- bolje organiziranimi in, y zadnjem obdobju, zlasti dobro opremljena. Ob dnevu gasilca so na prireditvi v Strmecu pode- : Ijli tudi tri zlate plakete Ob- jiinske gasilske zveze Celje, lii so jih prejeli predsednik skupščine občine Celje To- ge Zimšek, sekretariat za IX) pri skupščini občine Ce- lje in načelnik UNZ Celje lanez Paul za konkretno po- moč pri sodelovanju in delu I gasilsko organizacijo, še ■posebej pa pri pripravi in izvedbi letošnjega XI. kon- iresa slovenskih gasilcev, ki je bil junija v Celju. I Zanimiva je primerjava načelnika Gasilske zveze Slovenije Toneta Sentočni- ka, da so morali pri gašenju velikega požara pred leti v delovni organizaciji TAMI v Celju poklicati na pomoč Itevilna društva z opremo iz regije, danes pa imajo takšno opremo že društva v celjski občini. In, če je bila v zad- njem obdobju namenjena velika pozornost tehnični opremljenosti društev, bo v bodoče osebni zaščitni opremi gasilcev, ki so izpo- stavljeni v požarih. Ker smo v mesecu požarne varnosti, smo na zboru gasil- cev celjske občine v Strme- cu pripravili anketo o pome- nu in dejavnosti te humani- tarne organizacije. Janko Turnšek, poveljnik Občinske gasilske zveze Ce- lje: »Gasilci smo pri osvešča- nju krajanov za požarno var- nos veliko naredili in vsako leto opažamo, da je to sode- lovanje boljše. Med po- membnejšimi akcijami je propagiranje za gasilne apa- rate, ki naj bi jih imelo vsako gospodinjstvo. V mesecu po- žarne varnosti so odprta vra- ta vseh gasilskih domov, da ljudje lahko vidijo, kaj ima- mo. Trenutno nam primanj- kuje izolimih dihalnih apa- ratov in ostalih sredstev za osebno zaščito gasilcev. Ve- lik povdarek smo dali tudi alarmnemu sistemu, saj je od tega odvisno, kako hitro bomo prišh na pogorišče.« Avgust Čerenak, povelj- nik za sektor S, sicer pa član GD Vojnik: »V petek zvečer, 21. oktobra, priprav- ljamo sektorsko vajo v višin- skih Črešnjicah, kjer bo so- delovalo devet gasilskih dru- štev z ustrezno opremo. Predpostavka je neznani po- žigalec, požar pa bo v noč- nem času. V nedeljo, 23. ok- tobra dopoldne ob 9. uri bo v vojniškem gasilskem do- mu strokovni posvet s kraja- ni. Dom je že obiskalo okoli 800 otrok osnovne šole in mnogi so izrazili željo, da bi postali naši člani. S šolo do- bro sodelujemo, saj imamo tudi društvo Mladi gasilec« Anton Mackošek, GD Te- harje: »Stiki med gasilci in krajani so se zlasti v zadnjih treh, štirih letih resnično iz- boljšali, posebno pristni pa so bih takoj po vojni, ko smo skupaj gradih gasilske do- move. Danes ljudem ni več vseeno, kako je gasilski dom opremljen in kako deluje ter sami segajo v žep, da bi po- magali nadomestiti tisto, kar še manjka. Kot rezultat vse- ga tega pa je nagel razvoj in napredek v strokovnosti, opremi, tehniki in ne na kon- cu se je tudi požarna zavest pri ljudeh dvignila na visoko raven. Še posebej so za to zaslužni v osnovnih šolah, kjer najmlajšim govorijo o pomenu gasilske organiza- cije.« Štefan Pohajač, predsed- nik GD Dobrna: »Vsako leto v mesecu požarne varnosti naši člani opravijo pregled hidrantov vodnih zajetij, le- tos pa smo začeli tudi z akci- jo gasilski aparat v vsako hi- šo in gospodarsko poslopje. Na Dobrni in v zaselkih bo- mo en dan izrabili za sreča- nje z ljudmi in jim prikazali delovanje gasilnih aparatov. Tudi letos bomo pripravili vajo za šolo, pionirje pa vadi- mo z novo mokro vajo v tro- delnem napadu za sektorski nastop, kot občinski prvaki pa bomo z našo desetino na- stopih tudi na medrepubU- škem srečanju pionirjev ga- silcev Hrvaške in Slovenije v nedeljo v Ormožu.« Slavko Jezernik, predsed- nik GD Strmec: »Ne samo moja, želja vseh članov naše- ga gasilskega društva je bila, da bi bili gostitelji vseh gasil- cev celjske občine ob dnevu gasilca. Naši želji so na ob- činski gasilski zvezi Celje ugodih in takoj smo se lotili akcije, da bi srečanje z vajo in postrojitvijo enot ter teh- nike uspelo. V ta namen smo ob ploščadi pri gasilskem domu postavili tribuno, ki nam bo koristila tudi pri dru- gih gasilskih prireditvah tek- movalnega ah družabnega značaja. Sicer pa je med kra- jani v Strmecu veliko zani- manje za gasilsko dejavnost, v društvu, ki je lani slavilo 80-letnico, je včlanjenih 118 članov združenih v deseti- nah od pionirjev do vete- ranov.« TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Peki na zatožni klopi v času od 30. avgusta do 10. septembra je Pe- karna Laško proizvedla in dala v promet le 12 odstotkov osnovne vrste kruha pečenega iz pše- nične moke TIP 850, sku- paj s Pekarno Celje pa 20 odstotkov. Z uredbo o obveznem dajanju v promet določe- nih količin kruha iz moke TIP 850, ki jo je sprejel Zvezni izvršni svet in ve- lja od 13. avgusta dalje, pa je določeno, da morajo proizvajalci peči najmanj 30 odstotkov osnovnih vrst kruha. Ker te uredbe Pekarna Laško - TOZD Pekarne in slaščičarne Celje niso dosledno upo- števali, so inšpekcijske službe pri Skupščini ob- line Laško zanj uvedle postopek za kaznovanje prekrškov. Zaradi teh razlogov prodajalne niso mogle Ostreči vse večjemu pov- praševanju po tovrstnem ^ruhu, čeprav je tudi res, i^ot ugotavljajo inšpekcij- ^l^e službe, da so same premalo storile pri nabavi '^■tega, saj od proizvajal- cev niso ostro zahtevale, pečejo predpisane ko- ''^ine kruha. Izvršni svet ^očinske skupščine La- ^Ko se je strinjal s predlo- ^^"^ inšpekcijskih služb, bi za čim smoternejšo Porabo osnovnega kruha Pekarne le-tega pekle ..Manjši masi od enega ^'lograma. Proizvajalcem J° tudi predlagali, da bi prodajo ponudili tudi j^esne tipe kruha, ki bi ■^eli realno ceno, da raz- ^.^ijak v ceni med t. i. »so- j.'^lnim<< kruhom in osta- ne bi bil tako velik. VLADO MAROT Gasilci v civilni zaščiti v Grižah so pripravih občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite, kjer je sodelovalo 21 ekip iz krajevnih skup- nosti in združenega dela. Strokovno vodstvo tekmovanja so opravili štab operative in člani Občinske gasilske zveze Celje. Zmagala je ekipa združenega odreda gasilskih enot CZ Žalec, sledijo pa ekipe krajevnih skupnosti Prebold, Vinska Gora, Letuš, Gomilsko, Ponikva pri Žalcu itd. Priz- nanja najboljšim so podelili poveljnik občinskega štaba CZ Stane Lesjak, načelnik Bogdan Pečar in poveljnik občinske gasilske zveze Žalec Ivan Cetina. Vse ekipe so v primerjavi s prejšnjimi leti na podobnih tekmovanjih pokazale pri opravljanju vaj več strokovnosti in znanja. TV Pionirji gasilci na srečanju v KS Galicija je bilo v soboto srečanje pionirjev gasilcev sektorja Šempeter. Zbralo se jih je več kot osemdeset. Naj- prej so pripravili proslavo, nato so si ogledali razstavo spi- sov in risb šolarjev Pirešice in Galicije na temo »gasilec«, potem je bil ogled mini gasilskih domov po zaselkih, tekmo- vanje zbijanje tarče, športne igre in ob koncu piknik. T.TAVČAR Asfaltirali ceste v soboto popoldne je bilo v krajevni skupnosti Galicija slovesno. Odprli so namreč kar štiri odseke krajevnih asfal- tiranih cest in sicer v Zavrh, Galicijo, Pirešico in Hramše. Na slovesnosti je med drugimi govoril predsednik sveta KS Galicija Milan Grobelnik in povdaril, da so ceste pripravili in asfaltirali v dobrih dveh mesecih. Pri tem imajo veliko zaslug občani oziroma uporabniki teh cest. Opravih so več tisoč udarniških ur, prispevali pa so tudi denar. Poleg kraja- nov so pomagali še TOZD Kamnolom-asfalt, SIS za komu- nalo in ceste občine Žalec. Gozdno gospodarstvo Žalec, krajevna skupnost s svojimi sredstvi in številne delovne organizacije iz žalske občine. T. TAVČAR j Ljudski godci in pevci v Laškem Sredi novembra bo republiška Zveza kulturnih organizacij pripravila seminar za učenje petja v folklornih skupinah, ki bo- dal poudarek značilnostim petja posameznih pokrajin. Prvi tovrstni seminar bo dal pregled nad značilnostmi Štajerske in je ' namenjen predvsem vodjem petja v folklornih skupinah. Ob tej priložnosti bodo pripravili še tradicionalno vsakoletno srečanje slovenskih ljudskih pevcev in godcev, ki bo tako kot seminar letos v Laškem. Predstavilo se bo okrog 12 skupin pevcev in godcev Kozjanskega, oziroma s celjskega območja. Prireditev, ki bo v Zdravilišču Laško, bo snemala ekipa Radia Ljubljana. VM Štefan Jug življenje je hotelo, da smo prehitro izgubili zna- nega Celjana Štefana Juga. Tiho, kot je bilo njegovo plodno in delovno življe- nje, se je za vedno poslovil, za njim pa so ostali drago- ceni prispevki, ki bodo za vedno vtkani v delo delov- ne organizacije Klima, dru- štvo ljudske tehnike in raz- lične športne organizacije. Štefan Jug je bil človek, ki je vse svoje življenje za- pisal delu. Ni iskal poti v ospredje prvih vrst, am- pak je ustvarjal in pomagal na različnih področjih, kjer je zdaj nastala vrzel. In to tista prava vrzel, ki jo po- grešamo za plemenitimi in delu predanimi ljudmi. Ve- čino svojih najboljših let je vse od leta 1945 pa do upo- kojitve zapisal delovni or- ganizaciji Klima, kjer je s svojimi mnenji, pripom- bami, predvsem pa kon- kretnim delom pomagal pri uspešni poti razvoja te de- lovne organizacije. Štefana Juga so v kolektivu in iz- ven njega poznali kot po- štenega, vestnega delavca, vedno pripravljenega na aktivnosti za dobrobit to- varne, s svojim komunika- tivnim nastopom in pleme- nito osebnostjo pa je bil uspešen tudi izven nje. Pomembna je bila njego- va vloga v organih uprav- ljanja in velika skrb za pra- vice delovnega človeka. Že leta 1958 je bil med sousta- novitelji društva ljudske tehnike v delovni organiza- ciji Klima, kateremu je ostal zvest vse do smrti. Bil je nadvse uspešen tudi pri razvoju organizacij za teh- niško kulturo na področju Celja, kjer je dvajset let de- lal v izvršnem odboru. Bil je odličen soorganizator vsakoletnega tekmovanja mladih tehnikov, računal- niških dnevov in sejma »Vse za otroka«. Za delo je dobil vrsto priznanj, tako tudi najvišje Ljudske teh- nike Jugoslavije srebrno plaketo Boris Kidrič. Na športnem področju, kateremu sta se zapisala tu- di sinova in večina sorodni- kov družine Jug, je bil akti- ven pri nogometnem klubu Kladivar, prizadeven atlet- ski sodnik, zadnjih deset let pa je razdajal svojo dra- goceno pomoč v vrstah ko- šarkarskega kluba Merx. Slovo od Štefana Juga je bilo težko, vendar ostane prijeten občutek, da nam je zapustil vrsto vrlin, ki jih moramo in jih bomo ohra- njali. dr. MIlan Istenič Ob izteku letošnjega po- letja smo se zadnjič poslo- vili od značajnega moža in odličnega zdravnika, dr- . Milana Isteniča, ki je sko- raj tri desetletja soobliko- val razvoj zdravilišča Roga- ška Slatina in to ne samo na področju zdravstva tem- več tudi kot turistični dela- vec in krajan. Pokojnik seje rodil 5.ju- nij a 1924 na Dobračevi v Žireh v napredni delavski družini. Doma je končal os- novno šolo, nato pa ga je pot zanesla na ljubljansko klasično gimnazijo, kjer ga je v šestem razredu zatekla vojna. Odšel je domov, na- vezal stike s partizani in se jim tudi sam aktivno pri- družil. V bojih je bil ranjen, po zasilnem okrevanju je nadaljeval sodelovanje v NOB s posebnimi naloga- mi. Demobiliziran je bil sredi leta 1945. Po demobilizaciji je na- daljeval s šolanjem, maturi- ral in končal študij medici- ne. Prva službena leta je opravil v bolnici Koper, od koder je prišel v Zdraviliš- če Rogaška Slatina, kjer se je specializiral v balneolo- giji. Tuje delal vsa leta in je bil pri zdraviliških gostih izredno priljubljen. Bil je tudi eden redkih zdravnikov, ki seje aktivno vključil v delo turističnega društva in krajevne skup- nosti, v samoupravnih or- ganih zdravilišča pa je opravljal številne odgovor- ne naloge. Za svoje delo je dobil več priznanj, bilje tudi odliko- van, največje priznanje pa mu je bila prijazna beseda, ki jo je vedno namenil tudi drugim. Umrl je odličen zdrav- stveni delavec, značajen in pošten mož, katerega se bo- mo še dolgo spominjali. LOJZE LIBNIK V SPOMIN dr. Ivan Kopač-Pavček »Ena sama etika je, obča, vseobsegajoča. Zdravniška etika je samo en del - čeprav izredno pomemben del. Hu- mano je torej, da se borimo za podaljševanje življenja, za daljšo, lepšo, prijetnejšo je- sen, primerno povračilo za trud in napore, ah kakor pra- vimo, za minulo delo. Etika zdravnikov, v družbi, ki je humanizem zapisala na prvo mesto v Ustavi, ne more biti višja od družbenih etičnih načel in njih uresničevanja.« V teh skopih stavkih, ki jih je dr. Ivan Kopač izrekel pred dvema letoma, ob nje- govi sedemdesetletnici, je skrita vsa modrost njegove-, ga življenja, udejstvovsinja, bivanja, hotenja, nehanja. Kot mlad zdravnik je bil. vržen v vojni metež, najhuje, takrat, ko je ta legendarni dohtar Štirinajste umikal ra- i njence.jih operiral brezane-{ stezjje pod smreko, pod ko-\ zolcem ali na kmečki peči. j Komandanti so rastli iz boja, zdravnik je moral rasti sam. S partizanskim imenom Pavček je povezana gradnja partizanskih bolnišnic, po- vojno organiziranje zdrav- stvene službe na Celjskem in direktorovanje v celjski bolnišnici. Kljub različnim obvezno- stim, ki jih je opravljal v družbi, ni nikoli zanemaril ljudi, ki so ga zaradi njegove\ preproste besede imeli radi \ in mu zaupali. Stroki, rent-] genskemu aparatu, je ostal zvest vse dotlej, dokler je lahko kljuboval zahrbtni bo- lezni. Ko je letos prejel Potr- čevo nagrado, najvišje priz- nanje v slovenskem zdrav- stvu, je bil že hudo bolan. Kakšno bo ostalo v zgodo- vini mesto moža, očeta in dedka, primarija dr. Ivana Kopača, legendarnega doh- tarja, ki seje kalil v Štirinaj- sti, ni težko uganiti. Sledi bodo ostale in sneg jih ne bo zametel. Vsako leto so se ob svojem »dohtarju« zbrali preživeli ranjenci in z njim vred bajali o stvareh, ki so se resnično zgodile. Zdaj ga bodo oni in mnogi drugi pospremili v grob, a legenda o njem bo živela dalje. ZDENKA STOPAR SlflAN-NOVITEDNIK 20. OKTOBER lat ogovori s fiimsicimi režiserji l'rogramska novost letoš- njega Tedna domačega fil- ma v Celju bodo kulturni večeri in srečanja z jugoslo- vanskimi filmskimi ustvar- laici. Namesto klasičnih po- »ivetovanj o žgočih filmskih temah bodo letos najvidnej- ši jugoslovanski režiserji na avnih tribunah in ob okro- glih mizah govorili o neko- liko bolj specializiranih, & vendar zelo aktualnih vprašanjih o domačem fil- iTM in družbeni stvarnosti. Za živo, poglobljeno raz- pravo z nosilci sodobnih to- tudi prednost pri more- [pejn odkupu zgradbe. gentjungert je izredno le- planinska točka, do kate- je možen dostop tudi iz (lartnega v Rožni dolini, yrha in Lopate, utegne pa jtati zbirališče mnogih biteljev narave iz celjske žalske občine. Člani pla- iske sekcije iz Gahcije, ki er sodi k žalskemu planin- ;[nu društvu, so pri obno- jiežnarije opravili več kot 10 prostovoljnih delovnih pri tem so se najbolj izka- i Ivan Pohole, Ivanka in inci Falant. Vse tri so na lieljski slovesnosti predla- itudi za priznanja sloven- planinske zveze. V ob- i [u so namestili nova okna irrata, uredili pod, elektri- I prebelili stene in proče- [ Vrednost del ocenjujejo Dkrog petindvajset milijo- I dinarjev. Prizadevnim liincem so na pomoč pri- ičili tudi žalska telesno- :lurna skupnost, organiza- 1 združenega ,dela in lipščina občine Žalec ozi- iia sekretariat za SLO. eli pri obnovi zgradbe so reli lansko jesen,^ planin- 1 postojanka na Sentjun- gertu pa bo odprta ob sobo- tah, nedeljah in praznikih. Ob otvoritvi so zbranim govorili podpredsednik Pla- ninske zveze Slovenije Jože Dobnik, predstavnik Med- društvenega odbora planin- skih društev Savinjska ing. Božo Jordan in predstavnik planincev iz Celja profesor Gustav Grobelnik. Ob tej priložnosti so podelili tudi značke za opravljeno Savinj- sko planinsko pot. Med dru- gim jo je prejel tudi Ivan Go- dec iz Žalca, ki je to pot pre- hodil že devetič. Lep kultur- ni program pa so pripravili oktet Podoglarji z Lopaie, ci- trar Franci Roban iz Logar- ske doline, mladinci iz Gali- cije in kantavtorica Saša Aškerc iz Petrovč. V časih, ko primanjkuje denarja na vseh koncih, je otvoritev nove planinske po- stojanke vsekakor pomem- ben dogodek, jasno pa je, da se to ne bi moglo zgoditi brez izjemne požrtvovalnosti pla- nincev. JANEZ VEDENIK Nov prospekt hotela Evropa Hotel Evropa iz Celja je v sodelovanju z Emona ho- teli izdal nov prospekt, kije v obliki zgibanke, v besedi in sliki pa nam poleg same- ga hotela in njegovih zmog- ljivosti predstavlja še širšo okolico in njene naravne ter kulturne znamenitosti. Zgibanka je formata 21 X 10 cm, besedilo pa je napisano v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Pro- spekt so izdali v nakladi 30.000 izvodov. J. V. RTC »Golte« je že objavil cene dnevnih smučarskih vozovnic v prihodnji smu- čarski sezoni. Do novega leta bo cena dnevne vozovnice za odrasle smučarje 20 tisoč din, za otroke do desetega le- ta starosti pa 14 tisoč din. Po novem letu bodo cene neko- liko višje, tako da bo dnevna smučarska vozovnica za odrasle 25 tisoč din, za otro- ke pa 18 tisoč din. Na Golteh so pripravih za prihodnjo se- zono obogateno izvenpenzi- onsko ponudbo. Pripravili so posebne programe smu- čarske šole, vrtec na snegu, tekmovanja za rekreativce in tekmovalce, smučarske za- bavne prireditve z igrami na snegu, prirejanje sindikalnih prireditev, tekaške priredi- tve in turno smuko. Organi- zirali so tudi izposojo smu- čarskih oblačil in opreme. Na Golteh obljubljajo tudi izboljšane avtobusne zveze, ceste ter še boljšo reditelj- sko, zdravniško in reševalno službo. Poleg rednih vzdrže- valnih del bodo oktobra kon- čali z remontom nihalke Že- kovec. Največja pridobitev bo nova dvosedežnica Smre- kovec. BJ Zasoljene bele poljane Večina turističnih agencij je že izdala kata- loge s ceniki za zimske počitnice. Kot vse kaže, si bo lah- ko radosti behh poljan privoščilo le malo ljubite- ljev smučanja, saj so cene dokaz zasoljene. Za teden dni bivanja in smučarsko karto bo treba v sloven- skih smučarskih središ- čih plačati od 600 tisoč pa tja do 800 tisoč dinarjev na osebo, cene za smuča- nje na tujem pa so seveda še višje. Programe za zi- mo 88/89 lahko dobite v vseh turističnih agenci- jah v Celju, res pa je, da ponekod nudijo tudi možnosti obročnega od- plačevanja. J. v. Razvijanje turistične miselnosti Na Rečici si turistično društvo prizadeva za lepšo podobo kraja Na Rečici ob Savinji, sli- kovitem trgu pod Mozirsko planino, so ustanovili turi- stično društvo pred tremi leti. Društvo se torej ne mo- re ponašati z bogato zgodo- vino, kot se lahko mozirsko ali gornjegrajsko. Ustanovi- li so ga zaradi tradicionalne turistične prireditve »Va- ška olimpiada«, zdaj pa je izrazito tudi prizadevanje za čistočo kraja. Vaška olimpiada je znano, šaljivo tekmovanje med za- selki rečiške krajevne skup- nosti. Zadnje leto so pro- gram razširili na več dni. V petek so prireditve »Pod vaško lipo«, kjer se predsta- vijo citrarji, tamburaši in fol- klorne skupine, v soboto pa se zvrstijo športne priredi- tve. V nedeljo se na Vaški olimpiadi zaselki pomerijo Jože Skončnik, predsednik društva. v šaljivih igrah, kjer je veliko smeha. »Paziti moramo tudi, da ne pride do prepirov med ekipami,« pravi predsednik Turističnega društva Jože Skončnik. »Med Rečičani se turistič- na miselnost zelo razvija«, meni predsednik Skončnik. »Predvsem glede čiščenja kraja.« Rečičani so lani, v ak- ciji Turističnezveze Sloveni- je zasedli s svojo urejenostjo kraja 4. mesto med manjšimi slovenskimi kraji. »Letos smo, da se urejenost še iz- boljša, pristopili še resneje. Čistih smo nabrežja, postavi- li klopi, koše za odpadke in vse drugo, kar lahko prispe- va k lepšemu videzu kraja.« »Kar se tiče privabljanja turistov na Rečico, še ne mo- remo ponuditi veliko. Ima- mo le eno boljšo gostilno. Lahko jim pokažemo stari pranger, ki smo ga lani pre- stavili na vidnejše mesto, grad Rudenek, ki je žal v raz- valinah, in nekaj manjših tu- rističnih zanimivosti.« Go- stilna Atelšek ima 10 ležišč, kmečki turizem Čremešnik pa tudi približno enako šte- vilo ležišč. V krajevni skup- nosti, v Varpolju je odličen kamp »Menina«, ki lahko sprejme 300 prikolic. Jože Skončnik vidi turi- stično perspektivo Rečice v razvijanju rečiškega šport- nega centra. »V Gornji Sa- vinjski dolini smo bili prvi, ki smo zgradili teniško igriš- če.« Igrišče je zelo dobro obi- skano in ima tudi razsvetlja- vo. Igrišče, ki je zelo dobro izkoriščeno, bo tako dostop- no še večim športnikom ozi- roma turistom. Načrtujejo tudi gradnjo balinišča in otroškega igrišča. BRANE JERANKO porna melioracija na ZepinI kioracije na območju ne, kamor sodijo kata- Jia območja Trnovelj, ovžlaka in Šmiklavža, 'edvidene v srednjeroč- Ijnačrtih občine. Dela bi [Eli pričeti v teh mese- končali pa bi jih konec lodnjega leta. Melioraci- I i opravili na 94 hektarih .ršin, kjer so včasih ko- glino za potrebe ope- le na Ljubečni, vendar eje v postopku priprav I Jcnilo. ibudo za izvedbo rnelio- je dal Hmezad Žalec- itijstvo Celje z name- , da se usposobi in sani- imljišče in s tem poveča intenzivnost kmetijske pro- izvodnje. S predlogom so se strinjali tudi-zasebni lastniki zemljišč na območju. Uved- bo postopka je medtem že sprejela skupščina Kmetij- sko-zemljiške skupnosti ob- čine Celje, potrdili pa sta jo tudi sekciji za kmetijstvo v prizadetih krajevnih skup- nostih Trnovlje in Ljubečna. Predračunska vrednost zna- ša skoraj 225 milijonov di- narjev, od tega bi Zveza vod- nih skupnosti Slovenije pri- spevala 90 odstotkov nepo- vratnih sredstev, ostalo pa bi bila bančna posojila lastni- kom zemljišč. Na zadnji seji je imel celj- ski izvršni svet na dnevnem redu tudi obravnavo osnut- ka odloka o melioracijskem postopku na območju Žepi- ne. Vendar pa je razpravo o tej točki preložil. Celjsko društvo za varstvo okolja je namreč že nekaj časa opozar- jalo, da je zemlja na nekate- rih območjih zelo onesnaže- na, kar velja tudi za Žepino. Zato so se mnogi začeli upra- vičeno spraševati, ali ima smisel vlagati sredstva v pro- jekt, ki je že v zasnovi zgre- šen in ne bo prinašal neopo- rečne hrane. Razprava je ta- ko za nekaj časa preložena, kakšna bo usoda načrtovane melioracije, pa še ni jasno. TC Kmetijska preskrba v Petrovčah v Zadružni organizaciji v Petrovčah je bilo že dalj časa čutiti željo, tako kmetov, kakor ostalih krajanov, da uredijo prostore v Zadružnem domu Petrovče in da bi odprli trgo- vino s kmetijskimi potrebščinami. S pripravami prostorov so pričeli v začetku letošnjega leta in v soboto so novo trgovino, ki ima s prodajnimi in s skladiščnimi prostori več kot tisoč kvadratnih metrov, odprli. Zbrane je najprej pozdravil predsednik zadružnega sveta TZO Petrovče Ivan Razboršek. nato pa je spregovoril uprav- nik TZO Petrovče Rudi Trobiš in med drugim povdaril: »Predmet poslovanja trgovine je po vzorcu ostalih kmetij- skih preskrb v Savinjski dolini. Poleg te dejavnosti smo se odločili še za dodatno, kije prva tovrstna v Sloveniji. Oprav- ljali bomo komisijsko prodajo rabljene kmetijske mehaniza- cije. Vrednost vseh del z opremo znaša 260 miljonov di- narjev. >- V nadaljevanju je spregovoril še direktor KZ Savinjska dolina Vlado Kralj, nato pa je Franc Oset kot najstarejši kmet izročil ključe nove trgovine poslovodju Janezu Šumaku. Na sliki: Med govorom direktorja KZ Savinjska dolina Vlada Kralja. T.TAVČAR a Svibnem prva podružnica mečke zveze v laški občini 'ibnčani so zlasti zadnji |eti precej besed namenili 'am tamkajšnjih kmetov. I so bili, ki so se zaradi IPSočih pogojev odločili 1'ekinitev oddaje mleka in ! tudi vzpodbudili sklic '«mske konference »etijstvu v laški občini l>K SZDL. I Svibnem menijo, da je Zadruge na njihovem po- ^ slabši, kar je prav goto- "^i posledica oddaljenosti ijdeža. Njihova želja je, da 'glas kmeta bolj prisoten ^tih področjih, kjer se od- ^njem oziroma usodi nje- t'proizvodov. se je minuli petek na ^ern sestal iniciativni od- 1^ Ustanovitev podružnice kmečke zveze in '■^ske kmečke mladine. , "laj bi se vključili iz kra- . skupnosti Jagnjenica, Svibno, Vrhovo in Zi- ■^^ost. Dogovorili so se, da 'snovni občni zbor prvo nedeljo v novembru ob 10. uri na šoli na Svibnem. Na njem bodo predstavili vlogo, ki naj bi jo podružnica odigrala na njihovem področju in izvolili organe. Upravni odbor, ki bo štel 11 članov, bo iz vrst goz- darjev. Kmetijske zadruge, Krajevne konference SZDL, mladinske organizacije in kmetov. Vsi člani podružnice Slovenske kmečke zveze bi bi- li hkrati tudi člani Odbora za varstvo človekovih pravic. V tem trenutku razmišljajo, da bodo pozornost namenili razpravam o sedanjem organi- ziranju zadružništva, prav tako pa imajo namen budno sprem- ljati spremembo zakonodaje na področju gozdarstva, da gozd ne bi postal kmetu še bolj odtujen. Iniciativni odbor, ki je prisluhnil željam kmetov, ugotavlja, da bo podružnica Slovenske kmečke zveze na Svibnem imela dovolj dela. VLADO MAROT Rudi Trobiš, upravnik Temeljne zadružne organizacije v Petrovčah: »Po obsegu proizvodnje je naša zadružna organi- zacija največja v Kmetijski zadrugi Savinjska dolina. Teritori- alno vključujemo območja KS Liboje. Petrovč. Galicije in Vin- ske gore. Zaščitenih kmetij je kar 143, poleg tega pa še 235 mešanih kmetij. Hmeljarji gojijo hmelj na 115 ha stalež živine na našem območju je 3000 glav. od tega 1300 krav. Odkup mleka planiramo na 1.050.000 litrov. V organiziran odkup mleka je vključenih 160 kmetij. Kmetje bodo letos spitali 750 glav govedi, rejci piščancev 500 ton brojlerjev. pridelali pa bodo še 275 ton zelja in 100 ton ostalih povrtnin.« X. T. Ugriz v prihodnjo letino škoda, ki jo je naredila suša, bo kazala zobe še pri- hodnje leto, ugotavljajo v konjiški občini, kjer so bi- le najbolj prizadete višin- ske lege in področja na plit- kih peščenih tleh. Izpad pri- delkov v zasebnem in druž- benem sektorju je izjemno velik. Za ugotovitev škode je ko- njiški izvršni svet imenoval posebno strokovno komisi- jo. Glede na velikost škode, ki je po prvotni oceni prese- gla 3 odstotke družbenega proizvoda doseženega v ob- čini v minulem letu, je izvrš- ni svet sprejel sklep, da je potrebno škodo oceniti indi- vidualno po metodologiji ce- nitve škode elementarnih nesreč v kmetijstvu. V obči- ni so imenovali razširjeno komisijo, ki je naredila oce- no in pripravila dokončno poročilo o škodi. V oceni so zajeli 1167 za- sebnih kmetijskih gospodar- stev in posestva Km^etijske zadruge Slovenske Konjice. Konjiška občina je usmerje- na v živinorejo, to panogo pa je suša z izpadom pridelkov močno prizadela. Posledice so na dlani: zmanjšanje os- novnega staleža goveje živi- ne. To pa bo čutiti še nasled- nja leta. Prav tako se bo ško- da poznala še drugo leto v sa- djarstvu. Zmanjšan pridelek bo vplival na manjši do- hodek. Skupna škoda v obeh sek- torjih je 5.5 milijard dinarjev, kar pomeni 7,4 odstotkov družbenega proizvoda minu- lega leta, je v dodatnem oce- njevanju ocenila komisija in pri tem upoštevala posredno škodo, ki je nastala ob suši. M. PODJED 10. STRAN - NOVI TEDNIK 20. OKTOBEI DO ERA TITOVO VELENJE TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI Cilj: vrhunska vina Kaj pomeni preusmerjanje li višji livaliteii na podlagi vlaganja znanja in sredstev, so v zadnjih letih dobro pokazali v DO Era, Tozd Vino Šmartno ob Paki Kot trgovina na debelo z alkoholnimi in brezalko- holnimi pijačami so pravza- prav edini specializirani grosist v Sloveniji za vse vrste pijač. Trenutno razpo- lagajo s tremi skladišči in to v Smartnem, Celju in Za- gorju in preko njih oskrbu- jejo trgovske in gostinske delovne organizacije ter za- sebnike na teh območjih. Mič več samo polnilnica Za razvoj tozda pa je izred- nega pomena druga dejav- nost, ki ji namenjajo veliko pozornost in tudi izjemno zavzetost vseh zaposlenih. »Do leta 1983 smo pri nas polnili vina brez geografske- ga porekla. Odločili smo se razširiti paleto vin tako, da bi prešli k višjim kakovostim,« nam je povedal o začetku preusmerjanja tozda direk- tor Gvido Omladič. Pot ni bi- la lahka, saj so bili praktično brez lastnega proizvodnega zaledja. Vodila jih je želja, da komercialna klet postane proizvodna. Vedeli so, da jih čaka pet do deset let trdega dela. Danes so pr\d rezultati že več kot očitni. Omenimo nekatere. Virštailjčan . Zelo pomemben je samou- pravni sporazum, ki ga je Tozd Vino sklenil s Kmetij- skim kombinatom Šmarje (Sozd Hmezad) o dolgoroč- nein poslovnem sodelovanju pri proizvodnji in plasmanu vina Virštanjčan. Gre torej za skupno pridelavo grozdja vinske trte v obstoječih vino- gradniških nasadih ter nasa- dih, ki bodo pričeli roditi v času trajanja omenjenega sporazuma, predelavo tega grozdja v vinski mošt, nego vinskega mošta in vina ter skupno trženje in prodajo vinskega pridelka s šmar- sko-virštajnskega vinorod- nega okoliša. Virštanjčan, ki se danes ponaša z zaščitno znamko slovenskih vin, je bil dobro sprejet pri potrošnikih in gre izjemno dobro v prodajo. Cilj sodelovanja je proiz- vodnja in plasman 15.000 hektolitrov kvalitetnega vi- na z geografskim poreklom, ki je že dosegel zlato značko zaščitenih slovenskih vin. Tako je KK Šmarje prevzel obveznost, da vzdržuje, ob- navlja in neguje vinograde s težnjo za vrhunskimi sorta- mi, opravlja odkup in prede- luje grozdje v mošt ter ga pri- pravi za transport, Tozd Vi- no pa je zadolžen za prevzem mošta, donegovanje in hra- njenje vina v kleti, polnitev ter plasman na tržišču. SIcupna vlaganja Opredelili so tudi skupna vlaganja, ki so jih zastavili v štirih fazah. Prva predstavlja obnovo, vzdrževanje in nego vinogra- dov, kar bo potekalo nepre- kinjeno skozi vse obdobje. Druga je izgradnja odkup- no-predelovalne postaje Imeno; pričetek lani, zaklju- ček letos. Tretja faza predstavlja raz- širitev kletnih kapacitet in posodobitev polnilne linije v Šmartnem ob Paki. Delna uresničitev te naloge je bila opravljena že lani, dokončno pa bo investicija izvedena prihodnje leto. Zadnja faza pa predstavlja razširitev predelovalnih ka- pacitet v Imenem v l^tu 1992 in nakup nove polnilne linije v Šmartnem ob Paki leta 1993. V skupni proizvodnji so se odločili za 70 odstotkov be- lih in 30 odstotkov rdečih sort vina. Vinski pridelek bodo postopoma zviševali 'od letošnjih 8000 hektolitrov preko 15.000 leta 1991 do 20.000 hektoUtrov v obdobju med leti 1993 in 2003. Seveda so veliko pozor- nost namenili organizirani obnovi vinogradniških povr- šin. Ta poteka na 482 ha in sicer v Bistrici ob Soth, Ime- nu, Kozju, Pristavi, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah. Neorganizirana obnova - in- dividualni proizvajalci - predstavlja 50 hektarjev, ostali obstoječi starejši nasa- di pa 150 ha, kar predstavlja skupno površino 682 hektar- jev. Dela dovolj in vina tudi. Rajoni In olcoiiši Preden pa so sploh začeli s tako obsežnimi načrti, je bilo potrebno urediti še vr- sto dokumentov, nam je po- vedal Gvido Omladič. V Sloveniji so trije vino- rodni rajoni: podravski, po- savski in primorski. Posa- mezni rajon, sp razdeljeni v okoliše. Tako Šmarsko-vir- štanjski sodi v posavski rajon. Šmartno je bilo izven tega okoliša, zato je bilo potrebno dopolniti pravilnik o rajoni- zaciji vinogradniškega ob- močja SR Slovenije, saj ta natanko določa, katere trte lahko sadijo v posameznih vinorodnih okoliših. Dopol- nitev pravilnika je terjala ve- liko strokovnega dela in do- kazovanja. Glede na agrobi- ološke in tehnološke lastno- sti so sorte vinske trte, ki jih je dovoljeno saditi, razvršče- ne v priporočene in dovolje- ne sorte. Priporočene sorte so tiste sorte plemenite vin- ske trte, ki na določenem vi- norodnem območju zagotav- ljajo proizvodnjo vin z geo- grafskim poreklom (namiz- na, kakovostna, vrhunska) ter predstavljajo gospodar- sko osnovo za razvoj vino- gradništva in vinarstva na določenem vinorodnem ob- močju. Vrsta dobrih vinorodnih leg (Veliki vrh, Gavce, Slati- ne in druge) v občini Velenje ni bila zajeta v omenjenem pravilriiku, prav tako pa tudi klet v Šmartnem ob Paki, za- to so iz Ere, Tozd Vino Šmartno ob Paki predlagali republiškemu komiteju za kmetijstvo razširitev obsto- ječe severne in zahodne me- je šmarsko-virštanjskega vi- norodnega okoliša. Na podlagi strokovnega mnenja in elaborata je bil po- dan predlog za novo mejo šmarsko-virštanjskega oko- liša in sicer Frankolovo-Vi- tanje-Plešivec-Bele vode -Ljubija in dalje ob Savinji do Polzele. S takšnim premi- kom meje se seveda v občini Velenje odpirajo velike mož- nosti za razvoj vinogradni- štva kot panoge v kmetij- stvu. Za tozd Vino Šmatno ob Paki pomeni to pridobi- tev lastnega proizvodnega zaledja in uresničenje cilja: preusmeritev iz komercialne kleti v proizvodno. Zakon o vinu namreč določa, da se kakovostna vina lahko pol- nijo samo v rajonu, vrhun- ska pa samo v okolišu. Razvojni program Vinogradništvo v občini Velenje do sedaj kot panoga ni bilo posebej obravnavano. Obstoječi vinogradi so vzni- kli na samoiniciativo kme- tov. Na najbolj sončnih le- gah so imeli pred trtno ušjo žlahtno trto, po njej pa se je večina usmerila na samorod- nice. Zadnjih nekaj let so za- čeli z obnovo že obstoječih nasadov z žlahtno trto. Od belih sort so najbolj zastopa- ne laški rizling, ranfol in beli pinot, od rdečih pa modra frankinja. Ves pridelek so kmetje predelali doma po klasičnem postopku in ga v glavnem doma tudi popili. V razvojnem programu Ere predvidevajo nuj novo že zasajenih pi Najprej pa bo potreb^ naniti vinogradnike ^ membami, kijih prin^ širitev rajona. Načrt d vinogradov bo zajemj nizacijo nakupa trsni Ijenk, izbiro sort za močje v skladu s p kom, določitev najp-.: nejše podlage, dolo^ j stem naprave nasadu; ganizirali bodo tudi pO valno službo in pripra ganizacijo odkupa pij Erin tozd Vino Smarj Paki, ki ima kletne in; niške kapacitee dovoj ke za sprejem tržnih \ je tako nosilec razvoji gradništva in vinarstv čini Velenje. Vina In kakšna so vina \i ša v katerega je sede^ čena tudi klet v ŠmI ob Pak? I Raziskave bodo usnj na Chardonay, Kerne) ni silvanec, Rizvanec,, ] pinot, Zvveigelt in Rei j zling, V Smartnem so se c . za dva vzorčna nasada j sta pokazala, katera 'j vrst bo najbolj ustreza tevam kakovostnega ^ ; hunskega vina. RezuHi: do znani leta 1991, iia zavzetost vseh zap' v Tozdu Vino Šmafs) Paki pa je porok, da tisi gradništvo v občini 1oj zaživelo. i 20. OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 11 puntigam ali Umetnost pozabiti lak je naslov romana av- strijskega pisatelja Geralda 5zyszkowitz-a, rojenega v Gradcu leta 1938. Romanje iiapisan seveda v nemščini, saj tijegov avtor Nemec - Av- strijec, ki pa tu in tam razu- ne tudi kako slovensko be- icdo. To se lahko prebere tu- li \- romanu. N e bi vam napisala tega pi- ;nia. če ne bi bil roman iz- •edno zanimiv tudi za nas Jlovence v tem štajerskem elu Slovenije. Posebno za iste, ki so težka leta nemške kupacije osebno doživljali 1 srečno preživeli. Za stoti- le, pravzaprav tisoče mrtvih )orcev za svobodo in prem- logih talcev pa kakor neka ddolžitev, mogoče opraviči- 1) (če je to seveda sploh mo- f)če). Tudi avtorjeva razlaga a nacistični razcvet do že olestnih mej na oni strani nemškem Gradcu, je zelo animiva. Sam je povedal že radijski oddaji v Celovcu, aj gaje privedlo do tega, da sploh napisal ta roman. *Ied drugim tudi zloglasna |/aldheimova afera in to le- ošnje leto spomina ob 50. 'bletnici priključitve Avstri- -v^ k Tretjemu rajhu. i V ponedeljek zvečer, 12. |iptembra je avtor sam bral dioinke iz svojega romana 'i celovški Hiši umetnikov Kiinstlerhaus). Slučajno !rn ta dan poslušala celov- i radio, ko so poslušalce )veslili o tej večerni prire- t\-i. Takoj sem se odločila, i zvečer grem v mesto in '..'-luhnem branju že po ra- u simpatičnem glasu av- rja. Tudi njegove razlage in ijripombe k romanu so mi !'leč že ob poslušanju v ra- , u, všeč in po meri onih, ki ikdar ne smejo pozabiti, akšno barbarstvo se je do- ajalo v času nemškega na- izma pod vodstvom norega odje Hitlerja. Nekaj pred deveto uro zve- - je ob številni udeležbi slušalcev. velika večina je ia mladih, avtorja romana redstavil g. Dickermann od RF. Povedal je, daje Szysz- jwitz-ev roman "Punti- im« bestseller posebne vr- e in avtorju istočasno česti- 1 ob petdesetletnici rojstva. Povedal je še, da pisatelja ve- že tesno prijateljstvo z zna- nim koroškim pisateljem in dramatikom Petrom Turrini- jem. Pisatelj Szyszkowitz je brez obotavljanja nato sam povedal, da so bili njegovi predniki sicer simpatični lju- dje, tako njegov stari oče, kot oče, pa vendar vneti na- cisti. Ni jih prav nič opravi- čeval, zato pa jih je poskušal predstaviti takšne, kakršni so pač bili v svojem romanu »Puntigam«. To je pravza- prav družinski roman, tako je dejal, v katerem nastopajo člani njegove družine. Ob pisateljevem zavzetem branju me je kdaj pa kdaj kar mrzlo spreletelo, tako je vse dogajanje v vojnih letih nazorno opisano. Knjigo z 283. stranmi sem zatorej vsa radovedna tudi kupila. Prebrala sem jo potem doma tako hitro, kot doslej še no- bene. V romanu oživijo vsi nek- danji nacistični veljaki, ki so znani tudi našim Štajercem, kot npr. Steindl, Uiberrait- her in drugi. Pa tudi z ljudmi odpora proti hitlorjevski voj- ni mašineriji in blazni ide- ologiji, se srečamo v roma- nu; od Puntigamove Marija- ne, ki je glavna protagonist- ka romana do grofa von Sta- uffenberga ter oficirja Szo- kolla in drugih. Vsa dogaja- nja so opisana po pripovedo- vanju številnih še živih prič iz tedanjih časov, zato so ta- ko blizu resničnim. Celo naš štajerski obmejni viničar odigra svojo vlogo v romanu. Na neoštevilčeni 284. stra- ni knjige se pisatelj zahvali vsem onim, ki so mu s svoji- mi spomini pomagali tako nazorno opisati zanimiv^e do- godke iz ničkaj lepe prete- klosti. Tu navaja tudi knjige kot vire, brez katerih bi ta njegova knjiga roman, ne m.ogla biti takšna, kakršna je. Pri vsem tem pa ne sme- mo spregledati dejstva, daje avtor konec vojne leta 1945 dočakal le kot sedemletni deček. Roman je prirejen tudi za gledališko predstavo in bi naj bil uprizorjen na Salz- burških slaynostnih igrah ali pa na Štajerski jeseni v Gradcu. Ob priliki pa mo- goče tudi na celovškem gle- dališkem odru, tako je mi- mogrede omenil avtor na bralnem večeru. Ob tej zad- nji pripombi je med poslu- šalci nekako spontano zavr- šalo. Slišalo pa se je kot gre- nak in dvomljiv nasmešek, pač zaradi znane koroške stvarnosti tukaj v Celovcu. Češ, to pa tukaj skoraj goto- vo ne bo mogoče! Preden smo se pozno zve- čer po treh urah zanimivega branja in pogovora razšli, je še meni avtor v knjigo zapi- sal: »Gostu iz Savinjske doli- ne - prisrčno Gerald Szysz- kowitz«. Drugi dan po tem večeru sem poklicala v celovško knjigarno »Naša knjiga« di- rektorico dr. Helgo Mračni- kar-jevo ter jo seznanila s tem bralnim večerom, kjer na vso žalost, od njih nikogar ni bilo. Danes, v četrtek 22. sep- tembra tega spominskega le- ta 1988 pa mi je dr. Mračni- karjeva v celovški »Naši knjigi« z veseljem povedala, da so že storili vse potrebno za dovolitev prevoda te knji- ge v slovenščino. Imajo da tudi že prevajalca, nekega zgodovinarja, ki je v prevaja- nju dovolj izkušen. Upam, da bo zadeva stekla in da bo- mo mogoče čez eno leto ali še prej lahko prebrali roman v slovenščini. Jaz ga bom za- gotovo še enkrat prebrala, prevedenega v moj materin- ski jezik. V. A. O. iz Celovca Šmartinskemu jezeru se obeta »pomlad«!? Ko sem v Novem tedniku po naključju odkrila članek Toneta Vrabla »Šmartinsko jezero zamenjalo Bled«, me je že sam naslov pritegnil. Doma sem namreč le približ- no sto metrov od tega turi- stičnega bisera prihodnosti in zanimalo me je, v čem bi naša mlaka lahko zamenjala Bled. Od stavka do stavka se mi je začudenje stopnjevalo. Priznati morate, da finale evTopskega prvenstva v pod- vodni orientaciji le ni od muh. Nič se ne bi čudila, če bi domači »plavutkarji« blo- dili po tej neokrnjeno necivi- lizirani naravi, ampak evrop- ska elita... Iz vsebine sem razbrala, da se je vse dogajalo v bližini bifeja Jezero. Ze ob tem po- datku me je zajel val sm.eha. Veste, težko sije predstavlja- ti športnike, ki so prevandra- li že nič koliko sveta, strpane v dolino Šmartinsko, pre- puščene na milost in nemi- lost omenjenemu bifeju. Za- koncema Žagar nič ne oči- tam; brez dvoma sta sposob- na zadovoljiti običajne goste, navajene enolične ponudbe. Čeprav Tone Vrabl trdi, da sta poskrbela za vso to pisa- no množico, vendarle ostaja vprašljiva tista druga, ne sa- mo eksistenčna ponudba. Tej drugi bi najbrž tudi koU- kor toliko dobro opremljena blagovnica bila težko kos. Če meje sama lokacija tek- movanja spravila v smeh, me je podatek o predzadnji dan zidanih sanitarijah dobesed- no »vrgel«. Kje drugje bi bil ta podatek šala leta, pri nas pa je kruta resničnost, ob ka- teri se vprašaš, zakaj naših pet minut pred dvanajsto ta- ko dolgo traja. Sami rezultati tekmovanja niso bili satirični, zato se je v tem delu moj smeh pomi- ril. Pa ne za dolgo. Ugotovi- tev, da je Šmartinsko jezero razen drobnarij (razglednice, spominki...), ki so zaradi na- glice pač izostale, svoj med- narodni športni krst dobro prestalo, me je spet spravila v dobro voljo. O, ti ljubi bogi Kaj pa bi bilo na tej potenci- alni šmartinski kartici? In- gradove sanitarije obdane s soncem in zelenjem bi po- leg vodne gladine vsekakor prišle v poštev, saj drugih novih objektov tako ni. Zaključek članka je bil je- drnato optimisitčen; par sto metrov asfalta, tu in tam ulična svetilka in svetovno prvenstvo nam ne uide. Slednje bo zaradi županove vzhičenosti nad orientacij- skim mitingom lahko izved- ljivo; osebno je namreč ob- ljubil, da se bo denar že mo- ral nekje izpraskati. Postavljata se mi vpraša- nji, ali sem res preveč opti- mistična in ah je toplo sonce in opojno zelena trava zasen- čila oči tovarišu Vrablu in ostalim veleoptimistom. Bojim se, da navkljub mo- jim mladim letom ne bo do- čakala svetovnega prven- stva. Sicer pa naš vsakdan zahteva pospešeno dejav- nost na drugih področjih, pomembnejših od podvodne orientacije, organizacijo po- dobnih tekmovanj pa bi v bodoče veljalo zaupati ti- stemu, ki bo zalogaju resnič- no kos. MIRA yiNDER, Lešte 1, Škofja vas Mladinski filmi Že več let imamo ob sre- dah in sobotah na sporedu mladinske filmske predsta- ve. Program oziroma ogled brezplačnih predstav nam omogočajo tudi delovne or- ganizacije. Izbor filmov, na- menjenih za ta program je težaven predvsem iz dveh razlogov: 1. Zadovoljil bi naj gledal- ce od 5. pa tja do 16. leta 2. Iz filmskega fonda pri naših distributerjih je izred- no težko izbrati 53 filmov let- no, s tem da bi se čimmanj ponavljali. Zaradi navedenega se je na sporedu znašel tudi film - znastveno fantasitčnega žanra »VRNITEV GODZI- LE«. Kot že tov. Jurko sam ugotavlja, si mladi želijo tudi take zvrsti filmov. Obisk, ki ga spremljamo, je bil tudi na teh predstavah zelo velik. Zvrst fantastičnih filmov pa žal ni primerna za vse mlade od 5. do 16. leta. Naša krivda je v tem, da nismo opozorili, da film ni za otroke. Prizori v fantastičnih fil- mih so žal večkrat zastrašu- joči (že Bedančeve hudobije v našem priljubljenem do- mačem mladinskem filmu o Kekcu, nam povzročajo te- žave, saj majhni otroci jočejo in večkrat s starši zapuščajo dvorano). S tem ne želimo zagovarjati prizor, ki ga na- vaja tov. Jurko, zato omogo- čamo na brezplačnih mla- dinskih predstavah sprem- stvo brez vstopnine staršem, dedkom, starejšim bratom itd. Glede samega letošnjega sporeda lahko povemo, da je bilo na programu oziroma še bo od 50 filmov kar 12 risank in 10 takih filmov, ki so na- menjeni otrokom do 10 leta starosti. Sam obisk, ki ga spremljamo, in, kot ugotav- lja tudi tovariš Jurko za novo risanko o Asteriksu, pa žal kaže, da je mnogo manjši, kot je to pri filmih pustolov- skega, fantastičnega aU dru- gega podobnega žanra. O »znanih celjskih klošar- jih« le to; za nas je vsak obi- skovalec enako dobrodošel, dokler ne povzroča nereda. Vinjenim obiskovalcem pa ogleda ne dovoljujemo. V kolikor povzroča obisko- valec nered, je dolžan posre- dovati naš reditelj. Če pa sa- mi delavci Kinopodjetja ne uspemo, pokUčemo na po- moč delavce, ki so za to pri- stojni. Na koncu bi radi povdarili, da obiskovalec lahko dobi okvirno informacijo o pri- mernosti filma pri reditelju oziroma prodajalcu vstopnic. KONOPODJETJE CELJE Srnjaček Bambi In neprijazni lovec Sem mlada bralka vašega časopisa in v njem berem le- pe in zanimive, a tudi nepri- jazne stvari. Tudi meni se je zgodila krivica. Imeli smo srnjačka Bam- bija. Dobih.smo ga 2. junija, ko smo nabirali krmo za pra- šiče. Bil je lačen in izčrpan, saj se je kar opotekal. Bratu in meni se je srnjaček zasmi- lil, zato sva ga odnesla do- mov in mu dala mleka. Po dudi smo ga hranili tudi na- slednje dni in srnjaček, ki smo mu dali ime Bambi, je lepo rasel. Nekega dne pa je prišel tovariš Marjan Deže- lak in rekel mami, da so pri šli po Bambija. Mama je de jala, da ga ne damo, ker g.' imamo vsi radi. Vendar pa je Marjan Deže- lak dal zadevo naprej do in- špektorja in 29. avgusta je spet prišel v spremstvu ene- ga lovca. Bambija sta zaprla v prtljažnik. Še sedaj vidim, kako me je milo pogledal. Zbežala sem v sobo in zajo- kala. Vem, da ga ne bi mogla imeti, a se vseeno vprašam, zakaj mora biti tako. ZDENKA RAZBORŠEK Tudi jaz, mati otroka sem ogorčena nad takšnim rav- nanjem in nad besedami, ki jih je ob tej priložnosti izre- kel tov. Mihev. Nam, gara- škim hribovskim kmetom še ne preti takšna lakota, da b. morah mlade srnjačke dajati v lonec. ANA RAZBORŠEK. Marijina vas, Jurklošter prhteoltve V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes .n jutri gostili člane Prešernovega gledališča iz Kranja. Gostje se bodo predstavili z delom Dominika Smoleta Antigona, danes ob pol osmih zvečer za izven, jutrišnja predstava ob 10. uri dopoldne pa bo zaključena za Tehni- ško šolo Celje. Celjski ansambel pa bo jutri in v soboto gostoval v Slo- venskem Primorju. Jutri se bodo na dveh predstavah predstavili v Izoli, kjer bodo igrali mladinsko igro Daleč od dvorca, v soboto pa v Kopru z Opero za tri groše Bertolta Brechta. V Klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšiče- vem trgu v Celju bosta jutri gostovala mariborska kitarista Peter Andrej in Bojan Sedmak. Njun nastop akustičnih songov se bo pričel ob 20. uri. V cerkvi v Strmcu bo v nedeljo, 23. oktobra ob 18. uri skupen koncert ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in moškega zbora DPD Svoboda Oton Zupančič iz Ponikve pri Grobelnem, ki ju vodi prof Franc Khnar. Na orglah bo nastop obeh zborov spremljala Darinka Operčkal. V Knjižnici v Titovem Velenju bo drevi ob 19. uri literarni večer, na katerem bodo nastopili literati drugih narodov in narodnosti živeči v Sloveniji. V dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo jutri ob Dol osmih zvečer nastopila Maria Isabel Siewers, najbolj mana argentinska kitaristka. Njen nastop bo v okviru toncertnega abonmaja in za izven. V domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto, 22. )ktobra prva od predstav v letošnjem gledališkem, abon- naju. Z Ljudožerci Gregorja Strniše se bo Velenjčanom )redstavilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, )redstava pa bo ob 19.30. uri. Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja rganizira v sodelovanju s Kompasom ogled musicala ;ats na Dunaju v nedeljo, 23. oktobra. Odhod avtobusa bo jpred Rdeče dvorane ob 3.40. uri, prijave do zasedbe vtobusa pa sprejemajo v Kulturnem centru. V Likovnem salonu v Celju bodo jutri odprli razstavo likarskih del nastalih na likovni koloniji »Cres 88«. Raz- ;ava nosi naslov »Ustvarjalci izven Celja za Celje«, na g\ed pa bo do 5. novembra. Ljubljanska banka ~ Splošna banka Celje bo začela občanom izdajati y najem šefe različnih ve- likosti. Že v začetku meseca no- vembra bo tako mogoče najeti sef, ki je poseben predal v varo- vanem in zaščitenem prostoru banke in v katerem uporabnik hrani vrednostne predmete in dokumente. Šefi bodo nameščeni v Celjski mestni hranilnici, kjer lahko vsi zainteresirani dobijo o najemu tudi podrobnejše informacije. V časih, ko so pogosti vlomi v stanovanja pride lahko takšen posebej varovan prostor marsi- komu zelo prav. Sef lahko naja- me vsak polnoleten občan, lahko pa tudi pravna ali tuja oseba. Sef ima med seboj dva različna ključa - enega dobi uporabnik, drugi ostane banki. Mogoče ga je odpreti le z obema ključema, ki imata na sebi tudi odtisnjeno števak(3 sefa..._ _............................. Podatki o tem, kdo ima sef, so poslovna skrivnost banke, ki jo banka lahko odkrije le na pisno zahtevo sodišča, če je proti upo- rabniku uveden sodni postopek. V šefu se smejo hraniti vred- nostni predmeti in dokumenti, prepovedano pa je shranjevanje pokvarljivih, radioaktivnih, lahko vnetljivih eksplozivnih in drugih za shranjevanje nevarnih in ne- primernih stvari in tekočin. Banka skrbi za varnost šefov, ker banka ne pozna dejanske vrednosti v šefih, odgovarja v pri- meru, če nastane gmotna škoda zaradi dogodkov, ki so posledica slabega varovanja. Banka sklene z uporabnikom, ki želi najeti sef, pisno pogodbo, mu izda izkaznico za dostop do šefov, prav tako izda izkaznico tudi morebitnim pooblaščenim osebam za uporabo šefa po želji stranke. Uporabnik ima dostop do šefa v poslovnem času banke. V Ljubljanski banki - Splošni banki Celje želimo, da bi bila ta nova ponudba varčevalcem in drugim občanom v pomoč in korist. 12. STRAN - NOVI TEDNIK V takih prostorih ne morejo delati zdravi, kaj šele ozdravljati holni Kdo bo razsodlh ali je v vojniški bolnišnici preveč ali premalo postelj? v sila zapletenem času živimo. Obremenjeni s potrebami, želja- mi, načrti, cilji in ideali se vsak dan spotikamo, se pobiramo, ustavljamo in spet z naglico hiti- mo dalje, da bi nadoknadili zamu- jeno. Postanki sreče in zadovolj- stva so vse redkejši in vse bolj kratki. So izjeme? Najbrž so. Takšni ljudje so srečneži, in kdo ve, kje, kako in pri kom so se učili lekcij življenja. Vsi ostali, večina torej, smo s tem časom zaznamovani in ne da bi se zavedali, pušča v nas sence, reze, brazde. In nekega dne je teh znamenj preveč. Ta znamenja po- stanejo za nas same in za našo okolico moteča. Takrat se zave- mo, da smo bolni. Bolezni duha so nevarnejše od bolezni telesa, je re- kel že rimski državnik Cicero. Ljudi, strokovnjakov, ki se danes ukvarjajo s človeškimi stiskami, je veliko in premalo obenem. Enako bi lahko rekli za zdravstvene usta- nove, kamor se lahko zatečemo po pomoč. In ker nam čas, ki je pred nami, prav tako ne obeta nič dobre- ga, smo lahko zaskrbljeni. Prostor- ska in gmotna stiska je namreč že danes ponekod v nebo vpijoča. Na psihiatričnem oddelku v Vojniku, na primer, oddelku Tozda Nevro- psihiatrija Zdravstvenega centra Celje. Hiša v cvetju... Cvetje, zelenje, okrasno grmičev- je, urejene stezice in parki, igrišče za sprostitev in velika, stara, spo- meniško varovana stavba, nekda- nja graščina. Zunaj sonce, znotraj mrak. Vse graščine so takšne. Graš- čine smo, izgleda, v naši družbi re- zervirali za duševno bolne, ostarele in vedenjsko motene. Ponekod smo jih v zadnjem času izpraznili in za te ljudi sezidali svetle, sodobne stavbe. Danes denarja za zidanje ni več. Odpeljal je zadnji vlak, pa še ta Primarij dr. Zvone Lamovec, di- rektor Tozda Nevropsihiatrija Vojnik: »Ne ve se zagotovo, kdo ima premalo ali preveč medicin- skih postelj, drži pa zagotovo, da jih psihiatrija nima preveč in da je bivalni standard izpod kritike. Izse- litev nevrologije pomeni za psihia- trijo le malenkostno izboljšanje stanja.« ima pogonsko gorivo v obliki sa- moprispevka. Psihiatrični oddelek bo ostal tam, kjer je, v graščini v Vojniku, nevrologija se seli v Celje. Natrpani hodnild, zasilice z eno besedo: prostorska stiska. Na psihiatričnem oddelku je iz leta v leto večja. Lani se je v Vojniku zdravilo 1605 pacientov, zasede- nost postelj pa je bila vse leto v po- prečju 105-odstotna. Zasilke so to- rej v vsakodnevni rabi. Takšno sta- nje, razumljivo, ustvarja neprimer- ne pogoje za delo bolnišničnega osebja in vpliva na duševno stanje bolnikov. Povprečna oskrbna doba je lani padla na 61 dni (73 v letu 1986), število ponovitev bolezni na- rašča. Glede na širše gravitacijsko območje (320 tisoč prebivalcev) bi v Vojniku potebovali 267 psihia- tričnih' postelj. Samoupravni spo- razum o skupnih podlagah za deli- tev dela na področju zdravstvene dejavnosti v Sloveniji jim jih dovo- ljuje 220, dejansko pa jih imajo le 210; skupaj z rehabilitacijsko de- lovno enoto Ravne, ki pa naj bi jo do konca leta ukinili. Gre za stabili- zacijski ukrep, s katerim pa se v Vojniku nikakor ne morejo spri- jazniti. Že vrsto let ugotavljajo, da so sprejemne enote (zaprti oddelki) velike in nefunkcionalne, pogoji za delo in življenje pacientov v njih pa vse prej kot primerni. Nečloveško poseganje v psihiatrijo? Eno pomembnih vprašanj, s ka- terim se v teh stabilizacijsko narav- nanih časih ukvarjajo v Medobčin- Primarij dr. Ivan Duridanov: »Da bi za silo sprostili natrpane so- be, bi potrebovali najmanj 29 do- datnih postelj. Psihiatrija je edini oddelek, kije skozi vse leto več kot polno zaseden.« ski zdravstveni skupnosti Celje je, ali je na oddelku Nevropsihiatrija v Vojniku premalo, preveč ali rav- no prav bolnišničnih postelj. Os- novno vprašanje pri tem je gravita- Dr. Slobodan Šunjevarič: »Niko- gar ne moremo in ne smemo zavr- niti, pacientov pa je iz leta v leto več. Lani smo imeli največ spreje- mov v zadnjih šestih letih, število recidivov narašča. Mi krizo občuti- mo že veliko dlje, kot ostali; Vojnik je vedno izkoriščal rezen^e. Zato nam ne gre v račun, kako naj zmanjšamo število postelj za 15, ko pa bi j h rabili vsaj 10 več.« cijsko območje: ali gre za območje celjske regije z 220 tisoč prebivalci ali je treba imeti v mislih širše (in dejansko) gravitacijsko območje s 320 tisoč prebivalci. V prvem pri- meru število postelj danes zadošča, v drugem jih je veliko premalo. Ve pa se, da psihiatrični oddelek v Vojniku nudi celovito bolnišnič- no oskrbo na območju, ki zajema okoh 320 tisoč prebivalcev. Zaradi pomanjkanja postelj v severo- vzhodnem delu Slovenije nudi od- delek pomoč tudi ljudem z mejnih območij, kot sta slovenjegraško in novomeško. O teh dilemah pa da- nes ne morejo razpravljati le v Med- občinski zdravstveni skunosti Ce- lje, ker, preprosto, ni denarja. Gre za problem, ki ga bodo morali rešiti na ravni republike. Na predlog o krčenju psihiatrič- nega posteljnega fonda v Vojniku oziroma Ravnah, se je pred krat- kim oglasil psihiatrični kolegij Uni- verzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Jože Darovec se je podpisal pod sledeče (skrajšano) besedilo: Sklep ali mnenje Medob- činske zdravstvene skupnosti Celje Socialne delavke v kletnih z umetno svetlobo. me je neprijetno presenetili novno vprašanje je seveda, k argument ima Medobčinska; stvena skupnost Celje za t prav v celjski regiji tako ne ško posega v psihiatrijo. Vsi ž no vemo, da so hospitalne ki tete PO Vojnik premajhne z; metrijsko regijo, ki jo pokriva shaja z obstoječimi posteljami tako kratki ležalni dobi, da ž na fenomen »vrtljivih vrat vem, zakaj bi morala prav c psihiatrija shajati z najmanjš ležem psihiatričnih postelj v niji. Ni podatkov, da bi bilai ski regiji psihiatrična patologi] manj številna ali zahtevna. m da mora Medobčinska zdravs skupnost Celje to svojo potez( kovno argumentirati in pre( našemu razširjenemu kolegij vem, zakaj bi morala prav psil ja v nedogled dokazovati že naj dokazano... (to pismo j' Postelja pri postelji. Kje položiti zasilke? Obrazi za rešetkami Rožljajoči ključi na spodnjem sprejemnem oddelku v vojniški psihiatrični bolnišnici presun- ljivo ropotajo. Z njimi zdravniki in sestre tako spretno ravnajo, da se tega niti ne zavedajo. Bol- nice pa se na njihov jek odziva- jo. Ne vse; tiste, ki zaznavajo kje so in kaj ključi pomenijo. Biti zaprt za rešetkami toliko časa, dokler se zdravje ne prevesi v stanje zaupanja. Šele po dol- gem času, včasih mesecih, do- biš prostost; vrata se odklenejo in preseliš se za nadstropje viš- je, kjer ni jeklenih udarcev s ključi. Spodaj pa ostanejo zbrane skupaj psihiatrične bolnice, narkomanke, alkoholičarke, sa- momorilke, kaj pisana druščina usod, ki jim je trenutno skupno le eno - brezizrazen dolg hod- nik, podnevi velike in zaklenje- ne nekdanje grajske sobane, kjer so postavljene postelje. Ena poleg druge, čimveč, saj je ta oddelek vedno prepoln. Nekaj bolnic ždi v kotih in brezizrazno strmijo v dan, lebdi- jo v svetu, kije navadnim smrt- nikom tuj. Nekaj se jih sprehaja in brezumno žebrajo vase, dru- ge vijejo roke in kličejo na po- moč. Pravkar se ena slači in hiti proti vratom, ko začuti postavo v belem, da bo vstopila. Gola bi rada šla v prostost... Ostale bol- nice se ne zmenijo zanjo, le se- stre pohitijo, da jo oblečejo in pomirijo. Kot hobotnica se rdečelaska zaganja proti oknu in z vijuga- njem rok prepleta okenske re- šetke. Nešteto postav v ponoše- nih pižamah od jutra do večera meri dolžino prostora po dol- gem in počez. Koliko korakov na dan, ker jim nemir ne dovoli, da bi se vsedle in odsedele svoj čas. Na koncu zavitega hodnika kričita v mrežah dve delirantki. Kdo bi razumel brhljave glaso- ve, krike, ki prihajajo iz njiho- vih grl. Kljub temu, da jih kole- gice alkoholičarke pazijo in mi- rijo, se nemir stopnjuje. Vsak krik se zaleže v sleherno poro vsake bolnice. Medicinske sestre nemočno opazujejo v svoji čumnati, veliki par metrov, kaos strahov, vpitja, jadikovanja, zbranega v enem same prostoru. Starih sten ne morejo raztegniti, niti prostora prepoloviti, niti osamiti tiste, ki motijo ostale. Prostorska stiska v psihiatrič- ni bolnišnici v Vojniku je ab- surd dvajsetega stoletja. V ta- kem stanju ne morejo delati niti zdravi, kaj šele ozdravljati bolni. Blaznica, ki kliče po preuredi- tvi; zloglasni spodnji oddelek, ki smo ga opisali je samo delček mozaika, a najbolj ilustrativen. , NOVI TEDNIK - STRAN 13 so vlažni, mrzli in osvetljeni Svohoda, bratstvo, enotnost '»Večje sreče ni in dati jo moramo tudi našim otroliom,*< pravita Miha Švent In Pero Vujičič »To sta Pero in Draga Vu- jičič, Srba iz Banje blizu Kozare v Bosni in Hercego- vini. Na obisku sta pri nas na Klancu pri Dobrni. Če ne bi bilo Vujičičev, tudi mene ne bi bilo več.« Tako ju je predstavil Miha Švent, ko so nas skupaj obiskali, da nam vsem povedo, kako je v težkih preizkušnjah zra- slo prijateljstvo nedotaklji- vo. Nihče nima pravice vna- šati seme nezaupanja med ljudi, ki jih je prizadela ista usoda, ki se niso in se ne bodo spraševali, kakšne na- rodnosti in vere je kdo. »Takšni bi morali biti vsi ljudje, takšni prijatelji, kot sva midva, kot so naši otro- ci. Ohraniti moramo, kar imamo: svobodo, bratstvo in enotnost. Večje sreče ni in dati jo moramo tudi otro- kom in njihovim otrokom.* Spomini na dneve, ko je zorelo prijateljstvo, so se vtisnili globoko v dušo. Miha je bil takrat star 14 let: »Leto 1941 je bilo, 18. junija ob pol dveh. Zaropotalo je po vra- tih. Bili so žandarji. Oče je z njimi izginil v temno noč, v senci bajonetov; 68 let je imel. Drugi dan so prišh po nas: po mamo, dve sestri, brata in mene. Mama je rav- no hotela dati kruh v peč, pa je morala vse pustiti. Sosed je odnesel skledo domov. Nas so naložili na avto in za- čela se je dolga pot. V Mari- boru so nas skupaj z očetom nagnali na vlak. Vsak dan so šli transporti v Srbijo. Nas so odpeljali v Bosno. Po tabo- rišču so celo družino name- stih na kmetiji, od koder so domače odgnah v Srbijo. Dva meseca smo se priprav- ljali na zimo, takrat pa je na kmetijo prišla ustaška druži- na. »Pojdite,« so nam rekU. »Tu ni več prostora.« Sneg je že zapadel, huda zima se je obetala. Oče je bil zaskrb- ljen, mama je jokala. Takrat je prišel sosed Vujičič, oče Perice, ki je zvedel, kako je z nami. »Ne jočite,« je rekel, »vse bo v redu«. Vzel nas je k sebi. Za vse ni bilo prosto- ra, zato je našel prostor za brata v drugi hiši, za sestro v-drugi vasi. Tu smo prezimi- li hudo zimo, leta 1942 pa so se pričele hude borbe. Vasi so požigali...:« »V Banji so bile strašne borbe,« dopolnjuje Mihove spomine Pero. »Ustaši so ubijali vse, kar so dobili, po- šiljah v taborišča, požigah... Nikjer ni bilo izhoda. Do konca vojne je gorelo, poka- lo in se pelo. Z Miho in nje- govimi nas je prizadela ista usoda. Pomagah smo si, se spoštovali, dali drug druge- mu vse, kar smo imeli. In ča- kali, čakali. Da bo konec voj- ne, da bo svoboda. To svobo- do cenimo tako kot bratstvo in enotnost. Vsak, ki malo misli, ve, da pri ocenjevanju človeka ni mogoče gledati na njegovo narodnost ali vero. Samo človek je pomemben. To, kar se danes dogaja, ko se ljudje spet preštevajo po narodnosti, obsojamo. Ne, to ni dobro.« Družina Mihe in Pera sta v letih preizkušnje vehko iz- gubili in pridobih - prijatelj- stvo. Šventovi so se vrnili domov brez sina, ki so ga ustrelih. Hči je umrla zaradi posledic vsega hudega. Vuji- čiči so izgubih dom in očeta. Zgradili so nov dom z veliko vero v svobodno prihodnost, v večno prijateljstvo. Ko so se Šventovi vrnili domov, je oče pokleknil in poljubil rodno grudo: »Zdaj vem, kaj je dom,« je rekel. Njegov sin pa danes dodaja: »Naš dom bo vedno odprt prijateljem, ljudem, ki nas niso spraševa- h, od kod prihajamo, ko so nas v stiski povabili, da deli- mo z njimi vse, kar imajo. Prijateljstvo in spoštovanje niso čustva, s katerimi se je mogoče igrati. To je naše živ- ljenje.« MILENA B. POKLIC Draga in Pero Vujičič ter Miha Švent. herezija Plahutnik, glavna se- ^ Tozda Nevropsihiatrija: »Naš vni prostorja obenem jedilnica ^rostor za terapevtske sestanke. raja se, da morajo naši bolniki ppati tudi v dnevnem prostoru, \oči prebujamo lažje bolnike, da la^i prostor težjim. Dvajset let že ^rn tu in nikoli ni bilo dosti bo- ■Tudi psihiatrični bolniki smejo f>j pričakovati od občinskega oprispevka.« ovljeno na ZC Celje, Tozd Ne- »sihiatrija, na primarija dr. Iva- Widanova). ^ tem pismu bi lahko rekli dvo- i^hko je ocenjevati in krmariti •aleč in to, da vse zapisano drži, pribito. Ne ve pa se, ali se stro- jijaki v Ljubljani zavedajo, '■^a jo danes tehnologija razpo- '^ja sredstev za naše zdravstve- 'stanove in zdravstvo nasploh. v času, ko moramo operi- ^ številkami; takšnimi in dru- ^'fiii. vse pa so povezane z de- ki pa ga, kot že rečeno, ni. MARJELA AGREŽ ZDENKA STOPAR Foto: EDI MASNEC Zgodovinski spomin nekega mesta Prenova ni le barvanje fasad, ampak kulturni utrip Samo obstati je mogoče in strmeti, kakšnih nalog se ponekod lotevajo. Obnavljajo stara mestna jedra, najbolj ogroženim gradovom krepijo klecajoča kolena, naravno in kultur- no dediščino povezujejo s turizmom. Od ne- kod se je pritihotapil ponos na zgodovinske dokaze obstajanja. Velikanskih nalog so se v besedah, marsikje pa tudi že v resnici lotili prav zdaj, ko so druž- beni žepi prazni. Nesmisla prejšnjih desetletij pri tem ni mogoče spregledati in kljub eko- nomskemu poletu takrat vseh teh nujnih na- log ni nihče videl ali hotel videti. Ljudje so se bali zgodovinskega spomina, zato so tisti zane- senjaki, ki so videli, da naše kulturno bogastvo propada, bih pa so v službi poslanstva, da ga ohranjajo, opravljali Sizifovo delo. Med te lah- ko v Celju prištevamo tudi umetnostno zgodo- vinarko in samostojno konservatorko Branko Prime, ki je zaposlena na zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Na preno- vi starega celjskega mestnega jedra dela že deset let in izkušenj v teh letih ni bilo malo. »So bili porodni krči, ko ste pred desetimi leti začeli rojevati prve zasnove in prenove starega Celja, težavni?« »Začela sem res pred desetimi leti, vendar so bila takrat le še načrtovanja, pred osmimi leti pa smo začeli zares. Sledih smo Evropi; s pre- novo so pričeli v Ljubljani, Škofji Loki, Celju. Porodne težave so bile, saj je bilo potrebno prenovo aplicirati na konkretno mesto, pri nas na Celje. Razvojni center je napravil skup^ z našim zavodom več načrtov in končno je nastal načrt revitalizacije starega celjskega mestnega jedra. Takrat smo zakoličili, kaj pravzaprav s prenovo v Celju hočemo. Preno- va ni samo ohranjanje stanovanjskega fond in mestne arhitekture, pomeni tudi oživljanje mesta, njerovih funkcij, oživljanje trgovin, vr- tov, skratk? vse, kar mesto rabi, da živi. Preno- va ni sjmu barvanja fasad in obnavljanje sta- novanjskih površin, kar pa do zdaj pretežno delamo. V načrtu je veliko več, na primer pre- minjanje neustreznih funkcij v pritličjih, ven- dar z občinskimi strukturami še ne najdemo skupnega jezika.« »Pa najbrž se je odnos od takrat, ko ste začeli, pa do danes, že v marsičem spremenil, kajne?« »Res je, zdaj lahko s polno zavestjo trdim, da to, kar opravljamo, gre za kvalitetno raven pre- nove, kar so potrdili tudi kolegi iz drugih mest. Veliko srečo imamo z našim izvajalcem preno- ve, s stanovanjsko skupnostjo Celje, ki ima do prenove izostren posluh in kulturen odnos za spomeniškovarstvene značilnosti objektov. V bivalnih delih stavb znajo očuvati spomeni- škovarstvene detajle in jih tudi primerno pre- zentirati. To, da smo službe med seboj uspele najti stik, je največ. Rešujemo celoto, ohranja- mo ,štimungo'. Ohranjamo interier na podlagi tlorisne zasnove, bil pa je to proces, ki je trajal nekaj let.« »Med ljudmi, s katerimi delate, veljate za strogo, nepopustljivo strokovnjakinjo, ki ne odstopi od svoje strokovnosti niti za las. Ima ta doslednost rezultate?« »Naša služba je po naravi konser\^ativna, ker ohranja stare elemente, ki so včasih v nasprot- ju s hotenjem ljudi, razen če najdemo stične točke. A se splača vztrajati. V začetku sem doživljala prave travme. Zdaj se ne kregam več, ampak strokovrio pogovarjam. Kjer je kvaliteten objekt, je potrebno še posebej vztra- jati, je pa spomeniškovarstveni vidik le eden izmed vidikov pri prenovi mesta.« »Po tolikih letih dela na prenovi starega mesta vidite, kakšno je bilo Celje nekoč?« »Sledimo mu lahko v srednji vek; včasih smo to delali le po virih, zdaj pa tudi po ohra- njenih substancah, ker je že marsikaj prišlo na dan. Lahko rečemo, daje bilo mesto na Tomši- čevem in Slomškovem trgu ter v Zidanškovi uhci v zasnovi prav takšno kot je danes. Na Tomšičevem trgu je osrednji in vzhodni del še zdaj tlorisno intakten, 2-3 osne stavbe,imajo v notranjosti dvorišča in vrtne parcele. Še živi vrtna obdelana parcela in mi bi jo radi obranih. Zdaj so sicer novi stanovalci, vendar bodo za vrtiček najbrž tudi ti zainteresirani. Nočemo parkovnih ureditev, nasprotno, Razvojni cen- ter je skupaj z našo službo pripravil načrt tudi za komunalno ureditev, kjer bodo prostor za igrala za otroke in vrtne parcele.« »Prenova mesta najbrž ni zaključena eno- ta, ampak je v nekem trajanju. Pa vendar, kaj še načrtujete v bližnji prihodnosti?« »Res v prenovi ni konca. Stavbe in mesto je potrebno redno vzdrževati. Dobro smo začeli, a denarja imamo vedno manj, zato pa je več lastnega zadovoljstva.« »Namesto preprek, je torej uspeh v oseb- nem zadoščenju. Ga je dovolj, da se zoper- stavljate birokraciji, pomanjkanju de- narja?« »Veliko ga je. Živim v administrativni druž- bi, tu pa vidim sadove svojega, našega dela. Timsko delo je nujno, zato je toliko bolj drago- ceno sodelovanje s stanovanjsko skupnostjo ter Zavodom za planiranje in izgradnjo Celja. Včasih sem kar preveč kritična, a ugotavljam, da se nivo našega dela dviga. Zdaj, ko smo prišli resnično do kvalitetnega sodelovanja in je naš zavod močan, pa ni denarja, da bi s pre- novo mesta Celja nadaljevali. Zato izvajamo samo polovico od načrtovanega in še to veliko iz preteklih let. Vsaj s takšnim elanom bi mo- rali nadaljevati kot delamo zdaj in prebival- cem Celja dati ne le prenovljeno spalno nase- lje, marveč bivanjski kulturni prostor, kjer naj bi se dihalo drugače, bolj polno.« ZDENKA STOPAR 14. STRAN - NOVI TEDNIK 20. OKTOBER 1988 Dragi prijatelji! Zadnjič sem obiska- la enega izmed vrtcev in si ogledala, kako so pripravili prijetno pri- reditev na prostem v čast tetki Jeseni. Bi- lo je zabavno in prisrč- no in vesela sem bila povabila, da jih obiščem. To seveda pomeni, da nas lahko tudi vsi ostali kdaj opozorite, če pripravljate kaj za- nimivega, kar bi velja- lo zabeležiti in posli- kati. Večkrat sicer dobim vaše prispevke o raz- ličnih proslavah in pri- reditvah, ko bo na vr- sti kaj posebnega, pa bomo radi prišli tudi mi pogledat, kaj vse ste pripravili. Vaša Tanja Jaz bi tuiii pečeno jabolko! z veliki papirnatimi kapami, denarnicami in dinarčki iz kartona so malčki iz celjske enote VVO Anice Černejeve v Kajuhovi ulici proslavili prihod tetke Jeseni. Zapeli so nekaj pesmic, nato pa se postavih v vrste pred stojnicami, kjer so tovarišice »prodajale« različne jesenske dobrote: pečena jabolka, krompir, kostanj, grozdje in hruške. MaUca je bila res nekaj posebnega, »kupil« pa si jo lahko kar za dinarje, izrezane iz papirja. Da bo tako prijetna tetka Jesen dobrodošla tudi v vseh drugih vrtcih, gotovo ni treba posebej razlagati. TC. Foto: EDI MASNEC Kopali smo krompir Krompir smo najprej orali, na to smo ga pustili, da seje posušil. Bilo nas je veliko. Prišla sta tudi botra in boter Zraven sta pripe- ljala dve sestnčni. Otroci smo se igrali. Prišla sta še sosedova Si- mon in Damjana. Nalomili smo leskovih vej in si naredili hišico. V njej smo pogrnili odejo in se igrali tovarišico in učence. ANDREJA KUKOVIČ, 2. r. COŠ StrEftiice Moj kuža Radi) bi imela takšnega psa. ki z repkom mablja in laja hov, hov, ko pridem domov. Kadar me ni doma, po hiši vohlja, da mu ni dolgčas, se z muckom igra. MAJA MIKOLA. 3. r. OŠ Ivan Kovačič-Efenka Celje Knjiga - moja prijateljica Med počitnicami sem vedno rada brala. Najraje sem brala Pe- pelko. V tej knjigi sem spoznala sovražnost, grenkobo in ljubezen do življenja. V začetku zgodbe je bila Pepelka siromašna in uboga, proti koncu pa je postala lepa, bogata in pametna žena. Pisate- lji, ki pišejo knjige, morajo biti dovolj bistri. Pravimo, da pisate- lji ustvarjajo novo umetniško resnico. Včasih je navadna zgod- ba bolj resnična od vsakdanje resnice.. S knjigo sem postala prava prijateljica. Knjigam se moramo približati, postati mora- jo naše prijateljice in če ima člo- vek prijatelja, mu je lepše, kakor, če je sam. MATEJA JAZBEC, 5. r. OŠ Nade Cilenšek Griže Vrnitev v domovino Rodila sem se v Nemčiji. Tam sem živela dvanajst let. Napisala bom nekaj o tem. kar sem tam doživljala in občutila. Ko sem dopolnila tri leta, meje mamica vpisala v otroški vrtec. Tam sem spoznala svojo najbolj- šo prijateljico, s katero sem obi- skovala osnovno šolo in gimnazi- jo. Skupaj sva tudi hodili na telo- vadni tečaj. S šestimi leti sem šla v šolo. Učna snov je bila precej lahka, kar se je ob koncu šolske- ga leta pokazalo v dobrih ocenah. Ko sem končala četrto leto os- novne šole. sem se morala odlo- čiti, kje bom nadaljevala šolanje. Lahko bi šla na višjo šolo ali pa na gimnazijo. S starši sem se od- ločila za gimnazijo. Najprej sem bila vesela in ponosna na to, saj so bili na gimnaziji sami odlič- i\i«Lki. A to ve^ehe ni bilo dolgo- trajno, saj je bila snov zahtevnej- ša kot v osnovni šoli. In ko so se ocene počasi nižale, sem se zače- la učiti. Tako sem šesti razred zaključila s prav dobrim uspe- hom. V Nemčiji bi potem še ho- dila tri obvezna leta ali pa, z ma- turo, sedem let v gimnazijo. Tega pa mi sedaj ne bo treba, saj smo se vrnili v Slovenijo. Zadnji dnevi pred odhodom domov so vedno hitreje minevali in zadnjo noč sem premišljevala o vsem in si skušala predstavlja- ti, kakšno bo življenje v Sloveni- ji. Nekakšen strah mi je zbrisal vse m.isli in mi prinašal solze v oči, ki se do jutra niso posušile. Zjutraj, ko smo zapustili Nemči- jo, sem premagala tisti strah, zbrisala zadnjo solzo in se veseli- la' prihodnjega življenja v domo- vini, čeprav sem morala zapustiti vse, kar mi je bilo drago v Nem- čiji. Sedaj je že preteklo osem ted- nov od prihoda v Slovenijo in počutim se, kot da že dolgo živim tukaj. Nikomur ni žal. da smo se tako odločili in tudi domovina nas je pričakala z odprtimi ro- kami. ANDREJA ŠVAB, 7. r. OŠ Vera Šlander Pokela Slovenska folklorna skupina v nedeljo, 28. avgusta sem bila na folklorni prireditvi. Nastopala sem z učenci iz Amriswila. Ob 10. uri smo se postavili v povorko. Nosila sem tablo z napisom Slo- venska folklorna skupina. Ko smo hodili v povorki, je naš har- monikar igral vesele viže. Gledal- ci so nam ploskali. Ko smo prišli do postaje, smo dvakrat nastopi- li. Gledalci so bili navdušeni in so veselo ploskali. Po nastopu smo vsi dobili kosilo. Ker je bilo vroče, smo se hladili s sladole- dom. Poleg nas so nastopali še Nemci, Čehi, Filipinci, Skandi- navci... Vsi so imeli zelo lepe narodne noše. Tudi drugo leto se bom udeležila te prireditve. KATARINA ZALUBERŠEK Slovenska dopolnilna šola Arbon Švica Želva na sprehodu Zelo rada imam živali, še pose- bej želve. Doma imam samčka in samičko. Živita v akvariju in na suhem. V akvariju je grelec, da ogreva vodo. Želve imajo namreč rade toploto. Nekega dne smo vsi šli od do- ma. Ko smo se čez nekaj časa vrnili, sem ugotovila, da je v ak- variju samo ena želva. Iskala sem drugo, pogledala sem naokoli in zagledala, kako se je stiskala k mojemu cunjastemu medved- ku, ki sem ga imela na pohci pri akvariju. Razveselila sem se je. Prijela sem jo v roke, jo položila v vodo in spet je veselo zaplava- la. Tudi prijateljica želva v akva- riju se je je razveselila. Spraševa- li smo se. kako je želva pobegnila iz akvarija in se odpravila na sprehod. Ugotovili smo, da je splezala na grelec in skočila iz akvarija. Da se to ne bi več zgodi- lo, smo pri steklarju kupili ste- klo, s katerim smo pokrili ak- varij. KRISTINA LAH, 6.r. COŠ Fran Ros Celje Jesen je čas... v deželo je prišla jesen. Jesen je čas, ko pospravljamo poljske pridelke. V vinogradih trgamo grozdje in ga prešamo. Na njivah obiramo koruzo in orjemo. Nabi- ramo kostanj, ga pečemo in ku- hamo. Listje rumeni in odpada. GREGOR GAŠPARIC. 3. r. OŠ Boris Vinter Zreče Sadovnjak v jeseni in kopanje krompirja je narisal UROŠ HREN, 2. r. COŠ Stranice. Dobro poglej vse besede in ugotovi, katera beseda nadaljuje zgornji niz: SANJE. KRT. VETER. OBALA. Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK Trg V. kongresa 3a, 63 000 CELJE do torka. 25. oktobra. Rešitev prejšnje zanke se je glasila ELA PEROCI. Nagrado tokrat prejme MARJETKA MERLA. Tomši- čeva 42. 62310 Slovenska Bistrica. 20. OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 15 nočne cvetke • Prejšnji torek so morali miličniki pridržati do iz- treznitve Jožico R. iz Loke pri Žusmu, ki začasno sta- nuje na Teharski v Celju. Jožica je telovadila na ploč- niku in na cesti pred Ljub- ljansko banko v Vodnikovi ulici, vmes je poskušala usmerjati promet, uprizori- la pa je tudi malo striptiza. Jožica je ostanek dneva preživela v prostorih za treznjenje, že dva dni kas- neje pa se je spet srečala z miličniki; na celjski želez- niški postaji je zmerjala potnika in vpila, lotila pa se je tudi miličnika, ki je po- sredoval. • Radovan I. iz Ulice Mil- činskega je v sredo zvečer iskal partnerja za dober pretep v bifeju Pod hra- stom. Kljub vsem naporom in izzivanjem ni našel sebi primernega (beri: dovolj pi- janega), pač pa so prišh mi- hčniki, s katerimi se Rado- van ni upal pretepati. Osta- nek noči je Radovan preži- vel lepo na varnem v pro- storih za treznjenje. • V petek popoldne sta se v hotelu Evropa v Celju ste- pla Roman G. iz Grobeljc pri Slivnici in Branko K. iz Topol. Po posredovanju miličnikov se je Branko umiril. Romana G. pa so še kar naprej srbeli prsti. Mi- ličniki so zato morali čez dve uri spet posredovati, ker je izzival goste. Roman je moral po drugem posre- dovanju zamenjati hotel za precej manj udobne pro- store za treznenje. S.Š. Ostrejši zalcon ni izboljšal discipline čeprav so mnogi napove- dovali, da bo ostrejši pro- metni zakon, ko so se neka- tere kazni petkrat ali celo desetkrat zvečale, naredil na naših cestah malo več re- da, prve izkušnje kažejo, da ni tako. Vsaj za celjsko ob- močje to ne velja. »Nobenih bistvenih spre- memb ni!« zagotavlja Ivan Hribernik, inšpektor za pro- met pri UNZ Celje. »To je gotovo malo čudno: vozniki se sicer malo bolj bojijo kaz- ni, disciplina pa se vseeno ni zboljšala.« Miličniki zdaj po uveljavi- tvi novega zakona o prometu niso pogosteje na cestah kot prej, saj ni njihov namen, da bi preveč praznili žepe voz- nikov; pa čeprav bi to lahko delali. Vendar pa bodo vse- eno opravili nekaj posebnih akcij. Med prvimi bodo malo poostrili nadzor nad pešci, saj se ti vse manj držijo reda. Vse prepogosto prečkajo ce- ste tam, kjer ne bi smeli, obi- čajno pa še za morebitne ne- sreče krivimo vse preveč le voznike. Pa vendarle pešci zelo pogosto prečkajo ceste zunaj prehodov za pešce, pri rumeni ah rdeči luči na se- maforju, prek prehoda ne gredo, ampak stečejo ne da bi se prej le prepričali, če tu- di to lahko storijo varno. Prečkajo pa tudi ceste, kjer jih sploh ne bi smeli - to se najbolj nazorno kaže na novi celjski obvoznici. Radarska preverjanja hi- trosti so že tudi pokazala, da novi zakon tudi hitrosti vozil ni zmanjšal. Morda je le malo več voznikov in sopotnikov, ki so se vendarle odločih, da se bodo raje pripeli z var- nostnim pasom, kot pa da bi tvegali plačilo desetih tisoča- kov. Toda miličniki še vedno pravijo, da jih še vsaj polovi- ca ne spoštuje tega določila. Še nekaj ugotavljajo milič- niki: poslabšal se je odnos voznikov do njih. Niso redki, ki se ob ustavljanju ne obna- šajo samokritično in prizna- jo, da so naredili prekršek, ampak se raje vedejo aro- gantno do miličnikov. Zara- di novih kazni pa imajo mi- ličniki tudi manj neposred- nega opravka z denarjem. Ker se vozniki zgovaijajo, da nimajo dovolj denarja s sa- bo, morajo miličniki napisati več plačilnih nalogov. Seve- da pa je tudi več prijav sod- nikom za prekrške. Tako obnašanje nekaterih voznikov je seveda čudno: novega zakona namreč goto- vo nismo sprejeli zaradi tega, da bi miličniki in drugi lah- ko od voznikov več iztržili. Vozniki namreč lahko sami privedejo do tega, da jim ne bo treba plačevati nikakrš- nih kazni - vendar le tako, da bodo vozili in se sicer v pro- metu obnašah tako, kot je potrebno. Prav zaradi tega pa smo ostrejši zakon tudi sprejeU. j,^^ Ribiča ujela vlomilca Dva ribiča sta imela v ne- deljo opoldne ob Braslov- škem jezeru svojevrsten ulov. Ujela sta namreč 25- letnega P. D. iz Celja, ki je malo prej vlomil v gostišče Jezero. Vlomilec je imel smolo že prej - takoj po vlomu ga je namreč v gostišču zasačila lastnica. Vzel je le steklenico alkoholne pijače in zbežal, vendar le do ribičev. Ta sta ga prijela in zadržala do pri- hoda miličnikov. izpraznili so vagon Pri ŽTO Celje so pred dne- vi opazili, da so neznanci obiskali njihov vagon na stranskem tiru ob Voglajni. Ta je služil za bivanje in de- lavnico, vendar že nekaj časa v njem ni nihče prebival. Neznanci so odnesli več odej, plinsko jeklenko in go- rilnik ter razne druge stvari. Planinci ostali v gosti megli Hiira akcija reševalcev in miličnikov 37-letni Božo Razlag iz Drešinje vasi se je v nedeljo z 11-letnim sinom in 22-let- no nečakinjo odpravil v Sa- vinjske Alpe. Z avtom so se odpeljali do Logarske doli- ne, nato pa se odpravili pro- ti Ojstrici. Toda, ko jih še do 22. ure ni bilo domov, so bili doma že resno zaskrb- ljeni. Zato so poklicali na celjsko UNZ in jih povpra- šali za pomoč. Na stalni službi UNZ Celje so takoj pričeh z akcijo: po- klicali so gorske reševalce in oddelek postaje milice v Ljubnem, kjer so miličniki seveda tudi vešči planinare- nja in dodobra poznajo naše planine. Reševalci in milič- niki so se odpravili na pot in v zgodnjih jutranjih urah - malo pred drugo uro - pri Klemenčevi koči naleteli na planince. Te je namreč v go- rah zajela gosta megla, zato se niso znali sami vrniti v do- lino. No - ob vodstvu reše- valcev in miličnikov so se kmalu vsi srečno vrnili. Vseeno pa je to gotovo lah- ko opozorilo planincem in tudi drugim, ki se odpravlja- jo v planine, da morajo bolj upoštevati tudi sedanje je- senske vremenske razmere. FK Mimo spuščenih zapornic Da je lahko prevelika naglica tudi nevarna, po- novno nazorno kaže ne- sreča, ki se je zgodila prejšnji torek zjutraj na Ulici Savinjske čete v Žalcu. 52-letnemu Stanku Pol- šaku se je tako mudilo v službo, da ni mogel po- čakati, da bi se dvignile zapornice, ampak je mi- mo spuščenih zapornic in ob utripanju opozorilnih luči prečkal progo. Prav tedaj pa je pripeljal mo- torni potniški vlak. K sreči ta ni vozil hitro - vseeno pa se je Poljšak, ko ga je vlak zbil, hudo ranil. prometne nesreče Voznik je odpeljal Pri prometni nesreči v sre- do opoldne se je hudo ranil osemletni P. H. iz Celja. Mi- mo avtomobilov, ki so stali pred spuščenimi zapornica- mi na Mariborski cesti v Ce- lju, je stekel preko ceste, na kolesarski stezi na drugi strani pa ga je zbil voznik kolesa z motorjem. Skupaj z vozniki, ki so tedaj speljali, saj so se zapornice že dvigni- le, je odpeljal tudi voznik ko- lesa z motorjem (ne da bi otroku pomagal), tako da mi- ličnikom ni uspelo zbrati kaj več podatkov o nesreči in so za pomoč pozvali morebitne očividce. Pred dnevi se je v Celju zgodila še ena nesreča zaradi nenadnega prečkanja otro- ka. Na Ljubljanski cesti je namreč nenadoma stekel čez cesto petletni otrok in se za- letel v vrata osebnega avto- mobila. Tudi ta je bil težje ranjen. Prikolica čez traktorista V soboto, malo pred 16. uro se je v Jeronimu smrtno ponesrečil 51-letni traktorist Franc Pikelj iz Jeronima. Po lokalni cesti je peljal traktor, za katerega je imel pripeto enoosno prikolico, naloženo z drvmi. Med vožnjo je izgu- bil oblast nad vozilom, zane- slo ga je v desno, nato pa v levo po strmem pobočju. Med prevračanjem je voznik padel s traktorja, prikolica pa ga je usmrtila. Zapeljal s ceste In padel Prejšnji torek se je ob lo- kalni cesti v Libojah hudo ranil 33-letni Edvard Šalej iz Mogojnic. S kolesom z mo- torjem je peljal od Liboj pro- ti Petrovčam, pri tem pa za- vozil s ceste in padel. Po levi V pešca V nedeljo, nekaj po 18. uri so prepeljali v celjsko bolniš- nico 60-letnega Martina Turnška iz Rakovelj in 69- letnega Janeza Železnika s Polzele. Ranila sta se v Podvinu, ko je Turnšek med vožnjo s kolesom z rno- torjem po levi strani zbil Že- leznika, ki je šel peš ob kole- su z motorjem. S ceste v drevo Na lokalni cesti v Hrastju pri Bistrici ob Soth se je v nedeljo, nekaj pred 22. uro hudo ranil 31-letni Stanislav Koren iz Črešnjevca pri Bi- strici. Koren se je peljal z ne- registriranim motorjem in brez izpita, zaradi neprimer- ne hitrosti pa je zapeljal s ce- ste in trčil v drevo. s kolesom z motorjem po levi v sredo zvečer seje na ma- gistralni cesti v Rogatcu hu- do ranil 44-letni voznik kole- sa z motorjem Ervin Cesar iz Rogatca. Peljal se je po levi strani ceste, vanj pa je zadel z osebnim avtom 35-letni Dragutin Haložan iz Lupi- njeka. Cesarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. V Vrtnarstvu na Ljubljanski c. 93 imamo na zalogi bogato izbiro - drevesničarskega materiala - okrasnih rastlin - rezanega cvetja in lončnic - vse vrste zelenjave Iz naših rastlinjakov vam za DAN MRTVIH nudimo široko paleto krizantem. Naše cvetličarne še sprejemajo naročila za cvetlične aranžmane! Drevesnica Vrtnarstva, Ljubljanska 93 je odprta vsak dan od 7.00 - 16.00 ure, ob sobotah od 7.00 - 12.00 ure. Za vaša naročila se priporočamo!____ SOZD »MERX« DO Mlinsko-predelovalna industrija TOZD Pekarne in slaščičarne Celje Delavski svet TOZD Pekarne in slaščičarne Celje razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE OBRATA SLAŠČIČARNE ADA Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima V. stopnjo strok, izobrazbe živilske smeri - da ima 4 leta delovnih izkušenj - da ima organizacijske sposobnosti - da je družbenopolitično aktiven - da predloži koncept razvojnega programa obrata 2. VODENJE OBRATA SLAŠČIČARNE GABERJE Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima VI. oz. V. st. strokovne izobrazbe - da ima 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj - da ima organizacijske sposobnosti - da je družbenopolitično aktiven - da predloži koncept razvojnega programa obrata Dela in naloge pod točko 1. in 2. razpisujemo za mandatno obdobje 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev na naslov: SOZD ..MERX«, DO MLINSKO-PREDELOVALNA IN- DUSTRIJA CELJE, TOZD Pekarne in slaščičarne Ce- lje, Trg oktobrske revolucije 2. 63000 Celje, v 8 dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po oprav- ljeni izbiri. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 20. OKTOBER 1988 v Domžalah je bilo 23. tek- movanje v jesenskem krosu za pokale Dela. Na predhod- nih tekmovanjih po šolah, krajevnih skupnostih in obči- nah je nastopilo preko 200 ti- soč tekačev, najboljši pa so sestavljali 47 občinskih re- prezentanc na zaključni pri- reditvi. Izreden uspeh so dosegh tu- di predstavniki občin celjske- ga območja, saj so Velenjčani že drugič osvojili naslov vse- ekipnega prvaga, Celjani so bi- li četrti, izreden uspeh pa so dosegli tudi predstavniki Žal- ca, ki so osvojili nekaj lepih uvrstitev med posamezniki. Rezultati: Velenje: posamezniki 1. me- sta Mraz ml. mladinke, Živko člani, 2. mesta Rant st. pionir- ke A, Cesar ml. pionirke B, Steblovnik ml. pionirke A, Ba- bic članice in Hudournik člani, 3. mesto Bizjak ml. pionirji B, Pohar ml. mladinci, 4. Kožar st. pionirji A, Poznič članice, 5. Kanduti ml. pionirji A in 6. Ko- vačevič ml. mladinci ter ekip- no 1. mesta ml. pionirke B. ml. pionirke A, ml. mladinci, člani- ce in člani, 2. st. pionirke A, ml. pionirji A in 3. mesta st. pionir- ji A ter 1. mesto vseekipni pr- vak po štirinajstih kategorijah! Celje: posamezniki 1. mesta Kvas st. mladinke, 2. Jazbin- šek ml. mladinke, 4. Krajnc st. pionirke A in Vodeb ml. mla- dinci, ekipno 1. ml. mladinke in 2. st. mladinke ter 4. mesto vseekipno! Žalec: posamezniki 1. Vaš ml. pionirji A, 2. Ahčan ml. pi- onirji A. 4. Grešak ml. pionirji B in ekipno 1. ml. pionirji B in ml. pionirji A. S celjskega območja so tako najbolj presenetili mladi iz žal- ske občine, saj so osvojili več prvih mest, kot Celjani ter še enkrat dokazali, da je zlasti spodnja Savinjska dolina pra- va zakladnica dobrih tekačev, ki so že pred leti polnili vrste AD Kladivarja ter ga uspešno zastopali doma in v tujini (Vi- potnik, Naraks, Žuntar, Vučer, brat in sestri Urankar in še kdo). TONE VRABL 20ga je okrobla Republiška liga 8. kolo: nogometašem Ingrad Kladivarja tudi tokrat ni uspelo zmagati. Gostovali so v Domžalah in dosegli četrti neodločeni rezultat v novi sezoni, ko so igrah 0:0. Poraženi so bili nogometaši Elkroja na gostovanju v Novi Gorici, kjer so izgubili z Vozili 2:0. Edino zmago v tem kolu so zabeležili nogometaši Rudarja iz T. Velenja in doma z 2:1 (strelca Boškovič in Brdžanovič) premagala Izolo. Razočarali so nogometaši Parti- zana Hmezad iz Žalca, ki so doma po vodstvu 3:1 v prvem polčasu na koncu komaj iztržili točko, saj so igrali 3:3 z maribor- skim Kovinarjem. Strelci so bili Dokič. Selmanovič in Jelen. To je že tretji neodločen rezultat Partizana Hmezad na domačem igrišču. Vzhodna območna republiška liga 8.kolo: Steklarje osvojil dragoceni točki na gostovanju v Mariboru, kjer je z golom Cerovskega z 0:1 premagal Železničarja. Dravinja je doma visoko, 4:0 odpravila Proleterca. strelci pa so bih Hrovat. Jelenko. Gruden in Kranjc. Točko je osvojila tudi ERA Šmartno na gostovanju v Slovenj Gradcu, kjer je igrala 2:2 s Partizanom, strelca pa sta bila Tomažič in Škerbinek. Vodi Steklar 13, 2. Era Šmartno 12. 3.-6. Dravinja 9. 12. Papirničar 4. TV. Rokometne vesti 2. zvezna liga 3. kolo moški; tudi z drugega gostovanja v novi prvenstveni sezoni so se rokometaši Aera vrnili praznih rok, saj so izgubili v Metkovi. čih pred okoli 1500 gledalci z domačo Mehaniko 21:16, Medtem, ko je bila v 1. delu igra enakovredna in borbena, po so v nadaljevanju domačini zaigrali bolj zbrano in visoko zmagali. Razgor je bil s petimi goli najboljši strelec v celjski ekipi, ostale gole pa so dodali Kleč in Selčan po 3, Ivandija 2 ter Privšek, Šafarič in Pun- gartnik po 1. Na lestvici so Ce- ljani z eno zmago in tremi po- razi na 11. mestu. 2. zvezna liga 3. kolo ženske: rokometašice Velenja so na go- stovanju v Mostarju z Loko- motivo doživele tretji zapored- ni poraz, saj so izgubile 25:19. Domačinkam oslabljene gostje niso bile kos v nobenem pogle- du igre. Odlična je bila Omero- vičeva, kije dala 8 golov, znova pa seje izkazala mlada Vičarje- va s petimi goli. Velenjčanke so na 11. mestu. Republiška liga 5. kolo mo- ški: Šoštanj je na »domačem« igrišču v Slovenj Gradcu (ve- lenjska Rdeča dvorana je zase- dena) premagal solidno ekipo Jadrana 27:24, Vogler in Pla- skan pa sta bila s 7 oziroma 6 goh najuspešnejša strelca. Šoštanj je tako ostal v vodstvu z devetimi točkami, saj je štiri- krat zmagal in enkrat igral ne- odločeno. To je vsekakor uspeh, saj seje na startu srečal z ekipami, ki igrajo v vsakem prvenstvu vodilno vlogo za vrh lestvice kot Ajdovščino. Inles, SST Rudar in Jadran ter solid- ni Fužinar. T. VRABL reku so Ivan Pfeifer, predsednik Kotalkarsko drsalnega kluba Tkanina Celje: »Za novo sezo- no, ki je pred vrati, smo umet- no drsališče obnovili le toliko, da bo možna drsalna in hokej- ska dejavnost. Pripravljeno pa imamo vse, da že prihodnje le- to začnemo s prvo in kasneje drugo podfazo prve faze, s te- meljito obnovo drsališča. Naj- prej bo na vrsti strojnica, ki je domala dotrajana, saj obratuje že dvajset let. Izrabljena je toli- ko, da jo bo skoraj v celoti tre- ba zamenjati. Za obe podfazi potrebujemo 700 milijonov di- narjev. Strojnico naj bi obnovi- li do leta 1990. nato pa še ob- jekt zaprh, kar bi omogočilo tudi dobro poletno vadbo, ter manj porabe energije pozimi, zgradili oz. posodobili gardero- be in sanitarije. Uredili bi raz- svetljavo nad teniškimi igrišči ter v tretji fazi, ki bi tekla vzpo- redno z drugo, opravili pregled posedanja celotnega drsališča in drsenja hribine.« Jaka Rihterič, sekretar TKS Šmarje pri Jelšah: »V petindvajsetih krajevnih skup- nostih, kohkor jih je v naši ob- čini, imamo kar v triindvajse- tih vsaj najosnovnejše športne objekte in tako ni kraja, da se vsaj nekaj ne bi na športno re- kreativnem področju dogajalo. Imamo nekaj takšnih krajev- nih skupnosti, ki imajo dobre programe in jih tudi izvajajo, to še posebej velja za Kozje, kjer imajo področje rekreacije izredno dobro urejeno. Zato ni čudno, da bo letošnja zaključ- na prireditev v Sloveniji išče- mo najboljšo krajevno skup- nost v pravem kraju. Že zdaj se v Kozjem pripravljajo, da bi to prireditev dobro izpeljali in vsem pokazali, da so organiza- cijo zaupah v prave roke.« Tine Štajner, atletski klub Velenje iz T.Velenja: »Na je- senskem krosu Dela, ki je bil tokrat v Domžalah, smo že drugič postali vseekipni pr- vak, kar je za nas, ki posveča- mo vso pozornost prav tekom, lep dosežek. Imeli smo izredno homogeno ekipo od pionirjev do članov, kar je predpogoj za uspeh v takšni konkurenci. Osvojili smo dve prvi mesti med posamezniki; Natalija Mraz med ml. mladinkami in Romeo Živko med člani, ekip- no pa smo osvojih kar pet pr- vih, dve drugi in eno tretje me- sto. Tako smo uspešno končali letošnjo tekmovalno sezono. Za prihodnje leto pa želimo, da bi zbrali toliko denarja, da bi prenovili dotrajan stadion ob jezeru ter ga razširili na osem stez, saj brez teh ne moremo imeti več niti republiškega tekmovanja.« Dušan Tanko, trener judo k|uba IvO'Reya v Celju: »Za tekmovanje v zvezni hgi, ki se bo začelo 5. novembra, se naši borci že dlje časa temeljito pri- pravljajo. Letošnja hga je raz- deljena v štiri tekmovalne sku- pine po pet ekip, v 1. kolu pa bo v vsaki skupini izpadla po ena ekipa, tako da se jih bo v nadaljevanje uvrstilo šest- najst. Mi bomo nastopih v Beo- gradu, kjer bodo naši nasprot- niki Rekord Rakovica, Dina- m.o Pančevo, Titograd in Split. Torej, premagati je treba vsaj eno ekipo, da se bomo uvrstili dalje. Jedro ekipe bodo tudi tokrat tvorili preizkušeni borci Cuk, Anderle, Pliberšek in drugi, priložnost pa bodo dobi- U tudi narašč^niki.« TONE VRABL Priznanje za Štefana Juga Zbor rokometnih sodnikov v Celju je po povratku iz olim- pijskih iger v Seulu pripravil sprejem za svojega najuspešnej- šega člana mednarodnega sod- nika Štefana Juga. Za pet odlič- no vodenih tekem z Ljubljanča- nom Herbertom Jeghčem so se ga spomnili s skromnim darilom. Deset ekip v Slov. Konjicah Na turnirju ob občinskem prazniku je nastopilo deset ekip, ki so se pomerile z zračno puško. Drugo mesto med ekipa- mi so osvojili strelci Kovinarja iz Štor, med posamezniki pa je bil drugi njihov član Branko Malec. T. JAGER Košarkarji so se dobro pripravili v soboto bodo v 1. B zvezni ligi startali v novi tekmovalni sezoni 88/89 košarkarji Merxa, ob njih pa še ekipa Maribora, tako' da bosta edini ekipi iz Slovenije v tem rangu tekmovanja. Košar-i karji Merxa so v pripravljalnem obdobju odigrah več kot dvajset tekem, sodelovali v tekmovanju Alpe-Jadran ter v finalu repu-: bliškega pokala, kjer so za ljubljansko Smelt Olimpijo osvojili '■ 2. mesto. Zelja celjskih košarkarjev je, da se ne ponovi prejšnja sezona, ko so takorekoč do konca trepetali za obstanek med najboljšimi ekipami. Za novo sezono so se nekoliko okrepili, sicer pa ekipo tvorijo igralci, ki skupaj igrajo že vrsto let. Prvo srečanje bodo igrali v soboto. 22. oktobra v gosteh, ko se bodo v Zrenjaninu pomerih z močno ekipo Servo Mihajl, 2. kolo pa bo na sporedu že v torek, 25. oktobra, ko bodo zaigrali prvič pred domačim občinstvom v novi sezoni, v dvorani tehničnega centra, nasprotnik pa bo ekipa Kvarnerja z Reke. Torej dokaj neugoden start; upamo, da bodo celjski košarkarji uspešni. Na posnetku stojijo od leve trener Zrinjski, Markovič, Sušin, Urba- nija. Medved, Pipan, Gole in pomočnik trenerja Birkovič, spre- daj Marinkovič, Cencelj, Mlinšek, Todorovič in Govc. TV - Foto: EDI MASNEC i športni koledar Rokomet: sobota, 22. oktobra 1988 2. zvezna hga 4. kolo moški Aero prost, 2. zvezna liga 4. kolo ženske Velenje - Akademac (drugi na lestvici) in republiška liga 6. kolo moški Bakovci Šoštanj. Odbojka: sobota in nedelja. 22. in 23. oktobra 1. republiška liga 3. kolo moški Agroplod Ljutomer - Šempeter, Celje - Stavbar MTT ml. in Fužinar - Topolšica, 1. republiška liga 3. kolo ženske Rogoza - Ljubno Glin. in v Celju derbi Celje - Topolšica. Nogomet: nedelja. 23. oktobra republiška liga 9. kolo Izola - Parti- zan Hmezad. Medvode - Rudar. Ingrad Kladivar - Svoboda (prilož- nost za prvo zmago Celjanov) in Elkroj - Domžale, vzhodna republi- ška območna liga 9. kolo Steklar - Pesnica, ERA Šmartno - Železni- čar, Drava - Dravinja in Papirničar - Veržej. Mali nogomet: sobota, 22. oktobra od 8. ure dalje na igrišču pri osnovni šoh v Petrovčah turnir za nagrado Bifeja Ščurek. Za prva tri mesta so pripravljeni pokali Bifeja Ščurek in Partizana Petrovče ter denarne nagrade 500, 250 jn 150 tisoč din. Prijavnina 50 tisoč din za ekipo. Žrebanje v Bifeju Ščurek v četrtek, 20. oktobra ob 18. uri. Košarka: sobota, 22. oktobra 1. B zvezna liga 1. kolo moški Servo Mihajl Zrenjanin - KK Merx Celje, repubhška liga 3. kolo moški Novoles - Rogaška. Comet - Rudar, republiška liga 3. kolo ženske Comet - Pomurje, Metka - Odeja, 2. republiška liga skupina Center Zagorje - Zlatorog Laško. Namizni tenis: sobota, 22. oktobra republiška liga 3. in 4. kolo moški igralci ŠD Ingrad gostuje v Murski Soboti in Mariboru. Streljanje: nedelja. 23. oktobra 2. republiška liga 3. kolo moški v T. Velenju SD Mrož - SD D. Poženel Rečica pn Laškem. Nagrajenci 105. nagradne igre Dobili smo 59 dopisnic, od katerih je bilo 37 s pravilnimi odgovori (Miguel Najdorf). Nagrajenci: Jože Rajtmajer, Trubar- jeva 53 a, Celje, Igor Podhraški, Topole 21, Rogaška Slatina in Marija Srabotnik, Plečnikova 23, Celje. Skrivnostnega gosta nekdanjega odličnega nogometaša 0}impije in državnega repre- zentanta je spoznala Marija Artiček, Skapinova 12, Celje. Nagra- jenci lahko nagrade dvignejo v roku 30 dni v oglasno-naročni- škem oddelku. pod kosi Republiška liga 2. kolo mo- ški: neprijetno presenečenje so pripravili košarkarji Roga- ške, ki so doma nepričakovano izgubih z ljubljansko Ilirijo 78:91. Volarič je dal 18 košev. Tokrat Rogaška nastopa brez zunanjih okrepitev in ni tako močna, kot je bila še v prejš- njih sezonah. Prijetno presene- čenje so pripravih košarkaiji_ Cometa, ki so gostovali v Po- stojni in premagah favorite za prvo mesto po podaljšku 98:99. Nerešhiva uganka za dmačine je bil znova izredno učinkoviti Šmid, ki je dal kar 45 košev (na prvi tekmi pred tednom dni 55!). Comet je bil izredno raz- položen pri metanju trojk, saj jih je zadel kar štirinajst ah 42 košev, to pa je skoraj 50 odstot- kov vseh doseženih košev. Na lestvici je Comet 4., Rogaška pa 11., predzadnja. Republiška liga 2. kolo žen- ske: obe ekipi s celjskega območ- ja sta gostovali v Ljubljani in iz- gubili. Metka je morala priznati premoč pionirske ekipe ID Jezi- ce 78:59, najboljša strelka je bila Cencljeva, ki je dala 20 košev. V prvem polčasu so se Celjanke še enakovredno upirale doma- činkam (33:32), nato pa popustile in visoko izgubile. Comet je bil slabši od Slovana 68:53 (28:27), Šmodova pa je dala 18 košev. Na lestvici sta obe ekipi na repu le- stvice, Metka 11. in Comet 12. 2. republiška liga skupina Center 2. kolo moški: košarkarji Zlatoroga iz Laškega so doma premagali Radovljico 83:79. naj- boljša strelca pa sta bila Lapor- nik 23 in Šoštarič 22. Košarkarji Tajfuna iz Šentjurja so v 2. kolu skupine Vzhod gostovali na Ptu- ju in po dveh podaljških prema- gali domačine 95:89. Najučinko- vitejši strelci so bili Kahvedžič 30, Polutnik 35 (kar šest trojk!), Prezelj 15 in Škorjanc 14. Šahovska nagradna igra 106 Dimitrije BJELICA, pisec mnogih svetovno znanih šahovskih knjig je bil tudi osebni prija- telj z mnogimi šahovskimi šampioni, posebej pa velja to za poznanstvo z edinim ameriškim svetovnim prvakom. Žal se je to prijateljstvo končalo na sodišču v Zagrebu. . ' Za katerega šampiona gre? hose raul capablanca robert fisher boris spaski Nagrajuje Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celje. OKTOBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Sindikalni sport Končan je jesenski del tekmovanja v balinanju, iger so nastopile ekipe Že- lezarne, EMO, Kovinoteh- J^e. Klime in Žične, po spo- mladanskem in jesenskem (jelu pa je zmagala ekipa gMO pred Železarno, Kovi- potehno. Klimo in Žično. Končno je tudi tekmova- nje v malem nogometu za starejše člane. V jesenskem delu je zmagala ekipa ŽTO pred Aero, Klimo in Merx, skupni zmagovalec spo- [iiladanske_ga in jesenskega dela pa je ZTO pred Klimo, dero. Žično in Merx. Streljanje po spomla- danskem in jesenskem de- lu za ekipe in posameznike: ekipno ženske (11 ekip) 1. Železarna 994 krogov, 2. Obnova 906, 3. Ingrad 860. 4. Blagovni center 730, 5. pTT 576 krogov itd., st. čla- ni (8) 1. Ingrad 1374 krogov, 2, Železarna 1356, 3. EMO 1351, 4. PTT 1166, 5. Žična 622 krogov itd., člani (15) 1. Ingrad 1399. 2. Mesnine 1367,3. Metka 1319,4. Izlet- nik 1298, 5. PTT 1291 kro- gov itd., posamezniki čla- nice 1. Lidija Kavka Žele- zarna 333, 2. Fani Kloko- čovnik Obnova 330, 3. Kat- ja Ivačič Železarna 327, 4. Tatjana Krušovnik Obnova 321, 5. Davorka Lamut BC 285 krogov, st. člani 1. Bra- ni Seme Železarna 354, 2. Marko Zatler Ingrad 352, 3. Jože Štrajher EMO 348, 4. Velimir Todorovič Ingrad 347. 5. Martin Patrič EMO 344 in člani 1. Boris Gori- šek ŽTO 358, 2. Marko Ko- bale 358, 3. Andrej Brunšek oba Ingrad 356, 4. Poldi Va- lant Mesnine 352 in 5. Želj- ko Arčan Ingrad 348 krogov. TV Kegljišče v Žalcu ostane; v eni zadnjih številk Novega tednika smo objavili tudi ko- mentar na željo in idejo ljudi pri Gostinstvo turizem v sklo- pu sozd Hmezad v Žalcu, da bi uničili dve stezi štinsteznega avtomatskega kegljišča in na- nju postavili igralne aparate. Vest o izjemni inovaciji se je takoj razširila v Žalcu in okoli- ci, najbolj pa je razburila člane KK Hmezad in ljubitelje rekre- ativnega kegljanja, ki zlasti po- zim.i vsak dan dodobra napol- nijo in izkoristijo kegljišče za vadbo, trening ali tekmovanja. Da se niso igralni avtomati pojavili na kegljišču, ki so ga obnovili pred štirimi leti ter je danes na njem možno pripravi- ti tekmovanja republiškega ranga, kjer nastopata tudi mo- ška in ženska ekipa Hmezada (moška v 1., ženska v 2. ligi), gre tudi zasluga predsedniku poslovodnega odbora sozd Hmezad Vladu Gorišku, ki je KK Hmezad poslal naslednje pismo: »Z omenjeno delovno orga- nizacijo (Gostinstvo turizem - op. p.) je dogovorjeno, da ne bodo ukinili štiristeznega kegljišča, tako da se bo ta de- javnost tudi v bodoče odvija- la naprej in ne bo tozadevnih ovir.« Tako je vsaj zaenkrat pro- blem žalskega kegljišča ustrez- no rešen. Zmagal je zdrav raz- um v korist športa in rekreaci- je, ne pa igralnih aparatov, kjer denar zlasti zapravljajo otroci. T. VRABL na kratko Štefan Cuk 2. v Dubrovniku Na 8. pokalu Dubrovnika za veliko nagrado Jugoslavije v Ju- du je nastopilo 46 tekmovalcev iz desetih evropskih držav, med njimi mnogi, ki sodijo v sam evropski ali svetovni vrh. Nastopili so tudi trije člani ju- do kluba I. Reva iz Celja, katere je vodil trener Dušan Tanko; Sa- mo Pungeršek se je v kategoriji do 71 kg uvrstil med dvanajst najboljših tekmovakev, Stanko Anderle je bil v super težki kate- goriji peti. Štefan Cuk pa je v ka- tegoriji do 65 kg osvojil odlično 2. mesto. 0. Seles ml. 2. v Mariboru v Maiiboru je bilo memorial- no tekmovanje Staneta Iršiča v judu, kjer je nastopilo 80 tek- movalcev iz Minska v SZ in Ju- goslavije, med njimi tudi štirje mladi tekmovalci judo kluba I. Reya iz Celja. V kategoriji do 60 kg je bil Aljoša Pecarski drugi, do 65 kg Dušan Kačičnik tretji in do 71 kg med dvanajstimi tekmo- valci Oto Seles ml. drugi za sov- jetskim reprezentantom Čučuri- kovim ter pred drugim reprezen- tantom iz daljne dežele Marčero- vim, ki ga je uspešno premagal, kar je velik uspeh za mladega ju- doista. Kovinar drugi v IVlurski Soboti v Murski Soboti so pripravili večji turnir z zračno pu^ko, kjer so strelci Kovinarja Store ekip- no osvojili 2. mesto, med posa- mezniki pa je bil njihov član Ivan Kočevar tretji. Uspešen start namiznoteniskih igralcev čeprav so oba uvodna dvobo- ja v republiški ligi izgubili, so člani namiznoteni.4ke sekcije pri Ingrad uspešno startali, kajti zaigrali so dobro in poka- zali, da bodo vsem ostalim eki- pam v nadaljevanju prvenstva trd in enakovreden tekmec. Oba uvodna dvoboja so oddigrali v Celju v telovadnici srednje tr- govinske šole. Prvi nasprotnik je bil lanski prvak ekipa Kovine Olimpije iz Ljubljane, ki je pre- magala Celjane z najtesnejšim re- zultatom 5:4. Dve zmagi je pribo- ril izkušeni igralec Maras, po eno pa dodala mlada soigralca Leber in Strljič. V drugem kolu so imeli nasprotnika favorita za eno nag- boljših mest v ligi ekipo Merkur- ja iz Kranja s katerim so izgubili 6:3. Najboljši je bil Maras, ki je dobil vse tri dvoboje, mlada Le- ber in Štrljič pa sta v boju z iz- kušnejšima nasprotnikoma pla- čala davek neizkušenosti. TV Gobec-Mikac republiški prvakinji v Ajdovščini je bilo republi- ško prvenstvo v kegljanju za ženske dvojice, kjer je nastopilo šest dvojic KK EMO Celje in ena dvojica KK Hmezad Žalec. Največ uspeha sta imeli Gobčeva in Mikčeva, ki sta podrli 884 (sploh najbolj.ši rezultat na tek- movanju) in 865 ali skupaj 1749 kegljev ter prem.očno osvojili na- slov republiških prvakinj. Peto mesto sta osvojili J. Šeško in Zu- pan 1673, 6. Petak-Milošič 1666, v.se pa so se direktno uvrstile na državno prvenstvo, ki bo čez šti- rinajst dni v Osijeku. 7. mesto sta osvojili Lesjak-Razlag 1646, 20. Zimšek-Vrečko 1554, 26. Štam- par-Cilensek (Hmezad) 1500 in Strelci v Zidanem mostu Na strelišču v Zidanem mostu je domača SD T.Bostič pripra- vila meddruštveno tekmovanje 2 zračno puško, kjer je nastopilo devet ekip. Tekmovanje je štelo tudi kot 2. kolo občinske strelske lige. Ekipno je zmag.'ila SD D.Poženel iz Rečice pred .SD T.Bostič Zidani most in SD A.Kerše Pivovarna Laško, med posamezniki, ki so se prvič po- merili po novih pravilih - osem na^jboljših še enkrat v finalu - pa je slavil Janez Sašek iz Zidanega mosta, sledijo pa Andrej Brun- šek iz Rečice, Roman Erazem iz Laškega, Damjan Pader iz Reči- ce. Boris Gorišek iz Zid. mosta, Branko Goluh, Damjan Sajovic, oba Rečica, in Rom.an Matek Laško. VINKO LAVRINC strelci Uniorja boljši od Žalca v 2. kolu 1. republiške lige v streljanju z zračno puško je prišlo do velikega presenečenja v Žalcu, ko so strelci Uniorja iz Zreč premagali favorizirane do- mačine z dvanajstimi krogi raz- like 1448:1436. Za nerazpoložene strelce Žalca so nastopili Vojko Škodnik, Jani Pukmajster, Ju- stin Smrkolj in Mladen Melan- šek, za Unior pa Saška Lamut, Andrej Rubin, Blanka Kežmah in Franc Rubin. V 2. kolu 2. republiške hge so strelci F. Šteklič iz Školje vasi na strelišču v Celju izgubili s SD Mrož iz T.Velenja 1397:1430. Za F. Šteklič so nastopili Cveto Gla- van. Brane Žnidar, Dare Kroflič in Željko Lamut, za Mrož pa Sta- ne Rek, Borut Trebše, Janez Hir- šelj in Franjo Žučko. Seminar za člane društev Partizan Na dvodnevnem seminarju za vodnike društev Partizan, ki je bil na Lipi v Štorah, se je zbralo 45 mladih ljudi iz štirih društev Štore, Lopata, Nova vas in Ga- berje. Prava škoda je, da se semi- narja niso udeležili tudi pred- stavniki ostalih društev Partizan, ki delujejo v okviru celjske obči- ne. S podobnimi oblikami za pri- dobivanje novih kadrov bodo na- daljevali, pr\'i naslednji seminar pa bo že pred koncem leta ob izidu knjige o novih vajah iz množične športne gimnastike. Vodniki bodo takrat predelali metodične postopke učenja no- vih elementov na vseh orodiih. METOD TREBIČNIK Tokrat pet porazov Devet odbojkarskih ekip s celjskega območja v 2. kolu 1. in 2. republiške lige ni bilo tako uspešnih, kot v 1. kolu, saj so štiri zmagale, pet pa jih je bilo poraženih. 1. republiška liga 2. kolo moški: Šempeter je doma izgubil z Granitom 2:3, derbi v Topolšici pa so dobili domačini proti novincem Celju 3:1. Vodi Topolšica, 5. Celje in 9 Šempeter. 1. republiška liga 2. kolo ženske: Celjanke so izgubile v Ljubljani s Partizanom Tabor 3:1, Topolšica v Šoštanju s Fužinarjem 2:3, uspešne so bile samo igralke Ljubno Ghn, ki so v telovadnici v Lučah premagale Koper Cimos 3:0. Vodi Ljubno, Glin, 5. Celje in 8. Topolšica. 2. republiška liga 2. kolo moški: Šempeter je doma 3:1 premagal Pionirja iz Novega mesta, Braslovče pa so gosto- vale v Kamniku in zmagale 3:1. 2. republiška liga 2. kolo ženske: Braslovče so gostovale v Novem mestu in izgubile s Pionirjem 3:0. TT-TV momobili predstavili v direktno Novogoriška skupina Av- »mobili je v zadnjih nekaj itih storila to kar, si marsi- lateri ansambel želi v veli- lo daljšem obdobju. Po prvi Ilošči in kaseti Dugo toplo leto so letos izdali drugo laseto Krenimo. In zares so lospešili v avtomobilskem tmpu. Prav gotovo jim je Jecej pripomoglo tudi tret- (mesto njihove skladbe Ne lorem nazaj na letošnji 'op delavnici. iFantje so tudi promocijo te »sete vzeli povsem zares, lij so nastopali po vsej Slo- feniji (tudi v Preboldu na iuru pod Žvajgo) in s temi istopi popularizirali svoje ^adbe, od katerih je marsi- Kera postala uspešnica. iStil igranja te skupine seje ^ drugi kaseti nekohko raz- Wal od tistega na prvi. larko Vuksanovič. ki je av- tor skoraj vseh skladb tega ansambla, pravi, da bo tretja kaseta še bolj presenetljiva, saj se bodo nekoliko prilago- dili tržišču. Seveda pri tem ne bodo odstopali od kvalite- te, ki so si jo nekje sami za- stavili. Skupina Avtomobili tudi v tem jesensko zimskem ča- su ne počiva. Razen tega, da intenzivno delajo na novem materialu, še vedno nastopa- jo. Da pa le niso povsem ko- mercialno usmerjeni, pove tudi podatek, da so postali pokrovitelji Upokojenskega balinarskcfga društva iz Šta- njela. Ponavadi je ravno obratno, da ansambli iščejo razne pokrovitelje. To pa je že druga pravljica, bi lahko rekli. Vseeno pa je treba fan- tom iz ansambla Avtomobili samo čestitati in jim zaželeti še več takšnih vinilnih izdel- kov in dobrih skladb kot so jih izdali do sedaj. Karli Gradišnik že ne- kaj časa ni gostoval v tej rubriki, čeprav je kar do- bro zaposlen z igranjem Ha citre sirom naše domo- vine. Tako bo ta konec tedna nastopil v radijski oddaji na Radiu Skopje, v decembru bo vsak pe- tek in soboto igral v hote- lu Golding Rubin v Žal- ^u, z Radiom Ljubljana Pa pripravlja tudi oddajo, •^i JO bo sam tudi povezo- al • Damjana Penič, sicer redno študira petje pri Nadi Žgur. nekoliko manj pa nastopa. Novem- bra pa bo prepevala na proslavi 40-letnice Peda- goške šole. ki bo v Narod- nem domu • Celjski in- strumentalni kvintet bo za novembrsko TV odda- jo posnel skladbo Mi me- jaši smo pajdaši. Oddajo bodo snemali v Gornji Radgoni in Halozah. Ko- nec meseca pa bodo zak- ljučili snemanje nove ka- sete, ki bo imela naslov Jubilejna • Radiotelevi- zija Ljubljana bo novem- brski koncert meseca pri- pravila 25. tega meseca v Šempetru. S plesnim orkestrom RTV Ljublja- na bodo nastopili Tatjana Dremelj, Alfi Nipič, Si- mona Vodopivec in Mo- ped show • Vinko Šimek (Jaka Šraufciger) priprav- lja za radijski program MM 2 posebno enourno oddajo, v kateri bo pred- stavljal ansamble iz več- jih držav. Ob koncu te od- daje pa bi pripravili tudi zaključno prireditev, ki naj bi jo posnela tudi tele- vizija • Arsen Dedič na TDF Organizatorji Tedna doma- čega filma zadnja leta v okvi- ru te filmske manifestacije, predstavljajo tudi posamez- ne skladatelje filmske glasbe. * Letos so se odločili za zna- nega kantavtorja in skladate- lja Arsena Dediča, ki je napi- sal glasbo za vrsto filmov in TV nadaljevank. Koncert bo v soboto, 5. novembra ob 19. uri v Narodnem domu. De- dič bo v prvem delu predsta- vil najbolj uspešne skladbe svoje filmske ustvarjalnosti, v drugem delu pa bo prepe- val šansone. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 20. OKTOBER sprememba Na vrhu medobčinske partije se pripravlja spre- memba. Ob tem seveda nekateri že tudi ugibajo, kaj, bo sprememba prinesla. Ob napovedanem kandi- datu nekateri pravijo, da prave spremembe ne bo. Doslej je bil Da-ne (Rine). Zdaj naj bi pa bil Ja-ne(z) Miklavčič. pomembna voda konjičani so letos še ved- no slavili občinski praznik skupaj. in ob tem seje zgo- dil tudi pomemben dogo- dek: konjiško pitno vodo (iz polen) je v plastenke na- polnila zreška delovna or- ganizacija comet. no - res pa je, da je to storila ob pomoči konjiške- ga zasebnika. nekateri pa v konjiški občini le pravijo, da je za utrditev občine bolje, da ne bi šel nadaljnji usklajen razvoj turizma po vodi. toliko sejanja, kot ga je ietošnjo jesen, ga verjetno pri nas še nismo imeli. verjetno pa bo bolj slabo obrodilo, ko pa toliko sejemo po cestah! nepismeni in... Pravijo, da je v Jugo- slaviji kar 400 tisoč nepi- smenih ljudi. Veliko pa je še takš- nih, ki ne znajo niti prav govoriti. zrcalo Riše Bori Zupančič Ni najhujše, Če so ljudje pijani vina, huje je, če niso trezni zaradi česa drugega. naš vprašaj Ob tem, ko toliko ljudi noče in noče poslušati klica k razumu, se resno sprašujemo, zakaj je tako. Ali je toliko gluhih, ali nerazumnih. preblisk tedna Nič nimam proti nu- dizmu, če ljudje to po- stanejo iz želje, ne pa iz' potrebe! pomoč od zgoraj v teh dneh smo lahko tudi iz ust najvišjih zveznih in republi- ških partijskih delavcev slišali pogosto besedo bog. Ne vemo, če to pomeni, da nam lahko le še kdo prav od zgoraj pomaga. Kot kaže pri nas, se samo na tiste zgoraj ne gre zanašati. pomladanska Vsako jutro nestrpno prižgem ljubljanski radio in poslušam. Poslušam, če se Še oglaša kukavica. Ko se oglasi, sem potola- žen - pomeni namreč, da je pri nas še pomlad! naelektrenost Zakaj tudi pri elektriki ne veljajo tržne zakonitosti. Pravijo namreč, naj bi bi- lo zdaj pri nas elektrike do- volj, ko je ozračje vse bolj naelektreno. aktualno celjsko vprašanje Bo tudi Metka odšla po Savinji? Nekateri zahtevajo eno zastavo, eno ustavo, eno državo... Taki zaslužijo en ko! naše Jesen je najbolj naša! Vendar ne zaradi boga- stva sadov. Bolj zaradi trganja, sti- skanja, ožemanja, ki- sanja... onesnaževanje Nekateri onesnažujejo okolje z najrazličnejšimi odpadki. Razni organi - tudi ti- sti za varstvo okolja - pa s sklepi. odločitev Velenjčani so se v s( boto najbolje izkazali n tekmovanju v krosu. Ne vemo pa še, če j to že odločilno med dv( ma variantama: da ot novijo in razširijo atle ski stadion, ali pa - kc predlagajo nekate - postanejo center z krose, za kar imajo ter( ne ob jezeru že urejene VALERIJA SKRINJAR-TVRZOVA a: DOLINA ČBmE: REKE Prevedla Neža Maurer Da bi se vs^j karkoli zgodilo, le da bi lahko ubila otrplost, ko sum grize kakor črv v babičini skrinji. Kar- koli, le da bi se spremenile misli, ki jim ne more povsem pobegniti. In zgodilo seje. Ana seje potem spraševala, ali je sama priklicala nesrečo, ali jo je nesreča sama našla, da bi bila njena bolečina manj enolična in sa- motna. V nedeljo zjutraj, ko se ljudje v sladkobnem polsnu pretvarjajo, da nimajo skrbi in želijo podaljšati toplo poležavanje v nedeljski užitek, katerega se bodo spomi- njali ves teden, je zapiskala sirena. To ni bil navaden, vsakdanji pisk, temveč drugačen; tak, da bi ga razliko- vali tudi tisti, ki ga še nikoli niso slišali. »Rudnik kliče na pomoč! Tudi naša življenja so v nevarnosti; mi smo del tistih, ki so pod zemljo,« je rekla mati in se prekrižala. Verjela je, da takrat nista odveč ne Barbarina, ne hudičeva pomoč. In vendar, v tem jutru je cerkev ostala napol prazna. Pred oltarjem so molili za sonce in dež; za pomoč rudarjem sta pred rovom rotila molk in kletev. Po dolgem času sta se mati in Ana spet našli. Ko sta se stiskali v množici, ju je prevzela ista misel. Matere so trepetale za svoje sinove, žene za moža. Takrat je bilo vse pozabljeno, tudi žalitve in nesporazumi. Trajala in rasla je edino negotovost. Iz jame se še ni pokazala reševalna skupina in vse več oči je strmelo k vhodu v rov. Nihče ni zagotovo vedel, kaj seje zgodilo. Govorih so o eksploziji metana; o vodi, ki je vdrla v južni odkop in se bali. Čeprav še tako mučna, je negotovost skrivala v sebi tudi nekaj upanja. Bila je nedelja, vendar v rudarskih hišah niso ne kuhali, ne jedli. Mračilo se je. Množica se je razredčila. Na tirih so molče posedale žene; njihovi možje, sinovi ali bratje pa so bih v jami... Tudi otroci, stisnjeni k materam so potonili v molk. Slutili so nesrečo in se niso premaknili. Ana nikakor ni mogla povezazati vsega, kar se je takrat dogajalo, ker je bila preveč razburjena. Dobro se je spominjala, da je mati stekla k prvemu pokritemu, ki so ga potiskali iz jame. Ni stekla le mati. Res ne ve, kdo je bil prvi. V bledi svetlobi, ki se je zrcalila tudi na obrazih rudarjev, je Ana videla skoraj sočasno tri skoke. Takoj zatem so tri žene obvisele na huntu kakor troje ptic z zlomljenimi krili. V zraku je trepetalo njihovo tarnanje in še bolj poudarjalo smrtni molk. Množica je preteče vzvalovala in se počasi bližala. Nekdo je zaman < poskušal znova pokriti hunt. Roke so se oprijele roba ; kot klešče. In oči? Ali so sploh zaznale brezoblično, črno i gmoto krvi in blata, ki seje še včeraj pogovarjala z njimi, o poletni veselici, kamor bo treba iti, pa naj hudič \ pobere vse drugo!? Zagotovo so jo spoznale; njihov krik \ je to potrdil. In potem? Potem je Ana peljala mater in 1 mati njo. Odpravili sta se domov, vendar sta noč prebe-: deli. Z desetimi ali več ženami sta presedeli vso noč ob \ krstah, prekritih z rudarskimi zastavami. Zdaj korakajo olesenelih nog v dolgem sprevodu proti\ pokopališču. Morda zato igra glasba ob takšnih priložA nostih, da hi se lahko korakalo. Kaj bi sicer premikalo'^ noge? razmišlja Ana. Drži mater pod roko in ne čuti\ njene teže, kije skopnela kot sneg v marčevski noči. Koi bi bil vsaj oče prišel! Zdi se ji, da bi bilo obema laže. ] Rudarska ramena ima, navajena bremen, ki jih ni\ mogoče stehtati. Toda obvestilo so vrnili in neka tuja \ roka je pripisala, da prav zdaj išče drugo delo, boljši] rudnik. Ali sploh obstaja boljši rudnik', se sprašuje Ana. Pod' zemljo je dan povsod enako črn. Obstaja le popolnejša] prevara, takrat ko želja zrase in se utelesi. i Ana pozna ta občutek. Kolikokrat je postala njegova \ sužnja. In zdaj ga želi priklicati, da bi ji pomagal. ' Mati sedi ob oknu. Danes, včeraj, predvčerajšnjem in: dan pred tem, zmeraj enako sklonjena. Gleda hkrati na i pokopališče in na pot, kjer bi se od železniške postaje] sem lahko prikazal oče. Ne odgovarja Aninim besedam. \ Ali jo sploh sliši? Molk ubija Ano. Zakaj mati ne joka, \ kriči, stoka? Ko bi vs^j preklinjala! ' Ana se ni poročila, ni rodila otrok, zato ne ve, da bii mati lahko spregovorila le s človekom, ki mu je rodila I otroke. Pogledala bi se in se spomnila tistega večera, ko\ seje v njenem telesu prvič zganila živa kepica. Takrat,] ko se je mati skoraj prestrašila in se je oče zasmejal. '= Nato se je pritoževala, da se iz trebuha, prav iz tega} novega življenja širi neka toplota, ki jo greje kot pre-| mog. Nič čudnega, je dejal takrat oče, rudar ga je delal;] ko zrase, bo rudar. V tej dolini smo se živi spremenili] v premog. Ti ne hodiš v rov, vendar dišiš po premogu, \ ker si del mene. Ti si del vseh nas, ki bomo odhajali od \ doma pod zemljo in se vračali k tebi, da nas boš ogrela \ s svojim pogledom. Tvoje modre oči bodo naše nebo, zato ne zbiraj v njij oblakov. Kje je zdaj modrina in koga naj greje? Tako daleč je oč nje, da bi do zdaj že stokrat lahko ostal pod skladon lignita in ne bi nikdar zvedela za njegov grob. Morda p, bi vseeno morala za njim; poiskala bi ga in mu povedali, kaj vse se je zgodilo v dolini. Ne! Ostala bo zvesta roj sin dolini, premogu, ki jo je oblačil v belo in v črno. Tu ji prišla do konca svoje poti. Kaj naj še pričakuje Tistemu, ki pokoplje svojega otroka, se ne more ničesa več zgoditi. V šestih letih je pokopala dva sinova, dv rudarja. Spoštovala je njuno moč, s katero sta se ruvd z življenjem. Za njima sta ostali le njuni rudarski svetilki ol vzglavju groba. O mraku prihaja, da bi ju prižgali Rudarji umirajo, željni svetlobe in modrega neba. Am ima, živeti mora zanjo, ji prigovarja slabotni notranj glas. Ana? razmišlja mati. Kaj je tisto, kar ju vodi d nenehnih nasprotovanj in spopadov? Je res njena ht takšna kot ona, njen drugi jaz, da se nenehno dražita h trmoglavita? Hkrati pa obe dobro vesta, kako zelo sta s vdani. Nič površinskega ni, njuna čustva poganjajo v globini, tam do kamor seže le rudarski kramp. * Iz dneva v dan ji je to vse bolj razumljivo, spremenil pa ne more ničesar. Res je tudi, da jo ta resnica vesel Zato mati molči v teh dneh, ko išče svojo prihodu} življenjsko pot. Ana še ne pozna življenjske modrosti, da je treb potrpežljivo čakati. Še ne ve, da mora tudi čas zoreti. »Grem!« je dejala materi nekega jutra. Njen glas jež vnaprej odbil vsak ugovor. Le materine oči so spraši vale. »Delati! Poiskati si delo! Od nečesa je treba živeti,«] prepirljivo pristavila. Molk in zaprt prostor sta stopnj( vala v dekletu živčnost. Začutila je, da mora nekaj ukre niti, nekaj, kar bo pretreslo mater in umirilo njo sam" Sicer bo grizla in tepla vse po vrsti v želji, da bi zadel tudi krivico in nesrečo, ki sta zagospodarili v njunei domu in jima ne pustita živeti. Oditi mora, zbežati mol k ljudem. Delati mora in se spopasti s premogom. Vrni^ mora udarce. Spremeniti smer vetra! Nekako drugače je bilo pri rudniku tega dn^ V pisarni so jo neverjetno lepo sprejeli. Njihova vsakoi nevna osornost se je nekam izgubila. Nasprotno, skori topili so se od prijaznosti, ko jim je povedala, da išč delo, da bi rada delala na separaciji. Takoj bo lahk začela. Prav, jutri zjutraj, nič ne bo prepozno. Tu^ spodobno plačo so ji odmerili. Dovolj ho zanjo in ^ mater ob skromnem imetju, ki ga premoreta. Na p^' domov je bila Ana vesela. Njena jeza se je polegla. J' rada bi čimprem sporočila materi dobro novico. Cudl^ je bilo le to, da je bilo danes na sepraciji vse tako tih^ nihče ni delal, se je spominjala. Najbrž se jim je k'', pokvarilo, pa popravljajo. Bila je zelo zadovoljna, dal tako hitro dobila delo in ni., mogla razmišljati o če^ drugem. 20. STRAN ~ NOVI TEDNIK 20. OKTOBER 198(| zdravilne rastune Srčna moč Srčna moč ali peteroprstnik je trajnica z nepravilno, zunaj temno rjavo, na prerezu pa belo koreniko, ki na zraku pordeči. Iz korenike poganja do 40 cm dolgo ste- blo, ki je pokončno ali pa ležeče. Pritlični listi imajo dolge tenke peclje in so navadno trojni ali pa tudi peterni. Steblo in listi so lahko dlakavi, rastline pa, ki rastejo po planinah, so močneje porastle. Srčna moč ima drobne, rumene cvetove na dolgih pecljih. Rastlina je skoraj brez vonja, toda korenika ima močan, trpek iii precej aromatičen okus. Srčna moč (Pbtentilla erecta L.) raste v vlažnih kraj h, ob robu gozdov, med grmovjem, na travnikih in senožetih v nižinskem in gorskem svetu. Cveti od junija do avgusta, v višjih legah pa do sredine jeseni. Pri srčni moči je zdravilna korenika, ki jo izkopavamo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko začne odcvetati. Tedaj rastlino tudi naj- lažje najdemo. Koreniko temeljito operemo, posušimo ter razkoljemo na manjše koščke. Sušimo v senci na prepihu, dosušimo pa v pečici pri 50 °C. Nato posušeno drogo zdro- bimo na manjše koščke ah v prah. Korenika vsebuje čre- slovine smole, pektine, škrob, eterično olje ter glikozide in rudninske soli. Uporabnost korenike srčne moči je že zelo dolgo poznana, njeno slavo pa je utrdil Sebastian Kneipp. Ta, s čreslovinami izredno bogata droga je zelo pripravna za zdravljenje in ustavljanje notranjih ter zunanjih krvavi- tev. Ljudsko zdravilstvo priporoča koreniko srčne moči za zdravljenje kroničnih črevesnih katarjev in je uspešna predvsem pri tistih črevesnih boleznih, ko se menjavajo driske in zaprtje. Zdravilne snovi zavirajo razmnoževanje tistih črevesnih bakterij, ki to povzročajo. Za ženske je srčna moč zdravilo pri premočnem mesečnem perilu. S čajem lahko izpiramo razna kožna obolenja, slabo celeče rane, z njim pa tudi grgramo pri vnetju grla. Čaj uporab- ljamo tudi pri krvavenju iz nosu, tako, da ga vsrkamo skozi nos. Čaj pripravljamo tako, da eno čajno žličko droge preli- jemo s skodelico mrzle vode in segrejemo do vrenja, pu.stimo da se ohladi in precedimo. Čez dan popijemo tri do štiri skodelice čaja po požirkih. S čajem tudi grgramo in izpiramo vnete dlesni in druge procese v ustni votlini. Iz posušene korenike si lahko pripravimo tinkturo, ki jo lahko uporabljamo razredčeno pri driskah in griži ter si z njo utrjujemo vnete dlesni. B.J. ikcept tedna posteljici iz listov vinske trte vmo: 20 srednje velikih listov vinske trte, 1 kg jurč- !:e česna, sol, poper, olivno olje. ske trte operemo, preUjemo s slano vodo in dobro Nepregorno posodo s pokrovom namažemo z oljem 0 s polovico pripravljenih listov. Nanje naložimo 1 oprane in na večje kose narezane gobe. Mednje dai ) ce česna, posolimo, zabelimo z oljem, popopramo in pok: j, .s preostalimi listi vinske trte. Posodo pokrijemo in v sc.L.rc li pečici dušino pri 180°C približno 45 minut, dokler se ne zmehčajo. Postrežemo toplo in preden damo na mizo, odstra- nimo trtine liste, ki so pokrivale gobe. Zraven ponudimo tanko narezeno kmečko pleče, emetalec in kozarec dobrega vina. madio ceue Četrtek. 20.10.: 8.00 Dopoldne za vami, 10.00 Poročila, 10.15 Radijska šola za starše, 10.40 Srečanje z leti. 11.00 Zaključek dopoldanskega sporeda; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Aktualni družbenopolitični trenutek, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 21.10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik, 10 00 Poročila, 10.10 Žveplometer, 11.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa- cijer 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika. 17.30 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 22.10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček. 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije. 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ). 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 23.10.: 9.00 Napoved, mformacije, 9.10 Poročila, obve- stila, 10.00 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Lijerarni utrinek, 12.30 Iz domačih iogov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 24.10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno dopoldne. 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 1500 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ). 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 25.10.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldanska glas- bena oddaja, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek dopoldanskega sporeda: Popoldanski spored: 14.00Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori. 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 26.10.: 8.00 Poročila, obvestila. 8.20 Pokličite in vpra- šajte, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek dopoldanskega sporeda; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro- čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ). 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek spo- reda. MODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČAN-CAH Retro sport To je nekakšen cocktail iz nostalgije za modo zimskih športov dvajsetih in petde- setih let, narodno nošnjo nekaterih alpskih dežel, sti- lom britanskih lordov in vzorci irskih ročnih ple- tenin. V osnovi je ta stil oblače- nja nadvse udoben. Sestav- ljajo ga praktični široki mini plašči, ki spominjajo na ano- rak, vetrovke z ogromnimi ovratniki, ki lahko služijo tu- di kot kapuce. Krila so ozka, položena v plise, zelo dolga ah čisto kratka. Očitno se je letos kompletna svetovna kreatorska elita odločila le za ti dve alternativi. Kot sem že zadnjič omeni- la, hlače so zopet na svojem velikem osvajalnem pohodu, le v nekoliko drugačni izved- bi seveda. Tu zraven sodijo ozke, kot koža prilegajoče se hlače, ki segajo do členkov, včasih pa le do kolen. V tem primeru se prilegajo spodaj pletene vzorčaste nogavice in seveda čevlji z ravnim, de- belim podplatom. Skratka, močno alpsko obarvan način oblačenja, ki pa nikakor ne deluje grobo in je zaradi mehkih, toplih materialov, zahvaljujoč so- dobni tekstilni tehnologiji, primeren tudi za mestne uhce. Barve so prijetno umirjene - od zeleno rjave, barve ka- rnelje dlake, rdeče rjave, temne jelke, petrolejne, do naravne in snežno bele. Sladkorna bolezen Sladkorna bolezen je najčeš- ča metobolna bolezen, ne sa- mo v svetu ampak tudi pri nas. Leta 1985 so v svetu registrirali 120.000.000 sladkornih bohii- kov, medtem ko jih je bilo pri nas že 500.000. Pogostost te bo- lezni je nekako med 2-5 od- stotki, čeprav je ta odstotek precej odvisen od razvitosti diabetološke službe. Za slad- korno bolezen je sicer značilna hiperglikemija - zvišan krvni sladkor, vendar je to le en simptom, ki spremlja to bole- zen. Vedno vidimo, da se prej ko slej pokažejo motje v pres- novi maščob in beljakovin. Skupina ekspertov WHO je na podlagi dolgoletnih študij iz- delala klcisifikacijo sladkorne bolezni, 1, Sladkorna bolezen tip I (včasih mladostni diabetes) 2, Sladkorna bolezen tip II (včasih starostni) 3, Motena toleranca: to je v bistvu predstopnja klinično pomembne sladkorne bolezni 4, Gestacijski ali nosečnost- ni diabetes Poleg teh obUk sladkorne bolezni, ki so značilne za razvi- ti svet, pa se pojavlja v nerazvi- tem delu poseben tip sladkor- ne bolezni - malnutricijski dia- betes, ki nastaja zaradi neza- dostne prehrane pravzaprav gladu in zaradi določenih pre- hrambenih snovi - tapioka. Za nastanek sladkorne bo- lezni igra precejšno vlogo ded- nost, še posebej to velja za sladkorno bolezen tip II. Pri tipu I pa vemo, da so pogosto povzročitelji bolezni virusne infekcije (rdečke, mumps, he- patitis, črevesni virusi itd.). Klinična diagnoza sladkorne bolezni je precej lahka, če so prisotni značilni simptomi: že- ja, lakota, hujšanje, vrtoglavi- ca, pogosto uriniranje. Z bi- okemičnim določajem krvne- ga sladkorja v krvi in urinu na- vadno že tudi potrdimo diag- nozo. V majhnem procentu, ko je vrednost krvnega sladkorja mejna in ni simptomov, mora- mo napraviti obremenilni test, s katerim pa bolj ali manj z go- tovostjo izključimo ali potrdi- mo bolezen. Pri sladkorni bolezni mora- mo biti vedno pozorni na kom- plikacije. .Le-te se pojavljajo kot akutne n kronične. Med akutne komplikacije spadajo: 1. Hipoglikemične reakcije ali celo koma (hud padec krv- nega sladkorja v krvi tudi do O minimolov). 2. Hiperglikemične reakcije, ketoacidotična koma, hiperoz- molarnas koma, laktat acidoza (tu pa pride ali do prehude za- kislitve telesnih tekočin ali pa obe kombinaciji hkrati). Obe akutni komplikaciji na- vadno zahtevata bolniško zdravljenje. Med kronične komplikacije sladkorne bolezni pa sodijo ti- pične spremembe na ožilju ka- pilar, to je na najmanjših žili- cah. Te spremembe zaznamo na več organih (oči, ledvice, živci). Pogosto pa se po dolgih zdravljenjih bolezni pokažejo tudi nespecifične spremembe v smislu arterioskleroze, ki se javljajo na večjih žilah arte- rija!^ Zoravljenje sladkorne bolez- ni je danes doseglo bistveno VIŠJO raven kot še pred nekaj leti, pa čeprav bi zdravnik kot bolnik želel, da bi prišlo še do dodatnih dognanj in izboljšav. Pri zdravljenju diabetesa se moramo zavedati, da je diabe- tes sindrom, kjer pride do ok- vare na vseh organih. V zdravljenu je pet temeljnih načel: 1. Diabetična prehrana - po- trebujejo jo prav vsi pacienti 2. Telesna aktivnost - tudi to potrebujejo vsi pacienti 3. Edukacija in samokontro- la - potrebujejo jo prav tako vsi pacienti 4. Zdravljenje z antidiabetič- nimi zdravili - tabletami; po- trebno le za 25 odstotkov bol- nikov 5. Zdravljenje z inzuhnom - potrebno je prav tako za 25 odstotkov vseh diabetičnih bolnikov Skrb za diabetičnega pacien- ta v naši družbi ni majhna. V naši republiki je razvita di- spanzerska služba, v pomoč pa so tudi posvetovalnice pred- vsem v manjših krajih. Ne smemo pa pozabiti tudi vlogo internističnih oddelkov, kjer se zdravijo bolniki s hujšimi komplikacijami ali pa tisti z novoodkrito boleznijo. V socialno-medicinsko skrb za bolnika je danes vse bolj vključena patronažna služba in pomaga prav najtežjim bol- nikom (aplikacija inzulinske terapije, prevezi, odvzem krvi in urina itd). Če se spomnimo besed zna- nega ameriškega diabetologa Joslina izpred 20 let: -Prišel bo čas. ko bodo imeli diabetiki boljše možnosti za deljše živ- ljenje kot ostali zahvaljujoč do- bri in strogi osebni kontroli in natančni medicinski kontroli«, potem vemo, da se njegove be- sede že uresničujejo. gremo v kino KINO UNION do 23. 10.; NEUMNI BOLNI- ČARJI - ameriški film do 23. 10.; KOKON - ameri- ški film od 24. 10. dalje VRNITEV V ŠOLO - ameriški film Filmsko gledališče 20. 10.; PARIŠ - TEKSAS - nemško-francoski film MALI UNION do 22. 10.; SMRT LEPIH SRN - češki film od 24. 10. dalje BRAZGOTI- NEC - ameriški film KINO METROPOL 21. in 22. 10.; POLICIJSKA AKADEMIJA, 1. del - ameri- ški film 23. in 24. 10.: TOOTSIE - ameriški film 25, in 26. 10.; TOP GUN - ameriški film Matineja 22. 10.; MOJA AFRIŠKA PO- STOLOVŠČINA - ameriški film KINO DOM do 26. 10.; RAMBU MAŠČE- VALEC - indonezijski film od 24. 10. dalje MEDVEDKI DOBREGA SRCA - ameriški film KINO VOJNIK 23. 10.; KDO MI UBIJE ŽE- NO - ameriški film KINO LJUBEČNA 21. 10.; SUPERMAN, 3. del - ameriški film. KINO ŽALEC 20. 10.; NEVERJETNI MAL- COLM - avstralski film 21. 10.; VELIKA SPLETKA - ameriški film 22. 10.; SLADKA KOŽA DE- VICE ANGELE - nemški film 23. 10.; VELIKA SPLETKA - ameriški film 25. 10.; TERMINATOR - ameriški film Filmsko gledališče 26. 10.; PRIČA - ameriški film KINO PREBOLD 20.10.; ROBOCOP - ameriški film 21. 10.; VSE V ROK SLUŽ- BE - ameriški film 23. 10.: NEVERJETNI MAL- COLM - avstralski film 25. 10.; OFICIR Z VRTNICO - jugoslovanski film KINO POLZELA 20.-10.; VSE V ROK SLUŽ- BE - ameriški film 22. 10.; LJUBEZEN, HRE- PENENJE IN EKSTAZA - nemški film 23.10.; ROBOCOP - ameriški film 25. 10.; VELIKA SPLETK - ameriški film KINO LIBOJE 22. 10.; TERMIN ATC - ameriški film KINO GRIŽE 23. 10.; TERMINATC - ameriški film KINO DOM MOZIRJE 20. 10.; GROZLJIVI ^ KEND - ameriški film 22. in 23. 10.: MONA hll - angleški film 25. 10.; PO PRVI LJUBEZl - francoski film KINO JELKA NAZARJE 22. in 23. 10.; MOJA AFRIlj - ameriški film 26. 10.; GOREČE ULIC REDNI KINO TITOVO VELENJE 20. 10.; IŠČE SE ŽIV A MRTEV - ameriški film 21. 10.; ALIENS -- OSI POTNIK - ameriški film 22. in 23. 10.; NINJA, 3. <] - ameriški film 24. 10.; PROSTOR V SRC - ameriški film 25. in 26. 10.; SKAVT - nei ški film 26. 10.; GLASNIK SMR - ameriško-italijanski film Nočni program 20., 21. in 22. 10.: ULIČARB - francoski film Kinotečni program 25. 10.; VIRIDIANA - špa ski film KINO DOM KULTURE 20. 10.; ALIENS - OSN POTNIK - ameriški film Filmsko gledališče 24. 10.; PRIČA - amerii film KINO ŠOŠTANJ 22. 10.; IŠČE SE ŽIV A MRTEV - ameriški film 23. 10.; ALIENS - OS POTNIK - ameriški film 24. 10.: NINJA, 3. del-am« ški film 26. 10.: PROSTOR V SRC - ameriški film Nočni kino 22. 10.; POULIČARK - francoski film KINO ŠMARTNO OB PAKI 21. 10.; PROSTOR V SRC - ameriški film 25. 10.: NINJA, 3. del - amer ški film Nočni kino 23. 10.; POULIČARK - francoski film KINO SKALE 23. 10.; PROSTOR V SRC - ameriški film KINO ŠMARJE PRI JELŠAH 20. 10.; PREGREŠNA NUN - italijanski film. 22. 10.; ČAROVNICE I EASTWICKA - ameriški fili 23. 10.; KUNG FU DEKL - hongkonški film KINO ROGAŠKA SLATINA 20. in 21.10.; SMRTONOSN ODPRAVA - ameriški film 22. in 23. 10.; POLICIJSK AKADEMIJA, 3. del - amei ški film 24. in 25. 10.; DOMIŠLJI SKI UBIJALEC - amerišl film Nočni kino 20. in 21. 10.; IZKUŠNJE LI PE VDOVE - italijanski fili Filmsko gledališče 25. 10.; PRIČA - amerišl film KINO RADEČE 23. 10.; AVANTURE GVEI DOLINE - froncoski film KINO SLOVENSKE KONJICE - filmsko gledališče 21. 10.; PARIŠ TEX^ - nemški film 24. STRAN - NOVI TEDNIK 20. OKTOBER Rally Gorenja v Titovem Velenju so zad- nji športni vikend pripravili 5. avto rally Gorenja, ki seje točkoval tudi za letošnje dr- žavno prvenstvo. Prav zaradi tega se je na tekmovanju zbralo vse, kar v tej športni panogi kaj pomeni pri nas na čelu z večkratnim državnim prvakom in enim najboljših voznikov rallyja v Evropi v svoji kategoriji Kuzmičem. Na posnetku je edina ženska dvojica Zrnec-Babrič med kontrolno postajo v Vinski gori, ki je v kategoriji nad 1150 ccm osvojila 2. mesto, v skupni uvrstitvi med sami- mi moškimi posadkami pa je bila na odličnem 5. mestu. Foto: EDI MASNEC Tri tisoč Ifrizantem sredi Lašicega že nekaj let zapored na vrtu sredi Laškega, ki ga urejujeta Angela in Anton Kocjančič, v tem času zacveti več kot tri tisoč krizantem in drugega okras- nega cvetja za ikebane. Čeprav Antonu pri 77 letih včasih nagaja bolezen, še vedno rad zaide pod toplo. Angela pa tudi pove, da jima to vzame kar precej časa, čeprav vedno zmaga ljubezen do rož. »Rožca Uspeva le, če znaš z njo prav ravnati. Tudi pogovarjati se moraš z njo, jo kaj povprašati,« pravi Angela. VLADO MAROT Hrušice cvetelo tudi v jeseni Za ta čas sicer nenavadno, vendar se dogaja. Narava pač skriva neomejene možnosti, zato tudi cvetoče drevesce več ne preseneča. Justina Salajko iz Laškega nas je obvestila, da na sosedovem vrtu, ki ga sama tudi urejuje, cvete hruška. Justi- na je takšen primer že videla in pravi, da to obeta hudo zimo. Bomo videli, kako bo res. VM Ena od glav prerasla vrstnike Sedaj je čas za spravilo ze- lja. Pravijo, da je letos dobra letina. To menda potrjuje tu- di tale posnetek, na katerem je nenavadno velika zeljna glava težka 7,35 kilograma. Za primerjavo smo ji pridali eno normalne velikosti, ki je od nje trikrat manjša. Zrasla je na njivi Cilke Kožar iz Vr- hovega pri Radečah, ki pra- vi, da kljub svojim 70 letom tako velike še ni videla, kaj šele, da bi se morala z njo ubadati. VLADO MAROT Kdor pred odgovot. nosijo beži - na velii^^ nogi živi. Politično-birokra tsku vrana proletarsk^ vrane nikoli uj razume. Praksa kaže, da pfi nas lahko preseženi^ plan le kadar agre - »ciljno inflacijo«. V tehniki smo zelo n^. predavali - celo po. metanje pred tujim pragom je na daljin, sko upravljanje. Človek človeku - kan. kurent pri koritu. Težko je ugotoviti epicenter, kadar gre za politični potres. Nič čudnega, da go- spodarstvo šepa, poli. tika mu stalno pod- stavlja nogo. Zdaj nam ne mečejo pod noge polen, am- pak že debla. Vedno smo na robu dogajanj, da ne bomo nenadoma padli čez rob. MARJAN BRADAČ Partizanske domačije Piše Mllenko Strašek Poslej seje Brečko večkrat vračal k nam. Tistikrat smo bili bolj ali manj povezani (odnosno so bili istih misli) z Maksom Jerčinom, Iva- nom Trefaltom in njegovo nečakinjo Zofko. Tomažem Vukom in Miho Melincem, s Primorcema, ki sta pobeg- nila pred fašisti. Angelo Ve- ber. Petrom Platovnjakom, Marico Zupane, zaposlenimi pri Šmidu na Marofu ... Ob prihodu Savinjske čete je prišlo do spopada in takrat je po zaslugi domačih izda- jalcev padel partizan, najver- jetneje Blisk. Pozimi 1941/42 sem se po- vezala z Ivanom Doberškom na Planini in njegovima bra- toma Mihorn in Vinkom pa s Francem Žvegličem, Kar- lom Kostevcem in drugimi. Brečku so bili za petami. Aretirah so ga 18. februarja v Trbovljah, kjer je bil zapo- slen kot cestni delavec. Ge- stapovci so nas odgnali na zaslišanje. Brečka so pozneje odpeljali na Bori. Naredila sem vse, da bi ga rešila. Tudi z zloglasnim Otom Lurkerjem sem se sre- čala iz oči v oči. Videla sem tudi Brečka, na Borlu. Bil je ves zatečen in podplut. Ven- dar so ga septembra 1942 iz- pustili. Ker sem bila šivilja, sem v trgovinah nakupila blago za ves zaslužek in sešila peri- lo za borce. Bračko ga je do- stavljal, kamor je bilo name- njeno ...« Seveda je marsikaj izpuš- čenega v tej kratki pripove- di. Julka premetava slike, jaz čitam. Kajkrat se spusti s po- vodca misel, podoba od vče- raj, Julijana zaživi, rdečica ji plane v obraz. Berem. Julka se še tesneje zavije v ruto, hladno je, od zunaj prijazno vdira v notra- njost sonca. Planjava pred hišo se blešči. »Kozjanski odred se je za- drževal v tem kraju dva dni. Brečko je prihajal vsako so- boto in prinašal vesti o raz- voju našega gibanja na za- savskem območju. Zaželela sem si oditi k partizanom. Ta vest je, kdove kako, kaj kma- lu prišla na uho žandarjev. Bili bi me aretirali, da niso partizani napadli postojan- ke. Pozneje smo izvedeli, da so napadeni orožniki v Zida- nem mostu pripovedovali, da partizani niso banditi, in javno hvalili partizansko taktiko in človeški odnos do ljudi. Govorilo seje, da so za te izjave dobili le po nekaj dni zapora. Tako je nastajalo prvo osvobojeno ozemlje na Koz- janskem. Nekoč je k meni prišel ameriški padalec s spremlje- valcem. Pri nas sta prespala, se najedla, naslednji dan pa smo vsi skupaj odšli proti Planini, kjer je bil takrat dru- gi bataljon Kozjanskega odreda. Z njim so bili tudi preostah štirje ameriški pa- dalci, ki so se rešili nekje v bližini. Ob partizanskem napadu na žandarmerijsko postojan- sko Loka pri Žusmu je bil moj sodelavec Brečko ra- njen v glavo, vendar se je iz- vlekel, za boj pa ni bil več sposoben. V jeseni 1944 je prišel tova- riš Striček v vas pod Volu- ško goro kot vodja ekipe za gradnjo partizanskih bolniš- nic za kozjansko vojno po- dročje. Pomagala sem gradi- ti, pozneje pa sem v bolnišni- ci tudi kuhala in prala. Tik pred koncem leta nas je presenetila sovražnikova kolona. Doma nas je bilo več, med drugim tudi -Jeri- nova Stana. Poskakali smo skozi okna in zbežali proti gozdu. Za nami se je vsula toča izstrelkov, vendar je za- delo le Brečka, tudi tokrat v glavo. Brečko je bržkone zadrževal Nemce zaradi na- šega umika. Takrat so Nemci zažgah našo hišo. Več naših so ujeli, tudi Eriko s Tovornikom, na Blatnem vrhu so vzeli še L skovška, Poljšaka in drui in jih odpeljali s seboj v Ji klošter. V bolnišnici je bilo pol ranjencev. Striček, ki je I del nad svojimi varovanci jih čuval bolj kot svoje živi nje, je videl, da pri nas go Vedel je, da obe s hčerko ^ va za vse, torej tudi za boln nico. Bal se je, da bi otrc Erika, izdal kraj, kjer je b bolnišnica. To se ni zgodilo, tudi fan so se rešili. Eriko so poslali v taboriš Sterntall (današnje Kidrii vo). Ob bombardiranju sredi belega dne pobegni prišla do Laškega in pote domov. Začeli smo graditi drui bolnišnico. Končali smo do 20. februarja. Kmalu 3 tem je Striček prevzel gra njo bolnišnice na Mrzli pl nini nad Zidanim mostom Bila sem pri Narodni i ščiti od vsega začetka. Morala sem še doživeti,' so osvobojeno ozemlje p< gali, da so naše kraje pusto h belogardisti in vsa mogo drhal. Zal je bilo veliko tU izdajalcev. Sporočilo o kapitula' Nemčije so nam prinesli' variši iz Narodne zašt v Rimskih toplicah. 0^ smo v Laško, z godbo na< lu, veseli, presrečni, zasta je plapolala pred nami, n^J la jo je moja hčerka Erika- Julkina domačija v hribovju nad Jurkloštrom.