41. številka. V Trstu, v sredo 22. maja 1889. Tečaj XIV/ fi Sv.- .. 1- „E D I N 0 S T" izhaja dvakrat na teden, vsuko sredo in ■oboto ob 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: *a vse leto gl. 6.-; izven A vat. 9.— gl. ca polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; , „ 2 25 „ Posamične Številke »e dobivajo v prodajal nicah tobaka v Tritu po 6 nov., v Sorici in v Ajdovščini po • nov. Na naročje "brez priložene naročnine se upravnlitvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Cnrintia &t. 28. Vsako pinnio mor« hiti frankovano, ker nefrankovana hp ne *pre-jomrtjo. Rokopisi ha ne vračajo. Oglasi in oznanila ne račune po 7 nov. vrstica v petita ; z« naslove * debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ho račune po pogodbi. Naročnino, rcklamncije in inaerate prejemu upravništvo v ulici Cnrintia 28. Odprte reklamacije ho proste poStnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primprsko. • v • linntt J« ii.o^«. Volitve za isterski dež. zbor. V Pulji, 20. maja 1888. Kakor znano, vršile se bodo volitve za deželni zbor isterski v drugi polovici prihodnjega meseca. Italijanski naši protivnici dobro vedo ceniti veliko važnost volitev teh; to nam priča izredna vzburjenost, s katero se pripravljajo na voli-tveni boj. Italijani dobro vodo, da more postati izid boja tega usodepolen njihovi supremaciji v Istri. Mi sicer nismo tako sangvinični, da bi se nadejali, da se hoče neopravičeno italijansko gospodarstvo kar hkratu zrušiti, in da je oni ča9 neposredno pred nami, ko bode isterski Slovan do .cela osvobojen materijalnoga in moralnega robetva in ko bode zašel ono mesto v javnem živenju našem, katero mu gre po Številnem razmerji prebivalstva in po tistih svetih zakonih, katere narekuje vest in ljubezen do resnico in pravice. Zlo, na katerem boleha narodnost slovanska v Istri, je pognalo svoje korenike prenaglo-boko, zdravljenje toga zla naletava na mnogostranske ovire, izvirajoče deloma iz najbrezobzirnejšega sovražtva, deloma iz stare animoznosti uradniških krogov do nas, da bi se moglo vršiti v tako hitrem tempu, kakoršnega bi mi želeli. Ali to pa je gotovo, da čejo biti predstojeČe volitve prevažna postojanka v trdem boji za narodnost našo in da nam je sedaj prilika, da storimo znaten korak naprej v oni meri, ki nam znači pot uo narodnega oevoboje-nja. Upanje do konsolidacije dozdaj neznosnih razmer jo opravičeno, a le tedaj, ako bodo ljudje naši v tem boji zastavili vse svoje moči j, ako bo boj vre j en tako, kakor zahtevajo nenormalne razmere v dežoli naši. Pogoditi pravo taktiko menda ne bodo težko, ko vender vsi dobro poznamo brezobzirnost protivne nam PODLISTEK. stranke, ko vemo, da stranki ti je vsako sredstvo dobro, bodisi še tako nemoralno, ko nam ni neznano, kako daleč in kam ' i sezajo ve* te stranke, ko je notorično,1 kje da so jej tiho naklonjeni — tu je pomoč sicer skrivna, a zato nič manj in-tezivna — in kje da jo podpirajo glasno kričoč. Na vse te okolnosti morali se bodo ozirati oni gospodje, koji čejo voditi volilno gibanje v taboru našem. Namen nam jo danes, da v prvej vrsti apelujemo na poznato rodoljubje isterske duhovščine in sicer posebno zato, ker čujemo, da se bode z neke, nam — žalibog — neprijazne stranij skušalo strašiti in terorizovati v ta namen, da ne bi duhovščina naša v volitvenem boji storila svoje narodne dolžnosti. Ni težko pogoditi, na čegavo željo in v čegav prilog naj bi si pisale take okrožnice. Po italijanskih organih nagromadjena zasramovanja, naperjena proti naši duhovščini bodi. temu vzvišenemu stanu glasen „tnemenro", kako prevažen faktor, da je v javnem življenju našem, kako da se ga naši nasprotniki, ki so pa zajedno goreči propo-vednikibrezverstva, — boj 6. Moremo-li si misliti lepše misije, nego biti zagovornik, propovednik in branitelj vere, naroda in jezika njegovega. Pre-častita, vzgledna duhovščina po Istri, čuj našo najsrčnejšo prošnjo: JSodi tudi za-naprej, kakor si bila do sedaj, voditeljica ubogemu narodu, uči ga kreposti -in značajnosti, brani mu verske in narodne svetinjo; ne straši se pretenj sovragov naših, ki so zajedno najhujši sovragi tvoji, a isto tako ne slušaj čudnih naukov nesrečnega goriškega modrijana, češ, da je narodnost izrodek poganstva ! Kakor jo vera od 11 >ga, tako je tudi narodnost od Boga, vera in narodnost et.i najdragocenejša zaklada naroda. yl«dinega zastopnika, g. policijskega svetovalca g. V i d i c - a, prečita privremeni tajnik, g. podpredsednik M. Mandić, koji jo po smrti tajnika ftvaba družtvene zadeve prostovoljno vodil, sledeče poročilo : „Iz zapisnika družtvenih soj v teku minolega leta povzamemo glavne točke o naporih družtva, da so pribore slovanskemu narodu na Primorskem one pravice, kijih ' uže davno podpolno uživajo drugi avstrijski narodi. V minolem lotu pokazalo jo družtvo svoje vsestransko delovanje ter ukrenolo marsikaj v povzdigo narodne zavesti ha Primorskem in v dosego pravic, ki jih slovanski tukajšnji narod toliko let Občni zbor političnega družtva „Edinost' Konečno pa prosimo vse druge rodoljube, da vsak deluje po svoji moči in v svojem delokrogu, da tako pripomore do zmage pravični naši stvari. In pravična je na\v st«-ar, kajti mi ne želimo nikako nadvlade ali supremacije, ampak zahtevamo lo pravice, loto kar n a in grč. Supremacija, kakoršne zahtevaj " nasprotniki naši zase, pa je ii ostane krivica, ker nima nikakega nravnuga naslona za svoj obstanek. V predstojeČim volilnem boji bodi nam torej jednakopravnost naše geslo, ki je prava in naravna hči pravice. Vsakdo stori svojo dolžnost in tudi v Tstri praznovali bodemo kmalu — v s t a j e n j a ! tirja od vlado in deželne uprave. Čeprav dan! —č. majhen je bil korak, ki srno ga storili k i/.vršitvi popolne ravnopravnosti, vendar z vesoljem kažemo na napredek, ki postaja vedno očitnejši na polju slovansko vzajemnosti, Delokrog družtven se je minolo leto razširil osobito tudi na V nedeljo dopoldan bil je v prostorih isterske Slovane; v njih je družtvo našlo J)elalskegapodpornega družtva" obdržavan hvalevrednega sodelovanja in upati je, da občni zbor političnega družtva „Edinost", , uprav iz te vzajemnosti se časom izvrši kateri je bil zadostno obiskan. Mod ude-' — p o d p o 1 ii a zmaga slovanske leženci je bilo mnogo znanih rodoljubov idejo na Primorskem! tržaških in iz okolice, poleg pa tudi precej j „V Edinosti je moč" — potemgaslu odličnih gostov iz tužne Istro. j morajo se primorski Slovani vesti, ako ho- Gosp. predsednik Nabergoj odpre žejo dočakati izpolnitve toliko zaželjenih zborovanje hitro po 10. uri z primernim narodnih pravic. Po avstrijskih ustavnih pozdravom, poudarjajoč imenitnost današ- zakonih vsi narodi imamo enake pravico i n jega zbora v oči deželnozborskih volitev, bremena, umestno je torej, da se tudi mod pri katerih bode treba vso sile napeti, j nami oživotvori ravnopravnost. Primorska da Slovani nasprotnikom ne podležemo. ■ je Hlovanska zemlja, na njej ne smemo Potem so spominja vr lega in težko nadomest- | dopuščati, da nam gospodari brezobzirni ljivoga tajnika družtva in urednika druž- jM strastni tujec. Da pa to slovansko zemljo tvenega glasila, umrlega g. L. Ž v a b a ;' osvobodimo prevladan ja sovražnih sil, skupno navzoči pritrde temu z ustajenjem in i,, aložno moramo delovati in se truditi slava-klici. Nadalje omenja 401ornioo vla- t0r opustiti ono škodonosno zaspanost, ki danja našega milostivoga cesarja Frana : nas je tako dolga stoletja imela /okovane Josipa L, kateri jo pri Slovencih in Slova-j v teinoti in pozabljivosti. Vsakdo izmed nih sploh posebno priljubljen, čemur zbor j naših sorojakov po besedah našega pesnika z navdušenimi „ živio" pritrdi. Po predstavi prvaka : Ivan Gaber. Črtica. Spisal Branimir. j (Konec.) Sem v Bičje jo prišel Ivan na počitnice. Oj kako se mu je omilil ta krajin skoraj rajši je bil v življenja polnem Bičji, kakor v mirnotihem Bežilovem. Tu je bilo zan j vse novo: mlin, pila, Suha voda in stanovalci. Sprijaznil se je kmalu z vsem, bil je domaČ. Tu je imel ves dan kaj opraviti. Nekaj Časa je sedel na pili-nem vozu ter gledal pilo. Potem so je spomnil mlina ter šel tja, da je poslušal monotonično škrebljanje mlinskih kamc-nov. Nato je šel k jezu, kjer je glodal v peneče valove, ki so se drobili na tisočo kapljic. Večjidel dneva prebil je na vodi v čolnu. Kako se mu je dopadalo zibati bo na valovih ter gledati v vodo! Vozil 8e je v Ameriko in na vse kraje sveta, seveda le do sosednega mlina, do kamor je bilo mnogo postaj, zaznamovanih z imeni najimenitnejših kupčijskih mest. Nekokriit ao mu pripeti nesreča. Peljal se jo do trga in potem nazaj. Nazaj mu ni bilo treba veslati, ker voda je dovolj urno nesla čoln, le paziti je moral, da se jo ogibal vrb, ki krivo rastejo nad vodo. Ali žo ni bil dovolj pazen, čoln je zadel ob vrbo, se nagnil in dečok pade v mrzlo vodo. Plavati ni znal, toda k sreči se jo prijel za čolnov rob ter se splazil v Čoln. Klobuk mu jo ostal v vodi ter plaval dalje. Deček je bil do kožo moker, sedel jo v čolnu ter čakal, ker bi se bili preveč smejali n jegovej nesreči. Čez dolgo časa pride Se le mlinski hlapec mimo. Ivan ga pokliče, ga prosi molčati ter ga pošlje po obleko v mlin, pa tako, da nihče ne bi vedel kaj neso. Deček se je preoblekel, potem sta pa iskala klobuk. Našla sta ga uže blizu mlina. Da bi bila le no-koliko kasneje prišla, bi ga bilo raztrgalo kolo. Tisti dan je hlapec molčal, a drugi dan jo izbleknil pri kosilu kaj so jo „študentu" zgodilo. Koliko je moral ta sedaj pretrpeti. Vsak, ki ga je videl, rogal se je nesrečnemu mornarju. Proti koncu počitnic moral je Bičje zapustiti. Na velikih počitnicah bil je potem vselej v Bičji. Potem je šel v mesto. Obstal je vzprejemni izpit za gimnazijo, toda koncom leta jo propal. Lahkomiselnemu mladeniču ni bilo všeč ponavljati razred in zatorej se je napotil domu. Domačini niso ga baš preprijazno sprejeli in skratka se je sklenilo, da mora nazaj v šolo. Drugi dan ga je odpeljal voznik, ki je šel slučajno v mesto, toda naš junak je bil isti dan prej zopet doma nego voz- govore in kak goldinarček, ki mu jo v nik. Naslednji dan ga pelje teta osebno flj]j dobro došel. na stanovanje v mestu in potem v šolo k | IsUa.1 je službe. Ali vse prizadevanje ravnatelju. Potem še le, ko jo dečok spre- bilo jo brezvspešno, kajti nikakor je ni videl, da vse kljubovanje nič ne pomaga, mogel dobiti. Plačeval jo agente, povpra- ostal jo v mestu. To leto šlo mu je boljo gev„i prj odvetnikih, na kolodvoru itd., in loto je završil z dobrim vspehom. trt(]a povsod odpravljalo se ga jo le s V drugem razredu jol je podučevati' Pr«""»mi fv»'nml 0,,c*nl° mu se je tu in pri nekem krčmarju njegove sinovo in pri j tam> da bodc v kratkom menda koJe njem je ostal celih pet let. Zato jo i.nel™esto «P»mjeB0 in tako mineta cela dva tam hrano in stanovanje. ' j ™8CCa ~ in Gabcr "toJI v tuJom m0fltu I kot berač. Ves obupan hotel ai je uže ne-Po izvršenem tretjem gimnazijalnem |■ nQ V7(jti) ko mu 80 valod pri_ razredu napravil jo vzprejemni izpit za1 zadovanja rojakov ponudj primerna služba učiteljsko pripravnico. Tam je dovršil tri j y inozematvu. Siromak tolikoj sreči niti tečaje. Ali koncem tretjega tečaja mu je|ni mogel verjeti, akoprav je čital vse črno popolno obubožanje babice in bližnjih so- j na be,em ]3ritke izku5nje pretvorile so rodnikov zavrlo daljnje šolanje. Moral je|ga v popoincga peaimista.' A prepričal se jt; 8 trebuhoT11 zfl ^ da ^ ^ ^ ^ ^ najhujšoj stiski sreča mila, nastopil je ponuđeno mesto in odslej ni mu so bilo več boriti s skrbjo učiliščo ostaviti ter kruhom. Isti dan, ko ao se drugi bežilovski dijaki odpravljali v mesto, navezal je Bvojo za vsakdanji kruh. Z vestnim i/.polnjeva- malo culico, babica mu je dala zadnje njem svojih dolžnostij pridobil si jo na-novce. Poslovil so je in potom stopal klonjenost svojih višjih in kolikor višje se proti mostu v negotovo bodočnost. V me-1 je napen jal, toliko bol j jo naraščal n jegov stu mu ni kazalo dolgo muditi se. Odpo-' imetek. Pri vsej sreči pa, katero jo našel toval je zatorej po kratkem premišljevanju 'v tujinstvu, nikdar ni zabil svojega v Primorje, kjer je imel strijca. Od tam j rodu, akoprav mu je ostal o njegovih rojakih je pisal vsem premožnejim znancem ter le zadnji, britki spomin. Kadar se je spom-jih prosil pomoči, da bi mogel dovršiti' nil svoje bede v domačej zemlji in jo šolanje. Ali dobil jo le nepovoljne od- primerjal sreči, katero je našel mej tuje Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan ! Lanski novoizvoljeni odbor pol. družtva konstituiral se je takoj po občnem zboru iz-volivši I. podpredsednika g. Al. V. Živica, II. podpredsednika g. M. Alandiča, tajnika g. L. Žvaba in denarničarja g. A. Trudena. In a tem stopam k glavnemu predmetu : Uže 1. 1887. sklenilo je družtvo naprositi narodnega poslanca v državnem zboru, da v dogovoru z drugimi slovenskimi in hrvatskimi poslanci na Dunaju stavijo odločno interpelacijo na ministra G a u č a zaradi rešitve utokaglede slovenskih narednih šol v Trstu. Ista interpelacija je bila istinito predložena po drž. poslancu g. Nabergoju podpisana i od mnogih drugih slovenskih in hrvatskih poslancev ter je 'oila objavljena na istočasno tudi v družtvenem glasilu. Uže v prvej lanskej seji tega družtva z dne 2. junija m. 1. predlagal je g. Fran Dolenc, naj bi družtvo napravilo kakšno veselico, čije čisti dohodek naj bi se uporabil za družtvene namene. Družtveni odbor je tedaj sklenol, da se napravi ljudska veselica v mesecu septembru ali oktobru ▼ proslavo 401etnice presv. našega vladarja. Ob onej priliki so je tudi posvetovalo o rekurzu na višje državno sodišče glede odbitja prošnje 1429 slovenskih starišev v Trstu, naj se v mostu ustanovi osnovna slovenska Šola. Znano je iz popisov v „Edinosti" in družili slovenskih časopisov koliko ovir je delala in še vedno dela deželna in državna vlada osnovanju začetno šole v Trstu z slovenskim učnim jezikom. Uže leta 1884. napravilo je družtvo utok na vlado, ali ta ga je zavrgla pod ničevnimi razlogi; še-le z dne 19. maja m. I. doposlan nam je bil odgovor na zopetni rekurs družtva, v katerem se tudi zadnji zavrača rekoč, d a našedružtvo nema pravice v lastnem imenu prositi za vstanovitevjavnih ljudskih šol, ter da mandat od s t r a n i s 1 o-venskih starišev je sicer v prošnji poudarjan ali ne izpričan. Isti odgovor slavne vlade sloni pa na napačnej podlagi, kajti po § 2. družtvenih pravil je namen tega družva mej drugim — „braniti narodno in vse druge pravice slovenskega ljudstva na Primorskem in skratka pospešovati materijalne in duševne koristi njegove v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih in gospodarskih zadevah". — Opirajoč se na družtvena pravila in pooblastilo 1429 slovenskih starišev, naprosi odbor g. dr. Gregorina naj napravi rekurs na višje državno sodišče, v kar on radovoljno privoli. V drugej odborovej seji se je sklenilo odposlali na si. c. kr. ministerstvo trgovine peticijo, naj ono naloži ces. kr. trž. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da preskrbi na pečatu poleg nemškega napisa „Triest" tudi slovenski „Trst", ter preskrbi potrebnih slovenskih oziroma hrvatskih tiskovin v raznih razprodajah v Trstu, v Istri itd. Umestno je to pač: ako se nam nakladajo ista bremena in dolžnosti kakor drugim narodom, da se nam podele tudi enake pravice zagotovljene nam po § 19. državnega ustavnega zakona ! Živo zanimanje vpozorilo je družtvo na d o p o 1-nilno volitev v Koperskem okraju za dež. zbor isterski. Dobremu izidu te volitve kopičilo se je sicer več ovir od nasprotne strani; osobito v nekaterih isterskih krajih bila je nevarnost velika, radi česar je družtveni podpredsednik Mandić v tretjej odborovej seji poudarjal, da mora družtvo in z njim vsi primorski Slovani vse sile napeti, da so nakane in spletke sovražnika preprečijo in zaduše. Nevarnost pretila je osobito v Pomjanu, Miljah in Roču pri vsem tem so pa Slovani sijajno zmagali. (Dalje prih.) se to ne more opravljati. Zatorej mora se zidati primerna poslopja. Uže celo vrsto let pritoževal sem Be, da so sodnijska poslopja v Trstu in Gorici v najslabejšem stanji, opozarjal sem na to, da se v Trstu plačuje visoka najemnina in vendar poslopja niso sposobna niti za uradnike, niti za stranke ter da vsled tega naravno trpi tudi pravosodje. Zdi se mi, da obstoje tam neki kon-sorcijalni interesi, kateri, kakor mi je bilo rečeno, branijo zgradbo sodnijskega poslopja. — Ne razpravljam tega dalje, ampak dolžnost visoke vlade bi bila, da pomaga vendar enkrat potrebam, katere je sama spoznala. V budgetnej debati sem uže omenil, — in to povdarjam še enkrat — da ima predsednik višjega deželnega sodišča drug načrt na razpolaganje, po katerem bi se moglo z malimi troški zgraditi v Trstu 'justično poslopje, kakor pa je oni, katerega ima visoko ministerstvo. | Nadejam se zatorej, da se bode visoka vlada povprašala pri njemu za svet, odnosno preiskovala ter potem tudi ta načrt proučila in slučajno vporabila, da se vendar enkrat tam zgradi sposobno poslopje, | v katero se more staviti uradnike in vršiti pravosodje. (Konec prih.) grenko se je nasmehljal, misleč: Bog zna, i koliko vnetih Slovencev mora zapustiti svojo domovino, ker doma ne dobe kruha, — in ako jim zašije na ptujej zemlji, sreće svit, pozabijo na svoj rod, ali se! celo pretvorijo v zagrizle nasprotnike lastne 1 krvi! Kolika je to škoda bornemu, malemu narodu slovenskemu! — — — Ivan Gaber še živi. Značajen Slovenec je, kar vidimo iz raznih njegovih spisov, katere pošilja slovenskim listom in iz kojih smelo zaključujemo, da bode s časom stopal v enej vrsti z odličnimi našimi pisatelji ter pokazal 9vojim rojakom odkrito svoje lice. — — — Ta misel vodila nas je, ko smo se odločili objaviti to črtico. Drugi nagib pa nam je bil nauk, katerega posnemamo iz priproste črtice, nauk, kojega se našej mladini ne moro nikdar dovolj utisniti in sicer: Ako ti je sreča tolikanj mila, da moreš nauke svoje v katerej koli stroki dovršiti, no pretrgaj jih samovoljno, kajti pozneje bodeš svojo lahkoumnost obžaloval: Kakorkoli pa te vržejo živenja valovi, nikdar ne pozabi, da si matere Slave »in ter v trenotkih obupanja in bede tolaži so z besedami našega Vodnika: „Sreča te išče, Um ti je dan, Najdel jo boš, Oe nisi zaspan !• Govor drž. posl. dra. Tonklija v državnozborskej seji dne 8. t. tn. (Dalje). Gosp. poslanec Forreger očital je tudi slovenskim poslancem, da niso pravico-ljubni in v dokaz prečital spis, katerega so podpisali nekateri članovi okrajnega šolskega sveta v Krejancih in v katerem ^ se pravi, da so poslanca Kluna baje zapeljali lažnjivi poročevalci. Poslanec Klun posnel je dotično poročilo, kakor je v svojem govoru izrečno omenil, iz pisma necega člana samega občinskega šolskega svčta, namreč Blaža Pirovca, kateri jo bil navzoč pri dotiČnej razpravi ter razložil vse postopanje v št. 20. „Mira" od 25. okt. 1888. z podpolnim podpisom. Ako to ni res, morali bi se na vče-rašnjem spisu podpisani gospodje obrniti proti svojemu tovarišu Pirovou, ne pa proti poslancu Klunu. Ker pa tega niso storili, je to pač dokaz, da je Pirovec poročal resnico in da Klunov poročevalec ni lagal. Sploh pa mi je Blaž Pirovec, kateri je bil pri vsem dogodku navzoč ter ga lastnoročno opisal, baš toliko zanesljiv svedok, kolikor načelnik Smrekar, kateri ne zna niti Čitati niti pisati (posl. Klun : Čujte !) in katerega je tudi mogel pisec vČerašnjega pisma prevariti po svojej dra-gej volji. Theirosky je tu judex propria causa ter se nanj ne more obzirati, Franjo Ku8tcrnigg in Luka Taschek pa pri dotičnoj seji niti nista bila, torej tudi ne moreta prav nič svedočiti. Glede druzega navedenega slučaja moral pa je poslanec g. dr. Forreger sam priznati, da je sodišče I. instancije toži-telja odvrnilo in s tem neposredno potvrdilo, da toženec ni kriv, ker je dokazal istinitost tega, kar nam je posl. Klun tukaj pripovedal. Sodite zatorej sami, da-li je opravičeno očitanje, izrečeno proti slovenskim poslancem, da niso pravicoljubui, ali, ako ne pade temveč na drznega napadnika. Po tem oddaljenju, h kateremu Bem bil prisiljen, vračam se k pravosodnej razpravi. Tu moram v prvem konstatovati načelo, da je „justitia regnorum funda-mentura*. Da jo pa pravosodje pravo, ceno, brzo in nepristransko, podlaga vsih držav, ne potrebuje se samo vrloga osebja, ampak tudi potrebnih zgradb, kajti na ulici Politični pregled. Notranje dežel«. V Parizu je umrl 18. t. m. grof Alfred Potočki. Vest o njegovi smrti je vzbudila v vseh krogih sožalenje. Grof Potočki je začel svojo diplomatično karjero kot ataše pri avstrijskem poslaništvu v Londonu. A kraalo se je povrnil domov na svojo izredno veliko posestvo. Pozneje je bil poklican v takozvano meščansko ministerstvo, iz katerega je pa z grofom Taaffejem in dr. Bergerjem vred izstopil 1869. I. Ta trojica je izdala takrat glasovito spomenico manjine. V onej dobi je bila težnja za avtonomijo posa- j niienih dežel posebno velika, vzlasti Čehi so se krepko borili za zgodovinska prava j svojega kraljestva. Kmalo po iztopu imenovano trojice je meščansko ministerstvo ^ razpalo in Potock je bil poverjen, da | sestavi nov kabinet. Potočki se je lotil z najboljšimi nadami in z velikim navdušenjem dela hoteč uresničiti Bvoje idejale, razbiti centralizem in podeliti narodom zahtevane samouprave. Najprej se je začel pogajati s Čehi. A ker Potočki ni bil dovolj odločen in energičen in bi bil rad z vsemi dober razbila so se pogajanja in on je odložil čast ministerskega predsednika. Njemu je sledil IIohenwart, ki Slovanom in avtonomiji, bodi si uže kakoršni koli ni bil preveč prijazen. Še le grof Taaffe se je poprijel nekoliko idej svojega kolega Potockega, katerih sicer ne izvaja, a jim vender ni tako sov-ražeu kakor so bili nekdanji centralisti. Grof Potočki je potem mnogo let vodil nameBtništvo gališko ter bil nekaj časa tudi deželni maršal. Mož je imel dobre ideje, a premalo eneržije, da bi je izvedel. Sicer je bil pa v vsakem obziru poštenjak. Klerikalci niso z odgovorom grofa Taaffoja na interpelacijo g. Cartieri-a v katoliškem shodu na Dunaji prav nič zadovoljni. „Vaterland* pravi, dajeta odgovor sestavljen po znanem motivu nDas geht uns gar nichts an, was geht denn das uns an" ter da samo konstatuje, da ni nikakor škodil državnim interesom. To pa jim je še vse premalo. Na tirolskem so se nemški konservativci pogodili z italijansko Btranko. Vsled tega kompromisa pridobi italijanska stranka na Trentinskem pet mandatov, toliko tudi nemško klerikalna na škodo liberalni stranki. — V ogerskem državnem zboru je stavil poslanec Iranyi predlog o ravnopravnosti vseh ver. Svoj predlog jo utemeljeval v dolgem govoru, v katerem je slikal zgodovino tega vprašanja. Rekel jer da so madjarski državnil i uže 18G9. leta spoznali to potrebo, o čemer priča postava izdana tistega leta, ki je imela nekako pripraviti pot mešanim zakonom. Vsaka država, pravi govornik, drži se tega načela, da daje vsem veroizpovedanjem enake pravice, čas je, da se ta stvar uvede tudi na Ogerskem zato priporoča naj bode njegov predlog predan posebnemu odseku, da se prouči to stvar ter jo zopet predloži zbor~ niči. Ministerski prvoaednik Tisza odo-brava sicer ideje poslanca Iranyia, pravi pa, da se mu ne zdi umestno, da posamični poslanci stavijo take predloge in da bi bilo bolje, da v tem vprašanji prepuste inicijativo vladi, ki sama najbolje pozna razmere ter poskrbi zato, da stavi o pravem času zbornici prikladen predlog o tem predmetu. Zbornici priporoča, naj ne glanuje za izročitev Iranyivega predloga posebnemu odseku, posebno zato ne, ker bi razpravo o tej stvari spravila še množico drugih vprašanj na dnevni red, katere je moć le polagoma rešiti. Predlog ministra predsednika je bil po kratkej razpravi sprojet. Vnanje dežele. Ruski car je imenoval Ivana Dur-n o v a naslednikom grofa Tolstoja v notranjem ministerstvu. V svojem pismu omenja car zaslug pokojnega Tolstoja ter izraža nado, da bode tudi novi minister sledil v vsem in povsod vzgled svojega prednika, in to tem bolj, ker je z njim vred delal mnogo let ter imel priliko do korena seznaniti se s pokojnikovimi nazori, ki se popolnoma vjemajo s carjevimi. Ruski listi bo vsi zadovoljni z novim mi* nisterstvom. Židovske novino pa stočejo, češ, da je Durnovo prav tak nazadnjak, kakor je bil Tolstoj, a baš to, da Židom ne ugaja, je njegovo najboljše priporočilo in spričevalo. Srbsko regentstvo je izdalo ukaz, ki sklicuje skupštino za 26 septembra v Beligrad. Organ liberalne stranke ostro napada Avstrijo ter posebno kritikuje upravo v Bosni in Hercegovini. Narod v zasedenih deželah je se sedanjimi razmerami popolnoma nezadovoljen, to nam pričajo demonstracije, ki so ponavljajo na raznih krajih zasedenih dežel. To pa, pravi „Nezavisnost", pospešuje samo srbsko idejo. Knez Koburg kani potovati v Pariz in po Evropi ter se oženiti z neko orleansko princeso. Njegovi prijatelji ga svare pred takim početje«, češ, da je nevarno ako gre iz dežele, da dobe njegovi nasprotniki večjo moč. Ti dobri ljudje vedo celo, da so zdaj vsi Bolgari Koburgu prijazni, celo največji prijatelji Rusije so se neki spreobrnili, in popi so baje zanj kar navdušeni. Francozka zbornica mirno razpravlja državni proračun. Nadejati se je, da spre-jme tudi novi vojni zakon, in da ne nastane vsled tega kabinetno vprašanje. Preiskava proti generalu Boulangeru spravila je mnogo gradiva na dan, ki daje najvišjem sodišču sredstva v roke, generala prognati iz dežele. Sicer pa je vspeh svetovno razstave tolik, da je vse zabilo na Boulangera ter je navdušeno za predsednika Carnot-a in za republiko. Italijanski kralj je odpotoval v Berolin. Spremlja ga Crispi, o katerem „Nord" jako prikladno pravi, da je žandar trojne zveze, ter da potuje sedaj v Berolin, da mu Bismark svetuje, kako naj se varuje irredente, ki je zopet dvignila glavo ter dela Italiji neprilike. Bismark je prišel proteklo soboto sam v državni zbor, ter v precej dolgem govoru zagovarjal zakonski načrt o zavarovanji delavcev za slučaj nesreče. Rekel je, da želi, (mari bi kar zapovodal), da državni zbor sprejme novi zakon se v tem zasedanji. Kdo ve, bodemo li imeli k letu tako ugodno priliko, nič ne vemo ka$ vse lahko pride. (Mož uže zopet plaši z vojsko.) Svoje verne pa spominja, naj se rešijo socijalnih demokratov, Poljakov, Francozov in naprednjakov. Kako, ni povedal, morda bi je bilo najbolje postaviti pred topove ter postreljati! DOPISI. Iz Prošeka, 20. maja. (Slovanski gostje na Prošeku). Znano je, da je k porinoču novega vojnega broda „Fran Josip I" poleg mnogo drugih gostov prišlo k tej slavnosti tudi lepo število državnih poslancev v Trst, med temi razun Slovencev tudi nekoliko Čehov in Poljakov, koje je naš vrli in zasluženi poslanec g I. Na-b e r g o j včeraj popoldne na svojo domovanje povabil. Povabljeni so bili državni poslanci gg. Kljun, F e r j a 11 č i č, P o k 1 u k a r, češki poslanec Jan in še nekteri tržaški rodoljubi. Gosp. N a b e r -goj je došle prav prijazno sprijel in po slovanskem običaju pogostil. Povabljen je bil tudi starosta čeških poslancev g. dr. Rieger, koji se je bil pa nekoliko zamudil in je še-le med kosilom dospel. Prvo napitnico napravi gazdi poslanec P o k 1 u-k a r, koja je bila z burnimi živio-klici sprejeta; na to ustane domačin g. Naber-goj in nazdravi češkemu narodu, kakor nositelju slovanske idejo v Avstriji, posebno pa njegovim zastopnikom, na čelu jim navzoči prvak in slavno znani dr. Rieger. Med tem je prišel domači pevski zbor „Hajdrih", se postavi v sonco pred dvorano, v kojej so bili gosti zbrani, in prične peti znane narodne pesmi, med kojim je osobita dopadala pesem „Na boj". skladana na besede našega rodoljuba sovetnika Trnovca in koja je burno odobravanje uzbudila. G. F e r j a n-č i č prime na to čašo, stopi k pevcem, se jim zahvali za čast izkazano ubranim poslancem, posebno pa dr. Rieger-ju, in jih spodbuja, naj oBtanejo zmerom varna straža na našej krasnoj Adriji. Zatim poprime besedo g. poslanec Kljun, pov-darjaje v daljšem govoru slovansko uza-jemnost in solidarnost slovanskih poslancev v državnem zboru. Grobno tihota nastane, ko se digne g. dr. R i e g e r in se v daljšem govoru zahvali navzočim, osobito kučegazdi in njihovim prijateljem za srčne ovacije, poudarjaje, da so obale Adrije slovanske in da nema Birahu, da bi Slovanstvo na Adriji propalo, dokler ima tu take čvrste sinove, kakor so pevci. Ko 00 se gosti pripravljali gostoljubno hišo našega poslanca zapustiti, došli so nekateri njegovi prijatelji iz Trsta, kakor hrvatski rodoljub g. dr. Dukič iz Istre, iz Trsta gg. Man koč, T r u d e n M., urednik Man-dič, Križ itd. Za voljo novodošlih posedli so se zopet vsi za mizo ing. Nabor-goj nazdravi svojim prijateljem, kojim se je pridružil še dr. Kopač, odvetnik iz Zagreba. V imenu prijateljev zahvali se gazdi g. M a n d i ć z napitnico, poudarjaje njegove in njegovih navzočnih drugov — poslancev zasluge v državnem zboru, katere so si iztekli se svojim poatopanjem za Slovane na obalih Adrije, na Goriškem in v Istriji. Nadaljevajoč nazdravil je isti g. govornik v češkem jeziku Čehom, kakor zastopnikom slovanske ideje v Avstriji, posebno pa njehovim vodji, navzoč-nemu dr. Rieger ju, koji je osivel v boju za pravice svojega naroda in za pravico Slovanstva. Kratki govor zaključi s tem, da morajo biti bratje na Veltavi tako gotovi naše ncomejive ljubezni do Slovanstva, kakor je tvrdo našo od pekočega sobica začrnelo skalovje. Na ta govor poprime g. dr. Rieger besedo, jako ugodno iznenadjen, da čuje na obalih Adrije glase matorinega jezika, zahvali se g. predgovorniku jako laskavimi besedami za čast, koja je od Slovanov na Adriji njemu in češkemu narodu izkazana in izraža svoje veselje in zadovoljnost, da bivajo o sinjej Adriji tako uneti rodoljubi in da tako solidarno z češkim narodom postopajo. Kmalo potem se digne celo družtvo in koraka po stezi v Miramar, kjer so si ogledali bivanje prerano umrlega in nepozabljivega nadvojvode Maksa. Posebno dapadel je tujim gostom krasen Mi-ramarski perivoj, po kojom so se okoli jedne ure šetali, dokler se niso na parobrod ukrcali peljavši se do Trsta, kder so se srčno poslovili nadom, da tedaj niso bili zadnjikrat skupaj. Z dežele 16. maja. [Izv. dop.j (Ve-selica v Kozani). Prijazno vabilo mojega prijatelja Drejca, lep božji dan in pa radovednost, kako napreduje narodna stvar v Brdih: — vse to meje v nedeljo 12. t. m. zvabilo, da sem ubral pot pod noge ter se spustil preko kršnoga krasa na precej dolgo pot v vinorodna Brda, v — K o z a n o. No bodem Vam popisoval gospod urednik, kakove vtise je vzpreje-malo rahločutno moje srce na tej poti; to bi bila snov za več zaporednih listkov, katerih pa danes nočem še pisati. Povem naj Vam samo, da sva se čutila jaz in Drejec prav srečna, kajti mogla sva si razsuti drug drugemu polno srce, vživaje ono neopisno sladkost, uteho in milino, ki jo moreti okušati le dve sorodni si duši . . . V lepej in kaj prostornoj dvorani g. Reje jo bil pripravljen krasen oder za besedo, a nasproti dvorane te je veja Re-jevo gostilne vabila na požirek sladkega brica. Prva točka kozanske veselice je bila: „Sprejem goriškega sokola14. Ob 5. uri popoludne smo mu šli nasproti, na čelu vrli kozanski pevci s svojim generalom Iirabroslavom V o I a r i -č e m , dičnim pevovodjom in skladateljem slovenskim. Ko se približajo sokoli v svojej „uniformi", Kozančanje zapojo „Sokolsko", a potem poprime besedo g. H. Volarič ter sokolce lepo pozdravlja. V ozdrav izpregovori nekaj presrčnih besed sokolec-starosta, g. G. L i k a r, na kar odidemo v vas. S sokolci so prišli tudi nekateri drugi gostje iz Gorice, mej njimi vrli boritelj za našo narodno stvar, deželni poslanec dr. Gregorčič. Beseda, katera se je imela vršiti uže ob 5. uri popoludne, pričela je komaj ob 7. Dvorana, da si velika, bila je natlačeno polna tako, da je vladala v njej prava kuhalica. A kaj to I Orkester iz Krmina zasvira Czibulkov „Slovenski stopaj" in kmalu na to se vzdigne zastor in na odru ugledaš lepo število kozanskih pevcev z njihovim pevovodjo učiteljem-skladateljem Volaričein. Navdušeno jamejo peti „K v i š ko b r a t j e". To je jedna novejših, še nenatisnenih skladeb nadepol-nega komponista Volariča. Lopa skladba je naredila lep efekt. Na to je prišel na vrsto Carlijev mešani zbor „Ptici". Ako ti dober moški zbor polni srce se svetim navdušenjem za stvar, katero besede iz-razujejo, to ti lep mešan zbor objema dušo z nepopisno milino, tako da so težko vbraniš, da ne bi ti pribliščala solza v ok6. Tak efekt jo naredila tudi pesen „Ptici", ki sejo morala ponoviti. Nadaljna točka je bila deklamacija balade: „Mladi gospo dič", katero je priobčil v letošnjem „Domu in Svetu" g. A. H. Da-si se ozbiljno pečam se slovstveno zgodovino našo, vender ni mi bilo možno do zdaj doznati, kdo je pesnik A. H. Na vsak način pa trdim, da je lep e p i c e n talent. Omenjeno njegovo balado je de-klamovala priprosta kozanska deklica po svojih zmožnostih še dokaj dobro. Nekaj posebnega se nam je nudilo v naslednjej točki, v „Domovini", ki je jedna najlepših pesnij, kar jih premoro vsa čiharna lirika. Globoke čute, v njoj se prelivajoče, srčno bolest, ljubezen in up: vse to je hotel skladatelj Volarič glasbeno izraziti. Uglasbil je to pesen za moški zbor s sprem-ljevanjem malega orkestra ali klavirja. Naj- prej intonuje orkester in potem ti udarijo na uho žalomili glasovi možkega zbora : „O vdova tožna, zapuščena . . Začetek se podobno glasi „mrtvaški popotnici" ; a kmalu pričnejo akordi veličast-neje, krepkeje vršati, ko namreč pesen o domovini izrazuje : „Ti krasna si, krasnejše ni, Kar jih obseva zarja dneva . . .* Do najvišega efekta pa dospe skladba, ko izrazuje: O mati moja domovina, Ljubezen moja ta edina, Ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi to ! Vsekako je skladba hvalo a tudi studova-nja vredna, ko izide na dan. Moje neme-rodajno mnenje o njej je konečno to, da bi morda še veči efekt naredila, če bi bilo spremljevanje s klavirjem, ne ne pa z orkestrom. Le pri res močnem zboru, naj bi bo volil majhen orkester. Ko se je ta točka skončala, klicalo je navdušeno občinstvo mladega skladatelja na oder, kamor je res prišel poklanjat se. Po Kovačevej kadrilji „Souve-nier", katero jo izvrševal orkester, prišla je na vrsto šaloigra v jednem dejanji „K 1 o b u k". Vsi diletantjc in diletantinje so svoje naloge dobro vršili, navlasti pa gospoda H. Volarič in Mavrič pa ljubezniva gospodična Pivk, učiteljica biljanska. Po igri jo sledila polka-mazurka „Sokolom", katero je navlašč za ta dan uglasbil g. H. Volarič, izvrševal jo jp pa orkester. To je nov „genre" Volaričevega glas-botvorjonja. Polka-mazurka le-ta se lepo posluša, in ker sem videl pri skladatelji Volariči še več plesnih komadov, svetoval bi mu, naj jih izda v posebni zbirki, ker baštakih skladeb Slovencem nedostaje. Beseda se je zaključila z Abtovo „P 1 e s a I n o". Volaričeva zasluga je, da je prelepo to pesen poslovenil in jo priredil za mešani zbor. Efekt, ki ga je naredila prekrasna ta skladba, bil je izreden; morala se je na burno zahtevanje ponoviti. (Konec prih.) Domače vesti, Odbor političnega družtva „Edinost" se je v nedeljo po končanem občnetn zboru tako konstituiral: Predsednik: Ivan Nabergoj; 1. podpredsednik: Mate M a n d i č ; 2. podpredsednik : J. M. V a-tovac; tajnik: VI. Križ; denarničar: Aute S k a b a r. Odborniki: I. M. Kljun, Ivan Mankoč, Ante Truden, Josip Turk, V. M. Živic; namestniki: Ivan Abram, Jakob Ferluga, Ivan Gorup, St. Nadlišek, Josip Negode, Josip Požar, Andrej Ražen, J. Sancin (DrejaČ), Franjo Žitko. Tabor V Istri. Predsodništvo političnega družtva „Edinost" jo storilo pri okrajnem glavarstvu v Pažnju potrebne korake za dovolitev obdržavanja velikega tabora pri Sv. Petru v šuini v pazinjskem političnem okraju. Ako bode politična oblast dovolila,, obdržavan bode omenjeni tabor dne 2. junija. Sv. Petar v šumi leži na progi državno železnice Ilerpeljo-Pulj med Pažnjom in Zminjem. Odlikovanje. Profesor na tukajšnjej c. kr. gimnaziji in vodja tukajšnega malega semenišča č. gosp. Ivan Legat jo imenovan papeževim komornikom z naslovom „monsignor". Gorupove ustanove. Podele se prvo, drugo, tretje, četrto, peto, šesto in sedmo mesto dijaške ustanove Josipa Gorupa za srednješolce po 250 gld. na leto in na daljo prvo, drugo in tretje mesto ravno isto ustanove za velikošolce po 300 gld. na leto. Pravico do teh ustanov imajo: 1. slovenski dijaki, ki so z ustanovnikoin v sorodu ; 2. če tacih ni, dijaki slovenske, oziroma hrvatsko narodnosti s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega, t. j. iz Trsta, Istre in z Goriškega, z Reke in hrvatskega Primorja; 3. če tacih ni pa sploh dijaki slovanske narodnosti. Pravico ustanove podeljevati ima ustanovnik. Pro- silci morajo do 5. j u 11 i j a 188 tukaj, eden šo celo iz Berolina, so svojim listom o tej zadevi poročali. Tajiti so torej ne da. Da bi se javno menenje vsaj nekoliko pomirilo, prinesel je od vlade in ene prvih tukajšnih tvrdk subvencionirani list „II Mattino44 v ponede- Ijek nokakoT dopia nekega „poslanca", ka- teri pa nosi inak kovaČnice, iz koje je izšel ali koja ga je vsaj inspirirala. V tem dopisu se hvali pridnost in marljivost Tržačanov, zraven se pa tudi rahlo irre-dento pobožca, da ni imela prav, vsaj uže zastran navzočih gostov no, ko je a pe-tardimi demonstrila. JuČerajšna „tetka" prinese tudi članek v tem smislu. Tenor obeh člankov je pa: „da bodo cele koze in volkovi siti" ; a Id kakor Nemec pravi : VVasch' mir den Telz und mach' ihti nicht naas!* Od 401etne „tetke" bi se smelo po pravici zahtevati, da bi nepristransko proti Avstriji sovražnej stranki pisala, zakaj pa dobiva tako zdatno podporo iz žepov davkoplačevalcev ? Baron Rochbach, c. k. dvorni sveto- je kmalo na to umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. „Brus'. 10.ravno izšhštevilka „Brusa", jedinoga šaljivega lista slovenskega, ima sledečo vsebino: 1. Dom in Svet. 2. Kaj se čuje, kaj ne. 3. Tudi kritik. 4. Tele-Iegrami. f>. Pod EifHovim stolpom v Parizu. fi. Zaloga petard. 7. V Medvodah. 8. Tudi repotirka i. t. d. Posebno dovtipna je .Zaloga petard", koja slove : „Priporočamo slavnemu občinstvu svojo zalogo najfinejših, večkrat že izkušenih petard! Pokajo jako močno ter napravijo nevidnega onega, ki jih vrže ter oslepi stražarje. Posebno se priporočajo na predvečer kake patrijotične slavnosti v neovgljiv dokaz zvestobe tržaških Italijanov. Vittorio Irredentovich & Comp. Via Um te i to v Trstu. Nov odvetnik. G. dr. Valentin Tem- nikar, doslej koncipijent pri gosp. dr. M o-valeč in voditelj c. k. okrajnega glavar-1 ^^ y Ljubljani napravil je tukaj od-stva za okolico goriško, pojde v stalni po-1 vet„iški ^ jn bo(Je v Sjovonjein 0rndci koj in dobi naslednika, kakor „Soča" Ld l odvetniško pisarno. piše, o čegar osebi se listi uže dalje časa , T * , r . . ° _ . . , Štajerski Slovenci. I« Žalca v »avim- prepirato. „Cufriere" to imenoval novega I ..... . v , , . , . ,...» v , .. iBkei dolini se poroča, da te tamosnie okrajnega glavarja političnega načelnika , , v , , , , •»t i. 1 i i j-i I „Slovensko družtvo" v nedeljo obdrževalo goriškega mesta ter nekako ponudil mor , ... . f . , , . j * l i j i lBVOi občni zbor z mnogobrojno vdeležbo. svojo uiianost in podporo, ce bo vladal v ' J , , o j , , , . ... j i i-j i vi. Poročili državnega poslanca M. Vošnjaka duhu. ki presinia predale židovskega lista.!, , v . . , « „ , I. ... ,. , . lin deželnega poslanca dr. Srne ca sti Zasebna poročila ljudij, ki se ponašajo z'.. ... .. , ..... , v. .. , j bili spre joti splošnjim odobravanjem. Vse uplivnostjo v višjih krogih, širijo vest, da; , .. . , • j . a, . resolucijo: o versko-narodni šoli, o slo- na rečeno mesto no pride ni Slovenec ni , , , konsevativec. To je v smislu teh ljudij J8"** PodrU|žnicfth, c" kr' Umet družbe , ... ..... . štajerske, o slovenskih paralelkah na celj-po vsem naravno, kajti pri njih je sijajno * . ' J .i« . . , . .. , ti • flki Gimnaziji t. t. d. sprejete so bile z prevladala misel, kt uei, da na Prtmor- , *' . Jl •* , . . . , . . . velikim navdušenjem. Pevski zbor šaleško skem se prikazuje skupni državi nevarnost .... , , ... čitalnice zel 10 za izborno svoto petje v prvi vrsti od slovanskega sveceništva, » ' j c, • 11 i i Ar burno pohvalo. Trg Žalec pokazal se je oziroma od Slovencev in kierikaloev. Ali .1 7 , , , ... . . .... . ,. , , j. v svojem starem slovenskem sijati, bo pa to njih krivo mišljenje veljalo tudi J * V merodajnih in odločilnih krogih, je v Ljutomeru na Štajerskem so pri drugo vprašanje. Nam se ne zdi vredno, občinskih volitvah v tretjem razredu zma- da bi si radi tega glavo belili; vlada bo Sali narodnjaki, v prvem in drugem raz- ie vedela, kaj ji je storiti, da bo varovala reda 80 Prodrli nemSki kandldatj«. državne in deželne koristi. I Delalci varujte se strupenih kač. Iz Vodnikov spominik. Kakor „SI. Nar." ^ ™m fl1edei5e : Dnfi 17* m" poroča, se j^ prostor za Vodnikov sporni- *>° T Srn,,'ab Pri Se*Rni ^ 2tlpt" nik odmeril na Valvazorjcvom trgu v Ljub- npPfl Etični je delal na posestvu ljani. Temelj se bode že ta teden položil. * Fr' Dolgana. Ko je o pcrfudne šel k Podoba je že lita in ker ima tudi kam- obed"' ie 8ukn'°' katero J® delom nd" nosek že pripravljen podstavek, ne bodo loži1' črC7' ramenft °GrnU- A ™enkrat za-ovire, da se spomenik odkrije 30. junija. 7nčutl ,,ud zbadli«.i ▼ desno roko. Ves Dopolnitvene volitve v goriški mestni vznmo v roko in zapazi ... j . v njej strupenega gada. Akopram se mu zastop so končane; v drugem in prvem . . * ' "... . . . ... , . , ?.. , . n .1e hitro nad upichm mestom roka obvezala razredu italijanski narodno-liberalm odbor , ... ... . . TT , j vkljub temu začela je roka močno otekati tn ni imel nasprotstva. \ drugem razredu so , . .... ... x ... j . . . , nevarnost je sedaj iako velika. — Zalibog, izvoljeni sledeči vladni Ben amim: sveto- , . I , . .., , 7 . , . j..v t '■ đ~i da ,raa nttse prosto ljudstvo pri takih okol- valec okrožnega sodisča Josip liorup z ,,, ... ,., . , . , . ,r , „ . n../ šcinah jalco veliko zaupamo v takoimeno-Vrha prt Kanalu, Evgen baron Ritter,1 J . . „ . , ,r . . Tl , , „ . ,vano „zagovarjanje", premalo pa do ved- dr. > e r z e g n a s s i iz Porteol v i urla-! J r r niji, Miroslav Simčič, gimnazijski profesor in profesor vitez G i o r d a n o iz Neapolitanskega. V prvem razredu so bili ! noeti zdravnika. P. n. gospod urednik! Podpisani prosi, da so izjavite, da nasvetovani in voljeni: Alfred L e n a s s i, n i o n spisal v „E d i n o s t i" št. 35. od 1. maja „dopisa iz tržaške okolice".* A. Gasperčič, dr. Nardini in dr, Seitz. Pravo čudo! V nedeljo, dne 19. t. m. ob 5. uri pp. stopi 60letna služkinja Marija Tozzi s 7 mesečnim otrokom v naročji iz javnega vrta na velikem trgu. V istem hipu pridrdra tratmvayev voz poln ljudi, voznik je takoj z vso silo konja brzdal in voz zavrl, toda na mali ni ga mogel ustaviti. Starka pade pod konje in voz drči še nekoliko korakov dalje. Vsi navzoči bili so prestrašeni o tem prizoru, kajti po vsem bilo je soditi, da ostane starka z otrokom vred zmestena. Toda glej! Ko se prikaže truplo nesrečnice na drugej Btrani, ter jej hite ljudje v pomoč, dvigne se starka sama! — Padla je namreč baš med progi, dete pa pod njo in oba sta vstala popolnoma nepoškodovana. Obesil se je v nedeljo zjutraj železniški stražar pri Fernočih na sežanski cesti. — Vzrok imenujejo ljudje sledeči: Imel je z deklo otroka, katerega je menda na njegovo prigovarjanje umorila in zakopala, kar je sodnija zvedela in deklo zaprla — on pa h strahu pred kaznijo je i c k a l pomoči s konopcem. Nesreća. V soboto zvečer okoli 11. ure je na kolodvoru južne železnice prišel delavec Pavšič pri sklepanji vozov med dva vagon«, ki sta ga tako pritisnila, da kaptdao in učiu-Ii Urš^an^kupt nauka v Kojanu *j 1'otrjiijemo, d ii n:st« Vi up suli oiihrh dopisa. Uredništvo. Listnica upravnistvu, O op I. L v C. ft daj vm» v rudu; oprostite l — G>p B T. v O. Plugih o do kolini uvguhtu. Oni pop uvi k po pomoli izostal. Na zd.r! — G >sp I V. v K. Plačano za tokoče leto Živili ! - G Hp I. T v K Hvala zn nam poslane lista. Bog Vas živi ! Javna zalivala. Slovenskej ljudskej šoli sv. Cirila in Metoda pri sv, Jakopa je g. Luka S e-r e ž i n božje razpelo podaril, za kar mu presrčna hvala izreka. Načelništvo rnožkn jiodružnice hy. Cirila in Metoda v Trntu. Izvrstni stroji za vsako potrebo kmetijstva se dobivajo v v moji zalogi pod tvrdko „Schivitz & Comp." ulica Zonta št. 5 v Trstu. l>o nizki ceni, prosti oarino. PohoIhio priporočam . Mlutilnice in čistilnice za žito in Stiskalce za trte peronospere obvarovati- V. M, ŽIVIC, Ploveče kopališče (fiallcgiaiite Sazionale) odpre se v soboto dne 25. maja. Udova Adolfa Buchler. 2-2 Katoliška Bukvama v Ljubljani založila je knjižico : Duhovna lekarna za Y§e, ki hočejo večno živeti. Podučna knjižica, katero je WAn\ dr. E. M. Miiller, Sknf LinSkl. Poslovenil Fr. Zbašnik, župnik. V Ljubljani — Cena mehko vezani knjižici je 550 Iti*. Vsebina: Pr-dpovor. — Vvod. Kake je umeti naslov te knjiižice'? Zdravnik in bolnik. U česa je duhovna lekarna. — Prvi del. Branila pr ti dušnim b drznim : Ogihaj se oku-Ženja. Boj »h oi?nja. Čuv.-.j liižna vraU. Ogibaj Ne prepiha. N bi-ška 1 htvica. Zdruvje bolnikov. Stiidt-neir življenja in zdravju. — Drugi del. Zdravila z:i dušne bole7tii: Zdravilo zotier dui.ovno jeiik<> al. sušico. Zoper prostovoljno omahovanje Zop>r mraz boječnnsti prid ljudmi. Kako je rv. Ignucij Fratifilška Ksav redil posvetriHgi duha Zdravilo za mrzlico lak milosti. K ko j-; sv. Filip Nt-rlj mladeniča ozdravil omot ce ča«tilakomnosii Zoper popade b anosti. Zoper k ^tno gnjilobo — io-vo55ijivo»ti Mazilo za • Strup in pomoč?, k zope- «trii|>. Zi taUe, ki imujo duhovno vodi-nico. Zh mrtvoudnu. Zi *ri!noboIne Domača zdravila zoper utruh p ed smrtjo. Univerz lino uli občno zdr«vilo. - Sklep. Kršćanska vodila za življenje. Old;ub imš^prt božjega Od-rešenlka častih'.eui njegovega presveteg t SrcA Koreniti izkaz zdravilnih nasledkov duhovne lekarne Z^led; I^jj« smrči- 2—5 Dobra služba. Gospodje zasebniki, uradniki in tudi drugi gospodje, kateri imajo po svojej službi ali kupčiji priložnost občevati mnogo z ljudmi, ter znanja, naj se pod znamenjem „S. L. 1884. Gradec (Graz) poste restnute", *a dobro plaćano službo pismeno oglasijo ali povprašajo. 5—5 V Logu-Kicmaiije, železnična p«, staja, prodaje se od 12. t. ra. naprej na drobno in na debelo belo in črno vino I. vrBti iz kleti G. B. Angelija, Log štev. 13. Ima tudi veliko zalogo najfinejšega Žvepla iz Romagne za žvepljenje trt ter ga prodaja po umestnih cenab. 2—3 G. B. Angeli, prodajalec — Trst. Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika raloga ŠPANJSKIH STEN 16-104 pri G. BSSRTIJPMT A'ia Caferina št. 2. Na zahtevanje cenike zasttnj in franko. F ILI J ALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci /a vplačila. V vrerin. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevm odkaz 2,//[s 30-dnevni odkaz 2#/0 -8- n 2 m 8-ino(te?iii , 2'/, „ U0- „ n _ , - 2>/, „ VrodnoHtnini papirjem, ^lnsećim na napoleone, kateri »e nahajajo v okrogu pripozna so nov. obrostna tarifa na temelju odpovedi od 22. oktobra, 2B, oktobra in 18. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vnako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, 1'rngo, Pe«to, Urno, Ijvov, Roko, kakor za Zagreb, A rad, Buzen Gradec, Hormanstadt, InomOHt. ("elovec, in Ljubljane— brez troškova 1 Kupnja ili prodaja vrednoHtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov i pri odbitku 1°/00 provizije. P r e d u j m i. Na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z j odprtjem kreditu v Londonu ali Parizu, Ber- Brnsko sukno zn eli-giintnn pomladansko ali poletno obleko » odrpcklh po in. 3-10. t" Je 4 riuimjske vntlje vsak kupon z v f»»" (fl'1. 4.30 it fin-W »»Iti. 6 i« lim-jSo IMF B"1<1. 7-75 i« j ko Ilir ^C PV pol«!, 10 50 le nnJllnojlA "mi pristne ovčje volne tudi sukno la povrni J« snkrio, Ceslj mn >Ukno, p i-plitono k g il i, poletno valjano sukno, im k no za livrejo, tknninn iz niti. katoro a i ijo proti, fino in najlin- jf«! Brno sukno /a salon oli|i>W« iti. Itd. i'OUJa proti povtftju Iznosa nislnu in s- lidini, Jako ilnln-o podana tovarniška zaloga Hiikna SIEGEL-IMHOF v Brnu Briinn\ Izjava! Vsa kupoo je dolg .110 m. in Hirok 130 ctm,, toiej zadostuje popoli.omn z>< kompletno obk'ko za ftospodo. Tildi sn daji! kolikor metrov nn «<'11 'aiuCi se, du se odpofllje natniif! o hI .^o po Izliraimin uzorou, Uzorci zastonj in franko. 2tt-m) La Filiale della Banca Union TIHE STR s' occupn di tuttc lo oporazioni
  • „ti>, abbomndo godbi. | PER BANCONOTK: PEll NAPOLEONI: Na vrednosti obresti po pogodbi. . 3\ C. proav di 5 g ni dlfll g.ni Uložki v poliran«. j J, •; 4 „;;8i r;8(,0 " ^ ......40 „ Sprejemajo se v pobrano vrednoBtni papirji, zlat 3^.. n fi _ .. ;1/in - .imesi ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst. 18. oktobra 1888. 10--24 Išče se agent. 3>/« „ ft 8 3'/,„n Sullo lottnre di voraamento in circo-lazione andta in vigore il iiuovo tasso d' intores« n dntnre dni 18 e 20 Mar/o a seconda d«) ndntivo proavviso. in Banco giro nlilntonand« il -a/4°[o i"* torense nnnuo sino 11 qtinlunquo somrna; preJovazioni n\nu a f. 20,000, a vistn vorso IliŽa s kupčijo r. oljem prvo vrste! chfcque; Importi mnggiori proavviso avanti (samo na dolteln) iftćo proti proviziji, oven-1 ju ]j(,raa. — Cotiforma dei versatnonti in 1—3 i n t o li i r. tuelno prinosu za tro&ke, zmožnega zasti»p-nika, ki pridno in temeljito poznava manjše kraje na Kranjske ui. Oferte in naznanila dobrih tvrdk za reference pod A, 11, C. 438. Uredništvu „Edinosti*. 3—^ Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu^ po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah filavnioa In reserva društva dne 31. dccembra 1883 .Glavnica društvn Rid M^iUUOO- iReservni fond oi. dooiffUov . .r)3fi C'J2 0? Posebna reservu dobitkov od zavarovanja na Življenje 150.000*— Re/.ervn fond za podjetje riu premikanja vrednostnih efektov l'il.500 — Premijna reserva vseh oddelkov • T.^-tž.TrtO1^; Keserva za škode • iilTOOl - 24-10 V portfelju: Premije, ki =e imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . • lti.9o4.11B Skupni znesek v; h 5kod pla-čanih oJ l. 1 do 1H83 pld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, St. '2 {v lastnej hiSI.) apposito libretto. Conteflfjia ptr tutti i vorsamonti fatti a qualsiaBi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Aastnne pe.i propri correntisti l'incasso di conti di pia/./.a, di cambiali por Trieste, Vienna, Budapost od altre juincipali cittA, rilascia loro asse^ni por quostc piaz/e, ed accordaloro lafacoltadi domicilitire offotti prošao la sua cassa fi anco d'ogni upom per em. b) Hincaric« delVaerpmto <' tlelln vemlita di effetti pubblici, valuto e diviso, nonobo doH'incasso di asmjni^ cambiali o coupon*, vorso 1|8°[0 di prov-vigione. c) Accordtt tii p r opri committenti la fa-colta di dopositare effetti di qual8iasi Hpocio, e no cura i/ratia rinoaaao dei coupons alla scadonsa. d) Vondo le Lettero di pogno e 5°[0 della l)aura Cominervi