VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO VifcS IN OKOLICO ^==-> > 4 ( ) AFF Tel.: 060 d.o.o. Dob B/67-051,fa> ava :: 61-588 Xbun* d. o. o. ŠT. 11 / Nerešena problematika bivše{ t;XVII / 21. MAREC 1996 """\----------------------------------- Poštnina plačana pri pošti Krško ontnega zavoda 100 SIT e terme Čateždd. topliška c. 3S, 8250 bmžlce, Slovenija Obrambno ministrstvo bo zagotovilo sanacijo galvane Slovenska vas, 14. marca - Brežiški občinski svetniki so se na pobudo svetnika Mihaela Škrleca sestali v KS Jesenice na Dolenjskem, v Slovenski vasi, kjer so obravnavali problematiko bivšega Tehnično-remontnega zavoda. Danes je tam gospodarska cona Slovenska vas in v njej posluje 35 podjetij, od tega se jih kar 28 ukvarja s trgovsko dejavnostjo. Žal status tega kompleksa nikoli ni omogočil dokončne rešitve tamkajšnjih problemov. STRAN 3. Videm kupil češki holding ICEC iz Ostrave Vitacel in Videm papir že napovedala tožbo Krško, 13. marca - Na javni dražbi, ki je potekala v kazensko-razpravni dvorani krškega okrajnega sodišča, je bilo podjetje Videm prodano za 35,5 milijonov nemških . mark. Novi lastnik je postalo podjetje ICEC d.o.o. iz Ljubljane, hčerinsko podjetje češkega holdinga ICEC iz Ostrave. Na dražbi sta sodelovali tudi podjetji Vitacel in Videm papir v vlogi predkupnih upravičencev, ki sta predkupno pravico tudi uveljavili oz. bili pripravljeni kupiti Videm za izklicno ceno 35 mio DEM. Vseeno pa je bil Videm prodan češkemu kupcu le za 500.000 nemških mark višjo ceno od izklicne. Predkupna upravičenca sta že napovedala tožbo, saj menita, da sta bila pri uveljavljanju predkupne pravice grobo izigrana. (Galex) Izjava po dražbi Ko so pred leti vidmovci spravili v pokoj odsluženo čuhpuh lokomotivo, smo vsi mislili, da je šlo za korak naprej. Očitno smo se zmotili. ODPRTE STRANI NAŠEGA GLASA tokrat bo naš gost Franc Černelič, poslanec v Državnem zboru RS Pridite v sredo, 27. marca, ob 19. uri v sejno sobo Kulturnega doma Krško I I I I I I I I Takoj po zaključku javne dražbe je Jaroslav Dostal novinarjem povedal: "Vesel sem, da smo izpolnili enega od velikih ciljev, ki smo si jih zadali pri našem strateškem delu. Trudimo se integrirati zahodnoevropski in srednjeevropski trg celulozne industrije ter izkoristiti vse zmogljivosti papirne industrije, ki obstajajo v Evropi. Naše podjetje je s to integracijo začelo lansko leto in mislimo, da bo v roku dveh let nastala velika evropska dtužina papirne industrije, ki se bo lahko postavila ob bok vsem večjim podjetjem. Tovarne bomo lahko bolje specializirali ter s tem dosegali boljše rezultate, kot jih dosegajo danes." Več na strani S. jfUpaMM d flBCD, CKŽ23 KRŠKO kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+ Fax.: 0608/22 906 068/321 225 ISSN 1318-7791 f^g W M^k iWI POSHEONIŠKA mM, BREŽICE Trg izgnancev la tel., 0608 62-236, fax: 0608 62-652 UUBUANA tel.: OSI I33-II-55, fa* OSI I33H3-47 Dunajska cesta 22 tel.: OSI I3I-80-77 MARIBOR CEUE Partizanska c. 3-5 Ljubljanska c 3a tel.: 062 29-460 tel.: 063 28-936 f ax: 062 29-460 fa* 063 44I-625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8'dol? in na vseh enotah pošte! om 12. POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA *S^ Biti mati ne pomeni samo imeti otroka. To pomeni tudi v celoti izvršiti svoje poslanstvo na tem svetu. Zatorej želimo vsem ženskam, ki svoje poslanstvo vsak dan tako ali drugače izpolnjujejo, vse dobro in jim ob materinskem dnevu iskreno čestitamo! uredništvo Našega glasa cm r% v .vi • v •• KACUNAlNISKI TEČAJI Dos 6.22, Windows f\ Woud 6.0, ExceI 5.0, OuattroPro 5.0, slovENski WiNdo«/s 95 ... tel. 0608/22-240, 22-220 Ostbrii računInIkj Car 486 iN Pemjum: CKŽ 7, 8270 Krško Zelo uqodi*E cene iN možnost nakupa na odroke Vam, drage matere! V veselju in žo/osti, sreči in nesreči, bolezni in zdravju -ste matere. Zal, dokler ste, ne znamo dovolj ceniti Vašega materinstva, Vaših premnogih skrbi, Vaše ljubezni do nas. Ko Vas ni več, pravijo, takrat se človek ponavadi šele v polnosti zave, da je mati samo ena. Drage mamice, mame in stare mamel Z željo, da bi bil Vaš praznik ne le enkrat v letu, marveč vsak dan? Vam izrekamo iskrene čestitke in Vam želimo, da bi se Vam izpolnile vse skrite želje in hrepenenja, predvsem pa obilo zdravja in notranjega zadovoljstva. . SKD 00 Krško SKD 00 Sevnica SKD 00 Bretic* Vitacelova tiskovna konferenca: u 99 Cilj je nadaljevanje _____proizvodnje!' pravi Jože Klemenčič, direktor Vitacela, hkrati pa je v ponedeljek vložil tožbo zaradi kršitve predkupne pravice Za ponedeljek, 18. marca, je Vitacel v Ljubljani sklical tiskovno konferenco. Naš glas ravno takrat nastaja, ;.ato se je nismo mogli udeležiti, smo pa od direktorja Vitacela, Jožeta Klemenclča, dobili nekaj telefonskih odgovorov na vprašanja. Prvi ukrep na sodišču: "Pri krškem sodišču bomo v ponedeljek (18. marca) vložili zahtevo za odredbo o prepovedi sklepanja prodajne pogodbe in tožbo zaradi samega postopka vodenja dražbe. Prepričan sem, da Zakon o obligacijskih razmerjih natančno opredeljuje predkupno pravico in da 10. člen Pravil o dražbi, ki jih je sestavil stečajni upravitelj Branko Ogorevc, ni v skladu z ostalimi ter da so se stečajniki malo zmotili. Nosilec predkupne pravice sploh ni udeležen na dražbi in mi bi lahko čakali njen zaključek v sosednjem prostoru, kamor bi nas gospodje prišli vprašat, ali bomo dali toliko kot najboljši ponudnik. Povabili so nas noter, pa smo pač Šli!" Seveda bi po takem postopku tudi stečajni upravitelj morda lahko od češkega kupca iztržil večjo kupnino kakor pa 500.000 DEM nad Izklicno ceno 35 milijonov mark. Dejstvo pa je, da po podatkih sodeč ne ICEC in ne Vitacel nimata potrebnega denarja. Klemenčič: "Ves naš kapital je v zalogah in v 14 dneh bi si morali tudi za uveljavitev predkupne pravice pridobit) finančno pomoč države. Morate vedeti, da je v tej branži trenutno spet recesija in da je kriza na svetovnem trgu taka, kot je bila leta 1993. To pomeni, da smo Vsi skupaj na dnu." Utrinek s tiskovne konference: Jože Klemenčič: "Tujec je bil v favoriziran!" Ljubljana, 18. marca - V hotelu Turist so vodilni iz podjetja Vitacel pripravili tiskovno konferenco, na kateri so o nepravilnem in protizakonitem poteku dražbe v Krškem spregovorili direktor Jože Klemenčič, odvetn/UJanko Nolda, Jože Petrovič In Rafko Jurečlč. Jože Klemenčič: 'Pršjvna država je največji narodni Interes, ta pa je ponovno na hudi preizkušnji. Dražba v Krškem je bila prava farsa." Kdo so lastniki podjetja Vitacel? Klemenčič: "Ker se predvsem v zadnjem času poskuša očrniti tako Vitacel kot tudi nas, ki ga vodimo, moram povedati, daje direktor Vitacela Jože Klemenčič, podjetje pa je sestavljeno iz podjetij ALFA d.o.o., ki ga vodi Janez Alič, ECOU d.o.o., ki ga vadita Darja Erhartič in g. Čuk, in podjetja UITEA d.o.o., ki ga upravlja Jote Klemenčič. Torejnires, da lastniki Vitacelaniso znani, saj so imeli tudi Inšpektorji Agencije za plačilni promet ves čas v vpogled tudi delniško knjigo podjetja. Tbso namerna zavajanja s točno določenim ciljem, ki ga sedaj tudi dobro poznamo." (dama) O posebnih vladnih pogojih: "Vsaj te zahteve je moral sprejeti, čeprav ni določeno, kdo bo nadziral njihovo izvajanje in vsebino pogodbe, ki jo bosta sklenila ICEC ter stečajni upravitelj. Končno pa: očitno so bili povezani, saj je ICEC imel vladne sklepe, mi pa ne. Kdo je sploh od njega hotel, da pred dražbo zagotovi, da se jih bo držal. In zakaj se zahteve vnanašajo samo na bivšo Jugoslavijo, kaj pa Je z revizijo Vitacela," se sprašuje Klemenčič. Ali bo nadaljeval proizvodnjo: "Seveda. Normalno bomo delali dalje. Tudi s tožbo se ne obremenjujem, ker sem stoodstotno prepričan, da jo bomb dobili. Ali bi prevzel vlogo upravitelja pri Čehih? Vedno mi je bil cilj, da se proizvodnja nadaljuje in kopij na tem ne bom lomil." (Ika) 4 •K d.o.o. NEBITUMENSKE IZOLACIJE, STREHE, CKZ 23, 8270 Krško „ ., Krško P R 0 J E K TI R A N J E, IZ V E D B A Tel./fax: 386 608 21-825 wo8em»a 9771318779018 DRUGA STRAN NAS GLAS, 11 - 21. MAREC 1996 3. konferenca ZLSD zasedala v Postojni S prodajo podjetij tujcem bomo spet hlapci na domači zemlji Postojna, 16. marca - Več kot 200 predstavnic in predstavnikov ZLSD se je udeležilo 3. konference ZLSD, med njimi tudi predstavniki območne organizacije ZLSD iz Po-savja. Dnevni red je obsegal tri točke, še posebej pomembni sta bili prva, v kateri se je obravnavala dejavnost ZLSD v opoziciji, in druga, v kateri so predstavniki obravnavali in sprejeli pravilnik in navodila o postopku za določanje kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor, občinske in mestne svete ter volitve žu-panj in županov. K prvi točki je podal uvodne besede predsednik stranke mag. Janez Kocjančič, ki je prisotnim povedal, da je ZLSD odšla iz vlade zato, ker se je kršila koalicijska pogodba. ZLSD bi tako morala preveč popuščati in odstopati od svojega programa. Še posebej to velja za socialni del, ki bi bil tak, kot sta ga hoteli izpeljati koalicijski partnerici, pravo zanikanje socialdemokratskega programa, sprejetega v Slovenj Gradcu. Janez Kocjančič: "Iz vlade smo odšli zaradi načelnih stvari. Odšli pa smo tudi zaradi tega, da bi se vrnili po volitvah in tako v kar največji meri izpolnili svoj program, ki je v korist ljudem: delavcem, upokojencem in mladini. Zgodba o uspehu je v veliki meri naša zgodba o uspehu in ne Drnovškova, čeprav se hvali z njo. Enake hvale je poln tudi Peterle, ki kar naprej ponavlja, da ministre iz njegove stranke hvalijo v Bruslju, žal je to najbližje mesto, kjer jih sploh hvalijo." Maks Tajnikar: "Sedanja vlada z LDS na čelu ni sposobna rešiti vsak dan bolj perečih socialnih vprašanj, pri SKD pa tako kot do sedaj tudi v prihodnje ne bodo znali oblikovati makroekonomske po- V. litike. To trditev dokazujejo številke, saj je lanskoletna 6,2- odstotna gospodarska rast pristala na dveh odstotkih, kar je za Slovenijo pogubno." V razpravi so govorniki podprli odločitev vodstva stranke. Mnogi so bili mnenja, da je potrebno dr. Drnovšku in LDS vrniti klofuto, za kar bo priložnost že ob interpelaciji proti zunanjemu ministru Zoranu Thalerju. Le redki so temu oporekali in svarili pred maščevanjem. Eden taki je bil Borut Pahor, ki je menil, daje vsebinska razprava o zunanji politiki pomembnejša od zunanjega ministra. V drugi točki so delegati sprejeli navodilnik in navodila, ki uravnavajo postopke v primeru kandidature. Vsak kandidat lahko kandidira le v enem volilnem okraju. Predsedstvo pa je dobilo pooblastilo, da v skladu z veljavno volilno zakonodajo spremeni navedene akte. Na konferenci so delegati sprejeli štiri protestne izjave. Prva se nanaša na nerazumljivo prodajo papirnice Videm tujcem. S takimi dejanji bomo zopet hlapci na svoji zemlji, kot smo že bili. ZLSD se s takimi postopki ne strinja. Druga se nanaša na imenovanje dr. Eda Pirkmajerja za državnega sekretarja za lastninjenje. Tretja odločno opozarja na povezanost dogodkov v tujini in izvedbo javne tribune skrajne politične desnice o spomenikih NOB, namenjene spreminjanju zgodovine. V ZLSD opozarjajo na dejstvo, da so se partizani borili proti fašistom in njihovim po-magačem in ne proti italijanskemu ljudstvu, kot bi se rado sedaj dokazalo. Četrta izjava pa izraža nestri-njanje z dogodki v Italiji, ko so finančni stražniki zasedli Slovensko banko in tako z nesprejemljivimi metodami zatirajo slovensko manjšino. (Toni) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. Člani občinskega odbora Zveze borcev NOB občine Krško odločno protestiramo razpravi v Svetu občine Ljubljana, o odstranitvi spomenikov Borisu Kidriču in Edvardu Kardelju. Svoj protest utemeljujemo s sledečim: Boris KIDRIČ je bil prvi komisar slovenske partizanske vojske, ki je med prvimi v zasužnjeni Evropi prižgala plamen upora - upora proti okupatorju - in se tako pridružila protifašistični koaliciji v drugi svetovni vojni. Bil je prvi predsednik slovenske vlade v vsej zgodovini tega naroda - naroda, ki mu je Hitler v znanem nastopu v Mariboru leta 1941 napovedal izginotje. Edvard KARDELJ se je z vsemi močmi na mirovni pariški konferenci zavzemal za priključitev Primorske k matici Sloveniji. Prav tako se je s svojimi nastopi v sporu z INFORMBIRO-JEM v ZN zavzemal za obstoj Jugoslavije in s tem Slovenije! Ne pozabimo, da se je v tistih časih malokateri državnik upal kritizirati Stalinovo politiko, kaj šele odločno nastopati proti njej. In kar je najpomembnejše, Kardelj je bil avtor Ustave iz leta 1974, v kateri je v upravno-pravnem smislu razvil samostojnost in državnost federalnih enot Jugoslavije in s tem utemeljil pravno podlago za odcepitev Slovenije v letu 1990 in mednarodno pravno podlago, da so nas druge države priznale kot samostojno državo Slovenijo. ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE KRŠKO prežice, 12. marca - Na svoji! prvi seji so se zbrali člani Koordinacije SDSS za Posavje in za novega regijskega koordinatorja potrdili mag. Andreja Vizjaka. Seje sta se poleg ostalih članov udeležila tudi predsednika 00 SDSS iz Brežic in Sevnice, medtem ko se predsednik OO SDSS Krško seje ni udeležil. V prostorih Socialdemokratske stranke v Brežicah so se na ustanovni seji zbrali člani regijske koordinacije in obravnavali osem točk dnevnega reda, med katerimi je bil tudi predlog predsedstva SDSS o imenovanju novega koordinatorja za Posavje. Soglasno je bil potrjen mag. Andrej Vizjak, ki je ob tej priložnosti povedal, da je močna in učinkovita organizacija stranke poleg programa, dobrih kandidatov in izdelane volilne strategije eden ključnih adutov SDSS pred pomladanskimi krajevnimi in jesenskimi državnozborskimi volitvami. V okviru občinskih od- Ustanorna seja Koordinacije SDSS za Posavje Novi regijski koordinator je mag. Andrej Vizjak Kljub nekaterim zapletom v Krškem Socialdemokratska stranka pridobiva ugled in članstvo na vsem področ-___________________ ju Posavja borov socialdemokratske stranke (OO SDSS) je v Posavju ustanovljenih že dvanajst krajevnih in mestnih odborov, kar po besedah mag. Vizjaka nedvomno potrjuje, da je stranka zares dobro organizirana. V nadaljevanju so v Koordinaciji razpravljali o predlogu namestnika regijskega koordinatorja ter imenovali regijskega informatorja in analitika. Predmet razprave je bil tudi predlog SDSS za spremembo volilne zakonodaje z referendumom, za katerega bi bilo potrebno zagotoviti 40.000 podpisov državljanov. Kot je znano, je predsednik DZ pobudo zavrnil, zato je SDSS svojo pobudo podala v presojo ustavnemu in vrhovnemu sodišču v Ljubljani. 21. 3. 1996 ob 18. uri bo OO SDSS Brežice v prostorih restavracije pri blagovnici ustanovila svoj mestni odbor in predstavila njegov delovni program. V okvi- Koordinator SDSS za Posavje mag. Andrej Vizjak ru programa bo še posebej predstavljena idejna rešitev prometne ureditve in parkirišč v mestnem jedru Brežice. Za-' deva je zanimiva, zato pridite vsi, ki vas predlagane rešitve zanimajo. Koordinacija SDSS za Posavje Janez Janša za Naš glas: .. it Denar so ukradli delavcem, sedaj pa so z njim kupili tovarno... Ponavlja se zgodba o Elanu in Tamu, da pa je do dražbe in prodaje Vidma po tako nizki ceni sploh prišlo, je po besedah Janeza Janše odgovorna sedanja vlada v Ljubljani Stališče Socialdemokratske stranke Slovenije je, da so v primeru prodaje podjetja Videm Krško njegovi delavci, občina Krško in država Slovenija utrpeli veliko gospodarsko in politično škodo. Lahko to stališče še s čim podprete? J. Janša: "V Socialdemokratski stranki menimo, da je ta zgodba podobna ali kar enaka zgodbi o tem, kako je Slovenija izgubila Elan. Gre za zelo podobna ozadja in v veliki meri tudi za iste ljudi. Ugotavljamo, da je denar, s katerim je kupljena papirnica na dražbi, tako ali drugače odpeljan ravno iz te papirnice, to pa pomeni, da je ukraden delavcem te tovarne. Pri tem ima slovenska vlada veliko odgovornost. Dejstvo je, da dražbe v tej obliki ne bi bilo, če vlada ne bi dala svojega sogla- tem primeru za sumljive posle, pa te dražbe ni preprečila." Kaj ste oziroma še boste storili za to, da se ozadje "dneva, ko so ukradli tovarno", razjasni? J. Janša: "Poslanci SDSS so v parlamentu predlagali izredno sejo parlamenta o tem vprašanju, vendar sedaj še vedno ni jasno, kaj s to sejo sploh bo. Zagotovo pa je to velik problem, ker gre za tako velika sredstva, zaradi katerih bi vsa zadeva zaslužila temeljito parlamentarno razpravo, vlada pa bi seveda morala na nekatera vprašanja dati tudi dodatne odgovore. Mnogo tega je ostalo nepojasnjenega." Ali se strinjate, sploh v zadnjem času, z mnogimi, ki zatrjujejo, da gre v primeru "Videm" za resnično mafijske posle in da so s to srbsko-rusko navezo povezani tudi nekateri iz Krškega? J. Janša: "Vsi ti sumljivi "posli" gredo skozi to ali ono mafijo. Dejstvo pa je, da je bilo v tem primeru vse stvari veliko lažje izpeljati, še posebej, če verjamemo trditvam, ki so bile jasno in javno zapisane v nekaterih revijah in časopisih o vpletenosti Silva Gorenca, človeka, ki je bil šef jugoslovanske udbe. Od takrat ima najbrž mnogo poznanstev v svetu, marsikaj izpelje." (dama) Janez Janša sja. Odgovornost vlade pa je še toliko večja, ker je sama razpolagala s podatki, da gre lahko v UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o.. Mostcc 6. 68257 Dohov.i. tel.: O60X/r>l-05X ,-----------------------------------------. Prezgodnja pomlad Zakon o osnovni šoti, ki je bil sprejet v parlamentu, prinaša v sistem osnovnega šolstva velike spremembe in novosti. O tem, ali bomo čez desetletja govorili o opravljeni pomembni posodobitvi ali pa o še eni zgrešeni reformi, je seveda odvisno od tega, kakšen bo način prenašanja zakonskih rešitev v prakso. Ena najbolj krivičnih sprememb oziroma novosti je podaljšanje osnovne šole za leto navzdol, kar pomeni, da bodo v šolo odhajali naši šestletniki. Stroka takšno odločitev argumentira s pridobljenim časom pri začetnem opismenjevanju in z možnostjo individualnega pristopa do različno sposobnih. Bojazen, ki jo je slišati najpogosteje, je, da se utegne zgoditi, da bo "mala" šola preprosto postala "velika" šola in s tem iz šesttetnika naredila pomanjšanega sedemletnika. Seveda pa takšna spreminjanja ne ostanejo brez posledic, saj ne moremo govoriti le o večji in o manjši zmogljivosti, ampak predvsem o tem, da so psihološkorazvojne značilnosti šesttetnika bistveno drugačne kot sedemletnika. Mlajši otroci namreč potrebujejo več igre, več čustvenega stika z vzgojiteljico oziroma učiteljico, več jokajo itd. Vse to so argumenti, ki govorijo proti temu, da bi program sedanjega prvega razreda samo malo oklestili ter tako prilagodili za bodoči prvi razred. Naslednje vprašanje, ki se nam pojavlja, je, kje v tem spremenjenem sistemu "stojijo" učitelji in vzgojitelji. S pomlajevanjem šole ne bo prišlo tudi do "pomlajevanja" njenega kadra, istočasno pa bo izpostavljeno tudi vprašanje strokovne usposobljenosti učiteljev in vzogjiteljev, ki bodo poučevali v prvem tritetju. VSi tisti, ki so si pridobiti izobrazbo po študijskih programih, sprejetih pred uveljavitvijo novega zakona, bodo morali opraviti dodatni semester na pedagoški fakulteti. Ali ta dodatni semester oziroma program, ki ga določi minister po predhodnem mnenju Sveta za visoko šolstvo, daje temelje kvalitetnega deta z občutljivimi in v velikem številu nalogam nedoraslimi otroki? Dozdeva se, da se je pri oblikovanju in sprejemanju nove šolske zakonodaje pozabljalo, da se govori o otrocih, ki so prisiljeni vse hitreje vstopati v svet odraslih. Kolikokrat se zgodi nam, odraslim, da hočemo pobegniti nazaj v otroštvo? Naši spornimi iz otroštva so lepi, spominjamo se iger in maminega objema, česa se bodo spominjati naši otroci? Velikih učilnic in majhnih korakov na parketu? Damjan Lah i^^^m & 1OLAIJ NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Ksenija Lubšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem in bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. NAS 0LAS, 11 - 21. MAREC 1996 IZ NAŠIH OBČIN Nerešena problematika bivšega remontnega zavoda Obrambno ministrstvo bo zagotovilo sanacijo galvane Slovenska vas, 14. marca -Svetniki občinskega sveta občine Brežice so se na pobudo svetnika Mihaela Škrleca sestali v KS Jesenice na Dolenjskem, natančneje v Galeriji Hamer v Slovenski vasi, kjer so obravnavali tematiko bivšega Tehnično-remontnega zavoda. Pred začetkom seje so si svetniki ves kompleks tudi ogledali. Po osamosvojitvi Slovenije je JLA zapustila tudi Remontni zavod Bregansko selo, ki med drugim obsega kar 35.000 m2 proizvodnih in poslovnih površin. Brežiška občina je z ministrstvom za obrambo sklenila pogodbo o najemu celotnega kompleksa, prostore pa so v večji meri najela zainteresirana podjetja. Danes v gospodarski coni Slovenska vas oz. poslovno-trgovskem centru posluje 35 po- djetij, od tega se jih kar 28 ukvarja s trgovsko dejavnostjo. Kot je v uvodu 16. seje občinskega sveta povedal župan Jože Avšič, problemi funkcioniranja PTC Slovenska vas niso bili nikoli dokončno rešeni. To je onemogočal status kompleksa, predvsem težave z (ne)lastni-štvom, neurejeno infrastrukturo ter neplačevanjem najemnin. V letošnjem letu je bilo zaradi pritiska s strani podjetnikov odpravljenih kar nekaj pomanjkljivosti, in sicer so uredili elektriko in telefon ter naročili in dali izdelati lokacijski načrt. Ustvarjene pa so tudi možnosti za priključitev vse cone na novi vodovodni sistem Jesenice - Mokrice - Velika Dolina. Ministrstvo za obrambo je po sprejetju zakona o slovenski vojski pričelo aktivnosti za prodajo nepremičnin nekdanje JLA se- danjim podnajemnikom in tudi že opravilo cenitve. Po večurni, sicer pa kakovostni razpravi so svetniki sprejeli predlagane sklepe župana Avšiča, svetnika Škrleca in odbora najemnikov. Sklepi zavezujejo župana, da v pogajanjih z obrambnim ministrstvom o odkupu Tehnično-remontnega zavoda uveljavlja predkupno pravico za obdobje šestih mesecev. Občinski svet je na Vlado RS Ministrstvo za obrambo naslovil tudi zahtevo o brezplačnem prenosu lastništva v korist občine ter da se ves kompleks opredeli kot prosto-carinska cona. Svetniki so tudi zahtevali, da ministrstvo na čelu z Jelkom Kacinom prouči in izvede selitev sedanjih remontnih zmogljivosti v kompleks letališča Cerklje. Razprava pa ni stekla mimo velikega ekološkega problema na področju bivšega remontnega zavoda. To je nesanirana gal-vana z vsemi posebnimi odpadki, ki so v posebnih posodah še zakopani v zemlji. Mag. Alojz Ferlinc z obrambnega ministrstva, ki se je udeležil seje občinskega sveta, je zagotovil ekološko sanacijo galvane na stroške sedanjega lastnika - ministrstva za obrambo. (Galex) Pomladansko čiščenje Urejanje mesta Sevnica v kleščah proračunskega primanjkljaja Sevnica, 13. marca - Ustava in Zakon o lokalni samoupravi sta pristojnosti občin stisnila v tako ozek okvir, da v njem komaj zadihajo. Urejeno mesto in pripadajoča infrastruktura zahtevata lep kup denarja, ki pa ga sevniška občina za zdaj še nima. Načrte, kako funkcionalno urediti in polepšati mesto in njegovo okolico, ima predsednik odbora za prostor in urejanje okolja Roman Perčič že dolgo v mislih in na papirju, vendar bodo načrti uresničeni šele po sprejetju proračuna in po pokritju njegovega primanjkljaja. "Do sedaj smo uspeli pripraviti koncesijski akt o plakatiranju, ki v osnutku zajema predvidena mesta, kjer bo plakatiranje dovoljeno. V vaškem okolju smo si zamislili prostor za plakatiranje v obliki kozolčka ali pa bomo uporabili že obstoječe drogove, tako da bo takšen objekt še bolj poudarjal središče vasi in omogočil dostop do informacije slehernemu občanu. Sicer pa bomo izvedbo in ureditev plakatiranja prepustili izvajalcu. Zaenkrat zbiramo ponudbe podjetnikov, ki bodo začasno opravljali ta dela, dokler ne bomo na podlagi razpisa dobili uradnega kon-cesionarja. Seveda ob tem ne smemo pozabiti na čiščenje javnih površin, postavljanje plastičnih košev za odpadke, ki bodo nadomestili že dotrajane kovinske, ter urejanje prometne signalizacije, na kar nas opozarjajo občani in lokalni mediji. Pri tem bi tudi povedal, da težave glede omejitve hitrosti in urejanja parkirnih prostorov, na kar nas je v svojih člankih opozoril Naš glas, za nas niso novost in jih bomo v kratkem odpravili. Prebivalcem Blance bi rad povedal, da bomo omejili hitrost na 40 km/h za vsa vozila od odcepa proti šoli do križišča, kjer zavije cesta na Poklek. Zavedamo se, da je težav veliko, občani pa so nestrpni, toda žal je naše delo odvisno od proračunskih sredstev. Proračun za leto 1996 še ni bil sprejet, zato tudi ne moremo vedeti, s kolikšnimi sredstvi bomo sploh razpolagali." (ksenija) Spoštovani gospod urednik! V Našem glasu dne 14.3.19% ste obširno pisali o izredni seji občinskega sveta, namenjeni problematiki Vidma. Menim, da bi bilo potrebno, zaradi pravilne informiranosti javnosti, dodati k pisanju vašega novinarja še nekaj, kar je ta ob citiranju mnogih misli očitno prezrL Namreč, da je občinski svet soglasno sprejel predlog sklepov, ki jih je v imenu svetnikov Združene liste predlagal svetnik Silvo Go-renc. Ti sklepi so bili tudi osnova za razgovor pri ministru Dragonji. Vlada RS je žal samo v manjšem delu uresničila zahteve in predloge občinskega sveta. občinski svetnik Franc Lapuh "1 1 ¦¦¦¦¦¦¦HMHHHiHI 1 jgj| PISMA BRALCEV | ¦H ¦¦¦¦¦¦¦^^¦¦¦¦¦¦¦H Stanislav Dvoršek nas je prosil za objavo besedila, poslanega uredništvu MAG-a kot odgovor na članek, ki je bil objavljen v 11. številki. Spoštovano uredništvo! V 11. številki vašega časopisa ste v rubriki STRELOVOD in v članku Državno darilo za papirniško industrijo med drugim navedli, da sem v svoji razpravi na seji Občinskega sveta občine Krško kritiziral članek, objavljen v 10. številki revije Mag pod naslovom Kdo bo kupil papirnico Videm. Predvsem v Strelovodu je besedilo v nasprotju z mojo razpravo. Res je, da sem v svoji razpravi kritiziral del članka iz 10. številke, ki se nanaša na delo kolegija občinskega sveta. Tam ste navedli, citiram: "V vladi za zdaj molčijo, so se pa zato prejšnji teden na seji nekakšnega ožjega kolegija sveta občine sestali Franc Bogovič (SLS), bivši direktor Vidma Silvo Gorenc (to je še posebej zanimivo), tajnik krškega župana Vinko Ban (in tudi bivši delavec Vidma, član SKD) ter predstavnik Slovenske ljudske stranke Branimir Vo-dopivec in Slovenskih krščanskih demokratov Kodrič in Drago Fa-bjan, računovodja v elektrarni Brestanica, član LDS ...". Vendar moram poudariti, in to je bilo tudi bistvo moje prve razprave na seji občinskega sveta, da kolegij občinskega sveta ni nikakršen lobi Vidma, kot je iz članka moč razbrati, in tudi ni zahteval naj stečajni upravitelj pripravi predlog lastninjenja. Kolegij predsednika občinskega sveta je organ, na katerem se določa postopek in procedura sklica seje občinskega sveta, določi dnevni red, gradiva za sejo in določi vabljene goste. In to je kolegij predsednika sveta tudi naredil v pripravah na izredno sejo o problematiki Vidma. Člani kolegija so predsedniki svetniških skupin, sodeluje pa tudi predstavnik urada župana. Vseh ostalih navedb v članku Dan, ko so ukradli tovarno, nisem komentiral. Posebej poudarjam, da cenim in spoštujem raziskovalno novinarstvo, in da razumem, da se ob tem prikrade v članek tudi kakšna netočnost, lahko napačno sklepanje, kar je v navedenem primeru tudi bilo. Prosim vas, da to objavite v vašem časopisu. Veliko uspehov vam želim. Stanislav Dvoršek podpredsednik občinskega sveta Krško in predsednik OO SDSS Krško Prilagam zapis magnetograma moje razprave na občinskem svetu. razprava STANE DVORŠEK V prvi diskusiji moram, zaradi integritete Občinskega sveta, protestirati, in to javno, proti načinu poročanja nekaterih medijev. 6.3.1996 je bil v reviji MAG objavljen članek o problematiki Vidma. Vse vrste dejstev in dokumentov, kaj jaz vem, ali dejstev, ali poide j -stev, ali pa celo neresnic, je tam notri objavljeno, med drugim tudi ta, ki je za Občinski svet izjemno pomembna. Mi v občinskem svetu, in ker sem član kolegija Občinskega sveta in podpredsednik, smo dobili pobudo za sklic izredne seje o problematiki Vidma. Običaj in v skladu z našimi internimi akti je, da se na takšno pobudo skliče kolegij predsednik Občinskega sveta, in to ni nikakršen ožji kolegij OS, ampak kolegij, ki se ne odloča o vsebini ali o sklepih, ampak samo določa procedure in možnosti. In točno to smo na tej seji kolegija naredili; na tej seji kolegija so sodelovali vsi tisti, ki na to sejo kolegija tudi sodijo. Sodelovali so tisti predstavniki svetniških skupin, edino zaradi, jaz upam tako, da je bila administrativna napaka, ni sodeloval g. Lešnjak, vsi ostali, ki smo sodelovali na tej in na naslednji seji kolegija o tej problematiki, smo sodelovali uradno s povabilom predsednika OS na seji kolegija. Torej ni bil nikakršen tajni sestanek in nič posebnega in čisto brezpredmetno je bilo navajanje novinarja g. Vinka Vasleta, da gre za nek, češ v navednicah, cel lobi bivšega Vidma, ker so se navajale dolžnosti, ki so jih opravljali. Člani kolegija so izvoljeni ali pa določeni, dogovorjeni, predstavniki parlamentarnih oziroma svetniških skupin strank, ki so v ^m OS in nihče od njih ni sodeloval nepovabljen na tej seji in to hočem posebej poudariti. To poudarjam predvsem zaradi tega, da ne bi že v osnovi danes tukaj prišlo do nerazumevanja namena te seje. Mi vsi skupaj, tudi sam osebno, sem postavljal vprašanje - kaj bomo na današnji seji OS naredili. Zato smo tudi zaprosili, s strani kolegija, in takšen sklep je bil tudi sprejet, da preverimo naše možne vplive na vse po- stopke, ki se v zvezi s to našo veliko tovarno odvijajo. Zato smo tudi zaprosili, da tudi stečajni upravitelj, ki je pooblaščenec, pove, kakšne postopke vodi, kakšne so pravne poti, do kod smo prišli in kam lahko gremo. Razpis je javen, razpis je objavljen. Kaj bomo danes? To je bilo vprašanje, ki smo si ga na kolegiju tudi postavili. Kot predsednik ene od strank v občinskem svetu sem povedal, mi na postopke lastninjenja v tem trenutku lahko zelo malo vplivamo, mogoče kot en majhen solastnik ali pa upnik, predvsem upnik. Ne moremo vplivati, ne moremo ustaviti postopka, ki je v teku. Lahko pa opozorimo, tudi kasnejšega lastnika, kaj lokalna skupnost od njega pričakuje. Jaz, moja stranka in mislim da vsi mi, pričakujemo od novega lastnika korekten odnos do lokalne skupnosti, v kateri bo delal. Korektno pomeni zadržati čim več delovnih mest, dobro plačanih delovnih mest, čim večjo produkcijo, pa vendarle čim bolj ekološko neoporečno produkcijo. To je moj interes. Od tega bomo živeli kot lokalna skupnost tudi naprej. Ta fabrika je v zgodovini dajala temu kraju izjemno veliko. To pričakujem ... (menjava traku) ... nekaj ima tudi zakonskih podlag, po katerih lahko tudi nekaj zahteva, ne samo prosi. So zakonske možnosti, po katerih je tudi ta tovarna dolžna nekaj dajati in pričakujem, da bodo to tudi dajali. Upam, da so dajali do sedaj, da bodo poravnali svoje obveznosti, in da bodo dajali tudi v prihodnje! To je tisto, kar sam pričakujem od današnjih sklepov in od danafcnje razprave. Še enkrat poudarjam, da je kolegij OS legalno in v naših aktih zabeležen organ, ki določa določene postopke in procedure, ki se bodo odvijale in ni to čisto nič od zadaj, ali pa nehote predstavljeno v sredstvih javnega obveščanja. Še o delu sevniškega občinskega sveta Tudi člani ZLSD pozitivno ocenjujejo delo sveta Sevnica, 16. marca - V imenu poslanskega kluba ZLSD se je z nami pogovarjal Franc Pipan, ki delo občinskega sveta ocenjuje takole: "V svetu občine Sevnica je dosti razumnih ljudi, ki v prvo vrsto postavljajo interes občanov, šele potem gledajo na težnje svojih strank. Do nasprotovanja pride le takrat, kadar gre za potrebe posameznih delov občine. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki mislijo, da bodo z revolucijo obrnili svet, vendar bodo tudi ti prišli počasi do spoznanja, da je evolutivna pot še vedno boljša od revolucionarne. Seveda pa zahteva več časa. Mnenja sem, da se župan in občinska uprava pozitivno odzivata na pobude svetnikov in sproti reagirata na problematiko, seveda v okviru možnosti, ki so jima dane. Delo občine je odvisno od proračuna, ki je čedalje manjši, in od zelo ozkih okvirov pristojnosti, ki ji jih je določila država. Tako glavnega nasprotnika ne smemo iskati v nasprotnih strankah, temveč v državni upravi, ki je občine do takšnega stanja pripeljala. Po- membno je tudi, da smo svetniki enotni, kadar se dogovarjamo o ključnih vprašanjih gospodarstva, zaposlovanja, kadrovske politike ... Razhajamo pa se s strankami slovenske pomladi, ki skušajo razvrednotiti delo 45 povojnih let. Mislim, da se vsi zavedamo, da se je sevniška občina v teh letih precej razvila. Če vzamemo samo primer zaposlovanja: leta 1945 cca. 500 zaposlenih, zdaj 5.000. Kazalci kažejo tudi znaten napredek na področju zdravstva, kulture in infrastrukture. Takšen razvoj je omogočila zdaj tako razvrednotena prejšnja struktura. V tem trenutku vidim dosti težav, s katerimi se bomo morali spopasti, predvsem v gospodarstvu. V Sevnici je namreč največ tekstilne in lesno-predelo-valne industrije, ki je preobremenjena z državnimi davki, tako da tudi svetovno znana podjetja, kot so Lisca,,Jutranjka in Kopitarna, ne morejo bistveno napredovati in s tem omogočiti boljši standard svojim delvacem. Sam se bom pri delu občinskega sveta oziral na interese volivcev, saj so to ljudje, med katerimi živimo." (ksenija) Občinski svet Kozje o svetih KS Z odlokom določili število članov svetov KS Kozje, 7. marca - Krajevne skupnosti da ali ne, to je bilo pogosto vprašanje v vseh občinah, tudi v Kozjem, na koncu pa je obveljala ocena, da so KS opravičile svoj obstoj, da so še naprej potrebne in da lahko pripomorejo pri boljšem zadovoljevanju potreb občanov. Od te odločitve naprej so v občini Kozje začeli priprave za izvolitev novih svetov KS. Zakon o lokalnih volitvah, Statut občine Kozje in sklepi svetov KS so bili podlaga, da so svetniki z odlokom določili število članov svetov KS in tudi volilne enote, v katerih bodo volili prihodnje člane. V občini Kozje imajo 6 krajevnih skupnosti. Taka razdelitev bo ostala tudi naprej, saj ni bilo drugačnih predlogov. Po odloku šteje svet KS Buče 7 članov, ki se volijo v 1 volilni enoti, svet KS Kozje 11 članov, ki se volijo v 6 volilnih enotah, svet KS Le-sično 11 članov, ki se volijo v 5 volilnih enotah, svet KS Podsre-da 9 članov, število volilnih enot pa še ni določeno, svet KS Osredek šteje 5 članov, ki se volijo v 1 volilni enoti in svet KS Zagorje 7 članov, volijo pa se v 1 volilni enoti. Prve redne volitve bo na podlagi sprejetega odloka razpisal župan občine Kozje, izvedli pa jih bodo občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori. (Toni) Z malo denarja se težko zadovoljijo potrebe Kozje, 7. marca - Sprejeti proračun je temeljni finančni akt, v katerem se srečajo in uskladijo potrebe in možnosti. Seveda je to najveekrat kompromis, ki ne zadovolji nikogar, še najmanj potreb. Tudi občina Kozje se še kako srečuje s tem razkorakom. Pa kljub temu z upanjem gledajo v prihodnost, trdno odločeni, da z danim naredijo kar se da največ. Župan in občinska uprava v predlogu predlagajo svetnikom, da bi letošnji proračun znašal 154.866.000 SIT na prihodkovni strani in prav toliko na odhodkovni strani. Prihodke sestavljanj: dohodnina 53.500.000 SIT, ostali prihodki 3.700.000 SIT, prihodki po 22. členu Zakona o lokalni samoupravi 9.800.000 SIT, finančna izravanava 84.000.000 SIT, prenos iz leta 1995 3.166.000 SIT in prihodki od obresti (Telekom) 700.000 SIT. Na odhodkovni strani pa so porabniki: dejavnost upravnih organov 7.716.000 SIT, organi občine 6.000.000 SIT, požarna varnost, zaščita in reševanje 5.100.000 SIT, dejavnost strank 540.000 SIT, družbene dejavnosti 79.050.000 SIT, investicije in investicijsko vzdrževanje 6.000.000 SIT, stanovanjska in komunalna dejavnost 43.500.000 SIT, intervencije 4.000.000 SIT, humanitarna društva 500.000 SIT, javna dela po pogodbi 1.200.000 SIT, drugi odhodki 500.000 SIT in sredstva rezerv 760.000 SIT. Iz napisanega vidimo, da skoraj polovico sredstev porabijo družbene dejavnosti, kot so: šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstvo, kultura, telesna kultura in raziskovanje. Druga velika porabnika sta stanovanjska in komunalna dejavnost, ki pobereta več kot četrtino sredstev. Tako ostane zelo malo denarja za številne druge potrebe. Do sprejetja proračuna bo preteklo še nekaj časa, zato so svetniki sprejeli odlok o začasnem financiranju javne porabe, ki porabnikom omogoča porabo po dvanajstinah glede na lanskoletne kvote. (Toni) GOSPODARSTVO NAŠ GLAS. 11 - 21. MAREC 1996 © OBHOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Poklicno in strokovno izobraževanje v prihodnje V sklopu nove šolske zakonodaje, ki jo je sprejel Državni zbor, je za obrt najpomembnejši Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. S tem zakonom se ureja izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje javnoveljavne poklicne in strokovne izobrazbe na ravni nižjega, srednjega in višjega izobraževanja. Poklicna izobrazba se bo pridobivala v nižjih poklicnih šolah, srednjih poklicnih šolah, srednjih tehničnih in drugih srednjih strokovnih šolah ter višjih strokovnih šolah. Za obrt je najzanimivejša uvedba dualnega sistema izobraževanja, po katerem lahko nižje in srednje poklicno izobraževanje izvajajo poklicne šole samostojno ali pa gospodarska družba, podjetnik ali zavod skupaj s poklicno šolo. Tak način izobraževanja, ki je bil nekoč že v veljavi, a ukinjen, ker je tedanja oblast menila, da gospodarstvo ne potrebuje več obrtnih mojstrov, je ponovno uvedel v izobraževalni proces pojentvajeništva. Vajenec je vsakdo, ki se izobražuje pri delodajalcu in v poklicni šoli, vajeniško razmerje pa se sklene z učno pogodbo, v kateri se uredijo medsebojne pravice in obveznosti vajenca in delodajalca. Za obrt pomeni takšna ureditev izobraževanja novo-kvaliteto, za katero se je obrtna zbornica borila vse od ukinitve vajencev v 60-ih letih, kajti le tako bo obrtnikom omogočeno, da si zagotovijo ustrezen kader, ki bo nadaljeval njihovo delo. Izobraževanje vajencev pa zahteva od delodajalca tudi določene pogoje, in sicer, da ima ustrezne delovne prostore in opremo, da njegovo poslovanje pretežno obsega dejavnost poklica, za katerega se vajenec izobražuje in da ima ustrezno izobrazbo oziroma ima zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo. Vajeniški status prinaša vajencu kar nekaj ugodnosti, ki jih doslej nismo poznali. Tako vajencu pripada nagrada v času celotnega vajeniškega razmerja. Višina nagrade je določena v odstotku od povprečne bruto plače v gospodarstvu in znaša v prvem letniku 10 odstotkov, v drugem letniku 15 odstotkov, v naslednjih letih pa 20 odstotkov. Vajencu se polovica vajeniške dobe prizna tudi v pokojninsko dobo, ves čas pa ima tudi pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Za vajenca se v času izobraževanja pri delodajalcu upoštevajo določbe kolektivne pogodbe (npr. delavnik vajenca traja 8 polnih ur). Vajenec po končanem izobraževanju tudi ne bo opravljal pripravništva, saj bo na temelju pomočniškega izpita usposobljen za takojšnjo zapositev. Tudi obrtna zbornica je z novim zakonom dobila pomembno vlogo. Tako zbornica predlaga poklice, za katere se pripravljajo programi poklicnega izobraževanja, predlaga standard praktičnih znanj, organizira opravljanje praktičnega dela zaključnih izpitov za vajence in mojstrskih izpitov, imenuje svoje člane v komisije za zaključne izpite, opravlja svetovalno delo in nadzor nad izvajanjem praktičnega izobraževanja vajencev. Zbornica bo imela pomemben vpliv tudi na delo Strokovnega sveta RS za poklicno izobraževanje, kamor bo lahko preko sosveta posredovala strokovne predloge in mnenja. V zakonu je urejeno tudi izobraževanje odraslih, ki temelji na enakih izobraževalnih programih kot za mladino. Glede na to, da je nova šolska zakonodaja nastajala s sodelovanjem širokega kroga strokovnjakov, ob upoštevanju analiz drugih razvitih izobraževalnih sistemov in ob upoštevanju obrtne zbornice kot pomembnega dejavnika v procesu poklicnega izobraževanja, lahko pričakujemo, da bo v praksi uspešno zaživela. Slovenska obrt je vsekakor sposobna in pripravljena sprejeti naloge, ki jih je nanjo prenesla država. Nenazadnje so v zakonu upoštevane dolgoletne želje obrtne zbornice, da bi obrtniki sodelovali v procesu izobraževanja in svoje bogato znanje prenašali na naslednje generacije. Z Ljubljanske borze Minuli teden so tečaji delnic do srede rastli, zadnja dva dneva pa je večina nekoliko zdrsnila navzdol. Kljub temu je Slovenski borzni indeks zaznal povečanje za 1,2 odstotka in borzni teden končal pri 1.566 točk. Sicer večjih sprememb ni bilo, tako da lahko rečemo, da je za nami, vsaj kar se trgovanja tiče, razmeroma miren teden. Dnevni promet je znašal približno 250 milijonov tolarjev, razen če so bili sklenjeni aplikativni posli. Čeprav trgovanje Z blagajniškimi zapiski Banke Slovenije z nakupnimi boni sicer ni tako zanimivo, kot je bito včasih, je bilo minuli teden sklenjenih kar nekaj poslov, njihovi tečaji pa so nihali. Predvsem so trgovati z boni tretje izdaje, pri katerih je za špekulacije čedalje manj manevrskega posla« Porabiti jih je namreč treba do konca maja. Borzni poznavalci v prihodnje pričakujejo odraz usklajevanja naložb vzajemnih skladov s predpisi na borznih tečajih delnic. Doslej je to uspelo le štirim skladom (npr, delež vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, mora biti 75-odstoten), vsi drugi pa se še trudijo. Največja težava je v skromni ponudbi tržnih vrednostnih papirjev, zlasti delnic, zato upravljatci vzajemnih skladov na borzi težko kupijo želene delnice. Tako je v skladih preveč papirjev, s katerimi se ne trguje rta borzi, ali pa je delež posameznih papirjev prevelik. Izvirni greh je v počasnem lastninjenju, ki za zdaj ni prineslo obljubljenih delnic in preseneča tudi največje pesimiste. Na gibanje tečajev obveznic pa zadnje čase najbolj vpliva negotovost glede upadanja deviznih tečajev.; Drsenje tečajev obveznic se je ustavilo, ravno tako tudi njihova rast donosnosti, ki je zdaj pri državnih obveznicah RS 1 okoli 5,5 odstotka na letni ravni, donos bančnih obveznic (A-banke, SKB banke) pa je za odstotno točko višji. Najbolj se je minuti teden podražila delnica SKB banke, in sicer za 4,1 odstotka. Nekoliko manj, za 3,9 odstotka, pa se je popravil tečaj redne delnice Term Čatež. Redna delnica Dadasa je po dolgem času nekoliko zdrsnila, saj se je pocenila za 1,4 odstotka, delnica Nika pa je izgubila desetinko odstotka. Najbolj, kar za 17,5 odstotka, se je znižal tečaj redne delnice Salusa, ki se je tudi iz borzne Rotacije A prestavila v kotacijo B. Popravili sta se obe delnici Hipotekame banke Brežice, in sicer za 2,1 prednostna pa za 2 odstotka. (Nani) Gostilna Vrtovšek - dobra gostilna Gostilna Vrtovšek je že staro zbirališče prijateljev dobre kapljice. Maja 1995 jo je prevzelo podjetje PEPI-HAM, last Sožeta Teraža. Gre za družinsko podjetje, ki poleg svojih članov zaposluje tudi 4 zunanje delavce. Novosti v frizerstvu Potreba po frizerskih mojstrih Po prevzemu so gostilno obnovili, tako da ima sedaj na razpolago posebno sobo za zaključene družbe, praznovanja, godovanja in druge praznike ter teraso za vroče dni. Skupaj lahko naenkrat pogostijo pozimi okrog 60 gostov, poleti pa še 50 več. K dobri kapljici spada seveda tudi dobra hrana. V gostilni lahko izbirate med domačimi slovenskimi jedrni, jedrni po naročilu, njihova hišna specialiteta pa so jedi iz konjskega mesa. Še posebej priporočajo žrebičkov zrezek v poprovi omaki. Ob četrtkih se lahko zavrtite ob dobri glasbi, občasno pa predstavijo tudi kakšnega posebnega glasbenega gosta. Obenem s ponudbo v gostilni nudijo še usluge izven lokala: hrano lahko naročite na dom, pripravljajo pa tudi popolno ponudbo pri otvoritvah razstav, kulturnih prireditvah ter osebnih praznovanjih. Takšne usluge so uspešno predstavili že v Kapelah pri pogostitvi godbe na pihala in v Cerkljah pri otvoritvi umetnega kovaštva. Na kratko - trudijo se, da bi postali gostilna, kjer si družabnost in kakovostna ponudba podajata roki. Se priporočamo! Gostilna Vrtovšek B&M Unetič Živeti v času hipernapredka in slediti novostim je za nekatere prava mora. Če pa času ne slediš, te kaj kmalu povozi in prehitro se znajdeš med podpovprečnimi, še sploh, če ne pokažeš interesa po novem znanju. ' Pri sekciji za frizerstvo ljubljanske obrtne zbornice letos želijo posebej poudariti pridobivanje novega znanja. Toda takoj na začetku so se znašli pred poglavitnim problemom, ni namreč dovolj usposobljenih ljudi, ki bi lahko na interesente prenesli višjo raven znanja. Usmerejeno izobraževanje je s seboj prineslo v tem poklicu velik primanjkljaj, ki se je najbolj opazil prav pri praktičnem delu. V frizerskem poklicu pač ni neke posebne teoretične filozofije, saj je veščina, ki jo frizer potrebuje, najbolj dosegljiva pri praktičnem delu. Prav tako se je pokazalo, da starejši populaciji primanjkuje znanja tujega jezika, sploh pri strokovnem izražanju, saj doslej ni bilo učbenikov, ki bi za to poskrbeli. Z letošnjim letom pa je poskrbljeno tudi za tak učbenik, ki bo stroki nudil izpopolnjevanje tudi na tem področju. English for hairdressers bo prišel prav tudi tistim, ki želijo pri poklicu frizerja izpopolniti znanje tujega jezika. Alessio distribucija športnih platišč Frizerji, ki si želite več kot enolično navijati, barvati in striči lase, se lahko pri frizerski sekciji prijavite na ogled demonstracije praktično-pedagoške ekipe Vi-dal Sassoon iz Londona, ki bo 14. aprila v Mariboru. Ista sekcija na podobno prireditev vabi konec aprila v Bologno (v Italiji), kjer si boste lahko ogledali sejem frizerskih novosti. Udeležba bo prav tako dobrodošla za vse, ki ste se odločili napredovati v svojem poklicu. Vsem interesentom, ki se zanimate za nadaljnje izobraževanje, bo letos omogočeno slediti programu za mojstre. Vpišete se lahko pri Obrtni zbornici (frizerska sekcija), vse dodatne informacije pa dobite tudi pri Olgi Pompe v frizerskem salonu Katarina. (Mr. Jožo) IMA D M.l.ivrov J. Brežice umih r i ilfi ——— RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows3.1x MS Office 95 MS Office B&M Unetič, Rostoharjeva 62, Krško, ki je pooblaščeni uvoznik in distributer gum Michelin za vse programe, opravlja tudi vulkanizerske storitve, avtooptiko, popravilo gum ter prodajo obnovljenih gum Bandag. Med čakanjem na vozilo, ki Vam ga bodo "na novo obuli", se lahko okrepite v tamkajšnjem prijetnem lokalu. Ob tem pa je potrebno poudariti še Alessio distribucijo športnih platišč, ki je mešano podjetje, katerega solastnik je tudi Bojan Unetič. Allesio je uradni zastopnik in distributer aluminijastih platišč znamke Allesio za področje bivše Jugoslavije. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Seminar "Kako poslovati s Španijo" Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z madridsko zbornico za trgovino in industrijo ter s trgovinskim oddelkom španske ambasade na Dunaju organizira seminar Kako poslovati s Španijo, z namenom pospeševati gospodarsko sodelovanje med Španijo in Slovenijo. Ker je število udeležencev omejeno, prosimo, da svoj interes za sodelovanje na seminarju čim prej prijavite na Območni zbornici Posavje. Kotizacije ni. Poslovne konference s španskimi podjetniki. Informatorji Trgovinskega predstavništva španske ambasade bodo zainteresiranim podjetjem na razpolago z informacijami in publikacijami v prostorih GZS v Ljubljani v sredo, 27. marca 1996, od 10. do 15. ure in v četrtek, 28. marca 1996, od 9. do 12. ure. Gospodarska zbornica bo organizirala s španskimi podjetniki v letošnjem letu tri poslovne konference, in sicer: od 22. do 25. aprila 1996 s podjetniki iz Madrida, 22. maja 1996 s podjetniki iz Valencie, konec junija s podjetniki iz Baskije. Slovensko-italijanska poslovna konferenca Gospodarska zbornica Slovenije organizira v začetku junija 1996 v Ljubljani poslovno srečanje slovenskih in italijanskih podjetnikov. Na- men srečanja so predvsem dogovori o skupnih vlaganjih, dolgoročni proizvodni kooperaciji ter o prenosu znanja in tehnologije. Rok za prijavo je 25.3.1996. Prijavnice in ostale informacije dobite na Območni gospodarski zbornici Posavje. Ustanovitev sekcij trgovcev v okviru Združenja podjetnikov Posavja Krško, 14. marca - V četrtek je bilo v Hotelu Sremič srečanje trgovcev Posavja. Na srečanje smo povabili Metko Potočnik, sekretarko Združenja za trgovino pri GZS, ki je predstavila strategijo razvoja slovenske trgovine, Stanko Klakočar, namestnico glavnega republiškega tržnega inšpektorja, in Erno Simončič, medobčinsko tržno inšpektorico, ki so odgovarjale na zastavljena vprašanja udeležencev posveta. V drugem delu srečanja so bili izvoljeni predsedniki občinskih sekcij trgovcev v okviru Združenja podjetnikov Posavja: za občino Brežice Franc Polovic, za občino Krško Majda Pustišek, za občino Sevnica Drago Mirt. Posvet o gospodarskih pogodbah GZS Posavje je v sodelovanju s Pravno službo GZS organizirala posvet o gospodarskih pogodbah, ki je naletel na zelo velik odziv naših članov zbornice. Na posvetu so bile predstavljene temeljne značilnosti gospodarskih pogodb in nekaj oblik pogodb, ki se v praksi najpogosteje uporabljajo: prodajna pogodba, pogodba o trgovinskem zastopanju, distribucijska pogodba, pogodba o leasingu, pogodba o franšizingu ter verjetno eden najbolj perečih problemov pri poslovanju - zavarovanje plačil v prometu blaga in storitev. Če se posveta niste mogi udeležiti, vas obveščamo, da imamo na voljo še nekaj gradiva s posveta, ki ga lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Posavje. NAŠ GLAS, 11 - 21, MAREC 1996 l GOSPODARSTVO s Tiskovna konferenca v Ljubljani V Vi Kupec Vidma je ceski holding ICEC d.o.o. Ljubljana je na dražbi kupil krško podjetje za 35,5 milijonov DEM. Napovedana tožba, ki bo vložena s strani Vitacela, je po besedah zastopnika družbe ICEC brezpredmetna in ne bo spremenila ničesar Ljubljana, 13. marca - S prodajo premoženja Videm Krško d.o.o. v stečaju podjetju ICEC d.o.o. Ljubljana naj bi se zaključila ena od etap stečajnega dolžnika. Stečajni postopek, ki teče že več kot tri leta, kar naj bi bilo nesmiselno in nedopustno, se bo tako na neboleč način zaključil, so menili vodilni iz ICEC d.o.o. Ljubljana. ICEC d.o.o. Ljubljana je hčerinsko podjetje ICEC Holding s.r.o., družbe s sedežem v Ostravi. Holding je leta 1990 ustanovil Jaroslav Dostal, ki je edini lastnik družbe in njen predsednik, imel pa naj bi več kot 28 let izkušenj v industriji celuloze in papirja. Te naj bi si pridobil kot prvi generalni direktor družbe Biocell Paskov, največjega proizvajalca celuloze v Republiki Češki. "Skupina ICEC ima več kot 30 družb in bo v tekočem letu zaposlovala več kot 5.000 ljudi v Republiki Češki in v drugih državah. Ukvarjamo se predvsem s proizvodnjo in prodajo papirja, embalaže ter strojev za papirno industrijo. Skupni promet članic skupine ICEC bo v letu 1996 več kot 300 milijonov USD, seveda brez podjetja Videm Krško," je uvodoma o družbi povedal njen predsednik Jaroslav Dostal. Videm Krško naj bi v prihodnosti dobro dopolnjeval dejavnosti ICEC Holdinga in kmalu postal ključni člen v skupini družb ICEC. Holding bo po besedah Jaroslava, Dostala vlagal sredstva v delovno silo in tehnologijo, potrebni za povečanje proizvodnje do polne kapacitete in za povišanje produktivnosti. Z vključitvijo Vidma Krško v prodajno in distribucijsko mrežo ICEC se bo po njegovem mnenju bistveno povečala tudi prodajna in tržna moč samega Vidma. "ICEC načrtuje razširitev svojih dejavnosti, povezanih z industrijo celuloze, papirja in embalaže po vsej vzhodni Evropi. V prihodnjih letih bomo združevali Na sliki: predstavnik banke Mees Pierson Eur America Robert Sulma, advokat in zastopnik češkega holdinga in njegovega podjetja v Sloveniji Miro Senica, Jaroslav Dostal, predsednik ICEC Holding s.r.o., prevajalka Ina Radonjič in Igor Poglej, ICEC d.o.o. Ljubljana. vso pomembnejšo tovrstno industrijo v večjem delu Evrope, današnji dogodek pa nam govori, da imata tudi Republika Slovenija in Republika češka veliko skupnega in da bo še bolj prispeval k sodelovanju med njima," je ob koncu tiskovne konference povedal Jaroslav Dostal. (dama) Tiskovna konferenca v Ljubljani: Drugačna plat zgodbe': fl Kdo so kupci podjetja Videm Krško d.o.o. v stečaju" To, kar seje dogajalo v Cankarjevem domu v Ljubljani, spominja na povprečno režijo in še povprečnejšo igro vseh vpletenih. Resnica je malo drugačna. Ali seje 13.3.1996 Vlada Republike Slovenije ponovno obrnila proti osnovnim interesom svojega ljudstva? Na tiskovni konferenci predsednika družbe ICEC s.r.o. Jaroslava Dostala v Cankarjevem domu po nakupu Vidma je bilo veliko novinarjev in predstavnikov civilne družbe, ki so postavljali predvsem neprijetna vprašanja. Takšna, ki so nekatere stvari obrnila povsem na glavo. Eno prvih se je glasilo: "Kako se uradno imenuje banka, s katero družba ICEC sodeluje, glede na to, da je bilo tudi na uradnih publikacijah njeno ime zapisano v treh različicah?" Odgovor predstavnikov ICEC se je glasil, da je to brezpredmetno, saj so ustrezne vladne službe raziskale ti. "ozadje" in zaključile, da nepravilnosti ni in da povezave ne pripeljejo v nikakršno povezanost z odtekanjem denarja iz Vidma, niti z denarjem nekdanje SFRJ ali sedanje skupnosti Srbov in Črnogorcev. To bi morda držalo, če ne bi v enem od naslednjih odgovorov Jaroslav Dostal povedal, da so od vseh terjatev v celoti odkupili le terjatve podjetja HAGO iz Celovca, katerega interese je v upniškem odboru zastopal prav Silvo Gorenc, nekdanji direktor krške papirnice, človek, ki se tudi tokrat ni potegoval za svoje nek-danjre podjetje, kot tudi ne takrat, ko se je po mnenju mnogih strokovnjakov in poznavalcev ekonomskih in političnih razmer združil s srbsko (komunistično) mafijo in z manipulacijo "Drvar" začel dosledno uničevati Videm. Terjatve do podjetja HAGO Celovec so bile, kot je zatrdil Dostal, poravnane v višini 117 milijonov ATS, kar znaša skoraj 17 milijo- nov DEM. Vlada RS in njene ustrezne službe niso ugotovile nepravilnosti, bodo pa do pojasnitve vseh ozadij poskušale priti nekatere organizirane skupine slovenske civilne družbe, kar so na tiskovni konferenci in tudi po njej zagotovili njihovi predstavniki. Na vprašanje: "Ali lahko še enkrat poveste, na katere dodatne pogoje, ki jih je zahtevala slovenska vlada, ste pred začetkom dražbe pristali?" je Jaroslav Dostal navedel: "Zagotovitev proizvodnje 90.000 ton celuloze in 100.000 ton papirja letno, rešitev ekoloških problemov, čiščenje odpadnih vod in zraka, dokazati izvor denarja za plačilo kupnine, ki naj ne bi pritekal niti iz tovarne v Krškem niti iz nekdanje SFRJ ali sedanje t.i. ZRJ, in kot četrto, zagotovitev 1.050 delovnih mest za dobo dveh let." Slednjega v Krškem pred dražbo nihče ni javno izrekel, pač pa so govorili o pogoju, da kupec zagotovi in obdrži sedanje število zaposlenih (približno 1.050), ki naj bi se jim po besedah Jaroslava Dostala kmalu pridružilo še dvesto novih delavcev. To seveda ne more držati, saj je Dostal nekoliko kasneje že pripomnil, da so v Krškem občutno višje plače kot na Češkem in da bi naj bila razlika v plačah več kot dvakratna. Torej bodo v Vidmu delavci začeli prejemati nižje plače? Morda. V Cankarjevem domu smo izvedeli tudi, da predmet prodaje podjetja Videm Krško d.o.o. v stečaju ni bila tudi nikoli postavljena nova belilnica. Jaroslav Dostal je zatrdil, da ne ve, kje belilnica je, da ne ve, kdo jo je kupil in čigava je. Sled, ki bi razkrila, kdo je lastnik belilnice, je izginila, seveda pa tudi denar. Nekaj milijonov DEM. V tovarni tako do nadaljnjega ostaja tehnološki postopek beljenja celuloze s klorom. Nadalje se je zdelp skrajno nesprejemljivo, da pristojni v družbi ICEC niso pripravili propagandno-promocijskega gradiva v slovenskem jeziku. Najti pa ga je bilo moč v skoraj vseh tujih jezikih. Na vprašanje, zakaj propagandnega gradiva niso pripravili tudi v našem jeziku, se je predsednik družbe Dostal izmotaval z izgovorom, da je to očitna napaka, se zaradi nje opravičil in zatrdil, da bodo na te pomembne "malenkosti" v prihodnje bolj pozorni. CD Vsa zadeva v zvezi s tiskovno konferenco, napovedano že dva dni pre,d dražbo v Krškem, bi se skoraj končala brez večjih zapletov. Če zanemarimo, da so mnogi polglasno očitali vpadljivo prisotnost skupine srbsko govorečih ljudi, ki so vso zadevo opazovali bolj iz ozadja, pa ne moremo zanemariti dejstva, da so ravno ti ljudje po tiskovni konferenci pristopili k človeku, ki da je preveč spraševal o poreklu banke Mees Pierson Eur America. Kako se je končal ta, prav gotovo neprijeten pogovor, nisem uspel izvedeti. Ravno ko sem tudi sam prepisoval uradno ime omenjene banke, ki naj bi imela sedež nekje v Amsterdamu, sta k meni pristopila Jaroslav Dostal in advokat Miro Senica in mi ponovno zatrdila, da bodo v najkrajšem času uredili vse potrebno v zvezi z mojim vprašanjem in pripravili propagandnopromo-cijsko gradivo tudi v slovenskem jeziku. V naslednjem trenutku je pristopil še človek iz skupine srbsko govorečih ljudi in zahteval pojasnilo glede mojega vprašanja, zakaj ni gradiva tudi v slovenskem jeziku. Cinično je pripomnil, češ da se take stvari ne tiskajo za maloštevilne narode, kot je slovenski, pač pa za večje, kot je na primer srbski. Kaj pa se je šel spremljevalec Jaroslava Dostala, ko me je v nekem položaju fotografiral v obraz, potem pa se pretvarjal, da ni naredil ničesar, ne vem. Koliko obrazov in zakaj je posnel fant, ki je imel očitno nalogo, da fotografira vse preveč radovedne novinarje, se morda nikoli ne bo izvedelo. Ali pa, kdo ve? Ve se pa zagotovo, da po vsem le ostaja priokus velike prevare, ki so ji, kot kaže, bili botri tudi zaenkrat še neimenovani "poštenjaki", zaposleni ali pri Vladi RS ali na sodiščih, v podjetjih (tudi v Krškem) ali pa so že v pokoju. Zaradi "velikih" zaslug nekateri celo predčasno, (dama) Dolenjska banka povečala limit na tekočem računu Vsi, ki poslujejo s tekočim računom, dobro poznajo ugodnosti dovoljene prekoračitve ali limita. To je znesek, do katerega vam banka dovoli negativno stanje na tekočem računu. Dolenjska banka d.d. je 1.3.1996 povečala to dovoljeno prekoračitev sredstev na tekočem računu do višine 20.000 tolarjev. Tako banka odobrava občanom že ob otvoritvi tekočega računa limit v višini 10,000 tolarjev, po treh mesecih pa ga avtomatsko poveča na 20.000 tolarjev. Za avtomatsko spremembo višine limita mora občan na računu zagotavljati redne prilive, ki dosegajo ali presegajo ta znesek. Poleg avtomatskih limitov, ki jih banka odobrava vsem imetnikom tekočih računov brez posebnih vlog, pa odobrava občanom tudi povečan limit na tekočem računu do višine treh povprečnih mesečnih prilivov, še prav posebne ugodnosti so deležni imetniki plačilnih kartic ACTIVA in ACTtVA/EUROCARD, ki jim banka odobrava prekoračitev do pet povprečnih mesečnih prilivov. Delovanje Društva kadrovskih delavcev Posavja Krško, 14. marca - Pred redno letno skupščino društva, ki združuje kadrovske delavce Posavja, so v prostorih hotela Sremič člani lahko prisluhnili dvema predavanjema, in sicer o novostih pokojninskega in invalidskega izobraževanja ter o novostih na področju zaposlovanja. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje O novostih na tem področju, ki so v veljavi od nedavna, je predaval Jože Kuhelj z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani. Razložil je predvsem razlike med starim in novim sistemom usklajevanja pokojnin in plač. Slednji namreč ne predvideva več poračunov za nazaj, saj je zaradi njih prihajalo do hitrejše rasti pokojnin kot plač (negativni poračuni se prej namreč niso upoštevali). Novi zakon predvideva le eno usklajevanje, in sicer v februarju, ko se bo poleg povišanja oz. znižanja plač upoštevala tudi rast oz. znižanje življenjskih stroškov. Do novosti je prišlo tudi pri začetnem usklajevanju novih plač, zakon pa omogoča tudi počasno odpravljanje razlik med pokojninami, ki so bile uveljavljene v različnih obdobjih, podaja določila glede obveznega pokojninskega zavarovanja vajencev in nove pogoje za uveljavitev varstvenega dodatka. Največ skrbi pa pri zaposlenih vzbujajo pogoji za upokojitev, ki so se pred leti povišali, vendar Jože Kuhelj zatrjuje, da tudi ta sistem (to so potrdile številne tuje komisije, ki so proučevale novi pokoj-ninsko-zavarovalni sistem) nima rožnate prihodnosti, saj je znano, da se starostna meja vzdigu-je, s sedanjim pokojninskim sistemom pa bo država preobremenjena in se bo morala prej ali slej verjetno odločiti za sistem, ki ga predpisuje Evropska unija in ki predvideva triplastno zavarovanje (obvezno državno, obvezno zasebno in povsem prostovoljno zasebno) ter starostno mejo za upokojitev 65 let za moške in ženske. Skupščina Društva kadrovskih delavcev Posavja Skupščino je vodil predsednik društva Lado Močivnik, ki je najprej podal poročilo o delu društva v minulem letu, ko so imeli 4 seje, več informativnih posvetov in izobraževalnih seminarjev ter tradicionalna srečanja na pikniku, družabnem srečanju in skupščini. Njihov načrt dela za leto 1996 predvideva podobne dejavnosti, le da bodo dodali še obeležitev 15-letnice delovanja društva in morda izlet v tujino. Društvo je v minulem letu štelo 37 članov in tudi letos bodo lahko njegovi člani vsi tisti, ki bodo plačali članarino. (Nena) Novosti na področju zaposlo vanja Novosti in dogajanje na področju zaposlovanja v Posavju je predstavil Toni Koren, direktor sevniške enote Zavoda za zaposlovanje. Podatki o nezaposlenosti kažejo, da je ta v porastu le še v gospodarstvu, sicer pa v negospodarstvu in zasebni-štvu oziroma obrti kaže na bolje. Na Zavodu posebno pozornost posvečajo predvsem mladim, ljudem z zdravstvenimi težavami, starejšim osebam in tistim s pomanjkljivo izobrazbo. Njihovi temeljni cilji so zmanjšati obseg brezposelnosti, omogočiti uspešen razvoj posameznika, zagotoviti socialno varnost upravičencev, vsem nuditi enako kakovostne usluge in ohranjati obseg zaposlenih (preventivna naloga). Za letošnje leto so si zadali predvsem naslednje naloge: vodenje evidence o brezposelnih in iskalcih zaposlitve; delo v informativnih centrih, klubih za zaposlitev in centrih za pospeševanje malega gospodarstva ter v programih za zaposlovanje; sodelovanje pri spremembi zakonodaje. Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 20. aprila 1996, brezplačno pripeljali 1,000.000 *Bramacovih strešnikov. •i BRAMAC Varna streha za vse življenje. S 30-letnim jamstvom V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom. KMETIJSTVO NAŠ GLAS, 11 - 21. MAREC 1996 BIOVRTNARJENJE Pred nekaj dnevi so na TV objavili srhljive podatke o hrani s tržnic, ki je sicer za oči privlačna, a za zdravje pogubna. To sadje in zelenjava k nam prihaja iz Izraela in Holandije. Prav grozovit je podatek, da bo najtežje posledice občutil šele sedmi rod za nami. Milijon in nekaj sto tisoč življenj letno je davek, ki ga človeštvo plačuje že sedaj. Kakšne bodo posledice, si pa sploh ne predstavljamo. Večji delež take kontaminirane hrane k nam pride z Vzhoda, kjer še vedno uporabljajo famozni DDT, pa tudi pri nas ne zaostajamo z uporabo samomorilskih sredstev, ki jih uporabljamo za pomor insektov, saj je na našem trgu mogoče dobiti kar nekaj škropiv, ki so jih že pred dobrimi desetimi leti po svetu spoznali za življenju nevarne. Tako se danes v nekaterih državah, kot sta npr. Španija in Nizozemska, soočajo s pojavom mrtve prsti, saj so samo v zadnjih nekaj desetletjih uničili rodovitno prst do te mere, da se sama ne more več obnavljati. Da bi popravili napako, so Nizozemci začeli s čiščenjem zemlje na zelo drag način. Tako sedaj odkopavajo tudi do deset metrov globoko mrtvo prst in jo z vagoni vozijo v sosednjo Nemčijo, kjer jo uspejo vsaj delno očistiti in oživeti. Postopek bo trajal dolgo ob velikih stroških, ki bodo večkrat presegli dobiček od pridelanih kultur. Prvi pokazatelj, da ste na slabi poti, je vsako leto večja poraba škropiv in umetnih gnojil, ki počasi, a zanesljivo uničujejo življenje v rodovitni prsti. Zato je še vedno najboljše gnojilo tisto dobro ule-žano hlevsko, ki nima kislega vonja po silaži. Tudi hlevski gnoj več ne diši kot nekoč, ampak ga spremlja prav ogaben vonjS Za tiste pa, ki imate manjše obdelovalne površine, je najboljše gnojilo kompost, ki ste ga skrbno sami pripravili. Vsak vrtičkar - in tudi na kmetijah -bi se moral posvetiti kompostiranju, tako da bi začel ločevati anorganske od organskih odpadkov, ki ponavadi končajo v istem košu za smeti. Za kompost na vrtu je potrebno odrediti poseben prostor, ki ga je potrebno primerno ograditi in narediti pokro* Na kompostni prostor lahko dovažamo ves plevel, ki smo ga opleli na vrtu, kose izrezane trave, listje, šoto, slamo, praprot, prah iz sesalnika, lesni pepel, saje iz dimnika, papir in lepenko, odcvetele lončnice skupaj z zemljo, kosti, kokošje perje, bombažne odpadke, prav tako čisto volno brez sinte-tike, kostno in krvno moko, jajčne lupine, roževino, žaganje, skratka vse, kar mikroorganizmi in deževniki lahko predelajo. Nezaželene pa so snovi, ki jih narava ne more predelati: plastika, steklo, kovine, porcelan, strojno olje, barve in laki. Prav tako ne kompostiramo bolnih rastlin, da ne bi raznašali bolezni. Nezaželene so tudi pomarančne in limonine lupine, ki so zaradi škropiv za kompostne bakterije neužitne, zato ne razpadejo, kot tudi ne razpade cvetje iz cvetličarn, ki je pred venenjem zaščiteno s kemikalijami. Naslednjič o pripravi komposta. (Bio Jožo) RD Kostanjevica Tudi razhajanje z Ribiško zvezo Slovenije Kostanjevica, 17. marca -Domača ribiška družina je v nedeljo sklicala redni letni posvet, na katerem naj bi ribiči skupaj pregledali svoje preteklo delo in načrtovali prihodnje in na katerega so povabili tudi predstavnike sosednjih ribiških družin ter nekaterih institucij, ki se ukvarjajo z ribiško dejavnostjo. Program dela za lansko leto so uspešno izpolnili, njihovo finančno poslovanje pa je bilo tudi pozitivno. Predsednik Jože Zagorc se je v svojem poročilu dotaknil problematike onesnaževanja, predvsem voda, in ugotovil, da so ribiči pri tem le nemočni opazovalci. Najbolj izrazit primer je bil novembrski pogin rib v Senuši, za katerega bodo od pristojnih poskusili izterjati odškodnino. Izrazil je tudi protest proti grobim in neprimerno načrtovanim posegom v vodno okolje. Ribiči da zahtevajo natančno dolgo- ročno načrtovanje urejanja vodnega in obvodnega prostora. V poletnih mesecih sta ekološki problem tudi nizek vodostaj in prevelika poraba pitne vode. Za letos imajo poleg organizacije tekmovanj v načrtu sodelovanje s šolo pri pripravi naravoslovnih dni, Saj tudi tako vzgajajo mladež, da zna ohranjati vodo in prostor ob njej. Ena od delovnih namer je tudi dvigniti raven dela čuvajske službe. Jože Zagorc, predsednik RD Kostanjevica: "Ribogojnice predstavljajo v vodnem okolju velikega onesnaževalca, sploh, ker se ribogojci ne držijo nekaterih predpisanih zadev, pristojne službe pa tudi ne opravljajo svoje naloge. Že količina rib vpliva na kakovost voda. Nekoliko bi te posege lahko omilil stalen nadzor izpusta iz ribogojni- Jože Zagorc Ker jih zakonodaja zavezuje k dolgoročno načrtovanemu gospodarjenju z zaupanim jim okoljem, so v svojem ribiškogojitve-nem načrtu Krko označili za prizadeto vodo, zaradi česar so si prišli nekoliko navzkriž z republiškimi ribiškimi institucijami, ki imajo za to drugačna merila, vendar Kostanjevičani vztrajajo pri svojem, pri čemer jim novomeški ribiči tudi stojijo ob strani. Na posvetu so nekaterim članom podelili priznanja Ribiške zveze Slovenije. Odlikovanje RZS III. stopnje so prejeli: Kari Kuntarič, Ivan Kozole, Ivan Fa-bjančič, Jože Zagorc, Franci Kržičnik in Milan Masnec, dolgoletni član Janez Strel pa je prejel odlikovanje RZS I. stopnje, (nic) r Mladi v kmetijstvu Znanja ne more kmetu nihče vzeti Posavje, 16. marca - V vseh treh posavskih občinah so v petek in soboto kmetijske Kmetijska svetovalna služba Krško in Društvo podeželske mladine Krško sta letos pripravi- 3 iz Tržišča in 4 iz Zabukovja. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju. Skupine so bile na vprašanja dobro pripravljene, tako da pri odgovorih ni bilo velikih težav. Kljub izenače-mu znanju pa mora vsako tekmovanje dati tudi rezultate v obliki zmagovalnih ekip. Najbolje so se odrezali Zabukovčani, kajti vsa tri prva mesta so zasedle skupine iz Zabukovja. Tako je prvo mesto pripadlo skupini Za-bukovje 4, ki so jo sestavljali brata Stanislav in Boštjan Zakrajšek ter Mirko Krajnc. Drugo mesto je pripadlo Zabukovju 1 in tretje skupini Zabukovje 2. Med resnim delom je bilo časa tudi za nekaj zabavnih tekmovanj: šivali so gumbe, kar je šlo fantom botj slabo od rok, tekmovale pa so tudi vse tri članice komisije. Morale so z zavezanimi očmi zadati smrten udarec prašiču. Seveda takšnemu iz papirja.. Delo jim je šlo dobro od rok, saj so bili vsi "udarci z nožem" smrtni. Po uri in pol napornega dela so imeli mladi tekmovalci in občinstvo še veselo pojedino, pa tudi zavrteli so se lahko ob glasbeni spremljavi skupine Labirint s Senovega, (ksenija & nic) Zmagovalna ekipa sevniške občine: ekipa Zabukovja 4. svetovalne službe skupaj z društvi podeželske mladine pripravili občinske kvize Mladi v kmetijstvu. Skupine po tri so odgovarjale na vprašanja treh težavnostnih sklopov: Mladi in kmetijstvo, Ajda in Prašičereja, po dve najboljši skupini iz vsake občine pa se bosta udeležili regijskega tekmovanja, ki bo v soboto, 23. marca, v Sevnici. Vse ekipe, ki so sodelovale na občinskem tekmovanju, so dobile bogate praktične nagrade, med drugimi je bil sponzor tekmovanja tudi Naš glas. la kviz v kostanjeviški restavraciji Pod Gorjanci, sodelovalo pa je pet ekip iz Podbočja, Krškega, s Pristave in Bučerce. Komisijo so sestavljali Jože Kramer in Viktor Kožar s kmetijske svetovalne službe, Janez Barbič, predsednik društva podeželske mladine Krško ter študent agronomije Martin Mavser. Največje število točk sta dosegli ekipi Pristava in Podbočje 1. V Tržišču je Kmetijska pospeševalna služba s pomočjo Kmečke mladine občine Sevnica pripravila preizkus znanja, v katerem je sodelovalo 7 ekip - Občino Krško bo na regijskem tekmovanju zastopala ekipa s Pristave Društvo kmetic Krško: V vseh porah družbenega življenja Krško, 7. marca - Društvo kmetic Krško je tik pred dnevom žena izvedlo svoj občni zbor s standardnimi točkami. Posebnost društva pa je tako imenovani razširjeni upravni odbor (ta sicer šteje 14 članic) - članice iz vseh vasi, ki jih društvo pokriva, skrbijo za pravočasno obveščanje o delu. Po besedah predsednice društva, Nuške Abram, se je ta način pri kar 350 članicah obnesel veliko bolje kot pošiljanje obvestil po pošti. Načrtovanega dela sicer niso v celoti izpeljale, vendar so temu botrovale tudi vremenske razmere. Izvedle pa so kopico vsakovrstnih tečajev in predavanj ter nadvse uspešno sodelovale na različnih prireditvah ne samo na lokalni ravni. Vsako leto organizirajo tudi gi- nekološke preglede - za letošnjega ravno zbirajo prijave - na katerem imajo tudi mamograf-ske preglede. Za letos imajo v načrtu razširjeno razstavo svojega dela; lani so predstavile samo vezenine in pletenine, letos pa bodo vključile tudi kulinariko. Upajo, da bodo prišli tudi gostje iz pobratenega Obrigheima, kjer so naše kmetice že dobro znane. V okviru krškega društva deluje kot poddruštvo aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci, ki vključuje kmetice s kostanjeviškega in podboškega območja. Te za krajevne prireditve poskrbijo kar same, ker se je to izkazalo za bolj učinkovito in manj naporno, pa tudi čedalje bolj aktivne so. To so dokazale tako, da so pred nedavnim ustanovile svoj pevski zbor. (nic) Občni zbor Govedorejskega društva Krško Govedorejsko društvo Krško v sodelovanju s Kmejusjka.- to vabi vse govedoreje©, kijih zanima reševanje aktualnih problemov v govedoreji, da se udeležijo občnega zbora Govedorejskega društva Krško, ki bo v petek, 22. marca 1996, ob 11. uri v sejni sobi A Občine Krško. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev občnega zbora in pozdrav gostov; 2. Izvolitev delovnega predsedstva; 3. Predstavitev lani ustanovljenega Združenja govedorejcev Slovenije in novega pravilnika o odkupu mleka (Branko Toma-žič, direktor združenja); 4. Predavanje na temo analize mleka in možnosti vključitve somatskih celic v okvir rednih kontrol mleka (Marija Klopčič, biotehniška fakulteta); S. Poročilo o delu društva v letu 1995; 6. Finančno poročilo; 7. Predlog programa dela v letu 1996; 8. Predstavitev finančnih intervencij za govedorejce; 9. Razno (vpisovanje novih članov, članarina). Posebej vabijo tudi nečlane društva, da se jim pridružijo, saj pričakujejo živahno razpravo in aktualno predavanje. Kot boste zvedeli iz poročila, je društvo v preteklem letu obravnavalo več žgočih tem, doseglo tudi nekaj ciljev delovanja, za še bolj uspešno delo pa vas vabijo k sodelovanju, te povezani rejci bodo lahko zaščitili in uveljavili svoje interese, kar je eden od pogojev za obstoj marsikatere kmetije. Zimska rez sadnega drevja Zimsko rez sadnega drevja ocenjujemo kot enega glavnih pomotehničnih ukrepov v nasadu. Omenil bom nekaj splošnih dejstev, ki veljajo za večino sadnih vrst. Glavni namen zimske rezi sadnega drevja je uravnavanje drevesne rasti in rodnosti, kar pomeni, da sta obe lastnosti drevesa čim bolj uravnovešeni. Omeniti moram, da prevelika bujnost rasti zmanjšuje rodnost. Preden se odločimo za rez, moramo seveda poznati tehniko in vsebino rezi. Tehnika pomeni vsaj teoretično poznavanje zgradbe drevesa in lastnosti rasti sadnega drevesa. Poleg tega moramo poznati tudi "vsebino" rezi, kar pomeni, da moramo oceniti letni prirast lesa v sadovnjaku ali nasadu, kakšna je bila dinamika pridelkov v prejšnjih letih ter oceniti cvetni nastavek drevesa. Piedvsem moramo doseči redno rodnost, saj se nam ob nepravilni oceni cvetnega nastavka ter nepravilni rezi lahko pri nekaterih sadnih vrstah pojavi izmenična rodnost. Ob rezi moramo upoštevati tudi kondici-jo drevesa oziroma ocenimo rast drevesa in temu prilagodimo intenzivnost rezi. Čas rezi prav tako vpliva na bujnost drevesa. Kasneje ko režemo, manj spodbujamo bujnost drevesa. Osnovne zakonitosti zimske rezi bi torej bile: ima velik vpliv na rodnost drevesa; urejamo količino in kakovost, ustvarimo primemo razmerje med plodovi in listno površino, kar je potrebno za prehranjevanje plodov; oblikujemo krošnjo drevesa; z zimsko rezjo spodbujamo rast drevesa ter tako pomlajujemo izro-jen rodni les. Zimska rez seveda ni enaka za vse sadne vrste, saj vsaka vrsta potrebuje svoj pristop k zimski rezi. Kmetijska svetovalna služba zato vsako leto orga- nizira prikaz zimske rezi, predvsem jablan, hrušk in breskev. Vsekakor priporočamo, da se manj izkušeni sadjarji in vrtičkarji pred rezjo posvetujejo s kmetijskimi svetovalci. Potrebno je vsaj nekaj znanja ter izkušenj, da bo rez poleg ostalih del v sadovnjaku ali nasadu pripomogla h kakovostnemu in količinsko zadovoljivemu pridelku. Kmetijska svetovalna služba Krško Pripravil: Matjaž Vojtkovszky #• I &L&! Brežice, 16. marca - Na tokratni prašičji sejem so pripeljali 180 prašičkov, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 340-400 tolarjev za kilogram žive teže prodali 115. Cena kilograma žive teže malo starejših prašičev se je gibata od 210-245 tolarjev. Od 60 so jih prodali te tretjino. NAŠ GLAS, 11 -21, MAREC 1996 EDINA DRUŠTVO ŠTUDENTOV BREŽICE Študenti pripravili informativni dan za dijake Brežice, 15. marca - Društvo študentov Brežice, ki je bilo ustanovljeno pred dobrim letom in deluje v interesu dijakov in študentov na področju, kulture, šolstva, umetnosti, vzgoje in izobraževanja športa in sociale, je v petek pripravilo informativni dan za dijake. Člani brežiškega društva, sicer pa študenti različnih fakultet, so za dijake pripravili informativni dan, na katerem so prihodnji študenti prejeti vrsto praktičnih informaciji in nasvetov v zvezi z nadaljnjim študijem, veliko pa so izvedeli tudi o bivanju v študentskih domovih, pridobitvi prostora v njih ipd. informativni dan je poteka) po skupinah, saj so člani OBŠ, ki svoje znanje pridobivajo v Ljubljani, predstavili posamezne fakultete in dijakom odgovarjali na vrsto vpra-šanj. Med ostalimi aktivnostmi brežiškega študentskega društva omenimo, da so v sklopu projekta "Gledališke predstave v vsako krajevno skupnost" minuli vikend organizirati kar dva nastopa uspešne amaterske gledališke skupine. V soboto in nedeljo so se v Dobovi oz. Pišecah predstavili člani DKD Svoboda Iz Brestanice z gledališko predstavo Dobrodošla, miss Agata. Dobiček od vstopnine bo namenjen za širitev in krepitev društva z namenom zagotoviti boljšo organiziranost mladih. (Gaien) D S. OVEN 21.3.-21.4. LEV 23.7.-23.8. Astrološki horoskop za obdobje med 21. in 27. marcem Za vas prihaja precej ugodno obdobje, saj je Sonce prešlo v vaš znak z zelo ugodnimi aspekti. V tem trenutku so vam kozmične energije na razpolago in lahko napravite nekaj večjega v svojem življenju. Transformacija samega sebe je najboljša možnost. Uspeh na vseh področjih. Zelo radi pretiravate, to pa je lahko v tem času še poudarjeno. Želeli se boste izkazati pred prijatelji in si boste privoščili razsipno zabavo ali pa boste kupovali stvari, ki jih sploh ne potrebujete - samo da zadostite svoji potrebi po samodokazovanju. Doživeli boste umiritev na čustvenem področju in boste stopili v akcijo. Možnost imate, da rešite problem, ki vas je mučil v preteklem obdobju. Konflikte je treba takoj reševati, poiskati vzroke zanje in se pogovoriti z nasprotno stranjo. Tako lahko odpustite. Notranja nasprotja, povezana z religijo in politiko, so vedno bolj očitna. Enostavno odločiti se morate, na kateri strani boste in ko ste se odločili, bodite tam z vsem srcem in niti enkrat ne pomislite na to, da ste se zmotili. To je osnova za globoke občutke krivde, ki vas mučijo vse življenje. i -g% \ Vstopate v boljše obdobje, ko je večina planetov na ^jM M vaši strani, zato lahko sedaj veliko naredite in popra-)^F L vite stvari, ki so vas mučile v preteklosti. Vendar ne odlašajte, kajti to je samo zatišje, ki ga morate izkoristiti, da boste rešili problem. Če ga ne boste, bo naslednjič še huje. Pazite, da ne boste postali preveč razsipni in se vprašajte, ali stvar, ki jo kupujete, v resnici potrebujete. Nekateri ljudje so prav udarjeni na zapravljanje, v resnici pa za tem tiči velika psihološka ovira v obliki občutka manjvrednosti. Raje poiščite tega. M ¦ ¦ Jfc Srečali boste nekoga, ki bo vaše nasprotje in hkrati BlDUlBI vaše dopolnilo. To je lahko življenjska priložnost, da najdete sebe v njem. To je močna osebnost in iz te zveze se lahko rodi velika in močna ljubezen. Treba si je le upati in se potem truditi, da se ta zveza še poglobi. Morda ste ugotovili, da mnogokrat delujete proti Li samemu sebi in da se v vas bojujeta dve strani: ena 94) *4 temna in ena svetla. Odločiti se morate samo za eno stran in potem je bitka dobljena. Če se ne morete odločiti, ste izgubili energijo, prijatelje, ljubezen in vse drugo. Postali ste bolj postavljaški, ker hočete nekaj skriti pred drugimi ljudmi. V vas so določeni občutki manjvrednosti, ki jih skušate potlačiti in jih zakamuflirati z bolj optimistično masko. Tako lažete drugim in sebi, namesto da bi se soočili s problemom in ga rešiti. Bodite taki, kot ste. če boste pretiravali, boste zašli v težave. Preteklo obdobje je morda v vas pustilo občutek, da si lahko privoščite vse, kar pa je seveda zaenkrat še daleč od resnice. Spopasti se morate s svojimi notranjimi strahovi, ker je vse vaše življenje njihov čisti odraz. Vas v tem obdobju sploh ne more zapustiti sreča in po rahlj krizici v pretklih nekaj dnevih se boste spet postavili na noge, dokončali začete stvari in uspeli. Rahli nesporazumi s partnerjem so samo znak razčiščevanja odnosov in tudi ti se bodo zelo kmalu izboljšali. Zelo kmalu bo iz vašega znaka odšel še zadnji planet, ki vam je povzročal veliko težav v samoizražanju. Saturnov kruti vpliv se bo potem zmanjšal in začeli boste spet globoko dihati. Vedno bolj ste pod zaščito dobrega Jupitra, ki bo prinesel v vaše življenje spremembe. \ Bono Baršek TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. Informativni dan; kam po srednji šoli ¦>•» oŠ 9 KOZOROG 23.12.-20.1. Gneča!! Gneča na vogalih, tro-lah, v kafičih, da predavalnicah, ki so bile ravno v ta namen izbrane največje na posameznih visokošolskih zavodih, niti ne govorimo ... Takšno je bilo prevladujoče vzdušje v dveh (in edinih) večjih slovenskih univerzitetnih središčih (V Mariboru in Ljubljani, za obalo žal nimamo podatkov) prejšnji petek. Še posebej v srcu povprečnega dijaka, ki je videl v vsaki človeški postavi z nahrbtnikom na rami in bulerji na nogah nič manj kot svojega življenskega sovražnika, s katerim se bo treba v junijskem roku pošteno spoprijeti za kar največ točk na maturi. Osmi marec je in ti kar naprej srečuješ gospe in gospode z lično zavitim bolj ali manj pisanimi cvetovi v rokah (kot da bi jih kje delili zastonj, pomisliš). Še zdaleč se ti ne posveti, kaj predstavlja oz. je predstavljal (nekoč) ta dan, zate je to le eden zadnjih in ključnih dne-vov pred tem, ko bo treba oddati prijavo - z največ štirimi željami -za nadaljevanje šolanja. Kljub temu, da sta bila organizirana dva informativna dneva, 8. in 9. marca, za dijake četrtih letnikov, je bilo seveda največ navala na petkov termin ob 9. in 15. uri. In kako so se odločili brežiški gimnazijici ter ekonomci: Tadeja Brinovec s Senovega: "Bila sem na faksu za notranje zadeve, ki je zelo zanimiv in je imel temu primerno tudi število ljudi, ki bi se želeli nanj vpisati. Kriminali-stika je ta, ki v meni buri duhove - nekoč bi se rada soočila s ta pravimi trupli ... ne, resno mislim! Poleg tega imaš s to diplomo veliko možnosti za poklic, visoka šola je letos prvič odprta. Tu mi je tudi štipendija zagotovljena, vir - Ministrstvo za obrambo. Moralo pa so nam zbili z obrazložitvijo pogojev za vpis: sprejmejo jih 30 redno in 120 izredno. Tako merim tudi na arhitekturo, tu je štipendija vprašljiva ... bo pač naš pes doma malo stradal, da bom jaz lahko prišla skozi. Stanovala bom najverjetneje 'privat'." Ivč Rime iz Krškega: "Bil sem na glasbeni akademiji v Ljubljani in z žalostjo ugotovil, da tja pridejo lahko samo ljudje, ki so 100-od-stotno pismeni na klavirju. Sam imam končano nižjo glasbeno šolo, igram tri inštrumente, ker pa ni nobeden od njih klavir, tudi nimam kot glasbenik realnih pogojev za vpis v Sloveniji. Namen imam malce pokukati v tujino, v Anglijo, na šolo za glasbene producente, kar pa bo seveda tudi večji finančni zalogaj. Je pa še vedno boljše, da si na šoli, kjer so naklonjeni tvojim talentom in željam, kjer je najpomembnejše, da imaš rad glasbo, ne pa inteligentnost ali kakršni koli nepomembni vpisni pogoji, ki pri nas spreminjajo dijake v polrobo-te." Nataša Bogovič iz Arnovega sela: "Glede na to, da smo ekonomska smer, se nas je večina v razredu odločila za študij ekonomije v Mariboru, nekateri z zaključ- nim izpitom pa sploh ne gredo študirat. Bila sem na Poslovni ekonomiji, kjer niso povedali v bistvu nič novega, še najbolj zanimiva in plastična je bila predstavitev faksa s strani študenta. Zakaj Maribor? Ljubljana se mi zdi pretežka, prevelik pritisk ima na študente. Upam, da bom sprejeta, pa da glede na oddaljenost dobim tudi republiško (štipendijo seveda) in svoj prostor v študentu!" Dr. Mandy s Studenca: "Ne, ne! Če boš kaj dala noter, bom tožil Naš glas! Stvar je v tem, da če bi sedaj kaj preveč razglabljal in slučajno precenil katero svojih sposobnosti, bi se kasneje lahko znašel na enem čisto x faksu ... Bil sem pa res v Ljubljani, na pravu, a je bila taaaka vrsta, vse do bližnje gostilne tam zunaj, in jaz sem bil prav na repu te vrste. Pomisli! Kje je enakopravnost nas, ki prihajamo z bolj oddaljenih koncev Slovenije in moramo vstajati ob šestih, potem pa niti skozi vrata nismo mogli. Vendar ostajam pri svoji odločitvi, tudi mest za bivanje v študentu je pri njih dovolj, za štipendijo pa, če ne bo šlo drugače, se še dogovarjam za dve kadrovski varianti." Nataša Vranetič iz Brežic: "Na pedagoški v Mariboru v petek ni bilo tako groznega navala, zato upam, da bom sprejeta. Faks mi je všeč, je urejen in nov, obrazložitve in pojasnila na informativnem dnevu so bila dovolj jasna, le moji prihodnji sošolci - bruci se mi zdijo malce čudni ... Pa nič ne de, prvi vtis pogosto vara, še vedno se mi zdi Maribor boljši kot Ljubljana, in ravno zaradi večine, ki je po mojem napačno prepričana drugače, sem se vpisala v štajersko prestolnico." To je bila le peščica izmed tistih, ki se je odločila pred nastopom svojih življenjskih nalog temu primerno izšolati in "odrasti". Mnogim (gimnazijcem) drugačna rešitev niti ne preostane. Ugotovili smo, da se izbire letošnjih četrto-šolcev pokrivajo s smermi, v okviru katerih so bili razvrščeni v srednješolske razrede. Ajevci prisegajo na naravoslovne študije (seveda ne vsi), bejevci so zdravstveno in medicinsko razpoloženi, cejevci ne mislijo razočarati sočloveka (največ je pravnikov, gnečo pa bodo povečali tudi na FDV-ju in filofak-su), dejevce skrbi za neuko mladino in za tiste manj sposobne (pedagoški faks), ekonomci pa le redko zgrešijo enega izmed ekonom-sko-posiovnih faksov. Še enkrat moramo poudariti, da je to le poskus uokvirjene podobe, da so med dijaki tudi izjeme in enkratni primeri, da si vsak po svoje načrtuje prihodnost. Prve prijave so že odposlane (rok je bil 14. marec) na visokošolsko prijavno-informacij-sko službo, na neomejen vpis seveda ne gre upati (oziroma le redkim), lahko pa današnjim maturantom zaželimo: "Srečno!" (Ana Filip-čič, foto: Bojana Balon) Matura '96 Ugodna razrešitev ze za letošnjo maturo? Peticija brežiških maturantov na dijaškem parlamentu Brežice, 18. marca - Naši maturantje z nestrpnostjo pričakujejo vesti z dijaškega parlamenta v Ljubljani, ki se ga je udeležila tudi predsednica dijakov Gimnazije Brežice Sabina DORNIK. Gre za obravnavo zahtev dijakov v peticiji, katere dobršen del osnutka izvira prav iz brežiških klopi (česar nikakor ne bi mogli razbrati iz članka "Zahteve bodočih maturantov", objavljenem v Delu 15. marca). Peticija zajema tri točke: 1. Dijaki se zavzemajo za to, da bi jim dovolili uporabo Uršičevih matematičnih tabel pri maturitetnem izpitu iz matematike. 2. Dijaki - po njihovem mnenju utemeljeno - zahtevajo skrčenje književnih del. V katalogu znanja za slovenski jezik in književnost jih je trenutno namreč navedenih 81. 3. Dijaki nameravajo doseči odpravo slušnega preverjanja pri maturitetnem izpitu iz angleščine zaradi - po njihovem - neenakih tehničnih pogojev na posameznih šolah. Peticija je po podpisih v brežiški srednji šoli prišla preko dolenjskega regijskega odbora tudi na vse ostale po Sloveniji. Do sedaj je prišlo na Dijaško sekcijo Slovenije pri ŠOU Ljubljana že 3.000 podpisov maturantov, na večinsko podporo pa računajo po ponedeljkovem zasedanju dijaškega parlamenta, (ana) RIBI 20.2.-20.3. Še vedno brez naslova torek, 12.3.1996 Danes sem se igral šoferja, lahko bi rekel tudi drugače, oče in mama sta se igrala gospodo, ki je potrebovala šoferja do Ljubljane. Obiskali smo vse sorodnike, ki smo se jih spomnili; to je bil res lep izlet, čeprav sem bil samo šofer. sreda, 13.3.1996 Po urniku, po dnevnem redu, po običaju, glede na pretekla leta, po ukazu, glede na našo željo itd. bi moralo biti sončno. Vendar nas je narava tudi tokrat "za-jebala"; snega do gležnjev. četrtek, 14.3.1996 Danes od Ljubljane nisem odnesel veliko. Na Gami se odvija "revolucija" in zdi se mi, da bo veliko mrtvih. petek, 15.3.1996 Po današnjem dnevu lahko napišem, da pregovor "petek -dan za kožni metek" ne drži več; od danes se ta pregovor glasi ... ne vem točno, vem pa, da je nekaj v zvezi z obiski. No, \j glavnem smo danes imeli obiskov več kot preveč; kljuka je bila v uporabi non-stop. Med ostalimi so me obiskali predstavniki AMD Brežice zaradi motokrosa, ki bo 24. marca na Prilipah, na- dalje se je oglasil agent za prodajo športnih copat Converse, malo za njim pa smo dobili visoke obiske iz AFP-ja oz. Adidasa. Ne glede na "športne" obiske se s športom danes nismo ukvarjali, sicer pa se ne spomnim, kdaj se nazadnje smo. Ob tej prilož-> nosti naj vam prišepnem, da streetball letos bo; začel se bo 22. junija. sobota, 16.3.1996 Italijanov nimam rad, tudi Tombe ne, Italijanke bi še nekako šle, edino za špagete bi lahko rekli, da so mi nekje pri srcu, bolj natančno v želodcu. Najboljše špagete boste v Brežicah (razen pri moji mami) jedli v Santa Luciji. Ti vam bodo najbolj teknili po zmagi dobovskih roko-metašev; vi boste jedli špagete, Mile bo vsakemu posebej meril IQ in zabaval obiskovalce, ostali pa bodo na harmoniko plesali kolo, čeprav še polke ne obvladajo. Za nekoga, ki ima še malo jugonostalgije, prava idila. nedelja, 17.3.1996 Zima se poslavlja, pomlad prihaja; čas je za korenite spremembe, ki se bodo poznale na vsakem koraku ali pritisku na gas. Tudi pri meni, zato sem naredil potezo, zaradi katere bo potrebno karikaturo, ki je nad tekstom spremeniti. Zakaj? Zato, ker sem se obril. Me prav zanima, ali me bodo sedaj spoznali. (Edi) SREDINA NAŠ GLAS, 11-21. MAREC 1996 Mešani pevski zbor VIVA potuje v Italijo Zborovsko petje je v brežiški občini zelo razširjeno, vendar se ga je pred leti udeleževalo vse manj mladih. Zato se je pred tremi leti zborovodki-nja Simona Rozman odločila, da ustanovi zbor, ki ga bodo sestavljali sami mladi pevci. Tako je nastal mešani pevski zbor VIVA iz Brežic, ki danes šteje 35 članov - dijakov, študentov in že zaposlenih. Zbor že od vsega začetka vodi Simona Rozman. V treh letih delovanja je MePZ VIVA popestril vrsto prireditev v občini in izven nje, organiziral dva zelo uspešna letna koncerta in večkratne priložnostne koncerte, sodeloval pa je tudi na vseh občinskih in regijskih revijah pevskih zborov. Zaradi dobrih rezultatov so si v letošnji sezoni zadali prioritetno nalogo - nastopiti na mednarodnem zborovskem tekmovanju Con-corso Corale Internazionale, ki se bo odvijalo od 31. marca do 4. aprila v italijanskem mestu Riva del Garda, in se tako preizkusiti na zahtevnejši ravni. Tekmovanje v Rivi del Garda je letos že četrto po vrsti, odvija pa se vsaki dve leti. Vsebuje pet kategorij, MePZ VIVA pa bo sodeloval v kategoriji brez obvezne skladbe. V tekmovalnem programu bo predstavil tri skladbe, od katerih bo ena priredba slovenske ljud$ke pesmi. Na tekmovanje sti^bili brežiški pevci in pevke izbrani na osnovi poslanih avdioposnetkov. Ob tej priložnosti se želi MePZ VIVA zahvaliti številnim sponzorjem iz Posavja, ki so pokazali izredno razumevanje za kulturo in s finančnimi sredstvi omogočili udeležbo na omenjenem mednarodnem tekmovanju. INFO MUSIC BOX V Posavju je glasbena aktivnost pestrejša kot kdaj koli prej, saj se skoraj vsak teden zgodi kaj novega. Tako so prejšnji teden posavske MAŽE v MKNŽ (Ilirska Bistrica) posnele demo, ki bo vseboval štiri komade. Projekt je s tehnične strani vodil eden najboljših mojstrov živega zvoka pri nas, Bojan Babic - Babo. Prav tako so Demolition Group v studiu KIF-KIF posneli nov demomaterial, ki ga bodo del porabili za gledališko predstavo Matjaža Pograjca, del pa za novi album. Sliši se tudi, da bodo snemali film. Spiritual Pvrotechnics se pripravljajo na snemanje novega videospota za komad Plastika. Snemanje bo potekalo v enem od posavskih bazenov (pod vodo). Obeta pa se tudi snemanje enega od bližnjih koncertov (live). Kadrovska sprememba se je zgodila v obetavni skupini Nova 3 - dali so odpoved staremu, po njihovih besedah premalo angažiranemu, basistu in ga nadomestili z novim, ki je bBje pravi virtuoz. Stari neresni pa resno išče novo zasedbo. Za konec meseca FUK-ovci pripravljajo skoraj dvajset let staro atrakcijo, ki sliši na ime KUD IDIOTI. Predstavili bodo najnovejši material Mega Punk. Mladega brežiškega slikarja GUSA pa bo spremljala na otvoritvi samostojne razstave v Slonu (NM) ambiciozna ambientalna SUPER-VAJA. Dolgčasa ne bo! (Misteriozo) BOS VIDEL, KAJ DELA D0LEN'C Na jožefovo soboto bodo Dolenjci pripravili že 4. tradicionalno zabavnoglasbeno prireditev Boš videl, kaj dela Dqlen'c. Prireditev bo v soboto, 23. marca, ob 20. uri v športni dvorani Teniškega centra na Otočcu. Nastopili bodo po mnenju večine Slovencev najboljši ansambli, in sicer čuki, ansambel Lojzeta Slaka, ansambel Slapovi, ansambel Igor in zlati zvoki, Vesele Štajerke in trio Veli Jože. V zabavnem delu programa se bodo predstavili "Strašna" Jožeta, Mala klinika cinizma, Modra kronika, Kondi in Feliks, Folkloristi in drugi. Vabljeni na prireditev, ki bo v znamenju Jožefov in Jožic! Ker pa je zanimanje za to prireditev pokazala tudi ekipa razvedrilnega programa televizije Slovenija, si boste lahko prireditev Boš videl, kaj dela Dolen'c ogledali že v nedeljo v oddaji Po domače. PA SE SLIŠI... Ker strankarsko zavedni ljudje že mislijo na volitve, izkoristijo v te namene (namreč, da se o njih kaj sliši) vsak praznik ali "praznik". Prav pride seveda tudi materinski dan. In tako je ondan neki veljak razmišljal, kje bi se dalo dobiti najcenejše nageljčke, ker da jih mora razdeliti za materinski dan. Žal je razmišljal naglas ... Ko so prodali Videm, je bilo na vsakem vogalu v Krškem slišati komentarje. Eden se je glasil: "Tako, fabriko so nam prodali, zdaj naj pa še kar občino prodajo ..." Pri Našem glasu imamo veliko opraviti tudi s pametnimi ljudmi. Nekateri so pametni in nam povedo vse, kar je treba, da se napiše članek, drugi pa so pametni in nam povedo, kaj MORAMO napisati in česa nam NI TREBA. Saj ne trdimo, da smo sami strokovnjaki, ampak kakšen članek skup skracati pa že znamo! Znani salon najcenejšega pohištva Mervin na Mostecu pri Do-bovi je v petek znova obiskal vsem ljubiteljem športa znan hrvaški boksarski zvezdnik in aktualni evropski boksarski šampion, težko-kategornik Željko Mavrovič (poslednji Mohikanec). Toda fant z najbolj trdimi pestmi v Evropi si ni izbral Mervina zgolj zaradi ugodnih cen, saj je znano, da sodi med najbolje plačane hrvaške športnike. Menda se je odločil kupiti vso opremo za svoje razkošno zagrebško stanovanje ravno na Mostecu predvsem zato, ker je tudi do njega prišel glas o prijaznih Mervinovih prodajalkah, še posebej dobro pa se razume s temnolasko Natašo. Krško, 12. marca - Dr. Zdenka Zajokar-Divjak je psihologinja lv WZ Krško. Nedolgo tega je doktorirala, tokrat pa je že izšla njena prva knjiga, v kateri je s pridom združila teoretična in praktična vprašanja o vzgoji, s katero se srečuje kot strokovnjak in kot praktik. Predstavitev, ki so jo popestrili mnogi ugledni gostje iz Ljubljane in učenci Glasbene šole Krško, je bila v Valvasorjevi knjižnici v Krškem. Kot je povedal dr. Janek Musek, profesor na Filozofski fakulteti in Zdenkin mentor, se danes ljudje pri vzgoji srečujejo z naslednjo dilemo: ali naj bo vzgoja svobodna ali avtoritativna.' Rešitev je seveda v tem, da združimo prednosti enega in drugega pristopa, saj je avtoriteta lahko tudi dober vzgled. Vprašanje vzgoje je vprašanje znanosti in del našega vsakdanjega življenja. Človek se razvija skozi vse svoje življenje, saj osebna rast in vprašanje življenjskega smisla, ki je mimogrede po mnenju psihologov najpomembnejši za človekovo uspešnost oz. srečo, nista vezana zgolj na otroštvo. Kaj vse pa je pomembno prav v tem obdobju in na poti odkrivanja življenjske- Predstavitev knjige Zdenke Zalokar-Divjak Vzgoja JE ... NI znanost ga smisla oz. sloga, nam zelo nazorno in strokovno opisuje knjiga dr. Zalokar-Divjakove. O vprašanju vrednot, ki so v današnji družbi najbolj problematične, saj s spreminjanjem življenjskih razmer nekaterih vrednot ne moremo več izpolnjevati tako kot nekoč, je spregovoril dr Jože Ramovš. Poti oziroma vzorci do nekaterih vrednot so resda lažji (npr. do hrane ...), vendar pa do nekaterih pridemo težje (npr. do usklajenih odnosov med tremi generacijami v družini). Avtorica pa je povedala, da se je raziskovanja in pisanja knjige lotila, ko je pri svojem delu opazila, da je z otroki nekaj narobe, da pred seboj ne vidijo nobenega smisla in da so njihove ocene vse večkrat "to je brez veze, vsi smo smotani ...". Smisel življenja otrok bi moralo biti učenje, smisel staršev pa vzgoja otrok, vendar gredo stvari danes v nasprotno smer in posledice tega so anomalije pri otrokih. Naloga staršev in učiteljev je ne razvajati srečo, temveč otroku nuditi ljubezen, dober vzor in trdnost za življenje. O teh načelih se je lahko prepričala na tradicionalnih taborih, ki se jih se je udeležilo okoli 3.500 otrok in kjer so jih poskušali predvsem navdušiti za življenje, jim pokazati, da je življenje lepo, če si ga takega želimo in če si zanj prizadevamo. In prvi rezultati že kažejo, da so otroci, ki so se pred leti udeleževali teh taborov, danes dobri učenci, uspešni športniki in predvsem dobri prijatelji. (Nena) 4- V petek, 22. marca, bo v diskoteki Pacific nastopil SENNA M, vstopnine ni! V petek, 29. marca, pa si boste lahko ogledali skupino BABILON, vstopnine ni! Vabljeni! Oliver Dragojevič v Pacificu Minutka za jezikovno zdravje Ker vso zadevo tolikokrat slišimo, da se v naših ujTesih kar nekako "udomači", se še sami vprašamo, ali jo Ml narobe izgovarjamo. Vendar pomislimo: kdo izmed nas bi govoril potok, potoka? Tisti, ki niso tako prepričani v svoje jezikovno znanje, pa potem čisto nehote začno govoriti še: uspeh - uspžha, zgleda, izreka, obstoja, nasve"-ta, pogle*da ... Dajte no! (nic) Ni slišati ravno verjetno, a je res: naši vrli politiki lahko vplivajo na jezik. Morda tudi v dobrem smislu, a bomo tokrat:? pokukali v njih kvarne vplive na blagodati materinščine.' Dražavnozborske poslance je veliko videti na televiziji pa potem od njih vse sorte poberemo. Tako imajo veliko opraviti z besedo zakon, ki pa se jim žal v rodilniku vse predobro sliši kot zakona, kar je narobe, Pacific, 16. marca - Po dveh letih smo znova lahko v živo prisluhnili staremu mačku hrvaške zabavne glasbe Oliverju Drago-jeviču. Nastop je v velikem številu privabil stare in mlade, tako da so ga tisti, ki so stali zadaj, komaj videli. Ampak tudi zadaj se je dobro slišalo. Oliver je obiskovalce najprej zazibal z nekaterimi starimi baladami, ki še vedno vžgejo. Prav tako vžgejo tudi novi komadi, narejeni z bolj plesnimi ritmi. V repertoar je vključil tudi nekaj priredb, med katerimi so se znašle tudi najboljše Gibonijeve pesmi, ta danes na hrvaškem uživa veliko popularnost. Presenetljivo je, da so ga tudi mladi, ki poslušajo techno, zelo dobro sprejeli in z njim zapeli vse stare zimzelene uspešnice od Vjeruj u ljubav do Nadaline. Vsekakor je bil žur dober. In ker Oliver še ne misli kmalu zapustiti odra in glasbenega šovbiznisa, upajmo, da ga bomo spet slišali prej kot čez dve leti. (Mr.Josef) Cicibani iz vrtca Senovo vas vabimo na našo prireditev POZDRAV POMLADI, ki bi v petek, 22. marca 1996, ob 17. uri v kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo. Na prireditvi se vam bomo predstavili otroci iz našega vrtca, otroški pevski zbor OŠ Senovo, plesna skupina OŠ Senovo in harmonikarji OŠ Senovo. Ogledali si boste razstavo ročnih del naših babic. iill^lMpiMMM* Vzemite si čas in skupaj prikličimo cvetočo pomlad! NAGRADNA KRIŽANKA ŠPORTNE TRGOVINE SHARK Tokratni sponzor nagradne križanke je športna trgovina SHARK iz Krškega, CKŽ 35. Športna trgovina SHARK nudi športno opremo za vse generacije, tako za rekreativce kot za vrhunske športnike, in veliko izbiro copat in konfekcije svetovno znanih podjetij, kot so Puma, Champion, Nike in Converse. Prav slednji podjetji sta v SHARK-u zastopani v popolni ponudbi. Pa še oblačila za fitness ter kataloška prodaja ortopedskih pripomočkov za športnike in še in še. Športna trgovina SHARK bo reševalce nagradne križanke nagradila s tremi nagradami: 1. športni pulover CHAMPION, 2. kapa NIKE in 3. denarnica ALL STAR. Rešitev gesla pošljite najkasneje do sobote, 30. marca 1996, na naslov Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško, s pripisom "Nagradna križanka SHARK". Upoštevali bomo samo pravilno rešena gesla, izrezana iz časopisa. Rešitev križanke iz devete številke - Geslo: VSE IZ KATALOGA MOJ DOM V DARILNEM BUTIKU OKARINA. Po vodoravnih vrstah: CECON, ELIJA, RAMEK, ATA, KRI, CŠ, ITALIJA, VOLK, ZAPIRAČ, RIO, OVES, NADŠKOF, LORA, IT, ALI, UBI-RALKA, TETANUS, NEAL, OTI-LIJA, CAPA, RAVA, ER, ARAD. Nagrade DARILNEGA BUTI- KA OKARINA je žreb razdelil takole: 1. Danica NOVAK, NHM 1, Sevnica (slika KOLORIT OKO-LUS - unikat); 2. Suzana UR-BANČ, Erjavčeva 6, Krško (ŠA-TULJA« kamelje kože); 3. Anja ZABKAR, Bizeljska cesta 11/11, Brežice (kristalni obesek RUBIN); 4. Danica SAŠEK, Krmelj 88, Krmelj (zdravilna kitajska Tl- GROVA MAST); 5. Ida ŠTAM-PFELJ, Golek 15 a, Krško (ETUI za šminko z ogledalcem). Česti- tamo! Nagrajenke naj se za nagrade zglasijo v DARILNEM BUTIKU OKARINA. S NAŠ GLAS PRrtOK KONGA PRIST. V INDUI MENICA MESTO V RUSU MESTO V ITALIJI VSTOPNICA DRUGAČE 1 PRIPAD. SAMATOV POZIV ( MN. ) 6 wiNNrrou. SQUAW SESTAVIL BOJAN MACUR halvio-UNST IMC0IO) KDOR SE UKVARJA l ANAUZO DAVEK W GLAVO MUSUM. ZMRZNJ. VODA gr bog VOJNE REBUASTA TKANINA RUSKI SAHIST [MIHAIL) SINJSKA VTTEŠKA IGRA PLAČILO VODE PERZU. CESAR (REZA) 2 MEDN. LETAL ORG. TUJE Ž. M ORGANE 10 NE RAN KISIKA 7 VRSTA ORGAN. SPOJINE ALUMINU NADZORNICA V ZAVODU LOVRO KUHAR LETOVIŠČ. PRI OPATU KRILO RIMSKE KONJENICE 3 OZDRAVITEV. UREDITEV MANJ KDT m PETKOVE UGANKE POLJSKI POLITIK PLOD BUWE STAR SLOVAN BREZA1K. PUACA IVAN tAVČAR TRST ŠIBENIK NADSTROPJE 8 IVO REYA SUKANEC ZVEZA. ZDRUŽENJE VEZNIK IGNANKA VMATEMA-M 5 VODJA FRANC. REVOUJC KONEC POLOTOKA 4 1 2 ¦' 3 3— 5 1 ' 6" 1 4 d 1 2 7 6 ' * •. NAŠ GLAS, 11 - 21. MAREC 1936 PO NAŠIH KRAJIH I Sromeljske žene so praznovale Sromlje, 16. marca - V Sromljah domače turistično društvo, ki mu predseduje Franc Kostanjšek, skupaj z aktivom kmečkih žena in ostalimi društvi nadaljuje dolgoletno tradicijo praznovanj dneva žena, to pa zadnja leta združujejo še z obeležitvijo materinskega dne. Tako se je v soboto v tamkajšnjem Domu krajanov zbralo veliko žena iz vse krajevne skupnosti, ki so uživale v kulturnem programu. Pripravili so jim ga pevci domačega pevskega zbora ter sromeljski osnovnošolci, ki se po zaprtju domače osnovne šole že vrsto let vozijo iskat potrebno znanje v pet kilometrov oddaljene Artiče. Večer je ob prigrizku, dobri kapljici in poskočnih vižah minil v nadvse prijetnem vzdušju in zato bi bilo morda najbolje, da bi oba ženska praznika v marcu praznovali ločeno, torej dvakrat! (ES) Materinski dan na Gori Gora, 16. marca - V soboto zvečer smo se krajani KS Gora zbrali v gasilskem domu na Gori, da bi z našimi materami in ženami praznovali materinski dan in se skupaj poveselili. Srečanje Mladi Sromljani pred svojimi mamicami niso imeli posebne treme Nastop otrok z Gore so pripravili člani KO SKD Gora. Praznovanja se je udeležilo zelo veliko ljudi, tako da je bilo v dvorani gasilskega doma komajda dovolj prostora. Otroci in mladinci iz naših vasi so poskrbeli za bogat kulturni večer, s katerim smo se vsi skupaj želeli ženam in materam zahvaliti za ljubezen in požrtvovalnost v srčnem upanju, da bo praznik v naših domovih odmeval vse dni. Sledilo je družabno srečanje z zakusko. Zvoki harmonike in citer so še popestrili veselo ozračje, ki je trajalo do poznih večernih ur. Razšli smo se zadovoljni in trdno prepričani, da nas takšna srečanja zbližujejo in utrjujejo prijateljstvo med nami. (Alojz Kerin) Kostanjevica na Krki, najstarejše dolenjsko mesto, je bila omenjena v starih, zaprašenih listinah že leta 1252. Staro jedro naselja je na otoku sredi Krke z deloma sklenjenimi hišami, nanizanimi ob dveh vzporednih ulicah, stikajočih se na severozahodu in jugovzhodu. To sta Ulica talcev, v ljudski rabi Veliki plač, in Oražnova ulica, ljudsko Mali plač. Mnogi Kostanjevicani menijo, da bi bilo potrebno otok zapreti za promet, saj preobremenjeni tovornjaki, ki drvijo mimo, da se stavbe kar tresejo, počasi uničujejo stare konstrukcije. Tako meni tudi Matjaž Strgulec, ki sicer živi v Ljubljani, toda z veliko zagnanostjo obnavlja staro stanovanjsko hišo na Ulici talcev in neizmerno rad prihaja v to mesto, spoznava ljudi in opazuje, kaj vse se tu dogaja. Hiša na Ulici talcev številka 21 je stara nekaj čez sedemdeset let, Matjaž pa jo je podedoval od starega očeta. Bila je v slabem stanju in bi začela propadati tako kot nekatere druge hiše v tej ulici, toda Matjaž in njegova žena Mateja tega nista dopustila. Otok v Kostanjevici bi morali razbremeniti Stare hiše se obnavljajo ali zamenjujejo z novimi; mesto le dobiva lepšo podobo "Bila sva v dilemi, kaj storiti, saj dala, je bila nizka, vedela pa sva, sva oba zaposlena v Ljubljani, da je veliko vredna. Odločila sva Tržna cena za hišo, če bi jo pro- se, da jo bova obnovila. Dela je bilo in še bo ogromno. Naredili smo horizontalno izolacijo, saj je bila hiša, kakor vse na otoku, zelo vlažna. Okoli smo napeljali drenažo, obnovili ostrešje, zamenjali kritino, spremenili funkcionalnost prostorov ... skratka, ogromno del zunaj, prav tako tudi v notranjosti. Veliko dela bo še z obnovo starega pohištva, ki je bilo prej tu, obnovili bomo fasado, napravili ograjo in uredili vrt, ki ga je za hišo 1.400 m2, tako da bo to le kamenček v mozaiku za lepši videz Kostanjevice," je povedal Matjaž. Z malim sinom Otonom prihajata ob koncih tednov in v času letnega dopusta v Kostanjevico, kjer z vso ljubeznijo vlagata svojo energijo v obnovo stare hiše, in vedno bolj sta zadovoljna, da sta se odločila za to. "Tudi zaradi letnih časov, saj ima vsak svoj čar. Zaradi ugodnega podnebja, lepih poti po naravi, kopališča na Krki, prijaznih ljudi. Upamo le, da se bodo luknjaste ceste uredile in da se bo še kdo lotil obnove kakšne stare hiše, saj je to mesto prelepo, da bi ga senčile ruševinaste stavbe ali grda okolica. In če bova nekoč tu dobila zaposlitev, so bomo takoj preselili z največjim veseljem," je še dodala Mateja. (Lea) Občina Krško je z vsemi mesti, vasmi in zaselki pravzaprav zelo majhna, toda če jo odkrivaš delček za delčkom, jo lahko spoznaš in kaj hitro ugotoviš, da je zelo bogata, pestra, raznolika in zanimiva. Športni ribolov pri Hribarjevih privablja tudi tuje turiste, ki čedalje raje zahajajo v naravo To veliko bolj kot domačini ugotavljajo turisti, ki se ne zanimajo samo za kulturne znamenitosti, pač pa čedalje bolj za naravne lepote in sprostitev v naravi. Nekaj takšnega so odkrili tudi pri Alojzu Hribarju v Podbočju, kjer je zadnje čase veliko turistov; velja torej, da dober glas seže v deveto vas ali pa še dlje. Pri Hribarjevih so svoj čas imeli mlin na vodo - potok Suši-co, sicer pa je bilo v Podbočju kar precej mlinarjev. Toda bivša država je vse namenoma uničila, saj so bili le mlini tedaj v zasebnih rokah. Njihov stoji še danes in upajo, da ga bodo nekoč spet spravili v pogon, kljub temu, da je to ogromna investicija. Mlini danes propadajo, saj večinoma ni želje po obnovitvi ali pa ni nasledstva. Alojz je mlad, toda v mlinu je že delal in ima s tem veliko veselja. Meni, da bi morala država imeti več posluha do ohranjanja kulturne dediščine in jo tudi predstaviti mladim generacijam. Alojz Hribar: "Za mlinom smo najprej naredili tri bazene, vanje pa dali postrvi. Kasneje smo v tej strugi naredili še enega. Leta 1990 pa smo zgradili večjo ribogojnico in dve leti kasneje začeli s proizvodnjo. Imamo tri vrste postrvi, smo pa edini v Sloveniji, ki vzgajamo potočno zlatovšči-co, to je najbolj kakovostna riba. Naša novost je, da ribe vsem, ki jih pri nas kupijo, tudi očistimo. Naredili smo tudi jezero za športni ribolov. Vanj odtekajo odplake iz ribogojnice, ki jih potem ob jesenskem čiščenju s cevmi izčrpamo in izvozimo na deponijo, saj je to odlično gnojilo, pa tudi okolja tako ne onesnažujemo." Lansko leto so Hribarjevi praznovali 10-letnico ukvarjanja z ribami, v tem času pa so se že dosti naučili, saj pravih svetovalcev za ribištvo ni. Alojz in Slavic$ Hribar se preživljata le od tega in majhne kmetije. Toda ken mislita tudi na prihodnost svojih otrok, sta pričela graditi kmečki turizem, kjer naj bi se pekle le ribe, kar bo še bolj privabljalo turiste in tako popestrilo občino Krško. (Lea) HA KRATKO: Novi sodniki porotniki so prisegli Krško, 12. marca - V mali dvorani Kulturnega doma v Krškem je minuli torek pred predsednikom ljubljanskega višjega sodišča Jernejem Potočarjem in predsednico krškega okrožnega sodišča Dušanko Weiss svečano priseglo 134 novih sodnikov porotnikov iz vseh treh posavskih občin. Porotniki, ki morajo biti po zakonu starejši od 30 let in ki niso bili nikoli kazensko preganjani, so bili imenovani za opravljanje te odgovorne naloge za dobo petih let, med njimi pa je poleg vseh mogočih poklicev najti tudi večje število pedagoških delavcev, ki bodo sodelovali predvsem pri obravnavi kaznivih dejanj mladoletnikov. (ES) Salamiada na Velikem Trnu Veliki Trn, 9. marca - Tudi na Velikem Trnu so organizirali, letos že tretjič, tekmovanje za izbor najboljše salame. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Pavel Jeras, Martin Gričar in Branko Jalovec, je imela pri izboru najboljše salame, med 29 prijavljenimi, zahtevno nalogo. Nagradili so prvih deset tekmovalcev. Ponosni lastniki zmagovalnih salam so Branko Jurič iz Brežic, Jože Hotko iz Globokega in Martina Žibert z Malega Trna. Praktične nagrade za najboljšo klobaso pa sta prejela Mirko Cerovšek in Cvetka Drvenšek. (Zinka Lekše) Deseti festival turističnih podmladkov Gostoljubje - nasmeh turizma Kostanjevica, 15. marca -Jubilejnega festivala turističnih podmladkov so se udeležile ekipe s šestih osnovnih šol Posavja, Dolenjske in Bele krajine: iz šmarjete, Črnomlja, Trebnjega, Žužemberka, Senovega in Kostanjevice. Na državno tekmovanje, ki bo 25. in 26. aprila v Mariboru, bodo odšli Kostanjevicani. Vsaka ekipa je morala pripraviti seminarsko nalogo, to so oddali že januarja, razstavo in odrsko uprizoritev, vse na razpisano temo. Delo šolarjev sta ocenjevali dve komisiji, ki sta si pri nalogi ogledali usklajenost naloge z razpisom, njeno uporabnost v okolju in obliko, pri odrskem nastopu pa usklajenost z nalogo, sceno in izvedbo. Komisijo za delo skupine na odru so sestavljali Meta Fekonja z OS Leskovec, Irena Hribar iz Dolenj- ske turistične zveze, Vida Fritz z oddelka za družbene dejavnosti občine Krško ter Helena Vol-kar in Alojz Šoster iz Turistične zveze Slovenije, ki sta sodelovala tudi pri ocenjevanju razstave. Poleg njiju so bili člani druge komisije še Jože Marinč, akademski slikar, Bojan Božič, direktor galerije Božidarja Jakca, in Peter Markovič iz Turistične zveze Krško. Člani turističnega krožka s ko-stanjeviške šole so z mentorico Katarino Zahrastnik oblikovali celostno nalogo z naslovom Tiho gostoljubje podeželja, v kateri so se lotili problema orientacije v kraju in kažipotov, kar so prikazali tudi na odru. Ob festivalu je osnovna šola Jožeta Gorjupa izdala priložnostni bilten, v katerem je poleg opisa festivala najti tudi bogate podatke o mestu, (nic) Turistični podmladek iz Kostanjevice Sevmški planinci najuspešnejši v Posavju Sevnica, 12. marca - Člani vseh sekcij Planinskega društva "Lisca" Sevnica so se v torek zbrali v sevniški kulturni dvorani na rednem letnem občnem zboru. Predsednik društva Vinko še-ško je podal izčrpno poročilo o delu v preteklem letu in ugotovil, da je bil program zadovoljivo uresničen. Malo več časa bo potrebno posvetiti vrtcem in šolam ter letos izpolniti še naloge, ki so jim ostale iz preteklega leta. Odprlo ostaja vprašanje Tončkovega doma na Lisci, ki naj bi dobil novega lastnika. Potrudili pa se bodo tudi pri nakupu opreme, ki je še potrebna za redno delo društva. Število članov je zadovoljivo, kljub temu pa bi radi, da bi bile posamezne sekcije še aktivnejše. Potrudili se bodo predvsem pri pridobivanju mladih ter skušali popestriti delo v vrtcih in šolah. Na zboru so sprejeli finančno poročilo za leto 1995 in finančni načrt za leto 1996. Na koncu so podelili značke planincem, ki so lani prehodili zasavsko transferzalo. Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki društev iz Krškega, Brežic, Dola pri Hrastniku, Senovega in Zagorja. Dogovorili so se, da bodo več pozornosti posvetili domačim planinam, ker jih glede na druge slovenske planine kar malo zanemarjajo. Razšli so se po kratkem prikazu diapozitivov domačih in tujih planin ter seveda po obvezni pogostitvi, (ksenija) OD TU IN TAM NAŠ GLAS, 11 - 21. MAREC 1996 Konfekcija Tina predstavlja konfekcijo za mlade Udobnost, praktičnost in ugodne cene Zima prehaja v pomlad in v nov čas pričakovanja, rasti, razigranosti in številnih priložnosti, ki zahtevajo temu primerna oblačila. Zimska garderoba se umika bolj praktičnim oblačilom, lažjim, a vseeno dovolj toplim, da z lahkoto zdržimo temperaturne spremembe, značilne za pomladanski čas. Otroci so še posebej občutljivi zanje, zato jih moramo primerno opremiti. V Krškem je to lahko, saj na enem mestu najdete vsa oblačila, ki jih mladi potrebujejo za šolo, šport in prosti čas. V otroški konfekciji Tina (Kužnikova hiša pri Labodu) lahko po zelo ugodnih cenah kupite različne dvodelne komplete v pastelnih barvah, obleke za posebne priložnosti, kot je birma, maturantski ples in podobno, pa tudi vso drugo otroško in najstniško konfekcijo. V trgovini Tina prodajajo tudi svoje izdelke visoke kakovosti po proizvodnih cenah. Trgovina je odprta vse dni v tednu, tudi v soboto. Prepričani so, da boste pri njih zagotovo našli artikle, ki jih bo vaš otrok z veseljem oblačil. Mladi športnik na sliki kaže, kako udobna in uporabna so Tinina oblačila, prepričajte se tudi vi. Živeti pomeni: ustaviti se tam, kjer sije sonce. Sonce, ljubezen, toplino poiščite med nami! V ponedeljek, 25. marca 1996, Vas vabimo učenci OŠ Jurija Dalmatina Krško v Kulturni dom, kjer bomo ob 18. uri na- ; polnili srca s pesmijo, glasbo, lepo besedo in plesom. Prišla že prišla bo pomlad zelena, z drobnimi rožcami vsa razcvetena, prišla bo kukavca, ki nam bo kukala ... Z verzi iz pesmi o pomladi Vas vljudno vabimo na že tradicionalno prireditev POZDRAV POMLADI. Letos pomlad še posebno težko čakamo, saj nikakor noče priti. Za vse ljudi dobre volje so učenci OŠ Blanca pripravili program, s katerim bodo spletli pisan šopek za vsa marčevska praznovanja. Pridite pozdravit Pomlad in skupaj z otroki odganjat Zimo iz naših domov, predvsem pa iz naših src. S pomladnim šopkom pesmic in plesa bodo otroci vnesli toploto in ljubezen v vaša srca, radi bi se skupaj z vami poveselili življenja in vsega tega nenadnega in vedno znova osupljivega prebujanja, žvrgolenja in cvetenja. Po kulturnem programu se boste skupaj veselili in zaplesali ob veselih melodijah, ki jih bo izvajal Vilko Urek. Poskbljeno bo tudi za prigrizek in preganjanje žeje. Pričakujemo vas v petek, 22. marca, ob 17. uri v kulturnem domu na Blanci na veseli prireditvi Pozdrav Pomladi učenci in delavci OŠ Blanca Delovanje NEK v februarju Februarja je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 100-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 433.228 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,9 stopinj C, največ pa 2,6 stopinj C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 0,98 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,018 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,73- odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu ne beležijo vskladiščenja sodov SRAO in NRAO, zato kumulativa ostaja 3.137 sodov. ,, Mostec - najbolj turistična vas v KS Dobova Vaščani gledajo naprej V vasi si želijo dvoje: polepšali naselje in s tem povečati svojo turistično privlačnost ter izboljšati medsebojno sodelovanje, brez katerega ciljev ne bodo mogli doseči Mostec, marca - Na Moste-cu, ki dokaj dobro izkorišča ugodno lego na levem bregu reke Save nasproti Čateških toplic, so se odločili čimbolje pripraviti na novo turistično sezono, od katere si veliko obetajo. Na nedavnem sestanku vaške skupnosti, ki povezuje tudi dejavnosti vaškega turističnega društva, gasilcev in brodarskega odbora, so sklenili, da bodo letos skušali urediti okolje vaške cerkvice sv. Fabijana in Sebastjana iz leta 1767, na kateri so lani obnovili pročelje'ter streho, razmišljajo pa tudi o uri, ki naj bi že do konca leta krasila cerkveni zvonik. Za prenovo cerkve so se odločili tudi zato, ker so jo vsakoletne poplave v času pred izgradnjo savskega nasipa zares močno načele in tako propadajoča krajanom ni bila ravno v čast. V vasi razmišljajo tudi o posledicah, ki jih bo s seboj prinesla načrtovana gradnja avtocestnega odseka med Obrežjem in Krško vasjo. Pričakujejo na- mreč, da se bo takrat močno povečal promet po regionalni cesti med Brežicami in meddržavnim mejnim prehodom Ri-gonce, ki vodi skozi naselje. To pa bo pomenilo večjo ogrože- Zaradi zgrajenega levoo-brežnega savskega nasipa narasle vode na Mostecu ne bodo več ogrožale vaške cerkvice. nost uporabnikov te prometne poti, predvsem pešcev, zato želijo na tem delu zgraditi pločnik, za katerega naj bi denar prispevala tudi država. Posebnost vaš-čanov Mosteca je namreč, da za večino investicij zbirajo denar v glavnem sami, pomagajo pa jim tudi razni donatorji. Tako so v preteklih petih letih zbrali kar 12 milijonov tolarjev in bilo bi krivično, če pri tem ne bi povda-rili zaslug predsednika vaške skupnosti Franca Zobariča, ki je skupaj z nekaterimi odborniki prispeval levji delež k zagotovitvi omenjene vsote. Med letošnjimi načrti vaščanov velja omeniti še ureditev brodarske hišice in bro-da, ki je sploh posebna vaška zanimivost. Na Mostecu se namreč z brodarjenjem čez reko Savo ukvarjajo že 111 let, o čemer bomo še pisali. Vaška skupnost bo skušala pridobiti tudi del zemljišča med nasipom in reko Savo, kjer bodo uredili zabaviščni prostor, saj njihove vsakoletne "ohceti na brodu" pritegnejo zanimanje, velike množice ljudi, zasadili pa bodo tudi nekaj okrasnih dreves. Vse te aktivnosti dajejo tako majhni vasi, kot je Mostec, posebno mesto ne le v dobovski krajevni skupnosti. Prav bi bilo, da bi se po njih zgledovali tudi drugod. (ES) MePZ Svit povabil v goste Komorni zbor Gaudeamus Krško, 16. marca - Mešani pevski zbor Svit Krško deluje že tretje leto, vendar se še vedno srečuje z začetnimi težavami, saj so šele pred 3 meseci medse sprejeli 11 začetnikov, pa tudi zborovodkinja Mojca Jevšnik zbor vodi šele od lani. Temu primeren je bil tudi njihov izbor na tokratnem koncertu, ki je obsegal večinoma slovenske ljudske pesmi, nekaj pa je bilo tudi umetnih, dve ob kla- virski spremljavi Lucijana Ceti-na. Vendar pa je bilo pri mladih pevcih čutiti, da je v njih veliko mladostne zagnanosti in ljubezni do lepe pesmi ter da bodo v prihodnje še močno bogatili kulturno dogajenje v Krškem. To je občutilo tudi številno občinstvo, ki jih je nagradilo z bogatim aplavzom, tako da so se jim svitovci zahvalili še z dvema pesmima izven programa. Tokrat jim je v programu pripomogel mnogo uglednejši študentski zbor Gaudeamus iz Ljubljane, ki je svoj program zasnoval na jaz-zovskih in zabavnih izvedbah (naj omenimo le nekatere ever-grine: Tears in heaven, You are the sunshine of my life ...) ob spremljavi instrumentalnega tria. Pri njihovih izvedbah je čutiti dobro uglašenost in izkušenost, saj so gostovali že po vsej Evropi in celo prejeli priznanja na nekaterih mednarodnih tekmovanjih. Svitovci pa za v prihodnje že napovedujejo samostojen koncert. (Nena) MePZ Svit Krško Steletova nagrada Ivanu Bogovčiču Ljubljana, marca - Slovensko konservatorsko društvo je podelilo letošnje Steletove nagrade in priznanja za dosežke v konservatorstvu v minulem letu. Steletovo priznanje je prejel tudi naš rojak, Ivan Bo-govčič, doma iz Slovenske vasi. Akademski slikar Ivan Bo-govčič je prejel priznanje za razstavo Nastanek, ogroženost in reševanje likovne dediščine v Sloveniji, na kateri so bili nazorno prikazani posamezni elementi dela in celostno restavriranje. Razstave ne bi bilo mogoče pripraviti brez obširnega in poglobljenega znanja, ki ga je Ivan Bo-govčič pridobil v dobrih treh desetletjih, ki jih je posvetil restavriranju predvsem likovne dediščine. Razstava je bila rezultat kolektivnega dela, ki je vključevalo sodelovanje posameznih strok v skupni želji - ohranjati dediščino. Krško, 16. marca - Minuli vi ivrsKo, i o. marca-Minuli vi- O" p «i • l* vv« kend je za krške simfonike po- SllIlIOniKl Snemali DrVO /"OSCeilkO tekal izredno delovno. V kulturnem domu so opravili snemanje svoje prve kompaktne plošče. Prvenec Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško naj bi bil predstavljen najkasneje v maju. Člani simfoničnega orkestra so se na snemanje resno pripravljali. V začetku marca se je 80-članski kolektiv odpravil na dvodnevene priprave v Rogaško Slatino, kjer so opravili 18 ur intenzivnega dela. Po besedah dirigenta prof. Draga Gradiška je orkester dobro pripravljen, za kar so zaslužni vsi glasbeniki, ki so v odličnih pogojih disciplinirano delali. "Zato pričakujem, da Simfonični orkester Glasbene šole Krško na pripravah v kristalni dvorani v Rogaški Slatini. bomo posneli dobro ploščo, primerno za širok krog poslušalcev," je še dodal Gradišek. Na plošči bo 11 skladb, od resne do zabavne glasbe. Odlomkom iz baletov Čajkovskega (Hrestač, Trnuljčica), Brahmso-vemu Madžarskem plesu, odlomkom iz znanih musicalov ter skladbam skupine The Beatles bodo zagotovo prisluhnili raznovrstni poslušalci. Projekt, vreden okrog 15.000 DEM, ne bi bil mogoč brez pomoči številnih sponzorjev, ki se jim se krški simfoniki ob tej priložnosti zahvaljujejo. Snemanje je opravil Silvester Žnidaršič, v vlogi pro-ducenta pa sta se pojavila Drago in Alojz Gradišek. Osnutek ovitka je naredil Roman Stopar. (Ga-lex) NAŠ GLAS, 11 - 21. MAREC 1996 ŠPORT KOŠARKA KK Interier : KK Kovinotehna 77 : 80 (43:41) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 800, sodnika Kovačič (Kranj) in Pukl (Maribor). Košarkaši Interierja so na sredinem srečanju razočarali številne domače gledalce, saj so v zadnjih minutah zapravili že dobljeno tekmo. Prvi del srečanja je minil v izenačeni igri obeh ekip, ki sta se ves čas menjavali v vodstvu. Prvi polčas je vseeno pripadel domači ekipi. V 27. minuti nadaljevanja je Interier povedel s 57:49, gostje pa so z dobro igro uspeli rezultat preobrniti in povesti s 63:62. Krčani so po obdobju dobre igre v 35. minuti že vodili s 73:65, vendar to ni bilo dovolj za zmago. V napadu so zaigrali zmedeno, preveč so hiteli, Murovec in Ademi pa sta zgrešila nekaj metov. To so izkoristili igralci iz Polzele, ki so vsako napako domačih kaznovali s košem ter na koncu tudi povedli. Domači so v zadnji minuti sicer poskušali z metom za tri točke rezultat izenačiti, vendar niso bili uspešni. KK Interier: Murovec 2, Kraljevič 21, Krajcar 8, McDonald 11, Nakič 32, Ademi 3. (J.A.) KK Bavaria Wolltex : KK Interier 107 : 118 (97, 51 : 97, 46) Dvorana Tabor, gledalcev 700, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Lindič (Ljubljana). Igralci Interierja so zmagali v eni najpomembnejših tekem v boju za uvrstitev med štiri najboljše ekipe pred play offom. Domači so sicer večji del tekme vodili, vendar so bili igralci Interierja v končnici boljši nasprotnik in so rezultat izenačili. Imeli pa so tudi priložnost za zmago že v rednem delu srečanja, vendar met Kraljeviča v zadnjih sekundah ni bil uspešen. V podaljšku so Krčani povsem nadigrali domačine in si na koncu priigrali visoko in zasluženo zmago. Za odlično igro je potrebno pohvaliti vso ekipo. KK Interier: Murovec 6, Kraljevič 22, Krajcar 5, McDonald 30, Nakič 31, Ademi 12, Vukič 12. (J.A.) A-l SKL od 1. do 8. mesta Smelt Olimpija 22 15 7 1917:1680 37 Interier 22 14 8 1875:1775 36 Idrija 22 13 9 1683:1699 35 Kovinotehna Sav. 22 12 10 1891:1861 34 Satex 22 10 12 1870:1867 32 Rogaška Donat Mg 22 9 13 1722:1852 31 Bavaria Wolltex 22 8 14 1932:2034 30 Litostroj 22 7 15 1676:1798 29 KK Radovljica - KK Brežice 71 : 58 (39:21) Prvi del so Brežičani odigrali slabo in domačini so si priigrali 18 točk prednosti. V drugem delu so igralci iz Brežic uspeli znižati rezultat na točko razlike (53:52), vendar je domačim ponovno uspelo povesti. Brežičani so dobili še tehnično napako zaradi ugovarjanja sodnikoma in tekma je bila odločena. Za Brežičane so bili uspešni: Rozman 11, Krivokapič 5, Rostohar 12, Marčetič 17, Krošelj 13. (J.A.) KK Brežice - KK Snežnik 96 : 84 (43:31) Se ena pričakovana in zanesljiva zmaga domačih košarjev. Po uvodnem otipavanju so Brežičani zaigrali natančno in nenehno višali razliko, ki je bila najvišja 25 točk. V zadnjih minutah pa so za domače zaigrali mlajši igralci, ki so popustili v obrambi, in gostje so razliko prepolovili. Za Brežičane so nastopili: Rozman 12, Horžen 3, Antolovič 30, Salmič 1, Šantelj 2, Krivokapič 7, Boh, Rostohar 5, Ogorevc 4, Marčetič 18, Krošelj 9, Kajba 5. (J.A.) Vrstni red B-SKL: Šentjur 27, Radovljica 27, Brežice 26, Prebold 25, Janče 23, Borovnica, 23, ŽKK Maribor 19, Snežnik 18, Radio '94 17, Nova Gorica 17. RK Krško : RK Inženiring Šarbek 20 : 16 (9:10 Športna dvorana Leskovec, gledalcev 478, sodnika Bolčina in Hreščak (oba Kozina). Krčani se morajo za zmago nad zadnjeuvrščeno ekipo na prvenstveni lestvici zahvaliti izključno odličnima vratarjema Imperlu in Bašiču, ki sta jih reševala po številnih napakah v napadu, kjer so brez idej brezglavo izgubljali žoge. Domači so sicer povedli in vodili do 18. minute, ko je borbenim gostom uspelo prvič izenačiti. Drugič so Litijani izenačili v 29. minuti. Igra v tem delu ni bila kakovostna, izkazala pa sta se vratarja Imperl pri domačih in Doblekar pri gostih. Tudi v drugem delu je bil pri domačih najboljši vratar, tokrat Bašič, ki je branil v velikem slogu. Igralci Krškega so v napadu ponovno naredili veliko napak, mladi gostje pa so prikazali dobro igro, vendar so težko premagovali domačega vratarja. V vodstvu ekipe Krškega se bodo morali pošteno zamisliti nad igro svoje ekipe v napadu, saj so popolnoma brez idej, realizacija pa je odvisna od posameznikov. Vseeno je zmaga zaslužena. RK Krško: Imperl, Bašič, Dragar 3, Bogovič 1, Urbanč D. 2, Kukavica 1, Sirčo 4, Mašič 1, Cvijič 4, Urbanč M. 3, Božič 1. (J.A.) RK AFP Dobova : RK Akripol 28 : 19 ( 14:7) Dvorana Dobova, gledalcev 600, sodnika Puntarič (Logatec) in Juratovec (Vrhnika). Vratar Denič je že na začetku tekme pokazal gostom iz Trebnjega, da bo zelo težko, saj je z odličnimi obrambami povsem razorožil napad Trebanjcev. Do 10. minute je reprezentančni vratar obranil kar sedem strelov, od tega je dvakrat spravil v obup najnevarnejšega strelca gostov Vešligaja. Poleg Deniča so tokrat odlično zaigrali tudi ostali dobovski igralci, saj so z odlično igro v obrambi in hitrimi protinapadi povsem razbili igro Akripola ter na koncu zasluženo visoko zmagali. Tako so Dobovčani še vedno ostali v boju za drugo mesto na prvenstveni lestvici. Po oceni nekaterih gledalcev je bila igra domače ekipe proti Akripolu najboljša v letošnjem delu tekmovanja. RK AFP Dobova: Denič, Džapo 2, Begovič 4, Mijačinovič 5, Voglar 1, Ocvirk 5, Češnovar 3, Žibert 1, Glaser 3, Leveč, Medved, Stojakovič 4. J.A.) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! 1. SRL Pivovarna Laško 21 19 1 1 614:440 39 Gorenje 21 11 4 6 479:428 26 AFP Dobova 21 12 2 7 494:473 26 Primorske novice 21 11 2 8 483:508 24 Slovan 21 10 3 8 497:461 23 Krško 21 8 4 9 478:474 20 Prevent 21 9 1 11 512:502 19 Fructal 21 7 3 11 460:522 17 Rudar 21 6 5 10 487:541 17 Akripol 21 7 2 12 440:486 16 Kodeljevo 21 6 3 12 462:498 15 Inženiring Šarbek 21 4 2 15 465: 547 10 RK Brežice - RK Pomurka 18 : 28 (9:15) Na tekmi, ki je zaradi spremembe tekmovalnega sistema in zaradi številnih poškodb zdesetkano domače moštvo pomenilo zgolj formalnost, so se naigrali le gostje iz Bakovcev. Za Brežičane so nastopili: Kuhar, Božič, Pinterič 4, Gabron 1, Avsec M., Avsec G., Haler, Kranjc 2, Šiško 4, Fink 4, Aringer 3. (ES) RK Pivovarna Laško B - RK Lisca Sevnica 24 : 19 (12:12) Vrstni red 2. SRL - vzhod: Radeče Papir 30, Lisca Sevnica 25, Pomurka 24, Gorenje B 24, Drava 21, TKI Hrastnik 21, Ormož 20, Velika Nedelja 16, Pivovarna Laško B16, Polet 13, Brežice 8, Krog 8. Krški rokometni naraščaj še naprej uspešen Krško, marca - Mlajši dečki B krškega rokometnega kluba so minuli teden zaključili tekmovanje v državni ligi JUG. V Radečah so odigrali zadnji dve tekmi in pod vodstvom trenerja Nedžada Mašiča zabeležili dve zmagi. Premagali so Celje - Pivovarno Laško s 7:5 (5:4) ter Radeče papir z 10:5 (7:2). Za ekipo dvakratnih zmagovalcev so nastopili: Grošelj 1, Marki 5, Luskovec 1, Vrančič M., Šebalj Marin 6, Urbanč 1, Požun, Voglar 1, Pfajfar, Arh, Bahč 1, Šebalj Marko 1 in Šribar. Mlajši dečki B so se z delitvijo 1. mesta v ligi že uvrstili v državno polfinalno tekmovanje. Mlajši dečki A pa so v predzadnjem ligaškem kolu nastopili v Sevnici. Najprej so premagali domačo Lisco s 16:9 (6:5), nato pa še ekipo AFP Dobove z 19:11 (9:3). Na obeh tekmah so za Krčane nastopili: Grošelj, Vrančič I. 9, Šebalj Z. 8, Šebalj Marin 5, Zupančič 5, Marki 4, Beuc 2, Urbanč 1, Arh 1, Pfajfar, Voglar, Bahč, Požun, Leskovec, Pire in Vlahošič. Zadnje ligaško kolo igrajo dečki A v Trebnjem, vendar izida obeh tekem nista več pomembna, saj v ligi JUG Krčani vodijo pred drugouvrščeno ekipo Lisce iz Sevnice že za 10 točk in so se praktično že uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Med tednom je na trening tekmi z AFP Dobovo nastopila kombinirana ekipa mlajših dečkov in visoko zmagala z 29:15 (19:10). Tokrat so bili najboljši strelci za Krčane Marki 9, Zupančič 7, Bajda. (Živko Šebek) Nogometni klub Brežice Ustanovili bodo otroško nogometno šolo Brežice, 12. marca - "Naš cilj je jasen. Vsako leto eno ligo višje!" je optimistično dejal predsednik brežiškega nogometnega kluba in znani družbeno-politični delavec Vlado Deržič na torkovem občnem zboru tega športnega kolektiva. Člani in funkcionarji kluba, ki se po lanskoletnem padcu pod novim imenom in z nekaterimi novimi ljudmi ponovno postavlja na noge, so si za prihodnje obdobje zastavili nadvse ambiciozne cilje. Potem, ko so lanskega maja po prenehanju delovanja NK Svobode ustanovili nov klub NK Brežice, se jim je že jeseni uspelo vključiti v ligaška tekmovanja z vsemi selekcijami razen s cicibani, ki jih ta trenutek zaradi pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra še nimajo. Člani, ki so v sezoni 1983/84 igrali celo v takratni prvi republiški ligi in jim je na koncu manjkala le točka, da bi si zagotovili igranje v njej tudi naslednjo sezono in s tem gostovanje tako zvenečih imen kot sta Olimpija in Maribor, so morali začeti pri dnu. V celjski medobčinski nogometni ligi. Po jesenskem delu zasedajo tretje mesto in ne skrivajo ambicij po napredovanju v tretjo državno ligo, čeprav jim na poti s precejšnjo prednostjo stojijo sosedje iz Krškega, ki imajo enak cilj. Sicer pa v klubu danes bolj ali manj redno vadi 117 nogometašev, razporejenih v štiri starostne kategorije, trenerji Ciril Kolešnik (člani), Nebih Zeneli (kadeti), Milutin Vukosavljevič (starejši dečki) in Tonči Držič (mlajši dečki) pa se trudijo igralcem vcepiti tisto mero znanja in borbenosti, ki naj bi v prihodnje znova popeljala brežiški nogomet na nekdanje pozicije. Z delovnimi pogoji so zadovoljni, drugače pa je s finančno platjo, saj jim za dosego letošnjih ciljev manjka ob zagotovljenih sredstvih iz občinskega proračuna še skoraj dva milijona tolarjev, te pa bodo skušali zbrati s pomočjo različnih pokroviteljev in darovalcev. V ta namen so na občnem zboru imenovali tudi močan, dvaj-setčlanski upravni odbor, kot pomemben cilj pa so si zadali tudi ustanovitev otroške nogometne šole. (ES) NK Klokočevac - NK Brežice 2 : 1 (2:1) Klokočevac pri Samoboru, 15. marca - V tradicionalni prijateljski nogometni tekmi med domačim moštvom in gostujočim NK Brežice so tesno zmagali domači. Tekma je bila bojevita in v mejah korektnosti. Za domače sta bila uspešna Celizič in Špoljarič, za Brežičane pa Lazanski. (BožidarZore) Preložen začetek v MNZ Celje Tekmovalna komisija MNZ Celje je zaradi slabega vremena odpovedala celotno prvo kolo spomladanskega dela prvenstva. Tako sta posavska četrto-ligaša namesto da bi odpotovala v Hrastnik oziroma Store, ostala doma. Tekme prvega kroga bodo odigrane 6. aprila. (Pilip) NK Krško z novim trenerjem "Zmaga ostaja v Krškem," * pravi Viktor Maurer iz Hrastnika, ki je postal novi trener NK Krško po odhodu trenerja Matica. Maurer, ki je tudi nekdanji trener Brežic in Radeč, se trenerskim poklicem ukvarja od leta 1980. Leta 1993 je s takratno brežiško Svobodo napredoval v tretjo ligo, z Radečani pa nastopal dvakrat v drugi slovenski nogometni ligi. Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da postanete trener NK Krško? "Zame osebno je bil to izziv. V Krškem sem videl možnost za samodoka-zovanje in iz tega razloga nisem dolgo premišljeval." Kako ocenjujete kakovost nogometa v MNZ Celje in kakšne so možnosti Krčanov za uvrstitev v višji rang? "Zaradi prezasedenosti v zadnji polsezoni nisem veliko opazoval, vendar sem nekaj ekip vseeno spoznal. Menim, da po kakovosti izstopa ekipa Usnjarja, pa tudi Krčani imajo realne možnosti za napredovanje. Seveda bo potrebno še veliko dela pri odpravljanju pomanjkljivosti v ekipi. Tu mislim predvsem na disciplino igre. agresivnost in fizično pripravljenost. Osebno sem optimist in menim, da nam bo uspelo." V soboto, 23. marca 1996, bo ob 15. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem velik posavski derbi med NK Krško in NK Brežice. Ljubitelji nogometa, vabljeni! V soboto vas čaka veliki posavski derbi, saj je na sporedu tekma med krškimi in brežiškimi nogometaši. Bi pred tekmo kaj sporočili kolegu Kolešniku? "Brežiško ekipo, dobro poznam. V derbrjih sem navajen zmagovati in čeprav spoštujem nasprotnika, imam za Brežičane kratko sporočilo, in sicer, da bo zmaga ostala v Krškem." (Pilip) STRELJANJE Dvoboj z zračnim orožjem dobili Hrvati Drugo mesto za mladinko Grabnarjevo Zagreb, 16. marca - V soboto sta se v okviru priprav na EP v medsebojnem srečanju pomerili strelski reprezentanci z zračnim orožjem Hrvaške in Slovenije. Boljši so bili domačini, ki so zmagali z rezultatom 6:2. Slovenski strelci so zmagali v konkurenci članov in mladink, vse ostale dvoboje pa so izgubili. V reprezentanci Slovenije sta nastopila tudi Tina Grabnar in Gorazd Zorič iz SD Kanja Leskovec. Tina je bila zelo uspešna, saj je njena ekipa zmagala, sama pa je s 383 krogi osvojila 2. mesto. Prvič pa je v reprezentanci nastopil Gorazd Zorič, žal pa ne preveč uspešno, saj je s 561 krogi zaostal za pričakovanim rezultatom. Omeniti velja tudi pištolarja Roberta Kranjca iz Brežic, sicer pa člana ljubljanske Olimpije, ki je s 576 krogi osvojil 1. mesto. (J.A.) Strelci za regijske naslove V petek in nedeljo so se v Leskovcu pomerili strelci Posavsko-dolenjske strelske lige. Pri pionirjih in pionirkah so bili najboljši strelci leskovške Kanje. Rezultati - pionirji ekipno: 1. Kanja Leskovec 526, 2. Kruno Brežice 505, 3. Trebnje 496, 4. Heroj Marok Sevnica 484: pionirji posamezno: 1. Pacek (Kanja) 180, 2. Zakovšek E. (Kruno) 174, 3. Šumej 173, 4. Kržan 173, 5. Zorko 172 (vsi Kanja); pionirke ekipno: 1. Kanja Leskovec 388; pionirke posamezno: 1. Mlakar (Kanja) 148, 2. Rancinger (Kruno) 143, 3. Dubrič (Kanja) 127, 4. Sečen (Kruno) 122, 5. Bogolin (Kanja) 113; člani posamezno: 1. Umek (Heroj Marok) 579, 2. 2upanc (Kanja) 578, 3. Burarer (Iskra) 569, 4. Petrin (Heroj Marok) 566. (J.A.) Finale državne dopisne lige Uspešni nastopi leskovških strelcev V finalu dopisne državne strelske lige v Postojni je nastopilo pet najboljših ekip in posameznikov iz polfinalnih srečanj. Uspešni so bili tudi strelci leskovške Kanje, saj je med mlajšimi mladinkami zmagala Spela Arh, pri mladincih Boštjan Mlakar, v skupni razvrstitvi mladincev pa so bili leskovški strelci prav tako najboljši. Rezultati - pionirji ekipno: 3. Kanja Leskovec, 4. Kruno Brežice, pionirji posamezno: 3. Zakovšek E. (Kruno); mladinci ekipno: 1. Kanja Leskovec; mladinci posamezno: 1. Mlakar, 3. Arh B., 6. Vrščaj (vsi Kanja); mlajše mladinke posamezno: 1. Arh S. (Kanja); člani ekipno: 3. Kanja Leskovec; člani posamezno: 2. Župane, 7. Arh U., 12. Bencin (vsi Kanja). (J.A.) Marko in Sanja prvič zmagala Čatež ob Savi, 17. marca - Posavski plesni klub Lukec je v hotelu Terme Čatež organiziral kvalifikacijski turnir v športnih plesih, ki se ga je udeležilo tudi dvajstet plesnih parov domačega kluba. Rezultati - pionirji D: 1. mesto v LA plesih in 3. mesto v ST plesih Marko Babic in Sanja Antolič, 8. mesto v LA plesih in 9. mesto v ST plesih Iztok Urbanč in Katja Zak-šek, 11. mesto v LA plesih Peter Toporišič in Tina Strgar, 14. mesto v LA plesih Nejc Zvar in Suzana Navoj, 16. mesto v LA plesih Rok Curhalek in Tina Polšak ter Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič; pionirji C: 11. mesto v LA plesih in 9. mesto v ST plesih Jaka Piltaver in Tina Korber, 13. mesto v LA plesih Uroš Rogič in Darija Albreht; mlajši mladinci C: 4. mesto v LA plesih in 8. mesto v ST plesih litja Puntar in Jasmina Zakšek; mladinci C: 17. mesto v LA plesih Gregor Peterkovič in Vesna Vučajnk; mladinci B: 7. mesto v LA plesih in 3. mesto v ST plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. (Galex) XAII >Vli Državni turnir v ju-jitsii borbah V skladu s koledarjem JJZS organizira ŠD Policist Krško državni turnir za pokal občine Sevnica v ju-jitsu borbah za člane, članice, mladince in mladinke, ki bo v soboto, 23. marca 1996, v športni dvorani pri Oš Sevnica, s pridetkom ob 9. url. Na turnir je prijavljenih 80 boritcev iz vseh slovenskih ju^jttsu klubov In sekcij. Razglasitev rezultatov ter podelitev diplom in medalj v posameznih in pokalov v skupni konkurenci bo predvidoma okoli 16, ali 17. ure. ŠPORT - KRONIKA NAŠ GLAS, 11 - 21. MAREC 1996 ATLETIKA ŠAHOVSKI KOTIČEK Državno pionirsko prvenstvo Planine in Erkič državna prvaka v Ljubljana, 16. marca - Na zadnjem dvoranskem atletskem prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke (do 15 let) so odlično nastopili tudi atleti brežiškega FIT-a, ki so osvojili kar štiri odličja. Izvrsten rezultat je dosegel Luka Planine, ki je zmagal v skoku v višino s preskočenimi 192 cm. Državni prvak pa je postal tudi Luka Erkič v skoku s palico s preskočenimi 280 cm. Ilija Trajkovski je zasedel 3. mesto v teku na 60 m z ovirami s časom novega osebnega rekorda 8.84, tretji pa je bil tudi v skoku s palico s preskočenimi 250 cm. Aleš Ožvald je zasedel 4. mesto v teku čez ovire s časom 9.37, Darja Molan je v isti disepilini s časom 10.08 zasedla 8. mesto. (Galex) PLAVANJE Mednarodni miting "Ottobrunn" iMuenchen Plavalci krškega Plavalnega kluba Vitacel - Celulozar so se udeležili mednarodnega plavalnega mitinga v Muenchnu, na katerem so nastopili tekmovalci 69 klubov iz osmih evropskih držav. Rezultati - Jernej Žafran: 6. mesto 100 m hrbtno (1:10,23), 8. mesto 100 m kravi (1:00,80); Damir Molan: 2. mesto 200 m hrbtno (2:36,64), 3. mesto 100 m hrbtno (1:12,91), 9. mesto 100 m kravi (1:01,79); Samo Fuerst: 3. mesto 100 m delfin (1:10,20), 5. mesto 200 m mešano (2:37,68); Aleš Kelhar: 4. mesto 200 m delfin (2:45,88), 6. mesto 100 m delfin (1:11,50); Nika Pribošič: 1. mesto 200 m prsno (2:59,00), 3. mesto 100 m prsno (1:21,57), 3. mesto 200 m mešano (2:39,64), 3. mesto 100 m kravi (1:04,36), 4. mesto 100 m delfin (1:15,84), 6. mesto 100 m hrbtno (1:15,40); Kristina Herakovič: 1. mesto 200 m prsno (3:03,22), 2. mesto 100 m prsno (1:24,40), 6. mesto 200 m mešano (2:47,37), 8. mesto 200 m kravi (2:28,74). (Galex) KARATE Občinski turnir v karateju za mladince Sevnica, marca - Karate klub Sevnica je v dvorani TVD Partizan organiziral občinski turnir v karateju v katah in športnih borbah za mlajše mladince. Tekmovalci so se pomerili v obeh disciplinah v absolutni kategoriji, ne glede na telesno težo. V katah posamezno je zmagal Iztok Busar, v športnih borbah pa Dejan Uranjek, oba iz Sevnice. Rezultati - kata mlajši mladinci: 1. Busar, 2. Stopar (oba Sevnica), 3. Petrovič (Brestanica); športne borbe mlajši mladinci: 1. Uranjek, 2. Stopar (oba Sevnica), 3. Petrovič (Brestanica). (Galex) Od leve: Marko Stopar, Sašo Vaš in Iztok Busar, ki so v letu 1996 pridobili status športnika mladinskega razreda. Pešci, stopimo iz teme V času izvajanja akcije so policisti na območju UNZ Krško razdelili pešcem 3.311 zloženk in 668 odsevnih teles ''kresničk'1. Preventivna akcija "Stopimo iz teme", ki je potekala od 15. februarja do 10. marca, je končana. Vseeno pa njen namen ostaja. Pešci, ki se gibljete ob cestah izven naselja, si priskrbite kresničko, ki bo zagotavljata, da boste v prometu bolj vidni. Mnogi se namreč ne zavedajo, da moramo za lastno varnost poskrbeti tudi sami. Kresnička lahko reši življenje! Voznik opazi ponoči ali v mraku: temno oblečenega pešca na 26 metrov, svetlo oblečenega pešca na 3$metrov, pešca s kresničko aH odsevnim trakom pa na 130 metrov. Zato ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti (megla, močan dež, sneženje..,}nosim svetla oblačita, kresničko ali izdelke '¦•. : ¦ ¦':______z odsevnimi površinami ______. Policisti so na območju UNZ v času od 15. do 20. februarja razdelili 3.311 zloženk in 668 odsevnih teles "kresničk" tistim pešcem, ki so hodili v naselju ali izven naselja v temnih oblačilih oz. niso uporabljali odsevnih teles. "1 Ekipno DP osnovnih šol Osnovna šola Stari trg ob Kolpi je v hotelu Lahinja v Črnomlju organizirala ekipno državno šahovsko prvenstvo osnovnih šol Slovenije za dekleta (letnik 1981 in mlajše). Nastopile so tudi šahistke osnovne šole Savo Kladnik Sevnica, ki so z 18 točkami zasedle 5. mesto. Nastopile so: Mojca Grilc, Ivanka Medved, Vesna Knez in Nika Jurgl. Sevničanke so prepoceni zapravljale že dobljene igre in bi po znanju lahko dosegle vsaj tretje mesto, a so v neposrednem dvoboju za drugo in tretje mesto z Gorišnico in Komendo visoko izgubile. Kljub temu pa je peto mesto v tako močni konkurenci odličen rezultat. (J.B.) Prvi memoriai Jožeta Radeja Poročali smo že o rezultatih prvega memoriala Jožeta Radeja, tokrat objavljamo še sliko. V borbi za prvo mesto Hilmija Ahmatovič (ŠK Triglav Krško) in Predrag Lazič (ŠK MIlan Majcen Sevnica). Boljši je bil drugokategornik Lazič (desno), ki je tudi osvojil pokal. (J.B., foto Anica Mešiček) klrW V SLUŽBI ZDRAVJA Piše; Strne ISKRA Z gibanjem proti pomladanski utrujenosti Nimam namena niti pristojnosti opisovati vseli znamenj tako imenovane pomladanske utrujenosti. Niti strokovnjakom še niso znani vsi dejavniki, ki na to vplivajo. Verjetno pa nas zanimajo tisti dejavniki, na katere lahko vplivamo sami s spremenjenim načinom življenja: z redno telesno vadbo, uravnovešeno prehrano, z opustitvijo razvad in z večjim upoštevanjem pomena sprostitve in oddiha itd. Kako pa lahko oblažimo utrujenost s telesnim gibanjem? Pomladanska utrujenost ni samo neprijetna, je tudi povzročitelj oziroma dejavnik tveganja pri nastanku kroničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, gibal, dihal, poškodb itd.). Pustimo podrobnosti, ki so rezervirane za strokovnjake in se vrnimo k tegobam, ki jih povzroča telesna neaktivnost. Znano je, da se pozimi premalo gibljemo, to pa povzroča leno pretakanje krvi skozi žile, ker je med neaktivnostjo krvni obtok upočasnjen. Zaradi istega razloga je tudi dihanje površno in s tem oskrba kisika vseh celic našega organizma. Ne glede na to, da si naše telo želi gibanja, se ga veselimo tudi mi, pa vendar nimamo prave volje zanj. Kar naprej smo utrujeni in že po nekaj korakih zmanjka zaleta. Zakaj je tako? Telo je porabilo vse svoje sile za obnavljanje. Da bi obnovili življenjsko moč, ki je potrebujemo precej več kot pozimi, moramo vključiti mišični sistem, ki je akumulator energije organizma in aktivator živčne, srčno-žilne in dihalne funkcije. Verjetno se boste strinjali z mano, da je težko verjeti, da je "premikanje mišic" tako učinkovito sredstvo za dober pretok krvi in učinkovito delovanje vseh organov in organskih sistemov človeka. Zdi se mi, da mnogo premalo pridigamo o tem, da je telesna aktivnost pogoj za krepitev zdravja, morda bi lahko rekli - raj za daljše in kvalitetnejše življenje. Tudi največji nejevernež ne more zanikati, da mu ura živahne hoje po svežem zraku živahneje požene kri po telesu, krepi prebavo in odpravlja odvečne kilograme in da mu čisti zrak, ki ga vdihne s polnimi pljuči, poveča življenjsko vitalnost. Za veliko tega smo bili v minulih mesecih prikrajšani. Zdaj bi verjetno želeli nadoknaditi, kajti utrujeno, zastrupljeno in pretežko telo potrebuje gibanja. Pomladni dnevi, ki prihajajo še niso prevroči, da začnemo k zdravju usmerjeno gibalno vajo - hojo, da iz polenjenega telesa napravimo telo, polno življenjske energije, pripravljene, da se upre morebitnemu napadu raznih bolezni. Kako? V eni od naslednjih številk Našega glasa. Prometnovarnostne razmere Na območju UNZ Krško beležijo do 1. marca letos porast števila prometnih nesreč v primerjavi z lanskim obdobjem za 13 odstotkov. Pripetilo seje 156 (138 v letu 1995) prometnih nesreč, in sicer s smrtnim izidom 4 (2), telesnimi poškodbami 19 (25) in materialno škodo 134 (111). V teh prometnih nesrečah je 7 (5) oseb umrlo, 14 (14) je bilo hudo telesno poškodovanih in 15 (16) oseb je dobilo lažje telesne poškodbe. Upad števila prometnih nesreč so zaznali na območju občine Brežice, in sicer za 15 odstotkov, ter občine Sevnice za 4 odstotke. Na območju krške občine pa policisti beležijo porast števila prometnih nesreč za 60 odstotkov. PORODNIŠNICA V času od 11. do 18. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Kata Sliškovič iz Kostanjevice - Urško, Štefka Kovačič iz Stare vasi - Andrejo, Milena Župane iz Stranj - Matejo, Dragica Urbane 12 Krške vasi - Domna, Karmen Češljar iz Brežic -dečka, Mirjana Zorko 12 Brežic - Tjašo in tvanka Šošterič z Jesenic na Dolenjskem - dečka. Vsem iskrene čestitke! 0GLAŠUM V NAŠEM QIASU Premalo nas je, da bi umirali na cesti "Natakar! Taksi prosim 66 V sklopu akcij pod skupnim naslovom "Premalo nas je, da bi umirali na cesti" so policisti na območju UNZ Krško pričeli 15. marca izvajati akcijo "Natakar! Taksi prosim". V času akcije bodo policisti zloženko izročili vsem voznikom, ki jih bodo preizkusili z alkotestom, ne glede na to, kakšen bo rezultat preizkusa. Rezultat bo policist vpisal na naslovno stran zloženke ter jo izročil vozniku in mu predlagal, da vsebino zloženke prouči in jo upošteva, ko bo naslednjič nameraval sesti za volan, pred tem pa užival alkoholne pijače. Temeljni namen akcije je preprečevalni vpliv na eno najbolj rizičnih skupin prometnih udeležencev - tiste, ki vozijo pod vplivom alkohola. Posebnosti te skupine so predvsem: bistveno povečana možnost povzročitve prometne nesreče, velika ogro- Iz spalnice odnesel denar Neznani storilec je prišel v četrtek, 14. marca med, 7. in 14. uro do stanovanjske hiše na ulici Tončke Čečeve 26 v Krškem, last B.C., roj. 1949, in na vzvod odprl okno na kletnih prostorih ter vstopil v notranjost. Iz predala omarice v spalnici je odtujil 800 DEM, 1.300 ATS, iz zgornje omarice oziroma kuhinjskega elementa v kuhinji pa 5.000 tolarjev. ženost drugih prometnih udeležencev od te skupine, navzočnost te skupine v praktično vseh kategorijah prometnih udeležencev, praviloma hude posledice nesreč, v katerih so povzročitelji udeleženci pod vplivom alkohola, relativno majhna udeležba te skupine v prometu (3-5 %) in izredno velika udeležba v prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami (25-30 %). Po statističnih podatkih sodeč je v vsaki tretji hujši prometni nesreči udeležen tudi kdo, ki ima v krvi več alkohola, kot ga dopušča zakon. Letno policisti na slovenskih cestah ustavijo do 40 tisoč voznikov, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola. Omenjeni podatki predstavljajo del razlogov za akcijo pod naslovom "Natakar! Taksi prosim", v kateri bodo policisti opozarjali voznike na nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. (Galex) NATAKAR! MSI PROSI. VOZNIK »!C S! V07IL« DATUM VAŠA KONCENTRACIJA ALKOHOLA V IZDIHANEM ZRAKU JE BILA g/kg ,AU?0\ LPRAVA h TRGOVINA: B. Milavcev 3, B'ežice Tel./F«: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT Windows 95 35.990,00 SIT Ponarejeno vozniško dovoljenje S.M., roj. 1961, državljan BiH, ki začasno biva v Podbočju, je osumljen ponarejanja listin, saj je na upravni organ občine Krško prinesel vozniško dobo-Ijenje, ki ga je pridobil v Rusiji. Referent je posumil v izvirnost vozniškega dovoljenja, njegov sum pa je bil potrjen, saj je bilo vozniško dovoljenje v celoti ponarejeno. Vlom v Mercatorjevo poslovalnico v Telčah Š.M., roj. 1963, iz Šmihela, B.D., roj. 1971, iz Lokev pri Črnomlju in B.G., roj. 1978, iz Šmihela so se pripeljali do trgovine Mercator Kmečka zadruga Sevnica, poslovalnica Telče. Z zadnje strani so po stopnicah odšli do vrat, ki vodijo v skladišče trgovine. Z neznanim kovinskim predmetom so na vzvod odprli vhodna vrata skladišča in zatem tudi vrata trgovine ter odvzeli več piščančjega mesa, su-homesnatih izdelkov, svežega mesa, testenin in ostalih prehrambenih izdelkov. Odvzeli so tudi registrsko blagajno, jo odnesli iz prostora ter jo nasilno odprli. Iz blagajne so vzeli okoli 15.000 tolarjev in jo nato pustili na travniku okoli 20 metrov od trgovine. Z dejanjem so trgovino oškodovali za okoli 400.000 tolarjev. Tekstil je prodajala na črno PP Sevnica je v četrtek, 14. marca, ob 16.40 od občanov v naselju Dolenje Radulje izvedela, da po naselju neznana ženska prodaja tekstilne izdelke. Po opisu ženske in vozila, s katerim se je pripeljala v naselje, je pozneje patrulja ustavila voznika osebnega avtomobila B.M., roj. 1959, iz Pitomače. V vozilu je bila tudi njegova žena M., roj. 1962. V nadaljnji postopek seje vključila tržna inšpektorica, ki je ustrezno ukrepala zoper prodajalko. NAŠ GLAS, 11 - 21. MARIC 1986 OBVESTILA d.o.o. inženiring pod|ot|0 ia iivodbo, Irtonjo in Inionifing OBVEŠČA UPORABNIKE STANOVANJ da je prejel od Poklicne gasilske enote Krško naslednje obvestilo o izvajanju novega Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih aparatov: V skladu s 40. členom Zakona o varstvu pred požari (Uradni list RS, številka 71/93) in Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov in na podlagi pooblastil Ministrstva za obrambo - Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije ter licenc proizvajalcev oziroma pooblaščenih prodajalcev Gasilske enote Krško - Servis RGA izvaja vzpostavitev identičnosti za gasilne aparate. To pomeni, da se v celoti menja gasilni prah in nalepke na gasilnih aparatih, istočasno pa se pregleda ostale naprave gasilnega aparata in se po potrebi zamenjajo. Stroške vzdrževanja gasilnikov po 15. členu navedenega pravilnika krije lastnik gasilnega aparata. Vzdrževalce in serviserje nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (12. člen navedenega pravilnika). Po vzpostavitvi identičnosti je veljavnost servisa 1 leto (do sedaj 6 mesecev), razen v primeru, ko je prišlo do izpraznitve gasilnega aparata ali katere koli druge okvare. Te je dolžan lastnik sporočiti servisu RGA, zaradi odprave. Stroške krije lastnik gasilnega aparata. Obvestilo je podpisal pomočnik direktorja - poveljnika ing. Stane Dvoršek. Prosimo, da navedeno obvestilo vzamete na znanje. Stroške bomo obračunali na osnovi računov PGE Krško v skladu z dosedanjo prakso. Divjanje po krških ulicah se ni izplačalo Policista PPP Krško sta v nedeljo, 17. marca, ob 7.40 kontrolirala promet v križišču CKŽ -Gubčeva ulica. Ko je policist pravilno ustavljal vozilo, ki je pripeljalo z Drnovega, je vozilo pripeljalo proti policistu z nezmanjšano hitrostjo, zato je moral policist odskočiti v levo na rob vozišča. Ker voznik ni ustavil, sta se policista zapeljala za njim. "Ubežnik" je v semoforiziranem križišču peljal po pasu, namenjenem za vožnjo naravnost, in sicer v smeri proti Sevnici, vendar je z zavijanjem v desno še naprej bežal pred policistoma. Voznika sta uspela prehiteti in ko je policist stopil za službeno vozilo ter nameraval "hrabrega" voznika ustaviti, je ta s svojim vozilom ponovno zapeljal proti policistu, ki je moral odskočiti v levo. .Voznik je ustavljeno službeno vozilo le obvozil in nadaljeval z vožnjo proti Zdolski cesti in Šolski ulici ter ponovno nazaj na Zdolsko cesto. Policista sta ga skušala prehiteti, vendar je voznik z vožnjo po levi strani to skušal preprečiti. Zatem je zapeljal na dvorišče Kajuhove ulice in ostal v vozilu. Policista sta ga pozvala, naj izstopi iz vozila, vendar tega ni hotel storiti. Pričel je celo kričati na policista, ki sta uspela prepirljivca spraviti iz vozila šele z uporabo fizične sile. V postopku je bilo ugotovljeno, da gre za A.Z., roj. 1964, iz Krškega, zoper katerega bo podana kazenska ovadba. Ob postopku je A.Z. odklonil preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku. Do iztreznitve je bil pridržan v prostorih PP Krško. Poškodoval dve vozili V soboto, 16. marca, je ob 21.15 T.A., roj. 1953 z Vrhja v Kapelah povzročil prometno nesrečo, saj je poškodoval dve vozili. Policisti so mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Reagent v cevki je po izdihanem zraku po-zelenel za več kot polovico. T.A. je bila prepovedana nadaljnja vožnja, česar pa ni upošteval, temveč se je odpeljal v smeri naselja Podvinje. Ob 21.40 je bil so ga policisti ponovno ustavili in kontrolirali v naselju Podvinje. Ponovno so opravili preizkus alkoholiziranosti in tudi tokrat je reagent v cevki pozelenel nad polovico. Ker je obstajala nevarnost, da bo T.A. vožnjo nadaljeval, je preostanek noči preživel v prostoru za pridržanje. Menjalnica Mmtzi -N NAJUGODNEJŠI DNEVNI TEČAJI Krško 060S21-851 Sevnica 060&41-680 FELICIJAN d.o.o. - proizvodnja, trgovina, storitve Veliki Podlog 34, 8273 Leskovec pri Krškem Tel./fax: 0608/75-735,21-371, Mobitel: 0609/626-307 vsi tipi motornih in traktorskih kosilnic znamke BCS • ZASTOPSTVO: BCS Dobava takoj ali po naročilu. Cene konkurenčne! Avtcliae krškoc/.o.o. Bohoričeva 20, tel.: 0608/31-218, 21-010, fax: 0608/22-118, servis: 0608/21-280 Na zalogi vsi modeli in barve avtomobilov Felicia Najugodnejši kreditni pogoji ob nakupu samo 2-odstotne obresti. Akcija v Avtoline Krško: Ob nakupu felicie vam podarimo avtoradio. Možnost menjave po sistemu staro za novo. Tudi rabljeno vozilo lahko kupite na kredit. Rezervni deli, ki jih vgradimo pri nas, imajo enoletno jamstvo tudi v (starih) rabljenih avtomobilih. Avta vam ne bodo samo prodali, ampak bomo na našem servisu še poskrbeli, da se boste v njem počutili varno in udobno. Tani 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova I p.p. 9 ^- TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA Les vam tudi posekamo. Informacije po telefonu 0608/41-044, 41-349 Gasilsko društvo Pohanca vabi na praznovanje materinskega dne Tudi v Amovem selu so se otroci spomnili na matere in pripravili program za vse vaščanke. Otroci se bodo predstavili s pesmijo, deklamacijo, plesom in skeči. Vabijo vas, da se jim pridružite 23.3.1996 ob 19.00 uri v gasilskem domu v Arnovem selu, si ogledate naš program in se z nami poveselite. Družabno srečanje za upokojence Društvo upokojencev Krško vabi na družabno srečanje, ki bo v petek, 22. marca 1996, v gostilni Jane na Studencu. Odhod avtobusa bo ob 13. url izpred hotela Sremič. Izgubljeni sin V Kulturnem domu Krško bo za modri - večerni abonma in izven (1.000 SIT) gostovalo Prešernovo gledališče Kranj z melodramo Izgubljeni sin. Predstava bo v petek, 22. marca 1996, ob 19. uri. Hiengova melodrama Izgubljeni sin je vsakdanja zgodba o starem očetu, o hčerki Miri in "pohčer-jenki" Zofiji, o nezakonskem sinu Edu Vetrinu, o mrtvem sinu Milanu in njegovi ljubici Nadi ter o treh nenavadnih gostih - sencah Bubniku, Levcu in Rezki ... Predstava Izgubljeni sin je zamenjava za razpisano Zaigraj še enkrat, Sam SNG Drame, ki je utemeljeno odpovedala gostovanje. ttiim>i,f Cesta bratov Milavcev 37 68250 Brežice TeUfax.: 0608/62 - 646 VSE VRSTE POHIŠTVA: spalnice, dnevne sobe, predsobe, sedežne garniture, kuhinje, kopalnice, jogije, otroške posteljice, zibeljke, vrtne PVC garniture, vrtne garniture RATAN. TEKSTIL: prešite odeje, deke, posteljnina. zavese po naročilu. Koncert ~1 Ljubljanskega kvarteta saksofonov Za zeleni - glasbeni abonma in izven (600 SIT) bo v Kultur- i nem domu Krško v torek, 26. marca ob 1996, ob 18. uri gostoval Ljubljanski koncert saksofonov. Člani mlade ko- rt morne zasedbe so: Primož Flajšman (sopransaksofon), Betka Kotnik (altsaksofon), Jure Cizej (tenorsaksofon) iri Andrej Knap (baritonsaksofon). Kvartet deluje od leta 1996 in je dosegel zelo visoko raven muziciranja ter prejet nekaj i nagrad in priznanj. V programu s komentarjem bodo pred- j stavili dela klasičnih skladateljev, dela, pisana posebej za Ljubljanski kvartet, in nekaj zabavnejših jazzovskih skladb. V najem dajem prostor 30 ms, primeren za pisarno, na CKŽ 132 b v Krškem. Informacije na tel.: 21-046 Solton 8-kanalni PA-209-N, dve zvočni skrinji po 150 W, stojalo za mikrofon, električno kitaro Melodija in uglaše-vaiec kitarskih strun, zelo ugodno prodam. Tel.: 84-468. Prodam gradbeno parcelo v izmeri 5. arov (Stara vas. Pot na Libno). Tel.: 31-117 (po 19. uri). Prodamo enostanovanjsko hišo z manjšim vinogradom in sadovnjakom na odlični lokaciji na Velikem Kamnu. Vsa parcela meri 50 arov. Tel.: 061/483-923 (popoldan). Prodam enoinpolsobno stanovanje v Krškem, v izmeri 48 m*. Tel.: 87-364. Poceni prodam računalnik PC AT 286, 20 MB HD, velike diskete, CB monitor, grafika Herkules, cena po dogovoru. Informacije na tel.: 32-875. Prodajam kolje (2-3 m), cviček, žganje - sadjevec, sli-vovko - in letno traktorsko kabino za ferguson. Tel.: 78-080 TELEVIZIJ/V NOVO MESTO llJSIŠal s Trdinovega vrha ovega vrha M m na kanalu T* I vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja HKCTV vsak dan ob 19. in 21, uri NOVICE Prodam opel kadett 1.3 GLS, letnik 1984, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 33-991 (Testen, po 16. uri). Prodam avto Zastava 750, letnik 1986, registriran do decembra 1996. Tel,: 70^440. Prodam suha nasekana bukova drva (7 m 300 DEM). Tel.: 0609/636- 511. Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Tuji jeziki. Inštruiram nemščino, angleščino in italijanščino, vse stopnje. Tel.: 89-247. Izdelujem garažna vrata, vrata za kurilnice, balkonske ograje, stopnice. Tel.: 43-269 (popoldne ali zvečer). : Iščem dekle za delo v strežbi. Možnost redne zaposlitve, lahko pa tudi honorarno. Tel.: 22-184. "Kino servis" Brežice 21. in 22. III. ob 18. uri in 23. in 24. III. ob 18. in 20. uri: FRANCOSKI POLJUB, komedija 21. in 22. III. ob 20. uri: ANGLEŽ, romantična komedija 25. in 26. III. ob 20. uri: ZMEDA NA POSTNEM VLAKU, akcijski 27. III. ob 20. uri: VROČINA, krlminalka Kulturni dom Krško 21. III, ob 19. uri in 24. III. ob 18. uri: NIMAŠ POJMA, romantična komedija Kino Kostanjevica 23. lil. ob 18. uri: PLITVI GROB, kultni film 24. III. ob 18. uri: DON JU AN DE MARCO, romantična komedija Kino Šentjernej 22. lil. ob 18. uri: PLITVI GROB, kultni film 22. III. ob 20. uri: DON JUAN DE MARCO, romantična komedija J^Dirihogalant DARKO VUČAJNIK MALI 0BREŽ 27 DOBOVA tel.: 00386/608 67-061 (SLO) tel.: 00385/41 795-714 (HR) - IZDELAVA EVROPSKIH VLEČNIH KLJUK - IZDELAVA IN MONTAŽA VLEČNIH KLJUK ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV - IZDELAVA PRIKOLIC IN KOVINSKE GALANTERIJE - POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE ¦ PRANJE IN PESKANJE ATEST: 26118694 1 /° s\ Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 ^r^fl čas oddajanja: ^O Ob sobotah oddaja- ^ ~^J mo dokler nas bost« klicali. 7 * " Vsak dan oddajamo mod 8.30 in 24.00 liro. ZADNJA STRAN NAŠ GLAS, 11 - 21. MAREC 1996 Naša anketa: Kdaj bo postal materinski dan največji slovenski praznik? v. Za nami je dan žena, pred nami pa materinski dan. Prvi je bil nekoč oboje, otroci so nosili rože mamicam, možje pa ženam. Sedaj je dan žena nekako padel iz mode, čeprav se v cvetličarnah še vedno takrat delajo vrste. A kaj je z materinskim dnem? Je že res, da se vsak izmed nas takrat spomni svoje matere, ji nakloni prijazno misel ali morda darilce. Kaj pa javnost (da ne rečem Država, ki je praznik ob svoji ustanovitvi vpeljala)? Praznovanje materinskega dne bo ob nadaljnjem upadanju števila rojstev med Slovenci moralo postati največji praznik in mati bi morala postati skoraj svetinja. Nekatere namreč utegnejo postati prava redkost. K temu nas vodi liberalizacija gospodarstva, ki peha ljudi v boj za materialnimi dobrimani. S tem ne mislim samo na bogatenje temveč tudi na potrebo po preživetju, saj si bogati lahko privoščijo varuške, dojilje, gospodinjske pomočnice in vse, kar potrebujejo otroci."V temu nas vodi tudi na novo vpeljani kapitalizem, ki smo ga v Sloveniji spustili nadse v njegovi zelo nečloveški obliki. Pri vsem skupaj ne zaležejo kaj dosti lepe besede in obljube ob poskusih, da bi vpeljali triletno porodniško in simbolični otroški dodatek, še manj pa prepoved abortusa in podobne čarovnije. Vse skupaj še vedno ne bo preprečilo delodajalcem, da ne bi svojim bodočim uslužbenkam porinili v podpis izjave, češ da pet ali deset let ne bodo zanosile. Še manj bo prepričalo može v to, da njihove žene niso govoreče orodje, ki zmore dva ali tri šihte na dan. Tudi ne bo naredilo družbe prizanesljive do te mere, da bi ženske za svojo kariero lahko naredile samo toliko kot njihovi moški kolegi. Samo toliko in ne dvakrat ali trikrat več. Ko se bomo izvlekli iz vsega tega, ko bodo mladi ljudje začutili, da se njihovim otrokom obeta srečno otroštvo in normalno odraslo življenje, bo dovolj malih Slovencev pritulilo v ta svet. Dokler pa bo vse tako čudno, kot je na svetu danes, Slovenčkov ne bo. Materinski dan bo čedalje bolj pomemben, matere čedalje bolj slavljene, otrok pa ne bo pa pika. In če bodo abortusi prepovedani, jih bodo delali pa "na črno", a Slovenčkov ne bo. Upam, da je še čas, da se odgovorni zamislijo nad tem. Odgovorni pa so vsi, ki se že nekaj let trgajo za kose Slovenije, čeprav se hkrati njim vsem brez izjeme zdi, da so "ta grdi" oni drugi. (Ika) P.S. Materinskemu dnevu na rob: ob taki filozofiji bo čedalje manj prostora za očete in to mi ni nič všeč. Zato: očetje, združimo se in poiščimo svoje mesto! Drago Župevc, oblikovalec kovin iz Raven pri Zdolah: "Ženske imajo pri nas dandanes takšno vlogo, da podpirajo tri vogale hiše in si zato zaslužijo pozornost več kot le enkrat ali dvakrat na leto. Moški bi se jim morali veliko več posvetiti, ne samo ob "ženskih" praznikih. Jaz za svojo ženo lepo poskrbim, za praznike pa ji vsako leto pripravim presenečenje." $ <% * tt *& Branka Janežič, prodajalka iz Mokronoga: "Položaj žensk se je v zadnjem času izboljšal, vendar še ne tako, kot bi si želele. Neumno se mi zdi, da v občinskih in državnih organih o vprašanjih, kot so na primer vzgoja in izobraževanje, otroški dodatek in drugo, odločajo v glavnem moški. Če bi zakon kaj pripomogel k temu, da bi več žensk sodelovalo pri odločanju, bom glasovala zanj." Nataša Zorko, ekonomski tehnik iz Trebeža: "Pri nas imamo ženske že dolgo enake možnosti za uveljavljanje kot moški. Vprašanje je le, do katere mere se želimo v tej družbi dokazati. To je stvar ambicij posameznic. Enako je tudi v družini. Samoumevno se mi zdi, da mož in žena o vsem odločata enakopravno. Tiste pa, ki dovolijo, da jih mož podcenjuje ali celo pretepa, pa so si za takšno stanje same krive." Zvonka Pinterič, kmetovalka s Spodnje Pohance: "Predvsem na kmetih je ženska še danes na nek način zatirana. Miselnost je tam namreč takšna, da mora imeti glavno besedo moški. Vemo pa, da pregovor, da žena podpira tri hišne vogale, povsem drži. Če pa želi katera uspeti na političnem ali poslovnem področju, ima za to vse možnosti, le dovolj vztrajna in ambiciozna mora biti. Kdo pa se bo potem posvečal otrokom, ko pa materine nežnosti ne more nadomestiti nihče na svetu." Jasmina Sečen, prometni tehnik brez zaposlitve iz Brežic: "Poznam kar nekaj žensk, ki so uspele v politiki in gospodarstvu, da o športu niti ne govorim. Vse to so si zagotovile s svojo trmo in prizadevnostjo, zato ne potrebujemo nobenega posebnega zakona, o čemer se v zadnjem času precej govori, ki bi nam zagotavljal kakšen poseben položaj v družbi. Toda na področju zaposlovanja je povsem drugače. Tu bo ženska še dolgo diskriminira-na." Edi Kovačič, avtomehanik s Senovega: "Po moje je položaj žensk z moškimi enakopraven. Lahko izbirajo med poklici, veliko jih je v vrstah podjetnic in samostojnih obrtnic. Mislim pa, da ne bi bilo dobro, če bi jih bilo več v politiki. Se posebej pa sem proti temu, da bi bilo število žensk v družbenem življenju zakonsko določeno in bi glasoval proti takšnemu zakonu. Zdi se mi namreč, da morajo ženske v prvi vrsti posvečati skrb družini." Alenka Možic, natakarica z Ledine pri Sevnici: "Ženske še zdaleč nismo enakopravne, ker moramo misliti na to, da bomo poleg službe skrbele še za družino. Poročila sem se na kmetijo in moj mož je bil vzgojen tako, da so gospodinjska opravila izključno ženska skrb, tako da bi mi za dodatno izobraževanje zmanjkalo časa. Če bo sprejet zakon o deležu žensk v družbenem življenju, ne bo nič bolje, saj na vsakodnevno delo žensk ne bo vplival." Ob kofetku v Ženske med dvema praznikoma Kadar kofi med 8. in 25. marcem ~ Razmišljati o položaju žensk na Slovenskem je zelo težko, še težje pa je o tem pisati. Odvisno pač od tega, alt o tem razmišljajo moški tn ali so ti moški na vodilnem položaju (v politiki ali gospodarstvu) ali so ti moški rahlo šovinisti ali pa so veliki ljubitelji žensk. Odvisno je tudi od pogleda žensk na to vprašanje; ali nanj gledajo od spodaj ali od zgoraj. Vsekakor pa je vše vpitje o enakopravnosti žensk zaman, če tudi o tem odločajo moški. In tako smo spet na začetku. Za stališče o tej temi smo vprašali prof. dr. Maco Jogan, ki se z vprašanjem sociološkega vidika odnosov med spoloma ukvarja že dolgo. To je tudi eden predmetov, ki jih predava na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. "Glede na prevladujočo moškosrediščno vlogo v družbenem življenju pri nas ni pričakovati, da bi se premajhna zastopanost žensk sama po sebi spremenila. Potrebno bo s sredstvi, ki so običajna v sodobnih družbah, zagotoviti, da se bo izraz neenakopravnost žensk v skupnih zadevah odpravil, tn ker je pravna regulacija pogoj za dosego tega cilja, je nujno, da se z ustreznimi normami zagotovi ustrezen položaj žensk. Če pa bi se kultura nosilcev moči (več kot 90 % moških) čez noč spremenila in bi rekli, da jim je nerodno, ker se morajo s takšnimi vprašanji sploh ukvarjati, pravna regulativa ne bi bila potrebna. Vendar se kaj takega v Sloveniji naslednjih 500 let ne bo zgodilo. Mislim, da je s tem vse povedano." (ksenija) Minister Boštjan Kovačič o deloavnju lokalne samouprave Novi zakoni bodo sedanja neskladja odpravili Sevnica, 18. marca - Minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič se je v ponedeljek mudil na delovnem obisku v Sevnici, kjer se je z župani treh posavskih občin (o-bolelega krškega župana je nadomeščal tajnik Vinko Bah) pogovarjal o problematiki de* lovanja lokalne samouprave ter financiranja posavskih občin. Župani so imeli največ pripomb na sedanja merila delitve državnega denarja za delovanje občin, ta so po njihovem mnenju preveč splošna in ne upoštevajo specifičnosti posameznih občin, kakršne so na primer v Krškem, kjer na področju civilne zaščite in reševanja zaradi prisotnosti jedrske elektrarne in ekološko oporečne proizvodnje celuloze potrebujejo dosti več sredstev, kot jim jih zagotavljajo sedanja merila. Minister Kovačič je odgovoril, da so merila le začasna, reforma lokalne samouprave še na nobeni ravni ni zaključena. Del neskladij na področju financiranja bo moč rešiti le s sredstvi finan- čne izravnave, ki jih bodo občine lahko namenile za pokritje nekaterih investicij,^odgovor na marsikatero postavljeno vprašanje pa da bo dal Zakon o pristojnosti občin, ki naj bi zagledal luč sveta letos poleti. V zadnji fazi priprav pa je tudi Zakon o pokrajinan, ki naj bi zagotavljal skladnejši regionalni razvoj, vendar po ministrovih besedah je z njim še veliko dela, ker se želijo izogniti prevelikemu številu lukenj, kakršne je vseboval Zakon o lokalni samoupravi. Težave posavskih občin, ki se z različnimi odloki trudijo postavljati v svojem okolju nek red, v rokah pa nimajo nobenega zakonitega inštrumenta, s katerim bi lahko proti kršilcem uvedli sankcije, pa bo, kot je povedal Boštjan Kovačič, rešil novi zakon o inšpekcijskih službah, ki je tudi že v pripravi. Drugi del pogovorov je potekal za zaprtimi vrati, torej brez predstavnikov sredstev obveščanja, udeležili pa so se ga tudi predstavniki savskih elektrarn. (ES) Nena Bedek - iskanje umetniškega stila Nena Bedek je mlada umetnica iz Sevnice, absolventka Pedagoške fakultete v Mariboru, smer likovna pedagogika. Čeprav je mlada, je njen likovni opus zavidljivo širok, raznolik in mladostno privlačen, kar smo lahko videli februarja na razstavi na sevni-škem gradu. Kaj nam lahko poveš o začetku svojega likovnega ustvarjanja? "Že kot otrok sem rada risala. Seveda so bili to otroški izdelki, čečkanke, kasneje male risbice, vendar so starši in vzgojitelji že takrat radi poudarili, da imam v sebi "tisto". Veliko sem najbrž podedovala po svojem dedku, pa tudi moj oče in še nekateri drugi člani družine dobro slikajo. V tej smeri so me tudi vzgajali. No, šele v osnovni šoli je prišlo moje znanje že do tiste veljave, da sem začela resno razmišljati o poklicni usmeritvi. Veliko teoretičnega znanja sem pridobila pri likovnem pouku, hodila pa sem tudi k likovnemu krožku, ki mi je omogočal praktično umetniško udejanjanje." Verjetno je že srednja šola dokončno oblikovala tvojo nadaljnjo poklicno in umetniško pot? "Takoj sem vedela, v katero srednjo šolo se bom vpisala, vendar sem se težko odločila za smer. Ker sem dobila štipendijo v Jutranjki, sem se seveda vpisala na srednjo oblikovalno šolo v Ljubljani, smer modno oblikovanje. Med šolanjem pa sem čedalje bolj opažala, da me moda ne privlači toliko, da bi postala moj življenjski cilj. Nisem omahovala. Vpisala sem se na fakulteto v Mariboru in ni mi žal. Zdi se mi, da se pedagoško delo in moje samostojno likovno izražanje lepo dopolnjujeta. Čeprav je za delo z otroki potrebno veliko potrpljenja, pa vsak njihov boljši likovni izdelek moj trud poplača in mi daje vzpodbudo za naprej." Kaj te pri tvojem delu najbolj privlači ali ti leži, kot rečemo? "Na fakulteti sem se srečala z mnogimi umetniškimi smermi, kljub temu pa me je vedno privlačila grafika. Zdi se mi, da mi daje več možnosti izražanja, da lahko z njo eksperimentiram, se poigravam z različnimi motivi, ki pa nikoli niso natančen posnetek tistega, kar vidim. Pri svojem delu vedno pustim domišljiji prosto pot. Tako nastajajo dokaj kaotična, v bistvu neresnična dela, ki pa so bolj jaz kot kar koli drugega. Seveda sem se ukvarjala tudi s slikanjem, vendar me tihožitja in slike narave na zadovoljujejo, ker nisem nagnjena k realizmu. Bolj me privlači ekspresionizem, pa tudi tu prvotno zamisel vedno po svoje oblikujem." Za diplomsko nalogo si si izbrala maske? "Da, gre za zgodovinski prerez nastajanja pustnih mask. Pri tem mislim uporabiti tudi otroške izdelke, ki so posrečeno izvirni. Vendar ne gre le za fenomen pustne maske, temveč za obraze, na katerih se zrcalijo različna razpoloženja. Obrazi me privlačijo že od nekdaj, vendar ne delam portretov, razen nekaj družinskih, ki pa niso na ogled. Ko govorite o mojem likovnem opusu, moram povedati, da je nastal v bistvu v zelo kratkem obdobju med letoma 1994 in 1995. Nikoli namreč ne slikam, kadar za to nisem razpoložena. Umetniški navdih in volja do dela prideta sama od sebe in takrat ju res kar se da izkoristim. Najraje rišem nekje v samoti, kjer se moje sanjarije lahko prelijejo na platno in papir. Rišem pač takrat, ko dobim navdih in si želim ven iz sebe." Kako razmišljaš o prihodnosti svojega likovnega izraza? "Mislim, da moj umetniški slog še ni dokončen. Še vedno se iščem v različnih oblikah ustvarjanja. Ne vem, morda bom svoj jaz vedno iskala, pa tudi prav je tako, ker se na ta način moja osebnost in delo nenehno izpostavljata novim izzivom. Razmišljam o različnih kombinacijah, morda slikanje na steklo, vitraž, slikanje na blago v povezavi z drugačnimi modnimi kreacijami. Rada bi se posvetila tudi keramiki. Ne vem še. Sicer pa likovno izražanje daje veliko možnosti za kombinacijo vseh teh zvrsti. Vsekakor bo moje življenje posvečeno delu na umetniškem in pedagoškem področju." (ksenija)