Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fi., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v saboto 7. novembra 1857 Živino čez zimo ložeje prerediti. * J 9 Ker pa živina suhih plév in rezance veliko rada ne ampak le korenstvo izbira, plévě in rezanco pa popusti, Živino ćez zimo ložejo prerediti je letos za kmetovavce zato se morajo pa suhe reci za živino prijetne in redivne .. .. . , da jih živinski želodec ložé prekuha ena naj važniših skerbi, ktera bo marsikteremu gospodarju sive lasé dělala. , . ; • * Krompirja se letos ni obilo nakopalo, repa je večidel napravljati, to je 9 tako 9 y drobná, detelje se je malo, otave skoraj nič nakosilo y in prebavi. Sploh se klaja naredi ložé prebavljiva namoči in potem s soljo potrese; potem bo živina tovo rezanco in otrobe prav rada poberala. ce se tudi senó se ni obneslo kakor druge leta. Da ste pa v naših krajih poljodelstvo in živinoreja v ozki zvezi, je vsakemu kmetovavcu znano. Ce bi se mogel živine znebiti. bi ne Sol se mora letošnjo zimo, ker močno klaje pomanj-kuje , pogostoma pri živinski klaji rabiti, in nihče naj se stroskov prevec ne boj i, io ce le more, oaj si je omisli» Vsak K 111 V ll> Y aVtU ZîUUUU. fC Ui BO III U^ Cl £ IVIUO /-UCUIU , Ml uv ~ —---- I---* w ---""J* ) vv «"".v, uuj di bil v stanu, polja s prostimi rokami obdelovati, in prihodnjo Živina mu bo za njo bogate činže povračevala spomlad bo kup živine, kakor se kaže, močno poskočil. 1-1 ~ J gospodar dobro vé, da sol ni klaja, pa vendar je živini kaj zdrava rec. Ce se klaja soli, je po nji veliko prijetniša in okusniša; slabo in operhnjeno senó, otava in pa slama se soli tako zboljša, da živini ne škoduje, ktera po boljšem okusu hrepené redivne moči po osoljeni piči več povžije, Res prav abotno bi bilo sedaj živino po niski ceni prodajati in spomladi ob času rali jo pa na pol dražje kupovati, bo gospodar přišel, če bo tako ravnal pod kap! y Kam gotovo iz dežja po reči Ostanjki iz žganjarij in olarij, lanene preše in enake ktere bi se v naturnem stanu javaljne pritiknila y so res dobre , pa jih vsak ne dobi. Da živina po solnatih recéh rada sega, se lahko pre Zato sem se danes namenil, kmetovavcom marsikaj pričamo. Ako le na kmete včasih pogledamo, bomo kmali priporočiti, kar jim bo v zadregi klaje gotovo v veliko pomoc y živino čez zimo prerediti. 9 da krave in ovce rade krog apnénih in solitarnih mmm ■■ H| Hj | vidili zidov stikujejo in jih ližejo in rade tudi scanje pijejo ri/ ^ dJi » IUI; vi/XJ Aiiuo vi vuiu* --------/ — /—----J —---- ---- ~ ~ — "j - r J i "" J Pervo je s klajo prec od začetka varčno ravnati divjega konja boš s soljo in sladkorjem ukrotil, in golobe (šparati); vsak gospodar naj bo šparovec! Tukaj pa ne zamoreš v svoj golobnjak iz cele vasi privabiti, če jim le da bi se živini tako malo pokladalo, da bi stradala, nasoljenega zernja zobati posiplješ. In vendar le je veliko _______ L - . i _ •______• j v • _ _ if •• v« • • « • v • • v menim iiicuiui , u« tji co £jiv:ui tanu uiuiu pniauuiu , u« mi dhmmmh.« -----j---o ----j-------i----r J"' » wuw,. j" Tako gospodariti bi bilo slabo gospodariti, ker po takem gospodarjev, ki trobice soli sveji živinici ne privošijo ravnanji bi se vrednost živine vedno bolj zmanjševala; ži- tudi lahko morejo vina bi hirati in bolehati jela. Pod besedo varčno ravnati razumem le s pičlo klajo dobro gospodariti, y ce (Konec sledi.) tO je, iv Mimu , nui tu v i u i puniuiiuiiiu , p i u r i v u i » u v » « *e *.0 °8 p ™v 'I*1 ' _v!fk e " " if ? D,?_n da, ' "d '„ !!a„b„a, ; ! i1 Kako se dajo večji prihodki na kmetíi zadobiti Ž (Konec.) % 2. Stroški se bodo zmanjšali: a) ce na dobro to malo, kar živini pokladamo, prav redivno in pusta piča dá po razni primeši bolja in redivniša napraviti, če se, kakor skerbni živicorejci delajo, z moko ali otrobi obloja soli in pari. Tudi živež slabega okusa se dá po pametni primeši ali zabeli tako zboljšati, da ga ne samo poboljšano njivo seme damo, ga bo veliko manj treba Ijudje radi vživajo, ampak tudi živina po njem s posebno kakor na slabo ; ker se bo zlo razrastlo, če bo enako slastjo sega. Posebno slama je za tako zboljsanje pripravna. Ako se slama zametuje, je tega ali nemarnost ali pa obilnost kriva. Ker se je letos v naših krajih ozimina sploh dobro vsejano ; ce se primemo sejavnih mašin, ki niso drage, ki se lahko v shrambi kmetijske družbe vidijo in priprostiše bolj cenó naredé. Take sejavne mašine polagajo seme enakomerno in v verste, in se ga dober del prihrani V obnesla, so dobili kmetovavci vec jeklenega zernja in lepe kakor skušnja učí; in imajo še druge prednosti, ki naredé če se na vsako hudo zemljo slame poletje y kakor druge leta. In ker je bilo letos suho in vroce ima slama sploh, posebno pa od sternenega žita, več redivne moči v sebi, kakor v mokrih letih y zato boljsi rast in lepsi žito; le na brazdo seje in z valom povalí, in seme dobro v zemljo vtisne, bo skorej vse seme kalilo in shajalo; dj če ker je žito naglo zorelo, in se takrat posušilo, ko ni bilo ee 8kerbno le nar bol jsi, ne pa slabo žerno za seme odloči y ce se tako malo, kar je nar bolj mogoce y de žerno še popolnoma do zrelosti dognano; zato bo tudi letošnja slama za živinsko klajo bolja, kakor je iovci najemajo, in le bolj domaći potrebne delà na po bila druge leta. Pri vsakem gospodarstvu se bo moglo na 8estvo opravljajo, in kar danes ne morejo, jutri in poju to gledati, da se bo slama zboljševala, kar se zgodi y ka kor so „Novice" že večkrat natanko učile, kisati začne, poklada živini. Tudi plévě se bodo pri živinoreji dale na to vižo da se razrezana slama v kadéh namaka in, ko se trišnjem dodelajo; / ) ce se nespametne pojédine ondi, kjer so se, opuste, in delovcom ne nezmeren, ampak le potreben, čeden in tečen živež dajè y in ne vsako drugo uro porabiti. eravno topla jesen gospodarjem nadloge zastran klaje zlo polajšnje, ker morejo svojo živino še povsod pasti in je paša res sedaj tako lepa, da je ni bilo takošne celo poletje (zato je pa tndi merva že dosti cenejša), smo vendar posneli ta kakor je še v nekterih krajih navada, ampak dosti je do sitega trikrat na dan, kakor vidimo tudi varčne Lahe le trikrat na dan polento jésti, in potlej pridno delati. . Na našem posestvu se tudi še kaki drugi dobički poiščejo, kteri so dozdaj zanemarjeni bili a) več prostorov je, ki so dobri za sa dno drevje, ? m sostavek iz časnika danajske kmetijske dražbe. Vred. ga ni, dasiravno lep dobiček dalo 9 murbno drevje 354 io svilnegosence eo laške io francozke dežele obogatile; vsa postaviti spominek. Da! v resnici to je naša dolžnost. Na-ta reja terpi s est tednov, ki jo otroci in stari ljudje lahko rod, ki spostuje in slavi svoje slavne možove. slavi le sebe. opravi jo, in dá lep pridelek in dobiček povsod kjer murbe Spomini slavnih rojakov so stebri, na ktere so pripete niti y spomini so kakor Memnova pila rasti hočejo; na Laškem ee bolj zgúbe murb kakor tertja zgodovine domače lep dobiček, kjer pase doeti imajo in ljudjé ž njimi prav Done tako iz takih spominov tudi čudotvorni ravnati znajo; škoda, da jih v več krajih * v • Jkl sca ) o v nekterih krajih bi hmelj rastel; d) čbele dajo ktere so doneli o eončnim izhodu in zahodu čarni glaeôvi t « • Vi 1 • • • « 1 t 1 t f V t f • W f A % • i i «1 m ki so pred tabo slavno in junaško mejdan ondi pri moji sestri nekoliko tednov ostati, dokler se moj (bojno polje) dělili Sprejmi tu mojo sabljo í sprejmi mož od svojega službenoga popotovanja ne verne. Upam y jo v spomin od očeta kakor dedsino junaka y z njo pri da hoćete nam za malo časa, dokler še v ostanete i kupi in prisloži rodu svojemu vnovič slavo, ktero mu je posebno čast dati, ter nas v hiši moje sestre, ki je z pen y nesrecen njegov ud tako sramotno podkopal Vém da se nikdar na zemlj zakaj i več zioniranim generalom L moje serce mi prerokuje vidila ne bova, pa saj v tako žalostnih okolišinah tud dolgo kaj bom Ali ne titi?" y Zofij * omožena, pogosto obiskati te radosti nam gospod Ž — c ne smé kra ziveti ne želim. Naj mi Bog to odpustí! tarnal ! naj si al da jih dež přemočil, al da padle in se poškodovale bi na zemljo tem času tudi nadgrobje cirajo in vsaki, tudi celo reven, daruje tega dne nekoliko več svojim duhovnom, JBonci« imenovanim, kteri posebno te dni te uboge ajde s strašno neslanimi zmisliki vkanjujejo. Iz „F. et D.ft Juri Pavalec. kazenski zakonik za tajiste ne velja, z dnarji od 1 do 100 fl. ali pa z zaporom od 6 ur do 14 dní kaznovati. . 248 kazenskega zakonika omenjene gré z ondi Novičar iz avstrijanskih Osebe v imenovanimi utesnjavami namesti z zaporom ali s poojstrenjem zapora tudi telesno kaznovati. Pri odmerjevanji kazni se je pa pravila deržati, da se ne smé nikdar višja kazen nakloniti , kakor ta, ktera bi bila najnižja, če bi bilo djanje prestopek ali pregrešek enake verste v smislu občoega kazenskega zakonika. Na posebno zaprašenje je visoko Iz Tersta. Ako Bog dá, bodo naši vnuki že tù m tam popraševali, kje da so kraške golicave, o kterih bodo še kaj slišali. Bolj in bolj začenjajo soseske v Istri se v pogojzdovanji Krasa skušati, zlasti v Kastelnovskem in Bu-zetskem okraji. V Kastelnovi so přetečeno leto čez 40,000 ministerstvo izreklo, da je v gor a ti h krajih nove naselstva tudi pod sicer po postavi pripašenim najmanjim merilu napravljati dopušeno, da se smejo tedaj tudi večje posestva razkosovati, če tak kos zemlje le eno družino živiti more. — Časniki pišejo, da se na Dunaji pogovar- a j o mmi^^hé^^I^^HI^H da se bodo v pariškem zboru zastran moldo-vala — - r--------.---- -----v ^ j t»j \y j uu dv muuu w puiionviii \a auoiiuu iu u » u u » m i drevés posadili. Zlasti duhovni gospodje dajejo lepe izglede, hijskih in italijanskih zadév posvetovali. — Serbski povsod imajo že drevésnice in pri ljudskih šolah Skorej imajo večji del kaj sveta, na kterem drevje zasajajo knez je več mož namesti odstavljenih starostnikov v ta stan izvolil. Starostnik Simić, kteri zdaj začasno pred-Iz Ljubljane. V četertek celi dan je vpričo pred- sedje, bo kot predsednik tega zbora poterjen. Tudi na sednika c. k. kmetijske družbe gosp. Fid. Terpinc-a in Dunaji živeći Kri s ti č je starostnik postal. To je knez od slavne c. k. deželne vladnije poslanega izpraševanjskega mogel storiti, ker ni prejšnih starostnikov več ostalo, kakor komisarja, gosp. profesorja Konšeka, začasnega učenika samo 4. Zbor starostnikov je uajvisja oblastnija serbske kmetijstva, bila preskušnja učencov kmetijskih šol; dežele in je s knezom po v s ta v u postavodajna oblast Kiucujni Vtt , una CPIt UBLIjčt U U v 11 U I/ V li lil U I IJ H H I II SOI, UCBCIC ILI JC O nucauui pu voiavu punittvuuaju« uuio^v, snidilo se je tudi več domoljubih gospodov, ki so prišli kakor kuez s 4 odgovornimi ministri izveršivno oblastima. poslusat y kaj in koliko so se naučili učenci v mnogih raz delkih kmetijstva. Izpraševani so bili iz 1. leta: Lesk Bala ní iz Hotederšic. Ke J iz Fatin in B F S Ant Kakor na Husovském bodo tudi na Francozkem ar mado zmanjšali. Namesti 80,000 bodo prihodnje leto tudi samo 40,000 novincov k armadi poklicali. — Pariški iz Ternovega y iz Doba in Sim v « v iz 2. leta: Videmšek zbor se bo berž ko ne v mescu decembru sošel. — Fran- ___—____ — _________ France iz Leskovca, cozkemu poslanců v Carigradu se je sopet nos za- iz 3. leta: Hofer Alojzi iz Kota in Marmolja vihal in je nehal, s turško vlado več opraviti iméti. Upati And redih: natoroznanst Jazem. Izpraševanje je obsegalo po šolskih raz t y kmeti jsko kemij y tlinoznanst y rejo, zivii poljodelst gradst dr* Bleiw dj U , AC in m m 1 j je, da mu bo sopet kmalo odleglo ali pa, da mu bo eoega dné iz Pariza prijazno povelje došlo, se berž ko berž na urlavb podati za vselej. Francozkega generala Ca ejo, djansko kmetijstvo zadevajoče vaignac-a so 31. oktobra pokopali, kakor se slavnému y t itd y goj z dnarst y no vojaku spodobi. Vse se je v lepem redu godilo, dasiravno lzprasevali so gosp. fajmošter Zalok je bilo sila veliko ljudi pri pogrebu. Vsi belgijski mi in gosp. And. Fleišm — - » • v » " v ■ " ftvuji, *JL U Ut ju I V I d Ili u u ^ fJU tu profesor Konšek kakor gospod predsednik Terp u i liuiu nai^ jv wiiu on« f vunv * j r " r © w ~ — o w - • —- pa tudi gosp. nistri so kralja prosili, jih iz službe spustiti. 12. t. m. sta se bo začel belgijski deržavni zbor. Bati se je y da večkrat zastavila kakšno vprašanje v tem in unem razdelku. bodo obravnave v njem vroče. V pohvalo učencov radi povémo, da so bili gospodje odgovori večidel p zali. njih Rusovski cesar si neprenehoma prizadeva, francozko in angležko vlado z na dovolj —- « h uu » vijui, ker so očitno poka- politansko spraviti. — ^v...,..« —- —--------— da so čas učenja dobro obernili in si pridobili mnogo želah Turčije bodo pomnožili, ker je tudi ondi nekako Turške posadke v slovanskih de Vlil lepih vednost, ktere jim bojo lepo pomagale v njih pri- vreti začelo. Vlada je dobila osnutek zarote v roke, ktera hodnjem stanu. Mar m tijske šole in gresta na deželo dobro izučena; ostali bojo in Hofer sta doveršila kme- je po celi Arbanii razširjena in bi bila velike nadloge turški vladi přinesla, če bi se bila popolnoma izcimila. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik