Izhajajo 1, in 15. veaeega nacseca. Ceca jim je za celo leto 1 gid., za poi iefa £)0 kr. — Naroinino iu dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu.
Kdor želi kako oitnanilo v „Doleiijiike Novice" natisniti dati, plaća za dvostopno pclit-vrsto h kr. za enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr.
Slovenske posojilnice 1. 1889.
Slovoiiskih posojiliiic je bilo v problem lelu 3.5, in sicer 15 iia Štajerskem. 10 na Kranjskem, 2 jia Primorskem, 8 iia Koroškem (tukaj se jih je lelos Še več osnovalo). Otl vseh je bilo 24 i)osojiinic z neomejeno, 11 k omejeno zavezo, (Pri neomejeni zavezi so tlniStvcniki z vsem svojim premoženjem porok pri zavodu, pri posojilnicah z omejeno zavezo pa prevzamejo le z;i ^ dvakratni znesek svojeii'a deleža poroštvo.) Na Štajerskem imajo vse posojilnice razveii ene (mariborske) neomejeno zavezo, na Kranjskem samo 4 (Ljnb-ljan,ska okoliea, Metlika, Črnomelj, KrŠkoJ, na Primorskem 1 (Kojier), na Koroškem vse, razen 2 (Sv. Jakol) v Kožni dolini, Bekitajoska v r.oeab). Pogosloma se preosnnje ))osoji!nica z omejeno zavezo v po.sojilnico z neomejeno zavezo, ker daje slednja iranilineiirjeiri veejo varnost, ker uživajo ti zavoili, osnovani na širši podlagi, veěji tip ali kredit in dajo verjo varnost. Tako ae je bralo, da je poslojinska [losojilnica v tem smislu svoja pravila preiiavedila.
Od v.seh posojilnic je najstarejše „obrtnijsko
pomožno društvo" v Ljubljani, ki pa ni zamenjali z drugim društvom (Miakega imena, katero ui denarni zavod. To društvo vže posluje 34 let. Od pravili posojiliiii; (s tem imenom in namenom) je pa najstarejša ljutomerska, ki vže 13 let posluje. Potem slede g'Iedé starosti; Sv. Jakob v Kožni dolini (17 1.), SoŠlanj fir, 1.), Mozirje (15 I.), Ormož (14 I.J, Metlika (14 1.) iul. Še le 1. 1889 so začele poslovati posojiltn'ce: Marenber^^, Ribnica, Djekše. Šmiliel, Glinje (slednje tri na Koroškem) in Celovec.
Leta 181)0 pa je osnoval s pomočjo kmetov iz okolice posojilnico v Vitanji na Šíajarskem oiidotni domoljiibiii župiiik Žic kar, in pred malim časom Ro osnovali posojilnico tudi v Kamniku.
Poglavitni in najboljši namen posojilnic je pař 1a, da denar posojujejo, kar sicer vže samo ime teh zavodov pove. Vsaj ve slehern, da pride skoro vsak človek kdaj v take stiske, ko mora denar tia posodo jemati. Kje ga naj vzame? Pri t)rijateljiii in znancih ga mn je težko iskati, ker je baš jia svetu tako malo prijateljev, ki radi v zadregi človeku poiïiag;ijo. Pri svojib nasjivotnikih pri nemskiítíirjih naj Slovenec ne išče pomoči ;
Fonograi, Orafofon iii gramofon.
(SpisHi Aifons Ob'ak.)
Naj tudi „Ilol. Nov." nekoliko spregovorijo o nîijnovejëi in najznamenitejši iznajdbi, o „Fono-grafu", kateri se vredno pridružuje ostalim velikanskim svetovnim iznajdbam tega stoletja: paru, brzojavu, fotografiji in po teli izvirajočili posrednih iznajdb Kaj pa je „fonogial'" ali graibfoii ali gramofon? To je kaka dva in pol čevlja dolga, (iva čevlja široka in kaki poldrugi čevelj visoka priprava ali stroj, katera vse glasove ali besede na valce ali kovinaste plošče »podobi, da jih pozneje poljiibnokrat zopet istoglasno oddaja ; da toraj vsaki glas prav tako ohrani, kiikor fotograf Človeško podobo, in vsaki vsprejeti gla.^! poljubno-krat ponovi in razmnoži, kakor fotograf podobo.
Sredstvo, da je mogoče glasove ohraniti, da se jih pozneje poljubnolcrat prav enako izghisi,
iznašel je pervi pred kakimi dvanajstimi leti slavni iznajditelj Toma/ Ahva Rldison v Newyorku v Ameriki, Ker je bila pa tedanja priprava še ne-doveršena, še tako rekoČ v povojih, .se tudi svet za njo ni mnogo zanimal, Edisona je pa vendar, poleg še mnogih drugih njegovih iznajdb, med učenim svetom slavneg-a storila. Od tistega ča.-;a pa do vlanske svetovne razstave v Parizu ni bilo od te velevaïine iznajdbe skoraj prav nič slišali, kakor da bi se hotelo leta. 188!) svet hipoma iznenaditi na enkrat z tremi skoraj doveršcnimi pripravami treh različnih amerikanskiii izumiteljev, od katerih pervi Kdison je svojo pripravo „Phonograph", drugi Feintncr „Graphophon" in tretji, neki Y Ameriki bivajoči Nemec, imenom lîerliner „Graiiiophon" imenoval. Konstrukcija leli treh strojev, enega od driizega, kakor tudi čistost opo-nasanega glasu se ne loči mnogo, tako imajo tudi vsi trije stroji to enakost, da prouzroča glas po svoji moči in finosti skozi rog na rarenico, na
18 štev.

pi'i odeniltîb, ki terjajo visoke obresti, uteg"iie se mu §e slabše goditi. Oe vže mora slovenski kmet seci po posojilu, i5ěe naj g'a pri domačih denar-nicali, pri posojilnicah.
Slovenske posojilnice so lani vsestransko napredovale. Strankam, najveè le svojim družabnikom, so vse slovenske posojilnice lani posodile: čez 3 milijone (ïOO tisoč gld. in sicer pio v posojilih imele posojilnice štajerske: 2,304,000 gkl, kranjske 978.000 g-ki., primorske 8i),000 gld., koroške 2BI..000 gld. Največ je v tej zadevi storila celjska posojilnica, ki je imela 525,437 (torej čez pol milijona) v posojilih, za njo pa mariborska z 442.003 g-ld. posojil, [totem ptujska itd.
Drug Lie manj važeti namen posojilnic je ta, da ljudje pri njih svoje priliranjeiie novce na obresti nalagajo, ila jim ni treba, pri netnikiii zavodih shranjevati jih, zla,sti če se noeejo poslužiti enako hvalevrednih poštnih hranihiic. Kdor pristopi kal;or ud h kaki ])osojiliiici, tnora vže vložiti gotovo svoto, večjo !i!i manj-o, ki [la mu tudi donaia obresti. Ob enem je ta denar navadno trdno naložen in se ne more tako hitro porabiti, kiijti od posojilnic se z vlo/ -nim deležem navadno le enkrat v letu odstopiti more, L. I88Í) je bilo pri vseh slovenskih posojiliiiciih 18.f>23 iidov, ki so imeli za 35ii.3n8 çld. deležev vplačanih, in sicer 181.7ÍH gold, na Štajerskem, 73.(ï33 gld. na Koroškem, 85.834 gld. na Kranjskem, na Primorskem pa 15.110 gld.
Koliko posla imajo vže slovenske posojilnice, to kaže njih denarni promet, t, j. dohodki in stroški skupaj. Vse slovenske posojilnice so imele I. 1889 denarnega prometa 7,i)1007(i gld. in sicer: štajerske . . 4,310.52(i gld. koroške . . . 536.825 „
kranjske . . 2,i)54.4B9 gld. primorske . . 108.256 „
Največ prometa je izkazala celjska, potem metliška, mariborska, ptujska posojilnica itd. Naj-manj.si denarni promet, ki ga je slovenska posojilnica izkazala, iznaía 4240 gld.
Tudi nendje slovenskih posojilnic so se s hrain'Inimi vlogami lepo vdeleževali pri slovenskih posojilnicah, kajti velika, so števila ^lo/enih kapi-talov. Tako ii. [ir. je v mariborski po.sojlkiici bilo vloženih biizo 480 tisoč glavnic, v celjski pa 478.000 gld.; mariborska posojihiica dobiva baje več denarja v shrambo, kakor ga posoditi more, kar je veselo znamenje. Vse hranilne vloge slovenskih posojilnic so znašale 3,13(i.000 gld. Od teh dajejo ])osojilm'ce navadno 57o ohresti ; nekatere	le 5 [to 4%. (»bresti, katere so po-sojilnitíe od posojil jemale, niso bile velike. Ce pomislimo, da je vel-ko kapitalistov fod oderuhov še govoriti nočemu), ki jernljó jiroti vknjižbi 10% obresti, moramo ol>resti posojilnic nizke imenovati, kajti dve posojilnici jejidji'te samo 5%, sedem jih jemlje po druge 6%, štiri [»o 7% in samo ena (neudom) B^/o. — î'ri pd.sojilnieah je kaj veliko posla s pisarenjoni, računanjem, s strankami itd. Vse to opr;i.vljajo domoljubi večinoma bn'Z))laČiio. O tem se prepričamo, ako pregledujemo, kakošne upravne stro.^ke so imele posojilnice. Najmanj.ia .'slovenska posojilnica n. pr. ni imela nič stroškov, ena posojilnica je imela le 25 gld., ena 27 gkl, ena 83 gh!, ena 35 gkl. stroškov iUl. Najmočnejša posojilnica, ki je imela več kakor milijon gold, prometa, je le 2300 glil. stroškov izkazala. Na ta varčen način je mogoče, (ia prihranjena zaloga ))osameznih [lo.sojilnie narašča od leta do leta, da ima n. ))r. celjska poso-
katero je fina igla priterjena, nekako tresenje, med tem, ko igla na vedtio verteče in premikajoče valce ali pa železne plošice, prevlečene prav na tenko z neko voščeno zmesjo, svoje zarezice napravlja; tako potem ti stroji zopet po istih zarezcili, igli, Tnreniei in rogu ali kaučukovih cevih glasove oddajajo.
Na pariškej razstavi v letu 188U je bil, akoravno se vsi trije stroji glede dobrote, Čistosti glasu m trdnosti dela mnogo ne razlikujejo, Edisonov „Phonograph" kakor naj dove ršenejši priznan in naj zadostuje za znamenitost te iznajdbe opazka, da so bili ti skoraj povsem dover.šeni Irije stroji za oponašanje glasu od zbranih razsojevnlcev kot najznamenitejša izmed tisiičero razstavljenih drngih iznajdb ua 1'arižkej razstavi enoglasno priznani.
Ni potreba „Dol. Nov." posebno niiglašati velikansko važriost, bodočiiost in premembe, katere hode ta priprava za ohranjeisje in ponavljanje glasu po vesoljnem svetu prouzročila, naj bode danes le
omenjeno, da bode mogoče s io pripravo poznejšim rodovom v pervotnem glasu slušati pogovore, predavanja iti petje svojih pradedov; da je lese vprašanje časa, ko se bode rabil fonograf pri sodniji, se pevci v raznih glasovili s ibnografom })ončevali, ko se bodejo predavanja umetnikov, učenjakov in učiteljev na višjih, srednjih in druzih .^oljih le foiiograibvala in si bode tako vsakdo lahko strokovni pouk v svoji sobi brez vsiicega učitelja, tako tudi višjo šolo z predavnnji ustanovil; pouČrni, zgodovinska, verska, zabavna ali smešna ])redavanja, pelje, pridige, godbo po.same-znih ali skupnih ijisti'iimeiitov itil. v svoji sobi brez ljudi in priprav z malim foiiograCom v pouk in kratek Čas poljubnokrat privoščil. Le vprašanje časa je še, ko bode fonograf otroke govoriti in moliti nčih ko bode v oddaljenih podružnicah fonograf na prižnici g. duhovnika, ua kom pa organista in pevce verlo namestoval, na. koncertih, v gledališčih iii pri plesu g-odce, v družbi pa
jiliiica 24.000 g-old. take zaloge, skoro toliko mariborska, namreč 20.000 gokl,, ljutomerska 13.000 golti,, ptujska 14.000 golti., vrhniška 11.000 gltl. Otl tlobicka, ki ga tlelajo posojilnice, daruje se otl leta tlo leta kaj v tlobrodelne in narotlne namene.
O slovenskih posoji]ni(;ah so iznmili lep pregovor, ki se glasi; „Vsaka slovenska pf)Sojilnica je iiarotlna trdnjava". Vk z ozirom na ta pregovor morali bi Slovenci še vse vec posojilnic imeti. Po izkušnji se sme reci, da bi v slehernem sod-nijskem okrajn na Slovenskem morala ijiti posojilnica. Iz velevainlli vzi'okov se namreč iie svetuje, da bi posojilnica svoj delokrog cez mejo sodnijskega okraja razširila. Koliko je pa ye sod-nijskib okrajev na Slovenskem, ki so brez posojilnic! Kes je, v začetku je veliko ti'uda, da se posojilnica osniije. Dotieiiim dojnoljubom, ki se tega dela lotijo, treba je od začetka v žep .seči in veliko delati, govoriti, pisarili iii prigovarjati. Eno leto, tudi dve leti in več bojevati se jim je z razin'mi tieijrilikami. Pozneje })a imajo prijetno zavest, da so potrebe it zavod v življenje obudili, pa ttidi zavod, ki jih za delo vsaj nekoliko odškodnje. Na vse zadnje .sc namreč |)ri previdno vodjenih po.sojilnieah ne vrefinif^i pregovor: „Kdor dela brez naročila, ne dobi pkc^ila",	L.
je novega po avstrijskem cesarstvu?
V Ljubljani se bode s pomočjo znane Gor-jiipove ustanove napravila prva dekliška meščanska sola «slovenskim h Č n i m j fizik o m. — Sliode svojih volilcev sta bila sklicala slovenska poslanca dr. Fcrjančič in kanonik KI un, ))rvi v II, Bistrico, Idrijo in Planino, drugi v Loški potok.
žaljivce namcsloval, g, dijakom spise in nauke iz knjig toliko časa iii toliiiokrat ponavljal, da se bodejo za v šolo na pumet priiieili itd. itd. itd.
Tekoče Ido jc pa Kd. iierliner njegov „gra-mopbon" baje toliko zljotji-al, da neki v v.^akcm ozirn daleč Kdisonov fonograf preko.si, in ga pn-}ro.sio, ob t^neni [m lako tei'dno sestavil, da ga :)Ofie mogoče vedno raljili, -m primerno nizko ceno dohiti in ga tako tndi v širše kroge iipeljati,
(Opombu vredništva.) Ha bode pa cenjenim bralcem „Dol. Nov." znano, kje liode Hei-Iinerjev fonograf videti in kiijiiti, naznanjamo, tla naš rojak g. Alf Oblak, trgovec v Novem mestu v malo dnevili dobi ]iervi gramofon ali Heilinerjev phonograf v Avstriji, da bode [irevzel on samoprodajo gramofona za vse južnoavstrijske in ogerske pokrajine, in v ta namen po teh krajih potoval, stroj razstavljal in na njega naročila sprejemal.
Na Stajarskem so imeli Slovenci velik narodni praznik v Celji 7. t. m., ko je bil novo ustanovljeni „Celjski Sokol" napravil {uto svojo slavnost, ki je bila velikanska. Udeležili so se je Slovenci in Hrvati, — V Savinjski dolini je imel poslanec M. Vošnjak obilno obiskovani shoti svojih volilcev.
Na Goriškem je bil izvoljen v tolminskem okraju zopet dr. Anton Ciregorčič, ki se je bil lani radi nesloge s svojimi tovariši odpovedal deželnemu poslanstvu. Ker je pa mož v resnici delaven in zaslužen, zato mn je narod z nova izkazal svoje zaupanje. — Tukaj utegne nastati velikanski razkol med prijatelji poslanca dr. J. Ton k 1 i-ja in njegovimi nasprotniki, kar utegne vsem škodovali.
V	Trstu je počilo zadnje dni avgusta toliko petard, da, je začelo to vže Italijane skrbeti, kaj poreče naša vlada, zoper katero hočejo s petardami svojo nevoljo ili svojo liudobijo kazati. Najhujše je to, ko je ziodejce težko v pest dobiti ; vendar so pa zadnje dni vjeli dva teh zavratnih ljudi in sicer 17 letnega pobalina in necega dru-zega lopova. — Vlada je lalionskim TržaČaiiom zdaj še njib politiško društvo razpustila. Predohi'o se godi našim Lahom, zato škilijo Čez lužo (t. j. čez morje) v Italijo.
V	Istri je pri mestnih dopolnilnih volitvah v deželni zbor zmagal jeden Slovan in jeden Italijan; da je prodrl Slovan, jeze se Italijani na vse kriplje, in pravijo, da ga deželni zbor ne bo potrdil.
y severnih deželah, ob Donavi in Vel-tavi so bile prve dni tega meseca velikanske povodnji, ki so provzročile v Pragi neizmerno škode, porušili so se mostovi in hiše. Znameniti zgodovinski most, raz katerega so sv. Janeza Nep. v Moldovo vrgli je tudi porušen. Veliko ljudi je potonilo. lieda je velika. Po vsej Češki so se jeli nabirati milodari. Presvitli cesar je več tisoč gold, darovat ponesrečenim; tudi drugi (Vski bogataši so ziiameiiite svote darovali, iiržava je [prihitela z dvema milijonoma na pomoč in sicer Češki, Gorenje- in Ttolenje-Avstriji, Voralberški in Tirolski Voda je pričela i», t. m. upadali.
V	Opavi, glavnem, zeló ])onpmčenem mestu Hilezije. ffibajo se Slovani vcJidar vedno liolj iti bolj. Ustanovili so ondi zdaj „Sokola" kakor v Oelji ter bili tudi tam od Nemcev pri slavnostnem spi'evodu napadeni s palicami, dežniki in celo železnimi drogovi. Gorje Slovanom, ako bi oni kaj enacega storili ! Vsaj židovsko-uemški Časopisi vže kriČtV ako se kak Nemec le ])o strani pogleda.
Slovaki na Ogerskem so odprli vže svoj „Narodni dom". Kaj ])a nn" Slovenci?
Letos bode po vsej Avstriji zopet ljudsko štetje, kakor pred 10 leti. Slovenci moramo pa-
žiti, áa se ne bodo nasi Ijinîje dali xa Nemce zapisati, kalior se je pred 10 leti izjavilo v Novem mestu eno Četrtino vseh stanovalcev, da iieoiški med seboj ohřujejo. Kaj ře! Ko iie bi slovenski z nami in z naï^imi govorili, ne bi tod kruha iskali in tudi ne spolnovali dolžnosti, kakor jo dandanes morajo !
Škof Sírossmayr v Dijak o var u je praznoval H tir id esetlet ni co, odkar je posvečen v škofa. Bog naj živi največjega jiigoálovaíiskega dobrotnika mnogo let!
Xa Dunaji je bil velik shod obrtnikov. — Pri volitvi v deželni zbor bode voljenih tudi nekaj konservativcev in pravili ljudskili jtri-j atelje v.
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Nemškem v Koblencn so imeli katoličani velik shod.
V Italiji bi sedanja vlada pravice papeieve rada Še bolj skrčila. Vlada je razpustila vsa društva, katera so zoper Avstrijo ruvala, v nekem takem društvu na.^la je tudi štiri bombe.
Med Francosko in Italijo niso odnoíaji posebno ljubexnjivi in prijateljski
Na Španskem imajo nove ministre, ki bodo pa po istih stopinjah liodili, kakor prejšnji.
Piše se nam:
Iz Suhorja. — Dobro leto je preteklo, odkar je sprožil na leci na» velečastiti g. župnik Martm Tome krasno misel, da bi se naĚi farni cerkvi, ki ima tako roffantiino lego, in je s svo jima dvema stolpoma pravi kinč celemu okraju, napravil veliki zvon, ker smo dosihmal imeli samo tri. Spodbudljive žapnikove besede cašle so odmev v sercu udanih mu faranov. Nekoliko čaaa potem poprijel ae je naŠ občinski zastop, v katerem je tudi č. g. župnik, te važne stiari, in eklepu, da se omisli veliki zvon, aledili eo kmalu doneski vsih fararov in znana I varna g. Alberta Samassa T Ljubljani izdelala je zvon v naŠo občno zado-voljnost. Zvon tehta 1328 kilogramov, ima popolnoma harmonični glas es k starim zvonovom as, C, ea, in Etane 2146 gold. V petek, dne 29. m. m. je Ive Prus iz KermaČine pripeljal novi zvon čez Gorjance, in lepo je bilo videti, kako s,e je zanj zanimalo mlado in staro, kako so od Tseh strani hiteli mu nasproti. Pri podružnici sv. Vida na Jagorju v začetku fare oznani močni strel in lepo ubrano zvoienje, da se zvon bliža Suhorju. Nekoliko korakov od domače cerkve ga je č. g. župnik in velika množica ljudstva pričakovala. Tn ko je zvon do tukaj dospel, so ga g. župnik z blagoslovljeno vodo pokropili in med lepo obranim zvonenjem, močnim streljanjem in petjem pesmi;
^Ko dan se zaznava" sprejmili do farne cerkve. Drugi dan se je zvon srečno potegnil v zvonik. t Vse to dťlo, kakor tudi druge priprave v zvonika | je prav mojstersko vodil tukaj znani bistroumni Valentin iz Krupe, kateri je pri takih in enakih nevarnih delih pravi mojster in vse brale ia priporoČenja vreden. Spravil je že 12 zvonov, brez naj manjše nesreče na svoje mesto, med temi tudi Semičkega velikana. V nedeljo dtie 7. t. m. pa je bil novi zvon slovesno vmestea. Že pri rani službi bořji je domači g. župnik v lepi besedi fa-ranom razlagat pomen tega slavnega due, ^eliko sv maâo z asistenco pa je služil prečastni Šťmički g, dekan, ter imel tudi temu dnevu primeren govor, Suhorskiœ f^ranom bode ostala ta slovesnost gotovo v dolgem spominu, da bi le tudi nikoli ne pozabili prelepih in spodbudljivib besed, katere so čuli ta dan od zgorej omenjenih Č, g. govornikov. K.
Iz Belokrajne. — Dne 27 julija t. 1. daroval je častiti g. Martin Ne mani č v fiirni cerkvi v Meti ki prvo sv. maSo — Pridigoval je naš rojak č. g. Ž logar župnik na gradu v Ljubljani. Govor bil je izboren.
Po sv, maši podali smo se slavljenci z g. novomašnikom okrepčaje se v proštiji na novomaŽ-nikov dom v Ž-ilebelj.
Ta zbralo se nas je nad 130 gostov — deloma 6. g. duhovnikov deloma druge gospode ter njegove žlahte. — Da se ni napitnic in govorov manjkalo 6e laliko misli, — Starosta bije g. Navratil
—	namestnik pa izvrstni govornik g, župnik Abo-dič. — Želebelj. — Božjakovo, — kakor tudi vasi Rosalnice v Radoviči skozi katere se je novo-mašnik peljal, bile so z slavoloki s primernimi napisi ter trobojnicami okrašene.
Ljudsko veselje bilo je nepopisno, ker v naši občini ni bilo Bog zna od kdaj nove maše. Gostje razigli smo se kasno —- proti polnooči — nekateri na sviđanje drugi dan, prav zadovoljni.
Ker g. novomaSnik ěe ni dekretiran častitamo dotičnemu g. župniku i fari, kajti prepričani smo, da bodo zadovoljni. — Ob enem bodi dostavljeno da je naš obče spoštovani i vrlo priljubljeni kapelan č. g. Pavlič prestavljen, v BoStanj. Častitamo Boštanjcem Radi suše imeli bomo letos malo kruha
—	a še manj pa vina.
Proščenje pri Treh Farah (24 avgusta) bilo je žirahno obiskano, kar se lahko iz t(ga sklepa, da se je zaklalo i pojedlo 101 glav jancev. — Hvale vredno pri tem je to, da se je ljudstvo uže pred 10 nro na večer podalo na svoj dom, — kar ni bila navada.	X.
Od sv. Duha nad Krškim. — Drage „Dol. Nov."! Vsprejinite v svoje predale nekaj vrstic iz tukajšne okolice, ker se tako redkokedaj čuje o tem kraji, kakor bi bil ta kraj popolno osamljen
in pozabljen od VBfga človeštva, Čeravno je v sredini „Dolenjske." Nas se preTeč prezira tam kjer bi se dalo »am pomagati. Moj namen je, Dekoliko spregovoriti o poštnih postajah. Pred dvemi leti smo tukaj vložili prošnjo na c, kr. višji poStni in telegraf, urad v Trstu, naj bi blagovolil ustanoviti malo poHao postajo pri nas, kti-ra bi imeïa zvezo 8 Krškim, in sicer tako, da bi vsaj trikrat na teden rtduo prinašal in odoaŠal poštui pot, kar je zsk t» okolico, ki ni ravno tako mala. Tuk&j je sedež žnpDfga urada in tudi euorazredua Ijud. èo!a (do sedaj za si)o, pa bode v kratkem postala jatna šola). Župoija, obsega 21 vasi in ima 1600 stanovalcev. Zraven bi se fa združilo še U bližnjih vasi z 900 stanovalci, tako da bi znašalo Število vasi 32, in stanovalcev 2500. Promet bil bi tedaj zadosti velik, ker je tu aredišče za vinsko, živinsko in drugo kupfija. Ako bi bila tukaj poětna postaja, bi se kupčija še bftlj povzdignila ter promet âe bolj pospešil. Ali žali bog, da le c. kr. višje poštno ravn&teljitvo v Trstu prošnjo zavrglo, da je promet zelo majhen in, da je župnijska občina le samo f no uro od bližnje poštne postaje oddaljena. Pa to ni povsem tako.
Župnija Sv. Duh v Velikem Trnu ima že sedaj in od nekedaj zvezo 8 KrSko poštno postajo. Daljava p&meri cd sv. Duha do Krškega 15 kilomet. Omeniti pa je, da, ako se je dovolil» poštna postaja v Leskovci, ki je od Krškega le 5 do 6 kilometrov oddaljena, istotako tia Bučki, ki ima ravno toliko daljave do bližnje postaje, toraj bi se daljava s tukajšnjo poštno zvezo nikakor ne smela za vzrok jemati. Kar se pa prometa tiče, menim, da ^a tadi teh dveh Že omenjenih postajah ni preveč, kajti tndi občinska župnija sv. Dnha ima vedno dosti poslovati z raznimi uradi v Krškem, kakor z občinskim in drugim c. kr. uiadi, S tem je dosti navedeno , kako potrebno bilo bi tudi tukaj ustanoviti poštne postaje, vsaj tako, kakor se je že prosilo. KoneČno naj omenimo, da je tukaj letina dosti povoljna, a da je že predolgo trajajoča suša zdatno škcdo provzročila po vinogradih pa tadi na poljskih pridelkih.
\Z Hinj. — 19 avg., ko je bil ravno so-menj na Zvirčih, udaril je z babico (orodje na katerem koso klepljemo) neki Dohropoljec Josipa Sknfco iz ZvirČ tako po giavi, da se je takoj zgrudil in čfz tri dni umrl. Dohropoljec je bil naprošen od Martina TekavČiČa iz ZvirČ. Sodnija je obadva prijela.
25. avg. je vai v župniji t ko vihar razsajal, da je skoraj vsakemu poslopju odnesel nekaj strehe. Na Visejcu je celo dva kozolca prevrnil Sadje je nezrelo prtrgal in razmefal po vrteb. Celo hrast je pri tleh odlomil ter ga vrgel daleč proč. Koruzo in proso je potlačil; kar pa je bilo prosa tistega dne nažetega, razmetal je po ujivah, Temu
viharju, ki je trajal celo uro, sledilo je nekaj dežja, katerega se pa suha zemlja ni n&vžila. Da-si je letna prav dobro kazala, bode najbrž lakota. Vodo moramo tudi že voziti. Da bi vsaj Bog uslišal molitve ubogega zemljana!
Iz Vrhnike. — (t Fr. Kotnik.) Na Veliki Šmaren dopoludne med službo božjo zdibnil je preblagi dobrotnik g. Fr. Kotnik svojo dušo; to naznanil nam je mrtvaški zvon; vsakdo je zdihnil „Bog mu daj vťČni mir in pokoj."
G, Fr. Kotnik rodil se je leta 1828 v Vrdu pri Vrhniki. Že v njegovih mladih letih pokazal je, da je jako nadarjen. Spoznalo je ljudstvo že v njfgovi mladosti, da v tem dečka biva srce ne le zase ampak tndi za druge sosebno pa za reveže in ubožce. Po dokončanih šolah v Ljubljani moral je svoj um na Dunaji bistriti, kar ga je vedno mikalo in vleklo. V tem Časn umrl mu je oče na njegovem Še majhnem in priprostem posestva. Zapustil je toraj Duaaj in šole, ter doma prevzel domaiijo. Jako trdo mu je šlo z začetka, pa pogum ga ni zapustil in misel, kako bi koristil svojim vaščanom in pomagal revežu trpina. Ni je zamudil priložnosti, storiti prid bljižoemu. V kratkih ktih napravil si je tovarno za parkete pa le z pomočjo svojega še mladega kolarja Ta jih moči, kakor so dandauašni po tovarnah ni rabil vjak stroj izumil je sam in kmalu napravil si lepo urejeno tovarno, v kateri je blagi mož vsaki dan do 70 ljudi z dobro plačo preskrboval. Pred nekimi leti so mu davek pri opekarni (v kateri se vsaki dan tudi do 60 ljudi preživi) in parketai tovarni tako zvijali, da bi bil mož primoran vse zapreti in čez 100 ubozih rodbin brez kruha postiti; — to je njegOTo blago srce težilo in trudil se je, da je le revežem kruh ohranil ter sprosil na višjih krajih znižanje davka.
Njegovo življenje bilo je jako zgledno. Ni Je bilo nedelje, da bi njega ne videli ob 10 uri dopoldne k službi božji iti ; ako v bolezni ni mogel v cerk? ni sprejel med av. mašo nikogar; rekel je le: „s^daj se daruje sv. opravilo nimam Časa."
Eevežem iu bolnikam pomagal je jako veliko v svojem življenju a vsikrat tako, da ni vedela levica, kar je dala desnica; in tudi v njegovi oporoki spominjal se je mnogih, tako da je samo za reveže, cerkve in dobrodelne namene podaril nad 6 000 gld. Res, velika pomoč! Bog mu daj plačilot Ni se samo za prid domačega kraja potegoval; za dolenjsko železnico se je potegoval do zadojega^ akoravno on sam na Dolenjskim ni imel nič posestva. Jako lepo je svoje prijatelje z Dolenjskega pri vsaki priložnosti nagovarjal in pot kazal, kako naj se stinje va^cega ljudstva zboljšava. Ostal bo blagi dobrotnik, kteri zdaj svoje plačilo pri Bogu uživa, v večnem spominu!
Domaée Testi.
(Premembe pri uradûikih.) Gosp. c. kr. sodni prietar R. PolUek je premeSćeo v Trebnje, od koder gre g. dr. G, Smolej t Maribor. GoBp. avskultant K. Grebene je postal Bodni pristav v Črnomlju.
(Premembe pri gg, profesorjih.) Go spod vodja tuk. gimnazije Aadrej Senekovič je imenovan ravnateljem viSje gimnazije v Ljubljani, na njegovo mesto pride g. prof. dr, Fran Detel« iz DuEajskfga NoFfga mesta; nadalje 86 ločita od naše gimnazije gg. prcfťBorja: Josip Stnrm na Donaj in Fran Brežnik v Ljubljano; na mestu nju pa pridejo sem gg prof,: Ivan Franke, Fran Novak in Jan Fon iz Ljubljane. Novoustanovljeni drugi gimnaziji v Ljubljani imenovan je ravnateljem dosedanji vodja gimnazije v Kranji g. Wiesthaler.
(G. notar Miki. LenČek) je premešiea iz Yel. LaMč v àkofjo Loko.
(Premembe pri učiteljstvu.) Gospo-diiina M. KoČevar, učiteljica v Begunjah pri Cerknici, je dobila alužbo v Radečah.
(V Novo Mesto) dospel je viáji nadzornik državnih železnic g. tí torch ter je popraševal o bodočem prometa dolenjske želeenice. Obiskal bode baje večje kraje na Dolenjskem v to svrho. Upati Je, da hode strokovnjak priporočal dolgo «aželjeno železnico na viSjem mestu ter pospeševal, da se bode vendar enkrat pričela graditi.
(V slovo) odhajajočemu g. ravnatelju Andr. Senekoviču, bivšemu predsedniku tak. čital nice ia pospeševatelju narodnih društev; g prtf. J. Sturmn, predsedniku pevskega diuStva, ljubljencu vseh narodnih društev in meščanskih krogov, ter g. Fr. Brežniku, marljivemu članu narodnih drultev, priredila so narodca društva sijajen banket, katerega se je udeležilo nad 80 odličnih osob. Nazdravljalo se je tem v istini zaslužnim možem posebno ljubeznjivo. Novo mesto in v obče Dolenjska izgubi v teh gg. požrtvovalne, delavne in ne lahko nadome^tujoče moči
(Cesto pri Novem mestu), in sicer v kapiteljskem k aacu, pri Žabji vasi, ter pri liateža pridno prelagajo. Klanci do Št. Jaineja bodo torej kmalo vsi odstranjeni.
(Rimske najdbe.) Na novej cesti, katera se prelaga čez kapiteljski klanec, zadeli ao za tnk, pokopališčem tik krzolca g Skaberne-ta na rimske grobove. Žalibog, da so prve najdbe t. j. vrče, v katere so Rimljani pepel devali in med kamenite plošče zagrebli, nevedni delavci pokončali meneč, da je nič vredna šara. Stdsj se pa pazljivo odkopujejo grobovi, pod vodstvom iz Ljubljane prišleťa gosp. Šnlca, v katerih so se Eaâli lični vrči, nekaj kovanega denara, igtl in
drugih stvari. Pričakovati je, da bodo starino-slovci pozvfcdeli od katere dobe ao ti grobovi ia kaka naselbina ali postaja je tu bila.
(Šolske novice.) G. Andr. Praprot-nik, vrl ljudakošolaki ravnatelj in slovenski pisatelj v Ljubljani ter priznani voditelj slovenskega učiteljstva, stopil je letos v pokoj. — Gospodič. J. Dona ti je premeščena iz Radeč v Mokronog.
{V Kostanjevici) bo 27 t. m, licitacij» murici delakih bikov po c. k. kmetijski družbi kranjski kupljenih. — 29. pa bo premovanje v Št. Vidu pri Zatičini.
(Zopet potrjena skušnja s krompirjem. ) Gospodinja nam piše: Dobila sem od kmetijske družbe prav dober semenjski krompir. Nekaj sem ga p^uad.la v nepognojeno zemljo, ta se je kaj dobro obnese! ; nekaj sem ga pa đjala v p' gnojeno dobro vrtno zemljo. Ta mi je šel pa ves v cimo, v zelje; gomoljev pa ni kar nič v zemlji imel.
(Varujte tiče.) Prijatelj nam je pravil: Letos stm imel toliko ptičkov, ker sem jim tudi po zimi vrgel včaiih drobtinico, na svojem vrtu, da ni b lo kar nič gosenic, vse so ptički pobrali ; menda j m je na zadnje še zmanjkovalo mrčesa.
(Zrelo grozdje) necepljenih ameriških trt, iz državEe trtnice pri Kostanjevici, smo že prve dni septembra pokuĚali, Bilo je dokaj dobro.
(Na Vidmu pri Krškem) so imeli oo. lazariatje iz C Ija teden dni sv. misijon, katerega se je IjudstiO zeló udeleževalo.
(Iz Adlešič oh Kolpi) se nam poroča^ da je 5. in 12 avg. toča po okolici zelo poškodovala pridelke, Nekaj dni potem je požar vničil 11 hiš v selu Rosopajaiku. Zgorel je tudi dve leti šturi otrok — V Kolpi se je vtopil 11 let stari p&Btir ki se je šel voziti. Kar je toča pustila, pa žuga uničiti huda suša.
( Sokolska" slavnost v Celji,) o ka-terej smo v ZHdnjem listu poročali, vršila se je kljubu silnemu napfiru celjskega mestnega zastopa sijajno. I)ošl! 60 gosti iz raznih pokrajih slovenskih, le Či-hov ni bilo, katere je povodenj zadrževala. ,Sokolov" je bilo okoli 200, obilo dam slovensk h tii hrvatskih, ter narodne inteligence je bilo zas^rpane. Vse točke sporeda so se vršile v občo zadovoljnost. — Omenjati pa moramo, da je najeta celjska STiojat posamezne k počitku idoče „Sokole" napadala na neolikani način.
Kazne vesti.
*(Cesar-bfitcr.) — Kmetu blizu Przemisla v Galiciji rodil se je sin na oeaarjev rojatui dan. Kmet ohrail se je liraiijavno na cesarja, da bi bil boter njegovemu otroku. D ligi dan doala je brzojavna nakaznica za lOO ^Id. ia okrajui glavar dobil je nkaz, zastopati cesarja pri krstu.
Loterijske srečke.
Gradec 30. avgusta 52 25 83 19 32 Trst 6. septembra 31 28 34 66 2
ZAHYAX.A.
6. septembra zveéer 8o nas iskrenoljubljeni soprog in oče, sposiovaDi
Florijau Kleinenčic,
posfi^tnlk lia knpiirljskcni iimroru,
naglo iu nepričakovan)) v Bngn zaspali. Vsem spostovaDÎni našim sorodnikom, sosedom in prijateljem se /A njib toplo sočutje in prijazno postrežbo ob tej nasej Desreći, ter za obilo spremstvo na oddaljeno I'rečinslio pokopalisće, posebno èe oasemti è gosp. žnjmikti toplo zahvaljujemo.
Be ral in, 12. septembra 1890. [i:8	Žalujoči ostali.
y Sťivneiii pri IJajnofii štev. 7
je do
50 vedrov novega vina
l>o 7 î^Id. naprortfij.
[180-1]
V hiši št. 211 v Novem mestu
se odda z L. decembrom t. i.
Pa	IT	•	T"!
J(			i
z 4 sobami, kuhnja, kuhinjska shramba, klet, dervar-__n'«a itd	fl73-i]
obstojeća iz; naslonjače, dveh vtlikih ia štirih majbtiib fcmtelov, elegantne caize íq ene prnčieu, je ceno na prodaj. — Već se izvé pri gosp. Gracer-ju v Rudolfovem.	[176]
fiíiiíj^ V lirtjnofu pri Novem ine^tu
je	[1S1-3]
mm ¥313
kakor tndi prav stara čornina ter dobro novo vino,
v vsaki nincimi in prav po nizki ceni na prodaj.
se takoj oddá v hiši št. 60. Scliwarzu poleg poŠte.
Već se izvé pri Frid.
[170-2i
gC^ stanovanje	|
Naznanjnm uljudno, đa sem se 8 svojo
odvetniško pisarno
preselil v hišo ranjcega zdravnika Dr. Bohni-a pod kapitelnom.
Dr. J. Schegula.
Priporočilo.
Podpisani se vljudno priporočam, slavnenim ob-ôinetvn, posebno pa viaokočastiti duhnvsćini, za obilno uaročaino ličnega in trpešEoega obuvala po naj nižji eeni. — Franc Picefj, čevljarski mojster in starosta katoliške družbe rokodelskih pomočnikov h. ňt. 171 v Rudolfovem.	fieS—si
Vsi stro i za kmeti stvoivinoreo!:
J	J	J
T\\i± ill uM stiskalnice, |
Grozdni mlini in mlini za sadje, I
S vse Dajnovejše sestave v razni velikosti. « Sv	m
t ïf Škropilnice za trte. Ig
I Miatiinice, snažiinice in vitlje ali vlečki, robkalice za koruzo, sejalnice, p]ugi itd.
i i
. .—--------
oziroma gospodinja, sprejme se lakoj v gradu Jur-jevo pri Metliki. Več pové graičii-nko upraviteljstvo.
Najboljša vaselina in mazilo sa vozove,
veake kolifioe, dobiva se po najoiiji ceui pri trgoven
Fr. Kastelicu starejšemu, v Novomestu,
I.UÍÍ-2Í	(pri plavi krogli.)
: :
!
: kmmim stislaliiice za žel^ao tlajo.
s Sušilnice za sadje in zelenjavo.
iRezilnice za lirm»» v veliki isbiri iu izvrstni izpeljavi })onu|a po najni'/.jih
tovarniških cpnah [162 -b;
i IG. HELLER, DUNAJ, Praterstrasse 78.
Slovenske zapiatiike In razjnsnila na zatitevante _ brezplaóio In franko. — Prodajalci dobè ugadna pogoje.
J Zmoz-ui zadojmUti ae Iščejo in doh-o pla^.ajo. • ' •
Razpis!
Na ileželnl vinarski, sadjarski in poljedeUki šoli Dl Grmu pri Novem mestu, — z dveleiuim pu-■flicvaujem id »loveoskiiii učiúm jezikom —, izpra -rjeuih je 6 deželnih nBtanov za pribi.dDje 8i-)skw kto íř;80/91, katero ae prične 1. noveuihia 1890 Travico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovaldiev in vin<»gradnikov, ki so vsaj 16 iet stari, évrstega zdravja lepega vedenja in so k dol)nm uspehom dovršili vsaj ljudsko solo. Prednost ituajo taki kmetski einoFÍ, od katerih je n pa ti, daše bodo potem Da svojem domn s kmetijatvotu, viuo- in sadjen ju pcf-ali.
Ućenci z vistanovanii dobivajo brezplačuo hrano, stanovanje in podtik v šoli, obleko ;!Í pa morpj i sami preskrbovati.
V šolo «prejemajo se tadi:
1) Plaćujoči učenci, k«teri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano iu stanovanje, in pa 20 gld. á(,ilni£c na leto; io 2.) e k s t e rn i s t i, ki zuuaj šole stanujejo in fdaiujejo ie áolnino
Lastnoročno pisane slovenske piošnje ae imajo
do 20. septembra 1890.
izročiti vodatvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske Šole ua Grmu pri Novem mestu
Prošnjam priložiti je roj h t o i list, »pričalo dovršene ljudske alioiaiskovane srednje šole, adravniéko potrdilo o čvrstem telcBU ID trdnem zdravji in župnijsko spričalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proii plačilu pritožiti je revcrz ali obvezno pismo atarišev oziroma varoha, zaradi vzdrževanja uĚeuea.
Od deželnega odbora kranjaltega v Ljubljani,
dné ál. avgiiHta ISíjO.	i(í9-2i
ia vse šolske potrebščine prodaja
J. Krajec v Novem Mesta,
za mestno in meščanske garde godbo v K u d n 1 i o v e m na Kranjskem, se takoj s])ri'jme z ugodnimi pogoji, katťri se zvedo pri pt»veltništvu meščanske garde v Rudolfjiem na Kranjskem,
14-ltí let siar, n( mškega in slovenskega jezika zmožen in ki ima posebno vem-tjc za knpt'ijo, sprej loe H C v i> ro d a j a 1 n i eo 7, mešanim blagom pri
Janko Puhek-u u Črnomlji	[leo-s]
V najem zii već let ali tia proílíij
i i proste roke se da
ležeča ob cesti nasproti c, kr. «ndnije, z vsemi gospodarskimi poslopji, katera so v dobrem stanu, Za tem tudi več oralov gozda, njiv in kolenine. — Natančneje se izve pri posestnid
Uršuli Somrak,
ini-21	t Velikih Lasicli hUv ï3.
Javna zahvala.
STeni podpisanemu pogorelo je poslopje, ki je bilo pri vzajemni zavarovalnici „KON-KORDIJl" zavarovano. „KONKOROIJA" )e jw svojem glavnem zastopniku g. Ign. ValentinČiC-u škodo takoj pregledala in mi odškodnino v mojo popolno zadovoljno^t izplačala, za kar se omenjeni zavarovalnici najtopleje zahvaljujem ter jo vsacemu, kdor ae zavarovati želi, iz Jastne skušnje Kajtopleje pr'p ročam,
V	KOTU {pri SemiCn) 8, avgusta 1890.	^	,
Ivan Kolar, župan,
pfiškodovanee.
Hazglas!
p. n. občinstvu vljudno naznanjamo, da smo okrajno zastopništvo v Novem Mestu gospodu Edvardu firacerju, vodji zemljisčnih knji^ v p., izročili ter ga pooblastili zavarovanja proti požaru za vzajemno zavarovalnico ^KONKORDIJA" v Keictenbergu {na ĆeŠkem) in zavarovanja na življenje za vzajemno zavarovalnico „AVSTRIJA" na Dunaju sprejemati.
V	LJUBLJANI, 1. septembra 1890.
Glavni zastop v Ljubljani vzajemnih zavarovalnic „KONKORDIJA" in AYSTRIJa".
l£;nacij Talentiiičié.
z ozirom na ta razglas naznanjam, da sem okrajni zastop „KONKORDIJE" in , STRIJE" aprejei ter se p. n. občinstvu in posestnikom za obila naročila priporočam.
V NOVEM MESTU, dne 1. septembra 1890.
[113-1]	Edvard Gracer, okrajni zastopnik.
AV-
OdgcvoTni Erednit, izdajatelj in založnik J, Krajec.
Novouiesto, ~ Natiauil J, Krajec.