CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 12. JANUARJA 1993 ŠT. 1, LETO XXVIII
JANŠA NAJ KUPI KRIŽARKO
LEK NE
POTREBUJE
INJEKCIJ
SMRT
NESREČNEGA
VOJAKA
MERCEDES
RAZSTRELIL
DRUŽINO
REVŠČINA NA	KDO SE PRETEPA
ROBU CELJA	NA ROGLl
HITROST UBIJA VOZI PREVIDNO
DRŽAVNI SVET O IMUNITETI: V SKLADU Z DOLOČBO IN NAMENOM USTAVE
NESMISELNE IN
TENDENCIOZNE
OBTOŽBE
Zaradi napačnega prikazovanja odločanja državnega sveta o imuniteti in o dovoljenju za pripor in zaradi skonstruiranih obtožb na račun državnega sveta je potrebno ponovno pojasniti ustrezne ustavne določbe.
Ustava pozna tim. poklicno in nepoklicno imuniteto, ki velja enako za poslance in za državne svetnike (čl. 63 in 100).
Poklicna imuniteta pomeni, da poslanec oz. državni svetnik ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali državnega sveta ali njunih delovnih teles.
Nepoklicna imuniteta pa se nanaša na kazensko odgovornost zunaj parlamenta. Medtem ko daje poklicna imuniteta absolutno varstvo pred kazensko odgovornostjo, daje nepoklicna imuniteta samo relativno varstvo.
To pomeni, da v primeru poklicne imunitete ni mogoče sprožiti kazenskega postopka, v primeru nepoklicne imuniteta pa je kazenski postopek možno normalno sprožiti, vendar pa ga lahko parlament prepreči. Sedanja razprava se nanaša na nepoklicno imuniteto.
Za vso zadevo sta merodajna drugi in tretji odstavek 83. člena ustave:
»Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki
se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka«.
Iz ustave izhaja, da se kazenski postopek zoper poslanca oz. državnega svetnika lahko normalno vodi brez dovoljenja državnega zbora oz. državnega sveta. Izhodišče ustave je, da je poslanec oz. državni svetnik, če stori kaznivo dejanje, v enakem položaju kot so vsi državljani. To velja za primer, če se ne sklicuje na imuniteto. Kadar pa se sklicuje na imuniteto, je potrebno dovoljenje državnega zbora oz. državnega sveta. Javno tožilstvo oz. sodišče je dolžno pred uvedbo kazenske preiskave ugotoviti, ali se poslanec oz. državni svetnik sklicuje na imuniteto.
Razen tega lahko državni zbor oz. državni svet vzpostavi imuniteto tudi poslancu oz. državnemu svetniku, ki se ni skliceval na imuniteto. Pač pa je dovoljenje parlamenta potrebno za odreditev pripora oz. poznejšo potrditev pripora, kadar je kdo zaloten pri kaznivem dejanju s predpisano kaznijo nad pet let zapora.
Odločanje o dovoljenju za pripor je torej ustavno določena kompetenca državnega sveta. Sodišče mora za pripor državnega svetnika dobiti dovoljenje od državnega sveta: brez dovoljenja pripor ni mogoč.
Seveda sta legitimna tako pozitiven (pritrditev zahtevi za pripor) kot tudi negativen sklep (zavrnitev zahteve za pripor) državnega sveta. Prav nobene podlage ni za kritiziranje tako pozitivne kot tudi negativne odločitve državnega sveta.
rn
£ Prva zasebna komercialna radijska £ £ postaja v Sloveniji	g
I
\ RADIO ALFA
% Poslušate nas lahko vsak dan g g od 10.-14. In 19.-24. ure	ž
Bistveno je poudariti, da začetek kazenskega postopka in pripor nista soodvisna instituta: kazenski postopek se lahko normalno vodi, čeprav ni odrejen pripor. To pomeni, da odklonitev zahteve po priporu ne pomeni vzpostavitve imunitete in prekinitve kazenskega postopka: kazenski postopek teče normalno dalje, čeprav ni dano dovoljenje za pripor.
Z zavrnitvijo zahteve po priporu se ne prekine nobeno preiskovalno dejanje. Kontinuiteta kazenske preiskave je ohranjena v celoti. Ko bo javno tožilstvo zbralo potrebne dokaze, bo normalno lahko vložilo obtožnico in sodišče bo normalno odločilo o obtožnici, ugotovilo krivdo, izreklo kazen in kazen po pravnomočnosti tudi izvršilo.
Državni zbor oz. državni svet mora po zakonu v tridesetih dneh odločiti o zahtevi sodišča za začetek kazenskega postopka, če se poslanec oz. državni svetnik sklicuje na imuniteto, ali pa o zahtevi za pripor.
V konkretnem primeru je šlo za primer svetnika, ki se ni skliceval na imuniteto. Ves čas, kar so se pred osmimi meseci začela preiskovalna dejanja zoper državnega svetnika, ni nobeno javno tožilstvo in nobeno temeljno sodišče predložilo državnemu svetu zahteve za dovoljenje za kazensko preiskavo z utemeljitvijo, da se g. državni svetnik sklicuje na imuniteto. Tega tudi Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ni storilo, čeprav je na tiskovni konferenci 22.12.1993 izjavljalo, da ni dobilo odgovora državnega sveta. (Očitek ljubljanskega tožilca, da ni mogel prek državnega sveta vročiti vabila, ni umesten, ker so predpisi o vročanju sodnih pozivov jasni in je tožilstvu znano, kje državni
svetnik stanuje in kje je zaposlen).
To pomeni, da ves ta čas osmih mesecev imuniteta ni pomenila nobene ovire za kazensko preiskavo, saj državni svetnik v nobenem trenutku ni bil in tudi sedaj ni zaščiten z imuniteto: sam se ni skliceval nanjo. Državni svet pa ga prav tako ni zaščitil z Imuniteto, ker mu je ni vzpostavil, potem ko je od sodišča dobil obvestilo, da so uvedli kazenski postopek.
Nesmiselne in tendenciozne so torej obtožbe, da državni svet ovira in celo blokira delo pravosodnih organov, saj je, nasprotno, zainteresiran, da pravosodni organi čim prej končajo svoje delo. Če državni svet ne bi bil zainteresiran za razčiščenje zadeve pred sodiščem, bi državnemu svetniku vzpostavil imuniteto. Od državnega sveta v vseh osmih mesecih ni bilo nobene ovire za kazensko preiskavo.
Državni svet je ravnal v skladu z izrecno določbo in tudi namenom ustave, namreč da ni potrebno nobeno dovoljenje za kazenski postopek, če se državni svetnik (poslanec) ne sklicuje na imuniteto. V tem pogledu naj bi bili torej državni svetniki (poslanci) v enakem položaju kot drugi državljani. Odločilnega pomena je, če se državni svetnik sklicuje na imuniteto. Državni svetnik (poslanec), ki želi, da sodišče razčisti obtožbo, se na imuniteto ne sklicuje. Zato tudi ni potrebe, da bi državni svet proti volji državnega svetnika le-temu vzpostavil imuniteto. Je pa znan primer dvojne morale, ko poslanec zahteva, da državnemu svetniku odvzamejo imuniteto, sam pa se sklicuje na imuniteto. Dr. IVAN KRISTAN, predsednik Državnega sveta
NOVJI
££$0BA
\ 107,8 Mhz
WVWYVYV\\VVYW\W\XYVVXY\>K\W\\YVYVYV\VVYW\\x{
Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politlčno-informativni časopis
Lastnik in glavni urednik Janez Sever
Urejujejo: Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in LucaS
Celostna podoba: mag. Jože Domjan
Računalniška predloga: dr. Borut Jereb
Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk
Tajnica v uredništvu: Danijela Božič
Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje
Trženje: SOK d.o.o., Aškerčeva 15,63000 Celje, in agencije
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN
REVIJ p.o.
Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441 -606 in 441 -215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Začasno izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST, Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, Švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT
KUČAN GOSTIL NOVINARJE
»IWKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^XXXXXXV
Mjmmmm Kam« immn k&mhz6«
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Mihmhmi Kam* immi 959MHz"5?
V VSESPLOŠNI GONJI ZOPER TISTE, KI SO SE ŽE MNOGO PRED SLOVENSKO POMUDJO SOOČALI Z ZAHODNIM SVETOM IN EVROPO TER RAZPAD JUGOSLOVANSKEGA TRGA DOČAKALI STOJE, JE SIL MED PRVIMI NA UDARU TUDI UK - KAKO SO LASTNINIU, KAM VLAGALI IN KOUKO JE NAŠ FARMACEVTSKI VELIKAN, UURUANSKI LEK, DANES VREDEN, NI ČUDNO, DA JE ZAMIKAL NOVOPEČENE ODLASTNIKE
Tik pred novim letom sta Metod Dragonja, generalni direktor, in njegov pomočnik Simon Oblak v Lek povabila novinarje, da jim razgrneta vse o Leku. O 2.320 zaposlenih v Leku, njegovih desetih podjetjih v tujini ter sedmih predstavništvih, ki so po zdajšnji oceni dvignili ceno Leku na približno 239 milijonov švicarskih frankov ali 270 milijonov mark. Že pred poldrugim letom je Lek postal družba v mešani lasti, medtem je pridobil za 20 milijonov mark novega kapitala, lastnini pa se 233 milijonov mark, nekaj manj od celotne vrednosti, ker je del že znanih lastnikov, del pa se lastnini po zakonu o denacionalizaciji. V Leku je okrog 2.300 delničarjev. Letošnja največja investicija bo vložena v gradnjo tabletarne.
Nismo ropali
Kot je znano, je bil Lek pred meseci obtožen grdega ropa družbenega imetja. Slo bi naj za milijarde, »za rop stoletja, kot so nekateri pisali«, je uvodoma povedal Metod Dragonja, ki je za krmilom tega velikana že sedmo leto. »Nič od tega ni res, kot tudi ni res, da smo divje lastninili. Mi smo se zadeve lotili že 1991. leta, med prvimi in še po tedanjem Markovičevem zakonu in to zato, da bi z znanimi lastniki uspeli pridobiti svež kapital. Zbrali smo okrog 20 milijonov
mark, ki smo jih takoj vložili v razvoj, v modernizacijo, in sicer največ je šlo za posodobitev obrata v Lendavi.«
Revizija lastninjenja v Leku je trajala več mesecev, dobri poznavalci ljubljanskih razmer pa so namigovali, da je Lek obesila na sramotilni steber nekdanja delavka, ki je napredovala v visoko državno ustanovo. V bistvu je šlo za prve analize SDK, ki so, kot je to pri nas danes že pravilo, še nepotrjene, predvsem pa neočiščene, dobra kost za strankarsko in drugačno glodanje.
Lek je že dolga leta na tujih tržiščih. Danes ima podjetja na Dunaju (LEK HOLDING), v Pragi (LEK PHAR-MA CS), v Nigeriji (TAVLEK DRUGS Co. Ltd.), v Pakistanu (LEK ASIA Pvt Ltd), v War-šavi (LEK POLSKA Sp.), v Švici (LEK&PLIVA PH S. A.) v Sarajevu (Farmopresent d.
o.	o.), v Zagrebu (LEK ZAGREB d. o. o.), v Skopju (LEK Skopje d. o. o.) in v Beogradu (FARMALEK Beograd d. o. o) ter predstavništva v Pragi, v Parizu, Warša-vi, Moskvi, Bratislavi, v Kijevu in New Vorku.
Za letos načrtujejo prodor na nova tuja tržišča. S večjim prodorom nezahtevni ameriški trg pa je povezana gradnja nove tabletarne v Ljubljani. Vrednost naložbe ocenjujejo na 51 milijonov švicarskih frankov. Ameriška komisija, ki sproti kontrolira postopke gradnje, si je ogleda-
la tudi obrata v Mengšu in Lendavi ter brez pripomb odobrila proizvodnjo v obratu za proizvodnjo cimetidina ter obrat za pridobivanje kla-vulanove kisline, ki je bil najpomembnejša Lekova investicija zadnjih let. Zdaj dokončujejo gradnjo sežigalne naprave za odpadne snovi, ki bi naj v Lendavi začela z obratovanjem že letos.
Ob vsem tem je zanimivo še povedati, da Lek izvaža okrog 70 odstotkov svoje proizvodnje v približno 50 držav in da s svojimi izdelki domača farmacevtska industrija pokriva le dobro polovico domačih potreb. Tako smo lani uvozili za okrog 65 milijonov dolarjev različnih preparatov, k tem pa ni vštetih tistih več deset najrazličnejših, zvečine neatestiranih, ki jih še vedno uvažajo novopečeni podjetniki mimo carin in inšpekcijskih služb ter z razpredeno mrežo prodajajo od hiše do hiše naivnim občanom.
Sodeč po tem, da mojstri peres niso bili niti malo nezaupljivi in nesramno oboroženi z drugačnimi podatki, je soditi, da se je že omenjeno pisanje o »ropu stoletja« razblinilo v milni mehurček, Leku pa povzročilo veliko škode. Ne gre pozabiti, da je samo ime tega našega velikana ocenjeno na 2 milijona mark, kolikor jih bo stalo tudi lastninjenje in peripetije z njim. Janez Sever Slike LucaS
Katerikoli dan odpreš katerikoli časopis, poslušaš katerokoli radijsko postajo ali se na robu obupa odločiš za televizijo, ti v glavo butnejo alarmantne vesti o — kraji.
Tatvini.
Nikoli v dolgi zgodovini mojega malega naroda, ki je bil do nedavna obsojen na preživetje samo z mukotrpnim delom za golo preživetje v siromaštvu, ta narod ni bil toliko opsovan, kot v treh letih svobode.
Pljuvajo vsi; od zgoraj, od spodaj, z leve in desne, v sredini ali v koaliciji, izvoljeni in propadli, oni, ki bi smeli, In oni, ki bi se v resnici morali skriti v mišjo luknjo.
Kaj se to dogaja na južni strani Alp, me je povsem resno pobaral poslovnež in v svetu priznavan politik, ki je izredno naklonjen Slovencem. Doslej je veljalo, da ni zaupati nekaterim narodom, ki so se v zgodovini ogrebli z moralo in poštenostjo, da jim še danes, ko vstopajo v Evropo, ni verjeti, je dodal ta možak. In na koncu pridjal: Kaj se je zgodilo z vami... Jaz vem, da niste narod tatov, goljufov, barab, kot se to prikazujete...
In res. Če je bilo tiste pomladne dni oprostiti Peterletu, ko je zbiral denar in simpatije v tujini ter kot nezlikan politik kokodakal marsikaj, danes več ne gre spregledati	strankarskim
veljakom, ko kot najvišji predstavniki vlade drug drugega brcajo v mednožje ^ In se kegljajo z nasprotnikovimi glavami,	neodgovorno
z nedokazanimi obtožbami zlivajo gnojnico po nasprotniku ali tistem, ki za dobrobit naroda ni bil pripravljen odstopiti svojega stolčka novopečenim, od bogsigavedi iznenada in od nekod privlečenem grabežljivcu. Kajti, vse tako grozovito kriminalne afere, vsi ropi stoletja so vsaj do zdaj potonili v praznino milnega mehurčka: tako snovalcem kot obtoženim se ni skrivil niti las na glavi, nič kriv narod pa je dobil eno sramoto več.
in domovina tudi. Janez Sever
Z novinarske konference o krivih poteh slovenske psihiatrije
PLOHLOV! NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE, ZDRUŽENJE ZA ODPRAVO KRIVIČNIH SODO SODIŠČ, GIBANJE SAMO IN DR. RUGELJ OBTOŽUJEJO PREJŠNJO IN SEDANJO OBLAST, DA TUDI SLOVENSKA PSIHIATRIJA SLUŽI DNEVNI POUTIKI S TEM, KO OPOREČNIKE IN ŽRTVE PROGLASI ZA NEPRIŠTEVNE ALI CELO NORE PREGANJAVICA PREGANJALCEV
Neodvisni sindikati Slove- državljanov Slovenije ter danes znova uspešno operi-nije so se po besedah njiho- pesnik in filozof Vladimir ra. O učitelju, ki ga je Pravega predsednika Rastka Gajšek s sinom.	stojnik po krivem spravil na
Plohla že v prejšnjem režimu Bolj kot že znani primeri, cesto in marsičesa obtožil, lotili sistematičnega zbiranja o nekaterih je bilo slovenski s^10 v Novi dobi že obširno podatkov o krivicah, ki so jih javnosti posredovana cela P18"1- ,kot ,udl 0 orugem bili deležni delavci in vsi tisti, vrsta dokumentov, vendar žr- doktorju znanosti, ki so ga ki so si upali povzdigniti glas tev ni nihče rehabilitiral, kaj spravili na ono stran trezne-zoper oblast. Presenečeni pa- šele, da bi jim povrnil škodo 9*. zato teh grozljivih zgodb ugotavljajo, da zdajšnja ali vsaj delo, so zanimivi pri- no gre ponavljati. Iz prime-oblast in vodstvene strukture meri, ki jih rojeva nova de- rov, o katerih smo še rjeoav-z njo z nič manjšo vnemo in mokracija in lastninjenje po rio sporočali, pa je moč skle-učinki uporabljajo iste meto- slovensko. Predsednik Plohl pati, da gre za občutljivo pode kot prejšnje, ko se želijo trdi, da mnogo ljudi, ki se dročje odgovornega del®: otresti kritikov ali ljudi, ki upirajo divjemu lastninjenju ° katerem je v javnosti tudi
opozarjajo na njihove napake. Število tovrstnih krivic se je pomnožilo v zadnjih dveh, treh letih, ko bi naj zaživeli v pravni državi in popravili krivice iz prejšnjega režima.
Čeprav zaradi nevarnosti novih zlorab in pritiskov na novinarski konferenci, ki je bila pred dnevi v Petanovi sobi mariborske Astorie, sklicatelji niso novinarjem posredovali konkretnih imen in primerov, je moč po javnosti že znanih primerih sklepati, da gre za nove krivice zdajšnje oblasti.
Nor doktor znanosti
Poleg že omenjenega predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije so se tiskovne konference udeležili in primere pojasnjevali dipl. oec. Danijela Petan, nekdanja vodilna delavka mariborskega Zlatoroga in zdaj tajnica omenjenih sindikatov, dr. Janez Rugelj, ki v svojem že donkihotskem boju s slovensko psihiatrijo v prihodnjih dneh napoveduje »gladovno stavko do konca«, Vasja Majhen, predsednik Združenja za odpravo krivičnih sodb sodišč, Drago Catl iz Gibanja Samo ali državljanskih pobud ponižanih in razžaljenih
in privatizacijam, vodstva podjetij pospravijo celo v psihiatrične bolnišnice.
Med dokazovanjem je bilo poudarjano, da si je prejšnja in tudi zdajšnja oblast v nekaterih primerih uspela podrediti celo psihiatrijo. Omenjeni izjemni primeri so v resnici takšne narave, da bi jim v nasprotnem bilo težko verjeti. Denimo, primer doktorja znanosti, ki ga je vodstvo podjetja uspelo odstraniti iz tovarne, ker je bil »moteč« z nenehnim opozarjanjem na napake, tovarna je pozneje bankrotirala, delavci pa so ostali na cesti, in sicer tako, da so poklicali policijo in delavce s psihiatrije, ko je doktor znanosti spet prišel na delo v kratkih hlačah in obut v natikače. Ob tem je potrebno povedati, da se je to zgodilo sredi avgusta...
Tožbo dobila, ker je nora
Navedli so primer kirurga, ki ni bil po volji predstojnikom, zato so ga ti uspeli spraviti pred psihiatre, ki so ugotovili, da je potreben zdravljenja. K sreči se je zdravnik uprl, za kratek čas sicer res bil ob delo, vendar
zaradi cehovske zaprtosti in strahu pred njim, malo znanega. Na tiskovni konferenci so obnovili primer Danijele Petan, tajnice njihovega sindikata, ki je na sodišču po nekaj letih od Zlatoroga, nekdanjega paradnega konja v Mariboru, in od Henkel Zlatoroga iztožila svojo pravico, vendar je prizadeto vodstvo na koncu njen boj skušalo razvrednotiti z obtožbo, da gre v njenem primeru za njeno bolestno preganjavico...
Boj dr. Janeza Ruglja s slovensko psihiatrijo, ki je šla tako daleč, da je uspela dr. Ruglja izključiti celo iz Slovenskega zdravniškega društva, je prav v teh dneh znova dobil širši odmev, saj prizadeti psihiater za 16. januar napoveduje »gladovno stavko do konca«.
»Danes smo priče podlih metod nove politične mafije, ki ne izbira sredstev, ko hoče izpeljati svoj model lastninjenja in privatizacije, pri čemer kliče na pomoč uradno psihiatrijo in se ne ustraši niti fizične odstranitve tistih, ki se borijo za pravni red, pravico in pravno državo,« je bilo na-glašeno.
LucaS
KAJ VSE SMO IZVOLILI, DA BI NAS POPEUALO V EVROPO
-	GORNJESAVINJČANI SO KONČNO USPELI ODSTAVITI SVOJEGA PREDSEDNIKA VLADE - ALFRED BOŽIČ JE OSAMOSVOJITEV RAZUMEL DOBESEDNO, NAJPREJ SE JE OSAMOSVOJIL SAM Z LASTNIM PODJETJEM IN ŠELE NATO OBČINO
-	ZARADI NJEGA IN NJEGOVEGA POJMOVANJA OBLASTI JE MOZIRSKA OBČINA ŠE VEDNO BREZ ŽUPANA, OBČANI PA VSE VPREK SKREGANI SANJAJO 0 NAPREDKU, KI GA JE VIDETI PRI SOSEDIH
Danes že tudi najbolj trmasti in najvernejši na glas priznavajo, da so ogoljufani za zaupanje in vero v ljudi, ki so jih na volitvah volili. Teh razočaranj ni zaslediti samo v manjših in kadrovsko osirotelih krajih, temveč vse od metropole do zadnje vasi.
Gre za spoznanja, ki jih tako lepo razloži dr. Mencinger, nekdanji minister in pošten kritik z mislijo: »...zdajšnji oblastniki živijo v prepričanju, da bi si v kratkem času čimveč prigrabili, ker bi naj oni pred njimi štirideset let tudi samo grabili...«
Treznemu in poštenemu človeku ne gre v glavo, kaj se je to dogajalo z narodom, da je tako na vrat na nos in brezglavo hitel s predlogi imen ljudi, ki temu narodu niso nikoli ničesar dali, jim zaupal najodgovornejša in najpomembnejša vodilna mesta.
Še manj je razumljivo svetohlinsko odpuščanje in upanje, da se bo grabež ustavil, da se bodo novopečeni veljaki otrez-nili in končno zazrli v narodovo in ne samo svojo prihodnost. Kolikšna naivnost in sveta preproščina.
In tako so tudi Mozirjani doživeli najsramotnejši čas svoje zgodovine. Gornjesavinjčani, katerih poštenost je bila že pregovorna, so si za črednika postavili človeka, ki se je zaradi kriminala od njih moral že pred mnogimi leti posloviti. Nagnali so ga tudi Korošci, delavci, kamor je bil s trdo roko vsiljen za direktorja.
še takrat, ko je narasla Savinja ljudem odplaknila, občini pa priplaknila iz državne blagajne milijone pomoči, ki je bila z občinsko vlado po svoje odmerjena in je zato dodobra sprla živelj ob Savinji in Dreti, se Gornjesavinjčani niso streznili. Gospod predsednik mozirske vlade, Alfred Božič, je vsem v brk po svoje krmaril in trmaril, razklal občinske poslanske klopi, v skupščino vtihotapil strankarsko politiko in z njo odplaknil župana, ki je s pametnim delom občine izgorel v trdobučni strankarski zaplankanosti.
Šele zdaj, ko so drugi v svoja občinska jadra že zdavnaj zajeli nov veter mlade države in njene naravnanosti, so z matematičnimi izračuni in na osnovi dokazano ponarejenih predsednikovih podpisov prizadeti dokazali, da sodi njihov prvi mož med revnostne goljufe in je pripravljen za nekaj piškavih tisočakov prodati ne samo sebe, temveč celo ime svojih otrok, kaj šele občine. Prav neverjetno pa je, da tudi to ni bilo dovolj, da bi z nezaupnico odstavili predsednika vlade. Iz oportunističnih razlogov so se pri glasovanju vzdržali ali se glasovanju o zaupnici celo z odhodom izmaknili.
Mozirska skupščina in tamkajšnja strankarska scena se namreč v ničemer več ne razlikuje od vsedržavne. Tudi ona ima isti skupni imenovalec: neusmiljen boj za oblast pa četudi vse vrag vzame...
Adriano Ferrari
STROKOVNJAKI IN NEKDANJI BORCI OPOZARJAJO, DA POLITIKA NE SODI V VOJSKO IN POUČIJO - ČIGAVA JE IN KOUKŠNE PRISTOJNOSTI IMA VOJAŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA - SLOVENCI NE POTREBUJEMO MORNARICE S KRIŽARKO IN LETAL, KI SE NA OBMOČJU DRŽAVE NITI OBRNITI NE BI MOGLA - KDO BO USTAVIL JANŠO?
Tribune Pot v varno Slovenijo povsod po državi pritegnejo velikoštevilo poslušalcev
Združena lista organizira po Sloveniji svojevrstne tribune otem, kakšno obrambo mlada država potrebuje. Pod naslovom Pot vvarno Slovenijo strokovnjaki policije in za vojaške zadeve ternekda-nji borci pred sprejetjem zakona o obrambi inobramb-no-varnostni zasnovi v slovenskem parlamentu pojas-njujejostrokovne vidike tega vprašanja.
Prva značilnost treh dosedanjih tribun je v izrednem zanimanjuobčinstva in odmevnosti v širši javnosti. Kaže, da je odgovor zato iskati v jedrnatem komentarju Rudolfa Hribernika-Svaruna, »daje puško vedno treba držati na kratki vrvi,« s čimer je duhovitoizrazil nevarnost, da se puška (vojska) ne bi obrnila protilastnemu narodu.
Prav to nevarnost pa je bilo čutiti v podtekstu tribun, saj soMateja Kožuh - Novakova, Janez Slapar, Pavle Čelik, mag. AndrejAnžič in nekdanji generali ali heroji, ki sodelujejo in vodijote tribune, z odkritim kritičnim očesom med vrsticami opo-zarjaliprav na to.
Gre za to, da obrambno ministrstvo z ministrom Janezom Janšo načelu slovensko vojsko vse 'bolj odmika od vladne kontrole inparla-menta, da podvajamo nekatere službe, da v policijske vrstevstopa na široko politika namesto strokovnosti in da popredloženi zamisli vojaška obveščevalna služba
dobi večjepristojnosti od policijskih, kar v navadnem jeziku pomeni, dalahko pripadnik te službe brez vednosti in dovoljenj sodnihoblasti vstopi v sleherno stanovanje in pograbi za ovratnikkatere-gakoli državljana, ki agentu ali gospodu ministru nipo-godu...
Ta strah nad povzpetjem Janševega ministrstva nad državo nipovsem odveč, kaj šele izvit iz trte, če samo površno spremljamokadrovske in druge premike v vojski, obnašanje samega ministra-,ki si je omislil za obveščevalno službo tolikšne pristojnosti,kot jih imajo samo še v nekaterih arabskih in afriških državah.Namreč, da bo sam izbiral, zaposloval, nagrajeval, odlikoval inodpuš-čal te agente... Vse o§talo, da ne priznava predsednikadr-žave za vrhovnega poveljnika, da opremlja, troši in po-trebujevsako leto več denarja, je že uspel. Zato ni odveč ciničnaugotovitev z Obale, da bi za našo »mornarico«, glede na to, danimamo nikjer izhoda v mednarodne vode, bilo najbolje kupitikrižarko, saj bi že ob zagonu motorja zaplula v italijanske vodein bila tam zadržana ter vzdrževana, ob izplutju iz italijan-skihpa bi zaplula v hrvaške vode, kjer bi se postopek ponovil, s tempa bi vzdrževanje prevalili sosedom...
Janez Sever Sliki LucaS
General Janez Slapar je zamišljen
V	KRANJU RAZGLAŠENE SODRE TATOVOM OROŽJA IZ VOJAŠNICE
-	PETNAJST RAZPRAVNIH DNI NATEZANJ IN VEČ MESECEV TRAJAJOČA PREISKAVA
-	SKORAJ ŠTIRIDESET PRIČ IN 300 STRANI ZAPISNIKA
-	PROCES JE DRŽAVO DOSLEJ VELJAL SKORAJ DESETKRAT VEČ, KOT JE RILO VREDNO UKRADENO OROŽJE - VSI OBSOUENI SO TAKOJ NAPOVEDALI PRITOŽBE
-	ZGODBE KOT
V	ZNANSTVENI FANTASTIKI
ISI>C/3
Sodnik Anton Šubic je v Kranju zaključil prvo dejanje nadaljevanke kranjske orožarske zgodbe. 37-letni Andrija Vešan je dobil 5 let,
32-	letni Milan Kopše 4 leta in
9	mesecev, 39-letni Jovan Cr-njanski in 36-letni Srečko Pergar po 3 leta in 3 mesece,
33-	letni Sašo Kokalj 3 leta in
10	mesecev, 35-letni Aleksander Roš pa leto dni zapora, če v prihodnjih petih letih ne bo storil kakšnega kaznivega dejanja.
Vsi razen Roša morajo gorenjskim teritorialcem povrniti škodo v višini 348.191,20 tolarja in pripadajoče zamudne obresti, vojska pa bo po pravdni poti skušala iztožiti še razliko do poltretjega milijona tolarjev.
Prepevajoča orožarna
Gorenjska orožarska zgodba se je začela zelo poetično, da ne rečemo - blagozvočno. Neki možak je neki dan po svoje trobental in kalil javni red in mir, ko ga je mož postave malo podrobneje potipal, je ugotovil, da gre v resnici za pravo prepevajočo - orožarno. Možak je bil tako ovešen z najrazličnejšim arzenalom, da so roki pravice izstopile oči.
Pozneje so ugotovili, da so nadebudni brambovci, med preiskavo in sojenjem so si v zagovor na prša pripenjali lovorjeve vence različnih barv in oznak ter zaslug pri opravljanju dela in nalog za vojaško obveščevalno službo VOMO, orožje nosili kar iz skladišča TO v kranjski vojašnici. Izraz kraja ali tatvina ni povsem na mestu, ker so
vrata hangarja s številko osem odklepali z originalnim ključem in po potrebi shranili zdaj enega, zdaj več kalaš-nikov z naboji. Vsega komaj 20 kalašnikov in 300 nabojev. Za toliko bi naj sodišču preiskovalni organi poskrbeli neizpodbitnih dokazov.
Teh, neizpodbitnih dokazov, v tej orožarski zgodbi, ki je dodobra namučila vsaj petčlanski sodni senat, pa je po brezštevilnih pravljicah, ki so jih akterji deklamirali, pozabljali in spreminjali, bore malo. Komaj toliko, kot jih je sodni senat upošteval za razsodbo.
Izrečene kazni so že med utrujenimi spremljevalci te odmevne orožarske afere na Gorenjskem nemudoma dvignile temperaturo. Takoj so pobrskali za podatki iz Slivnice pri Mariboru, kjer je minister Janša lastnoročno odkril več kot sto ton za Bosance uskladiščenega najrazličnejšega orožja in kot je znano, do danes še ni bilo izrečene nobene sodbe, roka pravice pa sega samo po neodgovornih skladiščnikih na letališču...
Zato je izbranim zagovornikom, med njimi gre za sloveča odvetniška imena, ob izrečenih sodbah zastal dih, takoj zatem pa so napovedali pritožbe. Enako je bilo slišati tudi med tožilci, ki pa so bili mnenja, da je sodni senat upošteval premalo dokazov. Tako je na dlani, da se je v Kranju končalo le prvo dejanje, drugo bo po vsej verjetnosti odigrano v Ljubljani, da bi se zadnje znova odigralo v Kranju.
- vib
koroški
radio
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO
KONEC MINULEGA TEDNA JE BIL
V	ZNAMENJU DVEH VELIKIH OBLETNIC - DRAŽGOŠKA BITKA JANUARJA 1942 JE BILA EDEN NAJVEČJIH VOJAŠKIH DOGODKOV
V	EVROPSKEM ODPORNIŠKEM GIBANJU - V SOBOTO JE BILA V MARIBORU SLOVESNOST OB PETDESETLETNICI ZIDANŠKOVE BRIGADE, USTANOVLJENE 8. JANUARJA 1944
o
Vojna je največje zlo, ki ga lahko spočne in dopusti človeški razum.
Kljub takemu spoznanju pa je nastal v Sloveniji vseljudski odpor proti okupatorju. Posebno v izredno težkih razmerah na Štajerskem. In prav to je pogojevalo formiranje čet, bataljonov, odredov, brigad dveh operativnih con in dveh močnih korpusov, sestavljenih iz divizij v Sloveniji.
Prav Štajerska in Gorenjska je bila pod najokrutnejši-mi metodami nemških okupacijskih sil, ki si je z vsemi nečloveškimi metodami prizadevala čimprej izpolniti Hitlerjev ukaz: NAPRAVITE Ml TO DEŽELO NEMŠKO.
Ta cilj so hoteli doseči z množičnim izganjanjem Slovencev posebno intelektualcev ter ostalih, kateri so se že v stari Jugoslaviji borili proti nemčurstvu. Vse ostalo prebivalstvo pa so hoteli intenzivno ponemčiti.
ukradel preko 600 otrok in jih poslal za posvojitev v nemške družine in lagerje.
Prav prednja aktivnost nemških sil je v samoobrambnem sistemu slovenskega naroda narekovala formiranje še novih čet, bataljonov, odredov. In na Štajerskem močno Šlandrovo brigado s 4. bataljoni preko
1.000	odlično oboroženih partizanov, iz katere se je izšolalo veliko političnega in komandnega kadra.
štab IV. operativne cone je v nasprotju z načrti glavnega štaba, ki je za štajersko predvidel večje število operativnih in gibljivih bataljonov z dobro oborožitvijo in s približno 200 do 300 ljudi, vizionarsko načrtoval formiranje še ene brigade.
8. januarja je kljub nasprotovanju glavnega štaba Slovenije na dan tragedije Pohorskega bataljona pri Sv. Primožu iz Pohorskega odreda in Kozjanskega bataljona
je na lastno pest napadla Gornji grad, zlomila odpor nemškega vojaštva in ga dokončno tudi osvobodila.
Gornjesavinjska dolina je bila osvobojena (razen Mozirja, katerega je osvobodila Šlandorva brigada) tudi po zaslugi Pohorske brigade, ki je branila vse prihode iz celjske strani ter poskusa nemških enot preko Dobrovelj.
V končnih borbah 1945 se je prebila preko Celja, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice do Maribora in naprej pri osvobajanju Slovenske Koroške v Avstriji. Le z visoko moralo so borci prenesli nadčloveške napore.
Vsako leto se borci XI. SNOUB Miloša Zidanška zberemo 8. januarja razmišljajoč o padlem Pohorskem bataljonu in novo nastali XI. SNOUB Miloša Zidanška. Pohorski, ki je prehodila to veliko težko pot, ki jo skušajo nekateri v Zadnjem času tudi v svoji nemoči zamegliti.
Od 7. do 10. junija 1941 so formiral novo, XI. brigado Zgodovinska dejstva nas izgnali v Srbijo 7.200 oseb, Milana Zidanška - Pohorsko postavljajo v red protifaši-do 27 septembra 9.800 na brigado.	stične koalicije in ponosno
Hrvaško, do 30. junija 1942 Pohorska brigada se je stojimo v vrsti slovenskih pa še 37.000 v Nemčijo kot proslavila pri preboju na Savi partizanskih enot, ki so suženjsko delovno silo. na Dolenjsko, kjer je v sesta- s svojo težo pripomogle
Čeprav prav zaradi hitrega vi VII. korpusa v neprestanih k dokončnemu zlomu in uni-organiziranja zalednih in borbah izvojevala veliko čenju fašističnih sil v Evropo, operativnih partizanskih uspehov. Posebno slavno Težko prehojene poti od enot niso mogli uresničiti pot pa je prehodila po Štajer- ustanovitve brigade do da-svojih načrtov, je bilo v preg- skem, kjer je s šlandrovo bri- nes smo se slovesno spom-nanstvu okrog 80.000 ljudi, gado osvobodila Zg. Savinj- nili na proslavi v Mariboru. Okupator je storil tudi enega sko dolino. Močne nemške največjih zločinov, ko je slo- postojanke in garnizoni so Stane Kokalj-Janez venskim materam iz naročja padali. Zidanškova brigada foto: LucaS
ZAKAJ JE MORAL UMRETI ROBERT LEBAN - SMRT NA NOVEGA LETA DAN
-	POLICIJA POHITEU
S SUMOM NA MAMILA - FANT PA JE BIL HUD SLADKORNI BOLNIK
-	ZAKAJ 0 TEM NI NIHČE OBVESTIL STARŠEV
-	NESREČNA MATI SE ČUDI VOJAŠKIM STAREŠINAM IN ZDRAVNIKOM
še ne dvajsetletni Robert Leban iz Pirana je lani odšel služit domovini. Vojaško suknjo je oblekel v bližnji Postojni. Po uku vojaške abecede je bil premeščen v Vipavo. Ob zdravniškem pregledu pa so zdravniki v Robertovi krvi odkrili izjemno količino sladkorja in ugotovili, da sicer navidezno povsem zdrav mladenič boleha za hudo ,obliko sladkorne bolezni.
Vojaške oblasti so ga poslale na preiskave v šempetr-sko bolnišnico, kjer so specialisti potrdili, da 19-letni Robert Leban, doma iz Pirana,
v resnici boleha za sladkorno boleznijo. Nesrečnega Roberta so zadržali na zdravljenju, pred novoletnimi prazniki pa je zdravnike preprosil, da ga za praznike spustijo domov.
Zdravniki so ustregli mladeničevi želji, ga opremili z injekcijami in zdravili ter za praznike pustili domov. Na novega leta dan je prišel k Robertu na obisk prijatelj. Ko ga je hotel zbuditi, njegova mati je povedala, da je za njimi burna noč in da Robert spi, je ugotovil, da je Robert mrtev...
Policija je po pregledu mladeničeve sobe in zbiranju podatkov prišla do prepričanja, da je smrt pripisati nesrečnim okoliščinam, pijači in mamilom...
Preiskovalni sodnik je odredil preiskavo, v kateri je bilo odkrito, da si je mladenič moral dvakrat dnevno vbrizgati zdravila, v njegovi krvi pa so odkrili komaj 0,22 promila alkohola, da torej sploh ne gre za mamila in alkohol, kot je policija posredovala javnosti.
Zvonka Leban, nesrečna mati, zameri vojaškim oblastem, da v vsem času ni nje nihče obvestil, kako je s sinom, in zdravstvenemu osebju bolnišnice, da je ni obvestilo o sinovem zdravstvenem stanju, oziroma ji svetovalo, kako mu naj pomaga. Tako sta namesto veselja in sreče bila materi odmerjena žalost in nesrečnemu fantu smrt.
-zv
PETER JE POBEGNIL IZ CELJSKIH ZAPOROV, DA BI S PAJDAŠEM DELOVNO
PROSLAVIL PRIHOD NOVEGA LETA
-	V DOBOVCU NAD TRBOVLJAMI STA OROPALA STARCA, S ŠESTDESETIMI TISOČAKI PA SE PODALA V ZAGREB
-	PO
PRAZNOVANJU STA SE PRAZNIH ŽEPOV VRNILA POLICIJI V NAROČJE
V nedeljski večer je potrka- ber, za Roberta M. Dokaj lo na vrata osamljene hiše znana, čeprav šele devet-v Dobovcu nad Trbovljami, najstletna nepridiprava iz V hiši sta živela 67-letni Vik- okolice Litije, tor in tri leta starejša sestra Roberto, tisti, ki je v kuhi-Justina. Nič hudega sluteč se nji pazil na nesrečni žrtvi, je je k durim odpravila Justina, med stražarjenjem odkril da bi pozdravila prazničnega plen - tisočaka, ki sta ga prišleka. Ker Justine z go- starca imela predvidenega stom ni bilo v izbo, od predd- za morebitne kolednike ali verja pa je bilo slišati ropot, nakup, se je k vratom odpravil še Peter je bil temeljitejši. Ko Viktor.	je obupano iskal denar in že
»Kar ostrmel sem, ko sem skoraj razmetal vse po hiši, zagledal postavo, ki ni imela je odkril 59 tisočakov. Po obraza,« je pozneje pripove- krajšem posvetu sta se s ple-doval nesrečni možak. »Na- nom zadovoljila. Za sabo sta mesto obraza je bilo nekaj zaklenila vrata, ključ pa za-temnega z luknjami, skozi brisala po gmajni, katere so žarele oči...«
S toporiičem po starki in starcu
Pozno ponoči je bila policijska postaja v Trbovljah obveščena, da je malo naprej od Dobovca, v zaselku Župa prišlo do grobega roparskega napada. Dva neznana moška, ki sta imela čez glavo potegnjena pletena rokava, sta s toporiščem od sekire
Razkošje v Zagrebu
Čeprav so policaji bili prepričani, da so na pravi poti, osumljencev ni bilo nikjer zaslediti. Po temeljiti preiskavi so odkrili le, da sta si od naporne hoje v hrib malo oddahnila v bližnji baraki in se pritajila do jutra.
Medtem ko so policisti in kriminalisti prečesavali okolico in zbirali podatke, sta se
pobila brata in sestro, ju zve- Peter in Roberto že predajala zala ter nato odnesla šestde- pravcati nakupovalni mrzlici set tisočakov.	v Zagrebu. Za naropane to-
»Nisem še dodobra dojel, larje sta dobila polne žepe zakaj gre, ko me je eden hrvaškega denarja, vendar si mahnil po glavi, da sem videl tudi z njim nista mogla pri-vse zvezde. Potem sem ugo- voščiti zamišljenega razkoš-tovil, da sta dva, da sta mene ja, saj jima je po nakupu ne-in sestro zvlekla v kuhinjo in kaj oblačil ostalo komaj toli-privezala. Eden je pazil na ko denarja, da sta se dodo-naju, drugi pa je brskal po bra nabasala s pijačo in jeda-hiši...«	čo, kupila karto za vlak...
Policija je kmalu povezala Njuno presenečenje je bilo vse konce in upravičeno po- neizmerno, ko sta za silo posumila, da gre za »stara tešena in na novo prepleska-znanca«. Da je eden po vsej na pripotovala nazaj v doma-verjetnosti Peter T., ki je ma- či kraj ter navzlic opreznosti lo pred koncem leta pobrisal in novim načrtom izstopila iz celjskega zapora, in naj- v naročje policiji, verjetneje za podoben kali- -e*
<'*XWX\W\\X\\\W\X\\V\NXWXWXX\XW\XVXNW\\\\\X\\\\XW\W\\\\\\\\\\\\\i<
IRMA KLAJNŠEK IZ ŠKOFJE VASI PRI CELJU JE INVALID I. KATEGORIJE, IMA MULIIPLO SKLEROZO IN PADAVICO TER JE ŽE PET LET NEPREMIČNA - 00 SEPTEMRRA LANSKEGA LETA ŽIVI NJENA TRIČLANSKA DRUŽINA SREZ SOCIALNE PODPORE, Z MOŽEVO PLAČO, KI ZNAŠA PETINTRIDESET TISOČAKOV STISNJENA Z DRUŽINO V ENO SAMO SODO, KI JE HKRATI TUDI VES NJEN	SVET
-	KLAJNŠKOV! SO DOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE PREŽIVELI S ŠTIRI TISOČ TOLARJI
-	KAKO DRŽAVA SKRSI ZA INVALIDE?
PRAVICA DO ŽIVLJENJA
»Komisija je odločila, da Irma ni upravičena do socialne pomoči, da ni upravičena do invalidske pokojnine, do ničesar. Ali ima še sploh pravico živeti?! se sprašuje njen mož Slavko, ki je ob gorah zavrnjenih prošenj za pomoč na robu preživetja in obupa. Irma in Slavko Klajnšek ter njun enajstletni sin Slavko živijo v eni sami sobici s prostornino petindvajset kvadratnih metrov, iz meseca v mesec pa se skozi revščino prebijajo z eno samo plačo, ki znaša borih petintridesetih tisočakov. Irma boluje za multiplo sklerozo in padavico in je invalid I. kategorije ter je domala popolnoma nepremična, zato za vsako, še tako drobno opravilo potrebuje pomoč in posebno nego drugih. Za zdravega človeka povsem nepomemben napor, vzdigniti skodelico čaja, je za Irmo nepremagljiva ovira.
Irmo vsako jutro obišče negovalka, ki jo umije, vendar ne more ostati z njo do popoldneva, ko se mož vrne iz službe. Tako je Irma čez dopoldneve prepuščena sama sebi. Ob njej je le še betežna tašča, ki hodi s pomočjo bergel. Trikrat na teden Klajnškove obišče dekle, ki pomije po tleh in jim pomaga pri drugih hišnih opravilih. »Včasih, ko je Irma še dobivala štiri tisoč petsto tolarjev na mesec, smo si lahko privoščili, da jo je dopoldne obiskovala kakšna soseda. Ko so ji konec avgusta ukinili pomoč, je bilo tega konec. Zgodilo se je že, da je padla
poslali na občino, pa so jo zavrnili. Zdaj so mi od plače odtrgali davek in obresti, tako da smo Božič in Novo leto dočakali s štiri tisoč tolarji.!
Slavko potegne iz predala v majhni in skromno opremljeni, a vendar čisti sobici na dan goro prošenj, odločb, izvedenskih mnenj in drugih papirjev, ki govorijo sicer v slovenskem, a vendar težko razumljivem jeziku. Jeziku, ki pravi, da Irma nima pravice do invalidske pokojnine, ker je bila samo gospodinja in ni bila zaposlena. V jeziku, ki določa, da tista družina, ki s skupnimi dohodki presega cenzus, nima pravice do socialne pomoči. Ta znaša
13.000	SIT za odraslo osebo in 8.500 SIT za otroka. Kar pri Klajnškovih znaša 34.500 SIT. Dovolj za preživetje tričlanske družine z nepremičnim invalidom I. kategorije?
Na Centru za socialno delo v Celju povedo, da jim v takšnih primerih zakon zveže roke. Brane But, direktor Centra, pravi: »Če bi ravnali drugače, bi kršili zakon. Zato v takšnih primerih poskušamo pomagati s pomočjo preko javnih del. To pa je zopet povezano z denarjem. Tako lahko v večini primerov dekleta pomagajo le nekajkrat na teden, ne pa ves čas, kar bi nedvomno rešilo stiske mnogih. Glavni problem je v tem, da zakon dopušča le dve izbiri: denarno pomoč ali pa odhod v dom za nego onemoglih oseb. Če oseba ne izpolnjuje vstopnih pogojev za denarno pomoč, je na
na tla, in je tako ležala, dokler ni kdo slučajno prišel na obisk. Lahko bi padla in si zlomila vrat pa ne bi nihče vedel,! pripoveduje Slavko Klajnšek, ki ima težave tudi s svojo materjo in brati; saj mu ne dovolijo zidati na družinski parceli. Kot pravi, bi lokacijsko in gradbeno dovoljenje že dobil, gradbeni material bi se dalo kupiti na kredit pa bi počasi šlo. Toda usoda se je zarotila proti njim. Tako je njihova sobica tudi edini prostor v hiši, ki ga smejo uporabljati. V poročilu dr. Roze Kovač izpred enega leta med drugim piše: »... Ob jutrih, ko negovalka umiva bolnico, čaka pacientkin 10-letni sin v nezakurjeni veži.!
Da bo mera polna, je iz Uprave za prihodke oziroma sodišča prišel odlok o rubežu, ker Slavko ni plačal davka na dohodnino za leto 1991. »Nisem imel od kod,! pravi, »trinajst tisoč je več kot tretjina moje plače. Ker sem šofer, je v poletnih mesecih zaradi vročinskega dodatka plača nekoliko višja. Zaradi tega so mi tudi obračunali višji davek. Zdaj pa so plače zmeraj slabše, saj veste, kakšni časi so. Takrat sem imel višjo plačo kot zdaj, zato nisem mogel plačati davka. Dal sem prošnjo na davčno upravo, da bi mi davek oprostili. Oni so prošnjo
ta način odrezana tudi od ostalih dodatkov. Če bi lahko izvajali nekakšno vmesno pot med tema rešitvama, bi prav gotovo pomagali marsikomu, ki se znajde v tako brezizhodnem položaju. Nihče namreč ne bi želel iti v dom, če bi lahko kakorkoli ostal doma. Če bi del sredstev namenjenih za nego v tovrstnih institucijah lahko v takšnih primerih namenili za nego na domu, bi dobili dvojni učinek: najprej humani in nato še racionalni, saj bi bilo to ceneje, torej bi lahko pomagali več ljudem.!
Problem je torej v zakonu. Ki dopušča, da ljudje živijo človeka nevredno življenje. »Ko bi vsaj dobil kakšne olajšave pri nakupu rjuh in drugih stvari, ki jih potrebujemo za nego moje žene. V bolnici jim ni treba plačati prometnega davka na takšne stvari, jaz pa ga moram,! tarna Slavko, »in kako naj pazim na njo, če pa moram zjutraj v službo. Od česa bi živeli, če bi pustil službo? Lansko leto je niso pustili v toplice, ker da je bila že prejšnje leto. Kolikor vem, so bolniki z multiplo sklerozo upravičeni do zdravljenja v toplicah enkrat na leto. Pa koliko je še tega, kar se nam dogaja! Do zdaj smo še nekako zvozili, kaj bo jutri, ne vem več.!
Vasja Ocvirk Foto LucaS
ZARADI PRETEPA DOMAČINOV S CELJANI NA ROGLI JE MLAD ŠPORTNIK OB KARIERO - V »SVETOVNO ZNANEM« ŠPORTNEM SREDIŠČU BI
V	HOTELU POŠKODOVANEC SKORAJ IZKRVAVEL
V	BRATOVEM NAROČJU, KER NI BILO ZDRAVNIŠKE POMOČI - BEG PRED
VROČEKRVNIMI DOMAČINI SKOZI OKNO IZ ZAKLENJENEGA HOTELA BI SE
KONČAL
- POHORCI IMAJO »POLN KUFER« CELJANOV
Konstantin Kuzmin-Koka iz Celja se je od malega ukvarjal z raznimi športi. Od začetka je bilo to smučanje, nato se je resneje posvetil veslanju, in sicer v kajaku in kanuju na divjih vodah. Tu je dosegel nekaj zavidljivih rezultatov, med drugim drugo mesto na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Bihaču v dvosedu Ivačič-Kuzmin. Veslanje je zaradi poškodbe opustil in pričel kolesariti. Najprej na cestnih dirkah, nato z gorskim kolesom. Je tudi ustanovitelj športnega kluba MTB CLUB. Bil je član Slovenske državne reprezentance, nastopil je na evropskem prvenstvu v Avstriji.
Pretep na Rogli
V medijih je bilo zaslediti veliko najrazličnejših informacij o pretepu na Rogli. Osmega decembra lani se je 26-letni Koka s tremi prijatelji okrog 18.00 ure odpravil na
sem slišal, da diskoteka takrat še ni imela obratovalnega dovoljenja in sploh ne bi smela poslovati.«
Kako se je položaj razvijal naprej?
»Pribežal sem do recepcije in hotel zbežati iz hotela, vendar so bila vhodna vrata zaklenjena. Zato sem bežal v smeri telovadnice, ko pa sem pritekel do vhoda v Medico center, sem naletel na zaklenjena vrata v telovadnico, pa tudi izhodna vrata iz hotela so bila zaklenjena. V paniki sem hotel zbežati skozi okno. S pestjo sem razbil šipo, da bi se rešil iz pasti, kajti tu mi ne bi mogel nihče pomagati, kaj šele rešiti pred razbesnelimi domačini. Toda po šipi sem v paničnem strahu udaril tako nespretno, da so se mi ostri deli zarili v nadlaket. Kri je kar lila iz roke in ko zasledovalcev ni bilo več, sem se odpravil v recepcijo.«
V cilju na Evropskem prvenstvu
Hotel brez
medicinskega osebja — prva pomoč s priročnimi sredstvi
V recepciji so vam nudili prvo pomoč.
»Tam ni bilo nikogar. Končno sem priklical brata, ki je ugotovil, da v hotelu ni nobenega zdravnika, zato mi je ob pomoči nekega uslužbenca skušal ustaviti krvavitev. Toda pri roki ni bilo ničesar za prvo pomoč, kompre-sijsko obvezo sta naredila kar iz prta in obešalnika. Danes se sprašujem, ali v Planji nimajo niti omarice za prvo pomoč, če že nimajo zdravnika ali vsaj bolničarja, kot je to v navadi v vseh smučarskih središčih.«
Kako ste prišli v celjsko bolnišnico?
»Ker ni bilo reševalnega vozila, me je v Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah z avtomobilom odpeljal brat, od tam pa so me spravili v celjsko bolnišnico. Neki uslužbenec, mislim, da je bil direktor hotela, je bratu celo rekel, naj me tako hudo krvavečega raje ne vozi in naj počaka na reševalce. Na mojo srečo ga brat ni poslušal, kajti ko so me pripeljali v Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah, je bil rešilni
Pohorje, da bi bratu Alekse-ju-Aliju, ki je član demonstra-torske vrste, predal neke športne rekvizite. Čez uro se je sestal z bratom v koči na Pesku. Po krajšem sestanku so se okrog 21.00 ure odpravili v hotel Planja na Rogli, kjer so jih čakali preostali sodelavci, demonstratorji. Brata se je namenil čakati ob recepciji, ker pa se je sestanek zavlekel, se je odločil pokukati v klet, v pravkar odprt diskač. Nevede je vstopil v pravi osir, kajti komaj se je uspel dotakniti točilne mize, se je začel pretep, ki je daleč naokoli znan kot reden prispevek domače folklore. Še preden se je zavedel kako in kaj, je že dobil nekaj gorkih.
»Znašel sem se sredi pretepa, množičnega pretepa, kjer je letelo vse povprek. Končno mi je z nekaj buškami uspelo pobegniti. Kasneje sem se vrnil, da bi poizvedel, zakaj sem bil tepen. Toda komaj sem vstopil v diskoteko, so me znova napadli. Razumljiveje, da sem jo ucvrl. Ko sem se ozrl, sem ugotovil, da mi sledita dva neznana moška.«
Kaj pa redarji v diskoteki?
»Ko se je pretep pričel in dokler je trajal, tam ni bilo nikogar, ki bi posredoval. Ponuja se mi več odgovorov: ali redarjev sploh nimajo ali niso hoteli posredovati ali pa so se preprosto bali. Pozneje
avto še tam na dvorišču. Dejansko se lahko za to, da sem ostal živ, zahvalim samo bratu in seveda tistemu uslužbencu, ki sta mi nudila laično prvo pomoč, ter hitremu transportu v dolino, saj so mi v bolnišnici s transfuzijo dali kar liter krvi.«
Baje ste pri odhodu Iz hotela razbili vhodna vrata.
»Res je. Zaradi velike izgube krvi nisem mogel več sam hoditi, zato me je brat vzel v naročje in me hotel odnesti v svoj avto. Toda vhodna vrata so bila zaprta. Skušal sem jih odpreti z nogo. Zaradi tega, deloma pa tudi iz jeze, ker nihče ni več hotel pomagati, sem verjetno premočno sunil vrata.«
Pravijo, da ste izzivali.
»Nikogar nisem izzival. Nisem pa edini, ki jih je skupil na Rogli. Mnogih primerov niso prijavili na policiji, vendar je splošno znano, da nekateri domačini pogosto kažejo nestrpnost in javno izražajo, da imajo »poln kufer« Celjanov. Jaz sem pač nevede vstopil v sršenje gnezdo, kjer se je teplo vsepočez. Koga bi naj izzival? Mar tisto žensko, ki je udrihala s stolom povprek in je tudi policistom znana po pretepih?«
Utrpeli ste hude poškodbe.
»Prerezani so bili biceps, arterija in žile ter trije živci na prednji strani desne nadlakti. V bolnišnici sem bil 20 dni, opravili so mi dve zahtevni
operaciji, zdaj vsak dan hodim na fizioterapijo z diadi-namiko in razgibavanje.«
Ste profesionalni kolesar. Niste zaposleni, živite od nagrad s tekmovanj in prispevkov sponzorjev.
»Tako je. Sem kolesar z licenco in ker ne tekmujem, tudi ne morem izpolnjevati pogodbenih obveznosti do sponzorjev. Moji sponzorji so Rosando Prevolnik, Peter Thaler, Kovinska galanterija Cigale iz Nazarij, športni trgovini Aristo iz Celja in Energija iz Ljubljane, Primož Čerin in Topfit Fitness. Upam, da mi ne bodo obrnili hrbta.«
Uničene športne sanje
Kakšne načrte ste imeli?
»Že v drugi polovici prejšnje sezone sem se začel ukvarjati s pripravami na letošnjo sezono, ko bi tekmoval za Slovenski in Evropski pokal, cilj pa mi je bila udeležba na Svetovnem prvenstvu in tekmah Svetovnega pokala v prihodnjem letu ter v letu 1996 udeležba na Olimpijskih igrah, kjer bo gorsko kolesarjenje po vsej verjetnosti že priznana olimpijska disciplina. Letos na Ol v Atlanti bo promocijsko tekmovanje v tej disciplini.«
Zaradi poškodbe so se vam načrti podrli.
»Seveda, poškodba je takšna, da me je potisnila vsaj za tri leta nazaj, torej na začetek...«
Mitja Ocvirk
BAB Y BUM d.o.o.
KREKOV TRG 4 (HOTEL EVROPA)
*
*
*
»
*
*
»
*
*
*
*
*
*
»
»
»
*
*
*
a
»
*
*
l
*
*
l
*
*
i
DODA
isce
AKVIZITERJE
Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju
e*****-************************

MARINE! JE NAZIV TRŽNO
-	INFORMACIJSKE MREŽE, KI PREDSTAVLJA NOVOST V SLOVENSKEM PROSTORU - DNEVNA INFORMACIJSKA SLUŽBA NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 083/ 441-441 RREZPLAČNO POSREDUJE VSE INFORMACIJE O IZDELKIH IN STORITVAH
-	KJE, KAJ, KDAJ, PO KOLIKŠNI CENI IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA - ZARADI MARINETA SE MUŠNO IN NADLEŽNO POIZVEDOVANJE PO TRGOVINAH UMIKA
V ZGODOVINO
Se vam je že kdaj pripetilo, da ste dneve in tedne v trgovinah brezuspešno iskali nek izdelek, na koncu pa izvedeli, da so ga imeli v špeceriji v sosedstvu? Ali pa ste hoteli kupiti določen izdelek bele tehnike ali Hi-Fi naprave, pa ste za spraševanje po trgovinah porabili več časa in živcev, kot če bi si ga sestavili sami? Ste kdaj izgubili živce iščoč vodovodarja ali mizarja? Potrošnikovih morastih sanj je konec - prišel je Ma-rinet, informacijska mreža, ki med tednom od 8. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 11. ure preko telefona brezplačno posreduje informacije o vseh izdelkih in storitvah na slovenskem trgu.
Uporabniku, ki pokliče telefonsko številko 063/441 441, uslužbenci Marineta posredujejo informacije in odgovarjajo na vprašanja: kaj kdo prodaja, kje, in pod kakšnimi pogoji. Informacije posredujejo nevtralno, torej enakovredno, s čimer je zaščiten najprej potrošnik, ki se tudi potem sam odloči za njega najbolj ugoden nakup. Marinet torej ni EPP ali telefonska prodaja, temveč servis za pomoč pri nakupovanju. Glavni orodji Marineta sta telefon in računalnik, ki z bazo podatkov omogoča kar najhitrejše posredovanje informacij. Zelene informacije posredujejo takoj, če pa iskanega podatka ni v bazi, ga najdejo in porabnika pozneje obvestijo. Marinet je vseslovenska informacijska mreža, kar pomeni, da lahko na primer izveste tudi podatke za nakup določenega blaga v Portorožu ali Lendavi. Marinet prihrani potrošniku čas, nudi mu udobje in varčnejši ter kvalitetnejši nakup. Oglaševalci v Marinetu so vsa podjetja in obrtniki, ki karkoli nudijo ali prodajajo. Takšno oglaševanje je cenejše od klasičnega, po izkušnjah sodeč pa se dosega največji učinek v kombinaciji obeh. Marinet torej predstavlja učinkovito in prožno po-
vezavo med potrošnikom in prodajalcem.
Prvi v Sloveniji
Marinet je v Sloveniji popolna novost, čeprav so tržne informacijske mreže drugod po svetu že udomačene,
Marinet
Market Information Net
I	—>
Trženjsko informacijska mreža daje brezplačne telefonske informacije o izdelkih in storitvah. Pokličite 063/ 441-441. Odslej tudi podatki o prodajnih mestih Nove dobe. 441-441 Mi zbiramo, Vi izberete 441-441
še najbolj pa v Ameriki. Mrežo z nazivom Marinet sta Sloveniji, točneje v Celju, ustanovila dr. Borut Jereb in Marjan Osole, nekdanji direktor podjetja Unior. Borut Jereb je doktor računalniških znanosti in je posebej za to podjetje ustvaril bazo podatkov, ki omogoča učinkovit in hiter dostop do vseh želenih
podatkov. V pogovoru z njim smo izvedeli princip delovanja Marineta.
»Naša naloga se začne, ko dobi operater generično obliko želenega izdelka, torej, naziv izdelka, lahko tudi točno določen tip, bližino prodajnega mesta, prodajne pogoje, kvaliteto, ceno, itd. V bazi podatkov nato poiščemo med našimi oglaševalci in podatke posredujemo uporabniku. Če podatka ni v bazi, nam uporabnik pusti telefonsko številko, mi pa mu nato poiščemo ustrezno rešitev in mu jo telefonsko sporočimo. Posredujemo vse informacije, ne odgovarjamo pa na eno vprašanje: najcenejši izdelek. Odgovoriti na to vprašanje bi pomenilo, da ne spoštujemo temeljnega načela tega informacijskega sistema, namreč, da se potrošnik odloča sam, brez našega vpliva. Merilo najcenejšega je namreč neopredeljivo, saj sovpada s kvaliteto, oddaljenostjo od prodajnega mesta, prodajnimi pogoji in še marsičesa. Tako je nevtralnost pri posredovanju podatkov na prvem mestu.k
Od svinčnika do tovornjaka, od banane do razplodnega jelena, od mehanika do plastičnega kirurga
Dr. Jereb vidi v Marinetu prednosti tako za potrošnike kot za oglaševalce: »Dejstvo, da lahko potrošnik dobi vse želene informacije na eni telefonski številki, so velikega pomena. Poleg varčnosti nakupa, udobja in prihranka
časa je tu vsekakor še izhod za tiste, ki ne vedo več, kam naj se obrnejo. Mi si vsekakor želimo, da se potrošnik obrne na nas, še preden se mu to zgodi. Naša mreža pokriva vse tržne panoge, ki smo jih klasificirali po evropskih normativih. To pa še ne pomeni, da se ne lotimo tudi zahtevnejših nalog. V oporo lahko navedem nekaj nenavadnih primerov. Uporabnik je od nas želel dobiti podatek, kje bi lahko dobil razplodnega jelena. Te informacije nismo imeli v bazi, a smo jo poiskali v štirih urah. Klical nas je tudi uporabnik, ki je že dolgo časa brezuspešno iskal obločno žarnico za starinski kinoprojektor. To informacijo smo našli v treh tednih. Nekdo je štirinajst dni iskal podobice za jaslice, mi pa smo mu informacijo o tem posredovali v petih minutah. Na telefonski številki 063/441 441 lahko torej izveste vse, kar zadeva nakupovanje in uslužne dejavnosti. Tisto, česar nimamo v bazi, poiščemo hitreje kot kupec. Marinet pokriva vso Slovenijo, v načrtu pa imamo tudi prodor na tuje trge, kar bo močno olajšalo nakupe v tujini. Trenutno imamo zaposlenih le nekaj operaterjev, po izkušnjah drugih tržno informacijskih mrež pa bo to število že v dveh do treh letih naraslo na trideset.«
Slišiš na radiu, Izveš v Marinetu
Medtem ko so informacije za potrošnike brezplačne, je za oglaševanje potrebno plačati naročnino. Cena dnevnega oglaševanja v Marinetu je 50 SIT za eno informacijo, to je za oglaševan proizvod ali storitev. Oglaševalci, ki imajo v mreži deset informa-
cij, imajo eno brezplačno. Prednosti, ki so jih za ta denar deležni oglaševaci. je več:
- Marinet posreduje informacije o izdelkih ali storitvah in tako širi krog potrošnikov.
-Oglaševanje v Marinetu pomeni sočasno reklamiranje in uveljavljanje imena podjetja ali blagovne znamke.
-Oglaševanje je nadvse primerno tudi ob promoviranju novega izdelka ali blagovne znamke, lahko pa tudi pospeši prodajo nakopičenega blaga ali premalo izkoriščenih storitev, ki zaradi neustreznega reklamiranja niso našle poti do potrošnikov.
Marinet predstavlja izredno priložnost tudi za tiste oglaševalce, ki sicer že reklamirajo svoje izdelke v medijih, a jim zmanjkuje prostora za podrobnejše podatke. Tako lahko reklamo v tisku, na radiu ali televiziji povežejo z oglaševanjem v Marinetu in tako ostale podatke ceneje in podrobneje zagotovijo potencialnim kupcem. Dr. Jereb meni, da se bo te tržne strategije v prihodnje oprijemalo vse več oglaševalcev: »Če gledamo na mesečni učinek oglaševanja v Marinetu, lahko s preprostim računom ugotovimo, da je to vsekakor zelo učinkovita metoda. Za en izdelek je cena oglaševanja 26 x 50 SIT, kar mesečno znese 1300 SIT. S prisotnostjo v Marinetu ponudnik najde pot natanko do tistega kupca, ki želi kupiti ta proizvod. Če torej proda samo en proizvod, katerega marža presega naročnino, je ustvaril dobiček. Obratno pa je s kupcem. Le-ta dobi informacijo zastonj in to ravno takrat, ko jo potrebuje. To pa je pravzaprav najvažneje.« Vasja Ocvirk
NEVERJETNO USPELA DRAŽBA V NEW VORKU
SPOMINKI IZ VESOLJA
Sojuz TM 10 na dražbi v New Vorku
V njujorški avkcijski hiši Sotheby's so v velikem stilu pripravili dražbo spominov na nekdanje sovjetsko osvajanje vesolja. Kar 22 astronavtov je izpraznilo svoje omare in ponudilo 237 različnih predmetov, ki so jih kupci skoraj vse po vrsti razgrabili in plačali zanje zavidljive vsote denarja. Celo državna firma Zvezda je poslala v ZDA ne samo dvanajst vesoljskih oblek, pač pa tudi opremo, v kateri bi moral prvi vesoljec stopiti na Luno.
Uniforma letalskega častnika, ki jo je nosil Jurij Gagarin, je dosegla bajno ceno. V New York jo je skupaj z drugimi spomini na prvega človeka v vesolju prinesla njegova vdova Valentina in se domov vrnila bogatejša za najmanj pol milijona mark.
Odslej se tudi ve, koliko stane kamenje z Lune. Za tri kamenčke, ki so se prvikrat pojavili na ameriškem trgu, je nek Američan plačal celo 460.000 dolarjev. Bili so last hčerke Sergeja Pavloviča Koroleva, očeta sovjetskega vesoljskega programa. Korolev je že leta 1933 zgradil prvo raketo, potem pa je padel v Stalinovo nemilost, poslal ga je zapor in dokončno so ga osvobodili šele po Stalinovi smrti. Leta 1957 je poslal v vesolje prvo plovilo Sputnik.
LETO 1993 - OBLETNICE GLASBENIH VELIKANOV
MUZIKA NORDIJSKE DUŠE
Leto, ki Je pravkar za nami, ni bilo le obletnica Čajkovskega, pač pa tudi največjega nordijskega komponista, pianista, dirigenta, nadarjenega esejista Edvarda Griega (1843-1907), katerega stil je globoko prepojen z nacionalnimi nordijskimi elementi tako v melodiji kot v ornamentu in ritmu.
Rodil se je v menda najlepšem norveškem mestu Bergenu, kjer je leta 1880 postal dirigent kasneje znamenite Bergenske filharmonije, enega najstarejših orkestrov na svetu. Njegova mati je bila zelo nadarjena pianistka in ga je že zgodaj vpeljala v glasbeni svet Mozarta, We-bra, Schumanna in Chopina. Klavir je študiral na konzer-vatoriju v Leibzigu, ki ga je v letu Grlegovega rojstva ustanovil Mendelssohn, njegova velika vzornika sta bila rojaka B. Bjernson in H. Ibsen, ob njiju pa seveda ljudski melos. O njegovem delu ne priča le glasba, pač pa tudi njegovi dnevniki, eseji in ogromno pisem, napisal jih je preko dvajset tisoč, ki razkrivajo čutnega in čustvenega človeka brez trohice pato-sa ali sentimentalizma, brez zavisti ali ljubosumja spričo uspehov svojih kolegov. Še posebej prisrčne odnose je gojil z Brahmsom in Čajkov-skim.
Za razliko od Mozarta, Beethovna,Li szta,Chopina, Berlioza, Paganinija, Čajkovskega o Edvardu Griegu niso napisali nobene knjige, o njem ni posnetega filma, ni dramskega besedila, kajti v njegovem življenju ni javnih dram s pikantnimi podrobnostmi, ljubezenskimi zgodbami ali
v legendo spremenjenega spletkarskega obnašanja. A če pogledamo sezname velikih svetovnih podjetij za izdelavo plošč, kaset, kompaktnih diskov, ki pravzaprav vsebujejo le manjši del neverjetno popularnih skladb, kot so, denimo, Klavirski koncert v a molu, dve suiti Peer Gynt in Holbergova suita ter Violinske sonate v c molu, vidimo, da ga izdajajo pogosteje kot Berlioza, Francka, Elgarja, Bruckner-ja, Smetano in Stravinskega skupaj. Njegovih stotrideset sijajnih pesmi, komadi za klavir, komorna glasba, korali si morajo še utreti pot do občinstva.
Sam Grieg se ne bi strinjal s svojimi poslušalci, ki so najbolj navdušeni nad Klavirsko sonato v e molu ali Balado v g molu, prepričan je bil, da so najbolj dovršene njegove klavirske miniature s temami ljudskih pesmi Z nordijskih planin, dela izredne čvrstosti in harmonije. Zapisoval jih je v prvih letih tega stoletja medtem, ko je poslušal goslarja, ki jih je igral s prefinjenim občutkom, ljubeznijo in prevzetostjo.
Kasnejši glasbeni kritiki so v celoti ovrgli površne ocene, da sodi Edvard Grieg med nepomembne in modne nacionalno romantične skla-
datelje ter dokazali njegovo glasbe. Sveža in originalna, vlogo in pomen v razvoju topla in iskrena Griegova glasbenih tokov dvajsetega glasba vleče poslušalca stoletja. Utrl je pot Bartoku v nordijski svet, ki mu je bil in Stravinskemu, brez njega tako pri srcu. ne bi bilo sodobne francoske -eš
V SPOMIN RUDOLFU NUREJEVU
SREČANJE BALETNIH MOJSTROV_____________________________
Danes bodo v Budimpešti sklenili mednarodno srečanje baletnih mojstrov, ki so ga pod pokroviteljstvom angleške princese .Margarete posvetili spominu na slavnega plesalca ruskega rodu Rudolfa Nurejeva, umrlega za aidsom 6. januarja lani. Prireditve se je udeležilo okoli šestdeset mladih plesalcev iz 23 držav, častni predsednik pa je bil šef madžarske države Arpad Goencz.
V začetku januarja, na obletnico smrti slavnega plesalca, ki je imel 54 let, je njegov osebni zdravnik dr. Michael Canesi v Franciji na Nurejevem grobu pripravil spominsko slovesnost. Udeležili so se je njegovi sorodniki in predstavniki Pariške opere, ki jo je Nurejev vodil med leti 1983 in 1989.
Dr. Michael Canesi ima nalogo, da pripravi program zdravstvene pomoči pri raziskovanju aidsa in program pomoči plesalcem v težavah. Obseg teh projektov je odvisen od zapuščine velikega koreografa, katerega stanovanja so še vedno zapečatena. Za letošnji januar najavljeno prodajo so preložili za leto dni.
SIMBOL MOŠKIH SANJ
Koreograf stuttgartskega baleta Renato Zanella pripoveduje prvi del zgodbe o Nizozemki Margareti Zelle, ki jo svet pozna pod umetniškim imenom Mata Hari. Nevarno vohunko so Francozi leta 1917 ustrelili. Zdaj jo na baletnem odru oživlja plesalka Marcia Haydee, ki pleše po prvih dveh stavkih Šoštakovičeve 10. simfonije in oblikuje sodoben lik ženske, ki se nenehno spreminja v skladu s svojimi potrebami in svojo moč črpa iz očaranih moških.
Moški so bili za to v svobodo zaverovano žensko nekaj podobnega kot razgaljenost v plesu, s katerim je pravzaprav želela pritegniti njihovo pozornost. Več ko je padlo z nje tančic, večja je bila čarovnija moških sanj. Zanella je na oder pripeljal vse njene moške, od tiranskega soproga MacLe-ona, preko njenega pariškega uspeha v belle epogue s pomočjo Gabrijela Astruca in odvetnika Maitre Cluneta, ki ji je edini ostal zvest do smrti, do njene zadnje ljubezni, mladega ruskega častnika, v dogajanje pa je vpletel tudi Colette in Nižinskega, s čimer je želel pokazati, da je bila ves čas v senci drugih resničnih junakov svojega časa.
KNJIGE ZA VAS!
Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu, in mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več:
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
Raket sestavljajo knjige:
Peter Božič	Budi Čačinovič
ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST	CERKVAMA
On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zek) dobro ve, ker ga Se noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil.
KO JENOM OBLAST
5
§
£
6 I
I
Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli, in zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes.
[
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in -smotra- in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoie.
Moja generacija je živela ob žeijavict in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni.
Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4. telefon 321-255.110-033, faks 311-956.
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA
Umreti * Sarajevom
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi:
»Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!«
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS AU
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jemovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj.
NAROČILNICA
Vladimir Kovčlč
mm
DRUŽBE
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Si
I
!
J
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji.
Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993.

POSEBNI POPUSTI!
Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno.
■.MWTzfr:¥ m
Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni.
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno
X
naročam(o)_________________izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
naročam(o)_________________izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA
naročam(o) ________________ izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA
naročam(o) ________________ izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA
naročam(o) ---------------- izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Naročeno pošljite na naslov :--------
Ulica, poštna št., kraj:_____________
Ime in priimek podpisnika:___________
1. Račun bomo plačali v zakonitem roku
Dne:________________________________
2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju.
Žig
Podpis naročnika
ŠE EN PARADOKS MLADE SLOVENSKE DRŽAVE
PODRŽAVLJENA UMETNOST
Člani ekspertne komisije pri Združenju dramskih umetni- nacionalnega dohodka na kov Slovenije Peter Boštjančič, Niko Goršič, Bine Matoh, tem področju in kakšna bo Pavle Ravnohrib, Judita Zidar in Vojko Zidar so v imenu tehnologija vlaganja v odno-svojih kolegov zgroženi na vlado Republike Slovenije in su do kulturniške zbornice in njenega predsednika dr. Janeza Drnovška naslovi Javno sindikatov. Zakon se mora pismo oziroma apel proti podržavljanju umetnosti. To je zavedati piramidalnosti siste-v zelo kratkem obdobju že drugo javno pismo nemočnih ma kulture in razločevati kul-kulturnih delavcev in ustvarjalcev slovenskim velmožem, turno dejavnost od umetniki jih sta jim kultura in umetnost očitno deveta briga. ške ustvarjalnosti:	spodaj
»Ministrstvo za kulturo na tem področju. Zdaj se največja količina z najmanj Slovenije v različnih sesta- predlog tega akta ukvarja kakovosti, zgoraj največja vah že leta pripravlja Zakon predvsem z nespametno for- kakovost z najmanj količi-o pospeševanju kulturnih de- malno organiziranostjo kul- ne,« pišejo člani ekspertne javnosti, namesto da bi pri- ture, ne pa z osnovnimi vse- skupine v svojem apelu, pravilo izhodišča za temeljni binskimi izhodišči: kakšno Zagovarjajo različnost Zakon o slovenski kulturi, ki stopnjo in širino kulturnosti oblik in vsebin umetniških bi jih nato skupaj s kulturniki Slovenije načrtujemo, kak- institucij in zahtevajo, da so oblikovali v nekakšno ustavo §en bo najmanjši delež bruto nosilci umetniške produkcije
in soupravljanja avtorji. »Izhajajoč iz avtorskih pravic moramo imeti odločujoč status pri novem organiziranju slovenske kulture in poseben status pri bodočem soupravljanju. To pomeni, da država ne more biti lastnik in upravitelj umetniške ustvarjalnosti in ustvarjalcev, temveč je njena naloga omogočati najboljše pogoje za umetniško produkcijo. Zakonodajna oblast mora skrbeti za kontinuirano ustvarjalnost umetniških in kulturnih institucij, katerih dolžnost je, da združuje čim večje število različnih umetniških osebnosti in različnih estetik.«
»Smo proti duhovni in socialni destabilizaciji intelektualnih in kulturnih delavcev,« pišejo nadalje v apelu. »Zavedati se je treba, da zaposleni slovenski gledališki ustvarjalci s svojim skromnim rednim osebnim dohodkom v gledališčih omogočamo poleg profesionalne gledališke produkcije še vso umetniško produkcijo slovenskega radia, televizije, filma in druge produkcije.
PRVI NASTOP CELJSKIH FOLKLORISTOV V LETU 1994
PRED RAZPOLOŽENIM OOČINSTVOM
Člani Celjske folklorne skupine ŽPD France Prešeren ne počivajo. V četrtek, šestega januarja, so nastopili v razstavnem salonu — pivnici v Rogaški Slatini. Z Zdraviliščem Rogaška Slatina jih veže dolgoletno plodno sodelovanje, saj vsako leto petkrat do desetkrat predstavijo svoj program. Tudi svoje goste redno predstavijo domačinom in gostom v Rogaški Slatini.
Tokrat so se pojavili v okrnjeni postavi, program so dopolnili z glasbenimi točkami, fantje pa so zapeli štajersko pesem »Zonkraj Dravce«. Maloštevilnemu, a izredno hvaležnemu občinstvu so se predstavili s Prekmurskimi, Kozjanskimi, pustnimi štajerskimi in Gorenjskimi plesi, program pa so zaključili s popularno »klobuk polko«. Po nastopu so folkloristi izjavili, da je nastopiti pred tako razpoloženim občinstvom pravi užitek.
V četrtek, 13. januarja, pa bodo imeli občni zbor, na katerem se bodo dogovorili o delu v letošnjem letu, predvsem pa o pripravah na gostovanje prijateljske folklorne skupine »Vasalos de los Sol« iz Venezuele, s katero so navezali stike na gostovanju v Braziliji. Mitja Ocvirk
S sprejetjem Zakona o pospeševanju kulturne dejavnosti (ki v predlogu niti ne našteje vseh umetniških zvrsti) bi prišlo do popolne de-montaže omenjene produkcije.
Slovensko gledališče se je zgodovinsko konstituiralo na podlagi repertoarnega gledališča. Njegovo srce je stalen ansambel, ki zori desetletja. Prav ta specifika in stoletna tradicija pa sta slovensko gledališče pripeljali do evropske odmevnosti. Zato je nesmiselno rušiti tak sistem gledaliških institucij, ko vemo, koliko težav so povzročile politične odločitve pri drugih umetniških zvrsteh. Zahtevamo torej, da se sedanjega sistema revolucionarno ne ruši, ampak se ga evo-lucionarno dograjuje. V kulturi države Slovenije ne bi smelo biti več političnih odločitev, ampak le skupni dogovori z nosilci kulture. Državno centralizirane kulture v sklopu drugih držav smo imeli že preveč. Paradoks, ko se v državi gospodarstvo privatizira, se kultura podržav-Ija - je zastrašujoč in simptomatičen za nove »kralje na Betajnovi«.
Zahtevamo, da se z novo organiziranostjo kulture v prihodnje ukvarjajo strokovno usposobljeni in državljansko odgovorni ljudje,« sklenejo pisci svoj apel, nato pa še spomnijo slovensko vlado, kako je z odmero 0,55 odstotka bruto nacionalnega dohodka v primerjavi z drugimi državami mačehovska do svoje kulturne ustvarjalnosti.
-eš
SKULPTURE KOLUMBIJSKEGA MOJSTRA FERNANDA BOTERE
VODILO JE VELIKOST
ERNESTO SABATO: UMETNIK, KI NA MESEC ZASLUŽI 10.000 DOLARJEV, NE MORE VEČ BITI UMETNIK
PISATEU NA BERAŠKI PALICI
Že pred mnogimi leti je svetovno znani kolumbijski kipar odkril svoje ustvarjalno vodilo - velja le tisto, kar je veliko, kar je ogromno. Danes 61-letni umetnik Fer-nando Botero hoče na veliko vse, oblikuje orjaške kipe, postavlja jih v prostrane prostore In si želi kar največ občinstva.
Milijoni so romali med njegove razkošne bronaste kipe, ki po svojih oblinah daleč presegajo gola jedra Ruben-. sova telesa. Razstavil jih je v Parizu na Elizejskih poljanah, navduševali so obiskovalce v New Torku, letos pomladi pripravlja veliko razstavo svojih aktov v Chicagu. »Ljudje hodijo okrog njih, se jih dotikajo, se povežejo z njimi kot v nekakšni orgiji,« navdušeno pripoveduje avtor, katerega delo v obiskovalcih budi močna čustva, izjemno naklonjenost ali popolno odvračanje.
Mnogi se sprašujejo, ali kipar, katerega eksponati tehtajo tudi poldrugo tono, ni morebiti fetišist debelosti. »Večina ljudi se ob imenu Picasso spomni na umetnika, ki je obe očesi postavil na isto stran obraza. Meni pravijo, da imam rad debele ženske. A ne gre le za ženske. Navdušuje me velikost, naj delam ženske podobe, tiho-
žitja, krajine. Verjamem v polno, čutno formo.«
V svoji dosedanji polstoletni karieri je Boreto naslikal na tisoče slik in napravil na
Fernando Botero med svojimi kipi
tisoče skulptur, cene njegovih del so vrtoglave, prodaja jih po milijon dolarjev, kar mu omogoča, da živi na dveh kontinentih. Dvakrat se je ločil, ima tri odrasle otroke, v zadnjih sedemnajstih letih pa živi z grško kiparko Sop-hie Vari v sedmih svojih palačah v Parizu, New Torku, Monte Carlu, Mehiki in Kolumbiji, kjer si je omislil hišo v Bogoti in haciendo na podeželju.
Takoj po tistem, ko so argentinski časopisi objavili novico, da njihov najboljši pisatelj Ernesto Sabato kot siromak živi v majhni hiški v predmestju Buenos Airesa in mu življenje greni tudi huda in dolgotrajna ženina bolezen, so argentinske oblasti velikemu in najbolj znanemu argentinskemu književniku ponudile dosmrtno pokojnino. A Sabato jo je gladko zavrnil in pojasnil, da ne želi podarjene starosti v deželi, v kateri številni dragoceni ljudje živijo še precej slabše od njega.
Nekoč je dejal, da umetnik, ki zasluži po 10.000 dolarjev na mesec, ne more biti več umetnik in s svojo zavrnitvijo
je dokazal, da misli zares. To je bil njegov odgovor najmočnejšemu argentinskemu ministru Domingu Cavalli, ki je prepričan, da človek, ki zasluži manj kot 10.000 dolarjev na mesec, ne more biti minister.
Zaradi svojega popolnega nezanimanja za materialne dobrine je Ernesto Sabato zabredel v hudo nezavidljiv gmotni položaj, četudi so njegovi trije romani - O junakih in grobovih, Maria ali zgodba o zločinu in Abad-don - prevedeni v 23 jezikov, so mu honorarje izplačali le argentinski, španski, angleški in francoski založniki. Denar mu je deveta briga, zanemaril je tudi svojo pravico do pokojnine v prepričanju, da je ta le za državne uslužbence.
V zadnjih nekaj letih je književnik prejel precej lepih nagrad, med njimi tudi nagrado Premio Cervantes v vrednosti 150.000 dolarjev, vendar danes ne ve, kje je ta denar, morebiti, pravi, ga je kakšen od sorodnikov napačno investiral. Kljub vsemu 82-letni pisatelj, na katerega so rojaki silno ponosni, ne bo umrl od lakote, saj je simbol argentinske ustvarjalnosti.
-eš
BERLIN: IZJEMEN USPEH NENAVADNE UMETNIŠKE PROVOKACIJE
Z LASTNO VALUTO NAD MARKO________________________________
Skupina berlinskih umetnikov, utrujena od materialistične okolice in sita čaščenja nemške marke, se je lotila nenavadnega projekta - v eni od berlinskih četrti je izdala svojo lastno valuto in se celo sama ni mogla načuditi odzivu javnosti.
Vse skupaj se je začelo novembra lani dni kot eksperiment uveljavljenega vzhodnonemškega pesnika Berta Papanfussa in umetniške galerije v stari vzhodnoberlinski četrti Prenzlauerberg, ki so si jo do leta 1969 lastili oporečniki vzhodnonemškega komunističnega režima. Najprej je petdeset umetnikov tekmovalo v izmišljanju najbolj izvirnega novca za dvajset »Knoc-hen« - kosti. Ena kost po njihovem tečaju je veljala eno marko. Vsak bankovec so potlej stokrat fotokopirali in tako ustvarili banko, v kateri je bila vrednost denarja enakovredna vsoti 100.000 DEM.
V monetarni reformi Prenzlauerberga, kot so to imenovali njeni idejni očetje, je sodelovalo petindvajset podjetij v omenjeni četrti. V mesecu dni so meščani v kosteh nakupili za 40.000 nemških mark blaga in zanimanje je še kar naraščalo. Številni mladeniči in mladenke, ki prej nikoli niso prihajali po nakupih, so pridno kupovali v trgovinah, ki so sodelovale v projektu.
Umetniška galerija, ki je postala »decentralna banka«, je jamčila za bankovce, vsak je bil oštevilčen in je nosil podpis avtorja, s čimer so hoteli preprečiti ponarejanje. Trgovci, ki so sprejemali kosti, so jih v galeriji menjali za marke. »Denar je privid le do tedaj, dokler ljudje vanj verjamejo,« se posmehuje Bert Pepenfuss. »Želimo Nemce pripraviti do tega, da bodo z denarjem ravnali bolj sproščeno.«
Pravzaprav berlinski umetniki sanjajo o svoji komuni, o družbi brez kopičenja denarja in špekulacij. Da bi meščane spodbudili k trošenju, so uvedli veliko inflacijo - bankovec za 20 kosti je v tednu dni izgubil 5 odstotkov svoje vrednosti.
Eksperiment so vendarle morali časovno omejiti, 29. decembra so bankovci izgubili vsako vrednost, kar je bil pogoj, da so denarne oblasti podvig sploh dovolile. V začetku so bili strokovnjaki Bundesbanke precej zadržani in so umetnike celo obtožili ponarejevanja, potlej pa so projekt pod določenimi pogoji le dopustili, češ da gre končno le za umetniški akt. Začasne bankovce bodo morali v začetku tega leta razstaviti in jih potlej prodati na dražbi, denar pa bodo razdelili umetnikom.
TRI MODIGLIANIJEVE RISDE
Nedaleč od beneške palače Grassi, kjer lahko obiskovalci še vedno občudujejo sijajne risbe Amedea Modiglianija iz zbirke njegovega prijatelja, zdravnika Paula Alexandra, je galerija Venice Design, v kateri imajo naprodaj tri imenitne risbe velikega umetnika. Na vsakem listu je izklicna cena
100.000	dolarjev, v galeriji pa pričakujejo, da jih bodo prodali še precej dražje.
Prva risba s kredo na papirju prikazuje kariatido, ob njej je risba s svinčnikom, na kateri je upodobljena dama s klobukom. V galeriji so na voljo tudi tuši Picabia, Chagalla, Balte, Severinija, prav vse pa zasenči tretja akvarelirana Modigli-anijeva risba Madame Zborowsky.
Hanka Zborowsky je bila žena Modiglianijevega prijatelja in trgovca z umetninami Leopolda Zborovvskega, umetnik ' pa je list napravil med leti 1915 in 1917. Gre za sijajno delo, poudarjeno z modrimi in zelenimi toni akvarela in z značilnimi razpotegnjenimi, nekoliko izkrivljenimi oblikami zrelega umetnika, za lirsko umetnino, za katero bodo ljubitelji Modiglianijeve umetnosti prav gotovo pripravljeni globoko seči v žep.
NA SLOVENSKIH CESTAH JE LANI UMRLO SKORAJ PETSTO LJUDI, VEČ KOT DESETKRAT TOLIKO PA JIH JE BILO RANJENIH - OB VSEH TEH GROZE POLNIH ŠTEVILKAH JE KOMAJ POJMLJIVO TO, DA SO SE NAJHUJŠE NESREČE PRIPETILE NA SLOVENIM,
EDINI HITRI CESTI NA ŠTAJERSKEM - DRUGI DAN NOVEGA LETA JE NA TEJ CESTI PRED ŽENINIMI OČMI UMRLA SKORAJ VSA MLADA DRUŽINA: MOŽ Z NJUNIMA DVEMA OTROKOMA, NAJMLAJŠEGA JE ŠE DOJIU...
V Domžalah redko vidiš množico, kakršna je nemo spremila na poslednjo pot in se še zadnjič poslovila od družine, ki je svojo pot začela srečno, skupaj premagovala težave, dokler ni končala v obcestni ograji, na kosu asfalta, ko je pločevina piskajoče krivila kosti in spreminjala minljivo v večno.
Morda smo se vsi spraševali isto: »Zakaj?«
Hiša v Depali vasi je počrnela, odkar je drugega januarja sosed prinesel vest, klicali so ga s celjske policije, o nesreči. Vest je razblinila mir, vzela pogum in odnesla srečo, prinesla skrb in obup.
Starega očeta Paternosta, sta soseda tudi danes odpeljala v Celje. V bolnišnico na obisk. Na najtežje srečanje, ki si ga človek zaželi. K sinovi ženi, ki je do tistega usodnega trenutka delila radost in srečo, sanjala o drobnih radostih praznovanja, ko je trenutek pred njim dojela, da ji neznanec mori vse najdražje, njo uklešča v pekoče razbitine...
Vsak svoji nesreči naproti
»Težko bo oni poplačal bolečine«, pravi mama, Mira Paternost. Misli na Belo Ba-lajca, človeka, ki ga je usoda kruto povezala z njeno, dasi-ravno ga ni nikoli videla in nerada spoznala, čeprav mu je do konca njenih dni odmerjena samo kletev.
»Da le ne bi ušel kazni, bojim se, da ga spustijo in jo bo po vsem, kar nam je prizadejal, pobegnil v Nemčijo.
Franci, oče Borisove žene Klavdije, je vozil stoenko pred Borisom, skupaj so se počasi peljali k teti v Ruše, ko je malo za Celjem zagledal nasproti drveči mercedes, ki je vozil po njegovem pasu in prehiteval kolono. Pravi čas ga je opazil in se mu uspel ogniti v desno na odstavni pas. Njegova žena Darka je še pripomnila: 'Poglej ga bedaka, kako vozil', se ozrla za njim ter z grozo zavpila:
'Franci, ustavi, naši otroci letijo po zraku!’
Ko je ustavil, je skočila iz avta in stekla nazaj, Franci pa za njo, ritensko z avtomobilom.«
Groza... Strahota, ki si je ne moreš domisliti...
Tast umirajočemu zetu zatisnil oči
Ali si lahko predstavljate človeka, ki doživi kaj takega. Ko med mirno vožnjo, med potovanjem k svojcem na obisk, doživi takšno tragedijo. Ko vidi po asfaltu in v razbitinah svoje najdražje. Vnučka, ki je šele dodobra t prišel na svet..
Ko je Franci dojel, kaj se je zgodilo, je zbral le še toliko moči, da je lahko Borisu zaprl oči...
»Voznik mercedesa z nemško registracijo je nekaj govoril, njegova sopotnica pa
»3 % W
v#H ' * A
^	- "ir m ........——
Slika, ki ostaja spomin: Sreča mlade družine Borisa in Klaudije Paternost ob praznovanju hčerinega rojstnega dne
se je samo držala za glavo,« nadaljuje Mira Paternost. »Obsedela je kar v avtomobilu. Voznik je govoril nemško, šele pozneje so ugotovili, da gre za našega državljana, za našega delavca, doma iz Prekmurja, ki je na delu v Nemčiji. Ves čas je ponavljal, da on ni nič kriv...
Šele ko so prišli miličniki, in ga opozorili, da je slovenski državljan in naj govori slovensko, je začel momljati neke izgovore po naše.
Darka je vzela v naročje vnučka, malega Žana, ki je ležal v razbitinah pod prednjim sedežem, ga tiščala k sebi in ujčkala, čakajoč na reševalce. Ko so se ti lotili pomagati in prišli do nje, so ugotovili, da ji je dojenček v naročju umrl...
Franci je iz razbitin rešil hčer Klaudijo, ki je bila ukleščena, vendar pri zavesti. Še preden so jo s hudimi poškodbami odpeljali v bol-i nišnico, operacije so trajale
več ur, je videla, da je ob najdražje...
Kdo lahko razume to bolečino in kako bo z njo živeti, in kdo bo - naslednji.
Nesrečna mati peče sinu kruh
Istega dne je na drugem koncu države, ob madžarski meji v najbolj siromašnem delu Prekmurja, 65-letna llonka Balajc v Kikečji vesi pekla kruh, da bi ga sin vzel na dolgo pot v Nemčijo. Rže-
Klaudija, ko je Borisu pred dobrimi tremi meseci povila sina. Po grozovitem trčenju na Sloveniki so Klaudijo prepeljali v celjsko bolnišnico in ni bilo človeka, ki bi ji zmogel povedati, da je ostala od cele družine samo ona živa
nega z malo pšenične moke, ki ostane dolgo svež in ima pridih po domači zemlji.
Pred dvema dnevoma se je dolga kolona naših delavcev v tujini obrnila v nasprotno smer. Po božičnih in novoletnih praznikih se vračajo v tujino.
V tej koloni ni Balajčevega mercedesa, ne Balajčeve izvoljenke, dobrih osemnajst let stare Nemke.
»Ta, kurva, ga je ubila. Mojega Beleka in tiste, stokrat nesrečne, ki so umrli tam nekje, ne vem kje...«
Sedimo za oguljeno mizo v prostorni kuhinji stare kmečke hiše v Čikečki vesi. V zaselku, ki ga na eni strani straži rotunda v Selih in z druge z razglednega stolpa motrijo madžarski graničarji. Vas na Goričkem, tik ob madžarski meji, kjer že teden dni razglabljajo o tragediji, ki jo je povzročil njihov sovaščan.
Cela vas obsoja
»Drugi se vračajo, moj Bela pa je v zaporu. Šla sem v banko in dvignila ves prihranek, pet tisoč mark, Kon-kulič iz Dolenjcev in Belekovi prijatelji iz Mlajtinec, drugi sin Geza pa moja nesrečna Helena, vsi so dali, kar smo imeli, ko je sodnik rekel, da ga bodo izpustili, če položimo kavcijo... Vse smo zbrali, si izposodili, potem so rekli, da ga ne bodo izpustili... Bela je ostal tu, tista nemška kurva je kriva, izpulila mu je oči... Izpila pamet s tisto gosposko ritjo...Kdo mi bo zdaj pomagal, kdo njegovemu sinu in hčeri...«
Drobna ženička, ki so jo te siromašne prekmurske rovte dodobra upognile k zemlji, se je utopila v solzah. Že doslej jo je bilo težko razumeti, ker je bila vsaka druga beseda madžarska, v zaselku živi le polovica Slovencev, vendar je kljub grozovitemu hlipanju s skrivenčenimi prsti po mizi razgrnila kup fotografij...
Zakaj pravite tisti mladenki, da je ...
»Vprašajte kogarkoli v vasi, vsi pravijo tako. Kaj bo ona z mojim Belekom... 42 let je star, njegov sin je star enako kot tista... Niti domov je ni upal pripeljati, v Soboti,
v hotelu sta spala... Ljudje so se zgražali in mu zamerili... Ne gre, da bi si moški omislil takšno grešno punčaro...«
Vsak človek Ima pravico do svojega življenja...
»Poglejte, kam ga je to pripeljalo. Celo življenje je trpel, 22 let je garal v Nemčiji, vsako paro je prinesel domov, otrokoma, meni... Tu se
je poročil, vendar se je vse skupaj nesrečno začelo in tako tudi končalo: razšla sta se, ona živi v svoji hiši, on je prihajal sem... 22 let so se vozili iz Nemčije, po štirje v enem avtu, da bi kaj prihranili... Nikoli se jim ni nič zgodilo... Enkrat so vsi od utrujenosti zaspali in so zavozili s ceste... Zdaj pa to.
Mati prosi milost
Sina, ki je na Vrhniki, bom prosila, da me odpelje tja, k tisti nesrečni materi, ki je izgubila vse... Matere vemo, kako je to. Skupaj bi jokale, ker ti drugo ne preostane..., da bi me peljali tja, v Celje, in bi prosila tiste stroge sodnike, naj izpustijo sina, ker ni-
kamor ne bo pobegnil, izgubil bo delo, preč bo vseh 22 let garanja... Pa so rekli, da ne morem k njemu. Samo brat se lahko z njim nekaj minut pogovarja...
Kaj sem jaz komu storila, da me življenje zdaj tako tepe. Najprej tista nesrečna poroka, potem so huligani v Ljubljani napadli hčer... Da
bi se rešila, je skočila skozi okno, poškodovala si je hrbtenico in je še danes na invalidskem vozičku... In zdaj to... Vsi pravijo, da je zato kriva tista...
Saj je stara kot njegov sin, poglejte, tu sem vse pripravila: meso, kruh sem spekla, šunko, da bi si kaj boljšega privoščila, s Konkoličem živi-
ta v Nemčiji v isti sobi, sama si kuhata, da bi kaj prihranila... Takšno je življenje siromaka... Če razpreš krila kot ptica, da bi poletel, tresk, bum in padeš na zemljo... Mi nismo rojeni za bogatine... Oni si lahko privoščijo mladenke, mojemu sinu ni bilo usojeno...«
LucaS
Bela Balajc, se je pri dvainštiridesetih končno odločil, da mu je dovolj ločenega življenja, ki ga je živel v resnici že vse od poroke. 22 let je v Nemčiji garal, da bi pomagal svojima otrokoma In ostareli materi. Ko se je za praznike vrnil iz Nemčije z mlado prijateljico, je doživel obsodbo vaščanov, zato je moral praznike preživeti v hotelski sobi v M. Soboti. Po grozoviti nesreči, ki jo je povzročil, je del občanov prepričanih, da Je po sredi »božji prst«, ker se je odrekel staroselski tradiciji...
Tragedija Paternostove družine je prizadela ne samo občane Depale vasi, temveč je segla vse do Trzina in Domžal. Medtem ko so se sorodniki in prijatelji v cerkvi nemo poslavljali od treh nesrečnih članov mlade Borisove družine, so se zdravniki v celjski bolnišnici še vedno borili za življenje edine preživele, nesrečne žene in matere, komaj 23-letne Klaudije
MUZIKA JE BIZNIS
Ste lepo praznovali? Upam, da ste se v zadnjem času do obisti nažurirali. Tisti srečniki, ki so novo leto pričakali z našo zlato Helenco, mislim da je bilo to nekje v Španiji, bodo sanjali o njenih oblinah vse tja do Velike noči. Tako gre to. Če namreč čutnemu, v posteljo vabečemu glasu dodaš še zrelo ba-bišče razkošnih oblin, dobiš generičen model slovenske zvezdnice. Blagnetovo Heleno imajo radi pubertetniki, poročeni, samski in ločeni moški, še najbolj pa se ob misli na njo oslinijo dedci, ki se počasi bližajo Abrahamu, če to ni lepo, vas vprašamI
Zato pa gre Helenca toliko bolj v nos ženskam, še posebej novinarkam. Če gre vzroke iskati v prsnem obsegu ali kakšni drugi anatomski zadevi tekmovalnega značaja, bo pokazal čas - nič ni večnega, tudi sex appeal ne - vsekakor pa jih gre vsaj malo razumeti. Pomislite, kako se počutijo, kadar njihovi dedci razdirajo žaltave vsakič, ko se na odru pojavi v tesno tančico odeta Helena. Ko je pred časom na tistem zgodovinskem festivalu v možeh iz prvih dveh vrst vzbudila vročico in prvinske nagone, je skrivnost njenega uspeha postala popolnoma jasna: ljudi je treba pripraviti do tega, da vidijo mnogo več, kot jim v resnici pokažeš. No, ali pa mnogo manj, vsaj kar zadeva spodnje perilo.
Kar nas lahko pripelje do nenavadnega, a precej točnega zaključka. Da je namreč Helena Blagne podalpski, po meri Slovenije ukrojen ekvivalent kakšne Ma-donne. Ki sicer ni lepotica tipa Cindy Cravvford ali Chri-sty Turlington, je pa greha vredna baba, kot bi se robato izrazili tisti, ki jih bolj kot njena glasbena nadarjenost zanima ali počne v zasebni postelji vsaj približno podobne stvari kot na odru.
No, Helena svojega zasebnega življenja ne snema na filmski trak in svojo zasebnost zaenkrat še kar uspešno brani pred vsiljivimi kontraindikacijami zvezdniškega poklica. Kar v povprečnemu Slovencu zopet vzbudi zgoraj omenjeno halucinantno stanje, ko gleda s hotno vročimi domišljiskimi podobami in ne z očmi. Morda se bo morala vse popularnejša Blagnetova tudi zaradi tega čimprej pripraviti na to, da se je bo slej ko prej lotilo kakšno pikro novinarsko pero, ki je novinarski kodeks prodalo za kuhano jajce in pest fižola. Ha, Tofa se ji ni treba bati. Je preveč zaseden s Simono Weiss.
Interceptor: obetaven začetek
LOKALISTI
INTERCEPTOR, The Begin-ning, kaseta
Žalec je pred leti poleg obalnih krajev slovel kot najbolj plodno zemljišče za metalno godbo. Izmed vseh skupin so takrat največ navdušenja želi Epidemic Zone, ki so si kot ena izmed najboljših metalnih zasedb v tedanji Jugoslaviji prislužili tudi močno fanovsko skupino, kakršne sicer srečujemo pri bendih iz pop lige. Ko so spremenili ime, del zasedbe in tudi glasbeni žanr, se je zazdelo, kot da bo savinjski metal vzel h sebi sam Nečastni in da bo z njim, vsaj na tem svetu, konec. Pa ni bilo tako. Eden izmed kitaristov in pevec »Epidemikov« je namreč s somišljeniki ustanovil zasedbo Interceptor, ki danes nadaljuje tisto, čemur se je v osemdesetih reklo spe-ed, trash in death metal.
Seveda je v devetdesetih marsikaj drugače, undergro-und je postal podoben main-steramu, glasbeni trg se je skrčil in tako naprej. Ena izmed zahtev, ki jih občinstvo danes postavlja tudi najbolj trasherskim zasedbam je dobra produkcija posnetega materiala. Interceptor so se tega dobro zavedali in v studiu Bon Ton posneli resnično dober album. Kompaktna in izpiljena produkcija z vzorom v zvoku Metallice jih tako predstavlja v najboljši luči, njihov izdelek pa v sam vrh slovenskega novega metala. Čeprav je album izšel le na kaseti, gre namreč za samozaložbo, lahko mirne vesti zapišemo, da je »Začetek«, kot se v prevodu glasi naslov, takšen začetek, ki bi
si ga lahko zaželel vsak igranja željan metalec na teh prostorih, pa naj bo še tako ambiciozen. In če je to resnično šele začetek, jim ob enako kvalitetnem nadaljevanju lahko napovedujemo lepo prihodnost. Obvezno za vse metalce.
Kaseto lahko naročite na naslovu: Gregor Čulk ml., Čopova 1, 63310 Žalec.
NOVICE
THE K FOUNDATION, ali tisto, čemur se je včasih reklo THE KLF je bilo v medijih vedno omenjano v zvezi s kakšno potegavščino. Zadnja je bila nagrada, ki sta jo člana The K Foundation podelila najsiabšemu umetniku v Britaniji. Medtem, ko je najboljši umetnik v Britaniji od priznanih institucij dobil nagrado, vredno 20.000 funtov, je nagrada za najslabšega umetnika znašala kar 40.000! Zadnja novica, ki zadeva ekscentrična Angleža pa je malce drugačna od prejšnjih. Tokrat naj bi jo skupila sama, saj so zaenkrat še neindetifi-cirani storilci pod imenom XČX izdali njun napovedan in tudi odpovedan tretji album, »The Black Room«, ki sta ga posnela z izdatno pomočjo grindcore benda Ex-treme Noise Terror. Ali gre za krajo in dodatno obdelavo posnetkov ali še eno potegavščino, še ni povsem jasno. Njun PR agent pa vztraja pri izjavi, po kateri sta se moža umaknila iz glasbenega posla in da to vsekakor ni njuno delo. Če verjamete, seveda.
PRONG so pri založbi Epic izdali nov album. Imenuje se »Cleansing«, na njem pa se kot šlan skupine prvič pojavlja Paul Raven, sicer bivši ba-
sist skupine Killing Joke.
CBGB praznuje dvajsetletnico obstoja. Če vam kratica ni znana, vas naj opomnemo, da gre za legendarni newyor-ški rock klub, v katerem so nastopali vse skupine, ki kaj dajo nase in že dolga leta predstavlja nekakšno rezi-denčno oporišče večini znanim 70's rock in pop skupinam iz ZDA. V njem so svoje kariere začeli bendi kot so Ramones, Talking Heads, Blondie in podobni. Ob častitljivi obletnici bo izšel tudi priložnostni dvojni album z živimi posnetki, ki so seveda nastali v tem klubu, točneje na praznovanju jubileja. Med drugimi bo na njem moč slišati LEMONHEADS, BUFFALO TOM in J MASI-C-a, sicer bolj znanega kot vodja Dinosaur Jr. Na plošči bodo tudi posnetki, ki so jih prispevali Joey Ramone, David Bryne in Deborah Harry.
Po desetih letih bo končno izšla plošča skupine NIET. Za tiste, ki so še premladi, da bi jo poznali: Niet so bili v osemdesetih ena izmed najboljših mladih punk in hard core zasedb na teh prostorih, a se jim žal do danes ni uspelo prebiti do tako širokega občinstva, kot so si zaslužili in nemara tudi hoteli. S CD-jem, na katerem bo izšlo deset starih skladb (Depresija, Lep dan za smrt...) in šest novih, bodo Niet tako ponovno zaorali ledino v slovenskem pop-punku. CD bo izšel februarja pri založbi KifKif.
ŠKUC ROPOT je izdal 76-minutno kompilacijo posnetkov s treh ključnih punk plošč osemedsetih pri nas: »Novi Punk val«, »Lepo je...« in »48 - 84«. Kompilacija nosi zgovoren naslov »Še pomnite, punkerji?« na njej pa se nahaja 31 (enaintrideset!) posnetkov. Mala šola punk rocka za vse, ki so ga zamudili in za vse, ki ga ne morejo pozabiti. ROPOT pa poleg tega pripravlja nekaj izrednih koncertnih dogodkov. V bližnji prihodnosti bodo namreč v Ljubljani nastopili THE GODFATHERS (3.2.), NIRVANA (27.2.), GARY CLAIL (sredi februarja) in NICK CAVE (29.5.). Več o tem v naslednji številki. Še ena iz domačih logov: celjski popevkar Alex Bass je podpisal pogodbo z ljubljansko založbo Ama-deus in pri njej je pred kratkim izšla kaseta z desetimi njegovimi skladbami. Kot pravi sam, so pesmi namenjene vsem, še posebej pa nežnejšemu spolu. Dekleta, ne obirajte se, Alex vas čaka.
TREND
Nabiranje teloha s sezonsko smučarsko vozovnico v žepu in ostali zimski športi.
LESTVE
Velika Britanija (MM)
-	neodvisni slngll
1.	BJORK - Big Time Sen-suality
2.	BUFFALO TOM - Tre-ehouse
3.	THE JESUS LIZARD (Fly) On (The Wall)
4.	CHUMBAVVAMBA - Time Bomb
5.	SAINT ETIENNE - I Was Born On The Christmas Day
6.	APHEX TWIN - On EP
7.	UNDERVVORLD - Spi-kee/Dogman Go Woof
8.	LEFTFIELD & LVDON
-	Opne Up
9.	SLOVVDIVE - SEP
10.	THE AUTEURS - Lenny Valentino
Velika Britanija (MM)
-	neodvisni albumi
1.	BJORK - Debut
2.	JULIAN ČOPE - Floored Genius Volume III
3.	AUTECHRE - Incuna-bula
4.	SAINT ETIENNE - You Need A Mess Of Help
5.	SMASHING PUMPKINS
-	Siamese Dream
6.	DEPECHE	MODE
-	Songs Of... Live
7.	BUFFALO TOM - Big Red Letter Day
8.	OZRIC TENTACLES
-	Vitamin Enhanced Boxed Set
9.	THE LEVELLERS - Le-vellers
10.	THE BOO RADLEYS
-	Learning To Walk
ZDA (Billboard) - singli
1.	JANET	JACKSON
-	Again
2.	ACE OF BASE - Ali That She VVants
3.	MARIAH CAREY - Hero
4.	MEAT LOAF - I d Do Anything For Love
5.	SALT-N-PEPA
-	Shoop
6.	DRS - Gangsta Lean
7.	BRYAN ADAMS / ROD STEVVART / STING - Ali For Love
8.	TONI BRAXTON - Bre-athe Again
9.	BRYAN ADAMS - Ple-ase Forgive Me
10. MICHAEL BOLTON
-	Said I Loved You...But I Lied
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	NIRVANA - Rape Me
2.	MOTORHEAD - Burner
3.	SOULASYLUM - Witho-ut A Trace
4.	BIOHAZARD & ONYX
-	Judgement Night
5.	IGGY POP - Louie Louie
6.	U2 - Stay
7.	RAMONES - Substitute
8.	TAD - Grease Box
9.	CLAVVFINGER - Nigger
10.	CONCRETE BLONDE
-	Heal It Up
BILLY JOEL - PO DVEH DESETLETJIH SPET NA VRHU
OGENJ ZRELEGA ROCKERJA
V sedemdesetih letih se je bliskovito povzpel s pesmijo Piano Man, zatem je njegova popularnost precej hitro zbledela, danes pa je 44-letni rocker Billy Joel z novim albumom River of Dreams spet na prvem mestu top liste. Krenil je tudi na veliko turnejo, a ta zanj postaja prenaporna. Pravi, da to ni več zanj, saj je postal pravi družinski človek.
Družinski človek v pravi ne odtehtajo slabega počut-rockerski familiji. Poročen je ja. Da bi se počutil bolje, nosi s Christie Brinkley, nekdaj s seboj predmete, ki jih ima znano manekenko in foto- rad, fotografiji žene in otro-modelom, ki se je spremenila ka, knjige, v gospodinjo, hkrati pa je Najhuje je med tonsko vajo skupaj z njuno hčerkico Alex in začetkom koncerta, tedaj moževa največja oboževalka, ponovno preverja izbor pe-Na koncertih ga obe glasno srni, prebira pisma in se obil-spodbujata, imata pa ga tudi no založi z zdravili, ki jih po-na očesu.	trebuje več kot štiridesetletni
Le malokdo je pričakoval, - rocker. Spominja se, kako da bo lani nov album Billyja drugače je bilo na začetku Joela pristal prav na vrhu njegove glasbene poti, bili so najpopularnejših, prodali so to divji dnevi, razbijali so ho-ga v štiri in pol milijona pri- telske sobe... Sedaj je druga-merkov. Lansko jesen je kre- če. Še vedno so okoli odra nil na osemnajstmesečno dekleta, a ne zanimajo ga, turnejo in dokazal, da njego- rad ima svojo ženo. va glasba ni zastarela. Precej Pred odhodom na oder se starejši pa je on in to na tur- koncentrira s poslušanjem neji še kako občuti.	Beethovnove Devete simfo-
Turneje so za mlade, pravi, nije, ko pa se prikaže pred Niso mu pri srcu nastopi dan občinstvom, ga glasba vrže za dnem, ne mara takšnega v drugo dimenzijo. Je otrok načina življenja, selitve iz šestdesetih let, a tisto, kar ene v drugo hotelsko sobo, želi v muziki, da dvigne na nastopi ga utrujajo. Tudi raz- noge, poveže ljudi, se tudi košna hotelska domovanja danes ni spremenilo.
BOB DYLAN
GLASRA LASTNIH KORENIN
Zdelo se je, da je v vznemirljivih osemdesetih letih veliki glasbenik Bob Dylan dal od sebe vse, kar je bilo v njegovi moči in spričo imenitnih dosežkov je bilo težko pričakovati, da bo lahko pokazal še kaj novega. Nato pa se je s fantastično ploščo Oh Mercy leta 1989 in trojnim albumom The Bootleg Series 1961 -1991 z obilico doslej neobjavljenega in redkega materiala pokazal še v veličastnejši luči. In dokazal, da presek njegovih neobjavljenih pesmi dostikrat presega uradne kataloge drugih glasbenikov. Sočasno s slovesnim koncertom ob 30-letnici izida njegove prve plošče v Madison Sguare Gardnu in v nasprotju z vsemi napisanimi in nenapisanimi pravili glasbene industrije je Dylan konec leta 1992 objavil album Good As I Been To You, komorno akustično ploščo s priredbami njegovih priljubljenih folk in blues standardov. Četudi je bilo tedaj že povsem jasno, kam se je usmeril, je svojo opredelitev še potrdil z najnovejšo ploščo Word Gone Wrong, ki še bolj osebno zaokroža Dylanovo privrženost akustični glasbi.
TA NORI SVET MODE
RENESANSA PUNKA
Še pred nekaj teti bi se zdelo neverjetno, danes pa je resničnost. Veliki modni kreatorji, ustvarjalci visoke mode, se pridružujejo renesansi punka. Versace pošilja na mene-kensko pisto dekleta oblečena v krpice z varnostnimi zaponkami, Helmut Lang kroji hlače iz PVC, Thierry Mugler naveša manekenke s težkimi verigami, jih obuva v črne usnjene škornje, pričeske pa so enake tistim iz sedemdesetih let.
Iz let, v katerih je stopila na sceno ena najbolj nenavadnih in ekstravagantnih osebnosti evropskega modnega prizorišča Vivienne Westwo-od, ki je v zgodnjih sedemde-
setih tedaj še kot učiteljica oblikovanja v znamenitem King’s Roadu v Londonu odprla svoj prvi lokal skupaj s punk-gurujem Malcol-mom McCIarenom in zaslo-
vela z oblačenjem Sida Vici-ousa iz skupine Sex Pistoles.
Vivienne Woestwood si je izmislila punk-look, mu vdihnila poseben šarm, njene brezoblične obleke in kolesarske hlačke so v marsičem vplivali na modne tokove. Dvakrat so jo ustoličili kot britansko kreatorko leta, odlikovala jo je sama kraljica Elizabeta II, a pravzaprav vse doslej ni zaslužila kaj prida denarja. Do pred kratkim, ko
Renesansa punk - looka v devetdesetih letih
je petdesetletna ženska ugotovila, da za svobodo, ustvarjalnost in željo po drugačnosti potrebuje denar, zato je v zadnjih dveh letih kraljica norega designa pričela izdelovati tudi obleke za povprečne zemljane.
V zmernih krogih so jo imeli za simpatično utrgan-ko, sedaj so jo vzeli medse. Njeno zadnjo pariško kolekcijo odlikujeta eleganca in zmernost in založnik Wo-men’s Wear Dailyja John Fa-irchild jo uvršča med šest najboljših sodobnih kre-atorjev.
Dolga leta je eksperimentirala in preizkusila domala vse, od T-shirtov do gume, lajkre in čipk. Iz meseca v mesec je mrzlično delala in se bala, kako neki bo prodala svoje ekscentrične modele. Sedaj je stara 52 let, ima dva otroka, želi si materialno varnost. Pred dvema letoma je že zaslužila dva milijona funtov, v naslednjih dveh letih želi vsoto dvigniti na 10 milijonov funtov letno. Jo bo uspeh prikrajšal za kreator-sko ostrino in domiselnost? Vivienne to zanika in pravi, da ji bo šele denar omogočil nove, drzne poskuse.
KITKE, TAKŠNE IN DRUGAČNE
PRINCESKA
DIKTIRA
PRIČESKO
Vzornica vsem Je nagajiva princeska Bea
Še ena modna novost prihaja z britanskega dvora, tokrat ne od elegantne princese Diane, pač pa male princeske Bee, hčerke princa Andrevva in zloglasne Fergie. Ljubko dekletce s kitkami je polno vedrine in neugnanosti. Posnemajo jo številne znane osebnosti, začela je Madonna, ki se je s kratkimi zvitki pričela pojavljati na mondenih zabavah, sledile so ji Demi Moore, Tori Spelling, Daryl Hannah... V Evropi ima poleg male Bee najlepše kite nedvomno super model Cla-udia Schiffer.
COCO CHANEL
LESKET DRAGIH KAMNOV
Znamenita Coco Chanel vsaki stvari, ki jo vzame v roko, vdihne poseben sijaj, enkratnost in dragocenost, še posebej bleščeč in izjemen pa je njen nakit, katerega osnova je od tridesetih let diamant, simbol vrhunske vrednosti, sinonim njenega razumevanja mode in elegance.
Leta 1932 je kreirala svojo izjemno kolekcijo ogrlic, zapestnic, brošk in diademov z diamanti. V času velike recesije si je omislila največji luksus. Diamante je izkoristila na svoj način, razprla je kamne, kot da lebdijo na svoji podlagi. »Želim, da nakit polzi skozi ženske prste kot vrvica,« je dejala. In zložila diamante v do tedaj nevide-ne trikotnike, četverokotnike, trapeze, ki so oblikovali krhke in elegantne linije. Te drobne kompozicije pa so imele vrtoglave cene - takratna kolekcija je stala 93 tedanjih milijonov frankov.
Nadaljevala je s svojim delom, nastajal je nakit različnih stilov in znamenita bižuterija. Navdihovala se je v cesarskih zakladnicah na Dunaju in v Muenchnu, privlačile so jo bizantinske ikone in afriški kipi. In tako kot je kreirala brez osnutkov in načrtov svoje modele, je naslonjena na enem od divanov v svojem salonu gnetla delček plastike in vanj vtikala prave in ponarejene kamne ter preverjale njihove učinke.
V tridesetih letih ji je precej pomagal nadarjeni oblikovalec Paul Iribe, s katerim se je za štiri leta zapletla
v vroče razmerje, kasneje pa se je povezala še z dvema vrhunskima oblikovalcema nakita, z Etiennom de Ba-umontom, ki je bil njen men-‘ tor v baročnem obdobju, in Fulcom di Verdura, ki ji je približal lepote orienta. Prav skupaj z njim sta napravila najbolj značilni primerek nakita Chanel - zapestnico iz emajla in pravih kamnov z velikim križem po vzoru Malteškega križa.
Nakita Coco Chanel ni mogoče kupiti kjerkoli, pravzaprav le na dveh mestih v Parizu, na Plače Vendome in v aveniji Montaigne.
Ogrlica Iz smaragdov, safirjev, rubinov in diamantov, spodaj pa zlati križ v bizantinskem slogu
Claudia kot nasmejana va- Demi Moore igra šolarko Iz ška lepotička	VVashingtona
NENEHNO ISKANJE NOVIH PARFUMOV
SKRIVNOST IZOSTRENIH VONJAV
Zdi se, da današnji svet v celoti temelji na avdio vizualni komunikaciji med ljudmi, v resnici pa svetovna industrija ogromno pozornost posveča nekemu drugemu čutilu - vonju, parfumom, ki so stari kot človeški rod in so včasih celo spreminjali kolo zgodovine. Današnji proizvajalci bijejo konkurenčno bitko brez milosti in vohunjenje v Industriji parfumov je celo močnejše kot v vojaški industriji. Kdo ne pozna zgodbe njav ^h^piio na prste in po-
o Kleopatri, ki je med lističi vrtnic prevzela Marka Antonija, omamne kraljice Sabe... Krščanstvo je razkošju vo-
javljati se je pričelo šele v italijanski renesansi in pozneje v Franciji. Pierre - Francois - Pascal Guerlain, ustanovi-
f au DC.msruv. t . AU df t on n i v.
Guerlai
PARIŠ
telj francoskega kozmetičnega podjetja, je v preteklem stoletju doumel, da je vonj povezan z osebnostjo in razpoloženjem, zmešal je parfum Eau de Cologne Imperi-ale, ki je v isti embalaži naprodaj še danes. Statistiki so povedali, da kar tri četrtine sodobnih žensk uporablja parfum.
Poznamo okoli 500 različnih parfumov, sestavljeni pa so vsega iz 300 različnih sestavin, med katerimi je na prvem mestu mošus, ki ga pridobivajo iz spolnih žlez tibetanskega goveda in katerega kilogram stane na trgu 70.000 nemških mark.
V industriji parfumov so seveda na prvem mestu Francozi, tam je nastalo nad 150 najbolj priljubljenih vo-“ njav, in za avtomobilsko industrijo ter nuklearno tehnologijo je to njihova najbolj
donosna izvozna panoga. Najslavnejše firme se dobesedno tepejo za najboljše kreatorje parfumov, katerih izostren nos razlikuje kar petsto različic vonjav.
Lumiere je nastajal skoraj četrt stoletja, Joy, ki ga je leta 1930 ustvaril Jean Patou, je še vedno najdražji parfum na svetu, med ponudbami Ernesta Beauxa je gospa Chanel izbrala svoj No. 5, Ar-mani, Saint - Laurentov Opi-um, Diorov Poison, Cachare-lov Lou Lou so takoj osvojili kupce. Opsession Calvina Kleina je parfum za moške postavil v enakovreden položaj parfumu za ženske.
Vendar učinek parfuma ni le v njem samem, lahko neizmerno privlači ali povsem odbija. Deluje v povezavi z vonjem človeške kože, skupaj razvijeta nepojasnjeno kemijo, magijo privlačnosti in odzivanja.
GEORGV CRAVVFORD KAKO PROSIM?
Cindy Crawford - Gere je resnično dobra mrha. Punca sl upa. Lepa je kot sam angel, zanjo se tepejo vsi me-gadizajnerjl In poročena je s sex simbolom, Richiem 'frajerčkom' Gere-om.
Od zadnjih nekaj precej škandaloznih potez še ni minilo dolgo, toda to ni noben pravi razlog, da lepa Cindy ni bila pripravljena še enkrat šokirati svojih oboževalcev.
Najprej se je, kot je že znano, pojavila na naslovnici 'Vanity Fair'- a v grozljivi fotografski kompoziciji (zanimiv izbor pridevnikov, kajne, tokrat so se od šoka res potrudili): z njeno prijateljico, K. D. Lang, kantavtorico in lezbijko, ko je, oblečena v moške obleke sedela na stolu, Cindy pa jo je - brilal Zdaj je na novo udarila naslovnica 'Rolling Stone’-a, kjer je Cindy v podobi pevca Georgea Michaela, prav tako zelo lepega postravnega, sexi... zvezdnika, kot trdijo njegove oboževalke. Cindy si je z ličili dala narediti Geor-geovo legendarno tridnevno brado, se po moško počesala in mrko pogledala izpod
■ ■■
las. Ko jo je njen fotograf posnel in pogledal slike, je ona postala - George.
»Super je, da je nekdo, ki mi je tako podoben, tudi podobno slaven,« pravi Cindy, ki ji je lahko početi takšne maškarade, saj, kot pravi pregovor - kdor je lep, je lahko tudi grd.
Mick
JEtiESJE		b d. o. o.
CELJE	Ulica XIV. divizija 6 63000 Celje telefon:063/ 26 -236. 29 - 376 telefax : 063 / 29 - 375	
LIZA MINNELLI
S PESMIJO PROTI AIDSU
»Vojna je imela svojo pesem, zato jo potrebujemo tudi za današnjo - boj proti aidsu pa je velika vojna,« pravi Liza Minnelli, »zato želim, da bi postala ,The Day After That‘ njena himna.«
Omenjeno pesem je prvič slišala na predstavitvi filma »Poljub ženske pajka« in prešinila jo je misel, da jo mora posneti - ker je pesem o boju in posnela naj bi jo za boj proti aidsu. Liza Minnelli, pevka in igralka, ki je preživela velike vzpone in padce, je po zaslugi »The Day After That« ponovno na vrhu.
»Pesem predstavlja upor obupu in prinaša upanje. Ob svojem delu sem prepotovala velik del sveta in marsikaj doživela, spremljala sem veliko tragičnih dogajanj. Bila sem v Nemčiji, ko so ugotovili, da imajo okuženo banko krvi; bila sem v Kanadi, ko so v otroški bolnišnici odkrili, da je banka krvi okužena. Prebijamo se skozi različne pregrade v življenju, ampak, ko se soočite s približno dvesto ljudmi, ki so okuženi s to boleznijo, od katerih je bolnih stodvajset žensk, potem je to prepreka, pred katero se moramo zamisliti.« Mnogi so prestrašeni in panični. Aids je izbral ogromno različnih ljudi, različnih ras, položajev in narodnosti. Tudi pevko je k boju spodbudilo dejstvo, da so umrli nekateri, ki jih je dobro poznala, njeni prijatelji, s katerimi se ni uspela niti posloviti. »Nedavno tega sem izvedela,« pravi
Liza Minnelli, »da so za aidsom obolele tudi moje zelo dobre prijateljice, pet jih, ve-
likodušne in prijazne ženske, ki se od usodnega dne borijo za svoje življenje ali še bolje, za preostanek življenja, ki jim ga je še dano preživeti. Mučno je opazovati, kaj morajo preživljati.« »Izgubiti človeka, ki ga imaš rad,« raz-

y
.r »
t\vk
mišlja pevka, »je nekaj podobnega kot požar v knjižnici. Človek, ki ti pomeni, vpliva na tvoje življenje kot tebi najbolj ljuba knjiga. Nisem v svetu politike, tudi znanstvenica nisem, ampak glasba mi je vedno pomagala, kadar sem bila v depresiji, ko sem bila prepričana, da ne bom preživele agonije, nastale zaradi droge ali alkohola. Glasba me je oživljala in tudi ozdravila.« Pesmi, ki jih je prepevala, so več ali manj vse usmerjene k vztrajanju, k premagovanju težav: »Ko sem najbolj na dnu, poslušam glasbo; pomaga mi, da se dvignem, včasih mi ponudi krila.« Ko se je odločila, da bo posnela »The Day After That«, je s prijateljem in odličnim glasbenikom Billom Strichem zaprosila za sodelovanje pri realizaciji okoli šestdeset ljudi. Ampak: zbralo se jih je stodvajset in vsi, vključno z orkestrom, ki šteje sedemdeset članov, so igrali brezplačno.
Liza Minnelli se je torej vrnila na sceno v svojem stilu: »Ko sem prvič izvedla v živo »The Day After That«, kar je bilo na veliki svečanosti Organizacije združenih narodov ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, sem občutila, da je to pesem, ki mi je ponovno vrnila življenjsko moč. Vibracije, ki so prihajale iz publike - - to je vse, kar sem že dalj časa potrebovala in iskala.«
ITALIJANSKE POČITNICE
Carol Alt je ena izmed redkih uspešnih manekenk, ki ji je uspelo modni oder zamenjati z igralskim poklicem. Videli smo jo že v nekaj gledanih ameriških nadaljevankah (Častna ženska). Ameriška igralka se je leta 1981 poročila s hokejskim zvezdnikom Ronom Gershamom, a že po nekaj letih zakona sta se razšla. Carol je trdovratna vegetarijanka; čas, ko ne dela, pa najraje preživlja na počitnicah v Italiji.
POČAŠČENA
Devetintridesetletno Gian-no Nannini so letos razglasili za najboljšo italijansko pevko, medtem ko je moško titulo osvojil Eros Ramazzoti. Čeprav je Gianna, ki ponovno dosega najvišja mesta na glasbenih lestvicah z albumom »Forza e amore«, zgrozila svoje številne oboževalce, ko se je slikala gola pred kamero Helmuta Nevvtona. Sicer pa pevka pravi: »V slikah ni sledu o vulgarnosti, saj gre za umetniško fotografijo; Nevvton pa je v svojem delu slikal največje lepotice sveta. Lahko sem le srečna, ker sem se jim pridružila.«
SIMPSONOVI: TUDI NAJPOPULARNEJŠE RISANKE IMAJO SVOJE ZAČETKE
OH, HOMER!
Če skupaj spravimo imena Bart, Lisa, Homer In Marge, vsakdo, ki je vsaj kdaj prečepel svoj prosti čas pred televizijo, takoj ve, za katere Barte in Lise in Homerje gre. Pa ne za navadne: za najbolj odštekano ameriško risano družino v zgodovini... SIMPSONOVE
Vsakemu otroku je znano, kaj in kdo so in tudi dosti odraslih se nasmehne, ko sliši njihovo zveneče ime. Zgodbica v nanizanjih televizijske mreže SKY ONE pripoveduje o mami z modro pričesko, ki spominja na dim iz kemične tovarne, o moškem, ki predstavlja povprečnega hišnega gospodarja predmestne družine - Homerju - zanemarjenem, debelem, lenem in niti ne preveč pametnem delavcu v nuklearni elektrarni. Njuna otroka + nedaven prirastek v podobi malega okroglega črvička, zavitega v odejico in z dudi-co, ki se ima moč pojaviti v najbolj kočljivih prizorih, sta kot dan in noč. Lisa je stara osem let, pridna, pametna, učena in razgledana, vzorna deklica, ki ji nobena težava ni prevelika. Niti brat. Bart pa je majhen, nesramen, neumen in nagajiv mule, ki neprestano uganja norčije.
Posebni bonus v celotni risanki je tudi risanka, ki jo gledajo Simpsonovi ltchy and Skhratchy, mali muc in miš, ki se prav nehumano igrata drug z drugim, slednji bolj s prvim kot obratno. Sem sodi tudi zlobni predsednik nuklearke, ki ni dosti bolj prijazno bitje, občasno
se pojavi tudi stari ata družine, ki ga nič ne moti, če si družinski pes sposoja njegovo protezo, saj ni edini. Simpsone™ so preprosto popolna družba.
Yeardly Smith pa je nekaj posebnega in spada zraven, vendar v zakulisje. Ona je glas male Lise, katere lik je bil skorajda narejen po njej. Lisa govori kot ptiček, z mlačnim in nežnim glaskom, kar ni nič nenavadnega pri Yeardly, saj ima tudi ona takšen glas.
Kako postaneš Lisa
Yeardley je povedala, da približno vsi, ki se ukvarjajo s sinhronizacijo, nekoč postanejo govoreči del risanega junaka - od Disneya, Hanne - Barbere in Warner-ja. Producenti se ne spuščajo v tvegane eksperimente in imajo raje ljudi z gledališkimi izkušnjami. Njo osebno so si zapomnili iz gledališke predstave in jo najprej določili za vlogo Barta (kar je teoretično prav tako možno). »Znano je, da ženske največkrat sinhronizirajo moške glasove, toda moj je vseeno zvenel preveč nežno in žensko, pa sem postala Lisa, ki mi je nekako spremenila identiteto. Prav neverjetno je, kako podobna sem ji bila, ko sem bila mala,« pravi.
Simpsonovi kot naj risana serija
Yeardly Smith si ni nikoli niti v sanjah predstavljala, da bo ta risanka doživela takšen uspeh. Pravi, da se je vse zgodilo tako zelo znenada. Vse je bilo podobno nekakšnemu silovitemu udarcu navdušenih gledalcev. Uspela je, ker so ustvarjalci vedeli, kaj delajo in kaj ljudje želijo videti - nekaj dobrega, zabavnega in pametnega, spoštovali so inteligenco in upoštevali željo po pravi ljubezni in medčloveških odnosih.
Kaj hudiča je na Simpsonovih tako privlačnega
Po Yeardlyjevem mnenju je normalno, da ljudje sprejemajo Simpsonove. Videti so bolj vsakdanje, kot je večina ljudi s televizije in nikogar ne goljufajo. Niso pametnjakoviči in kar je še bolje, je to, da se vse dogaja kot risani film in gledalci niso užaljeni spričo zadev, ki jih vidijo, četudi trdo sekajo po moralnih predsodkih in sedanji družbi.
Nastajanje
Simpsonovih
Vsaka epizoda nastaja takole: sinhronizatorji se lepo naučijo besedilo in ga posnamejo, risarji po njihovih besedah narišejo r be junakov. Potem spet lastooijo scenaristi, popravijo, kar pač mislijo, in nazadnje scena sledi sceni, do končne izvedbe. Ker glasove seveda sne-
majo, je te treba tehnično izoblikovati, potem jih pošljejo Mattu Groeningu, kre-atorju Simpsonovih, na kolo-riranje. Za eno samo naniza-nje potrebujejo pol leta in stane okrog 900.000 funtov, kar je dober razlog, da jih na programu nima prav veliko televizijskih postaj.
Povejte mulcu, naj se lepše obnaša!
Ravnatelji raznih šol so v studie pošiljali pisma, da naj malo nadzorujejo svojega junačka Barta, saj je njegovo obnašanje malo izven mej vzornega vedenja. Rekli so, da ni lep vzgled, toda producenti se niso dosti menili za to, kakor vedno so bili tudi zdaj prepričani v svoj prav in so rekli, da vedo, kaj delajo. Bart vedno pada v težave ali pa jih povzroča, toda v resnici je sorazmerno dober fant, čeprav so kritiki to spregledali. Če mladina sledi njegovemu vzgledu, je to pač njen problem in to počne, ker sama nikoli ni bila nič boljša.
Mick
NAJBOGATEJŠI POP BRITANCI
ni funtov. (Nad njim je samo še angleška kraljica z bogastvom, vrednim pet milijard funtov.) Daleč za njima sopihajo Elton John s 110 milijoni funtov, potem Mick Jagger z 90 milijoni, George Michael z 80, Mark Knofler s 60 milijoni, Keith Richards s 45 in Cliff Richards ter Dave Ste-wart s 30 milijoni. Po 25 milijonov funtov imata na repu bogate lestvice še George Harrison in Rod Stevvart.
Njihovo bogastvo ni za nikogar več skrivnost. Prvak med vsemi kategorijami je Paul McCartney s 400 milijo-
GRAFIKA GRACER
d. o.o.
Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./Tax: +386 (0)63 34-164
NOVA PODOBA MAO ZEDUNGA
V
RAZVRATNEZ IN TIRAN
Ne glede na velike kitajske pritiske so Britanci konec preteklega leta videli televizijsko oddajo, dokumentarec, ki je Velikega učitelja Mao Zedonga pokazal v povsem drugačni luči, kot so ga leta in leta predstavljali kitajski in svetovni javnosti. Ni bil skromen in asketski voditelj, pač pa tiran in razvratnež po vzoru kitajskih cesarjev.
Najbolj je občudoval zloglasnega kitajskega vladarja Ouina iz drugega stoletja pred našim štetjem, ki je postavil Kitajski zid in dal pomoriti na tisoče svojih nasprotnikov. Mao naj bi se hvalil, da ga je sam stokrat presegel. Tudi po razvratu se je dobro kosal s svojimi vzorniki. V njegovi veliki, tri metre široki postelji v razkošni palači znotraj Prepovedanega mesta se je zvrstilo na stotine ljubic. Človek, ki se je v javnosti zavzemal za ženske pravice, je zbiral dekleta kot drugi znamke ali metulje.
Četudi so se ženske lepile nanj in jim je njegova naklonjenost pomenila veliko čast, so bile tudi take, ki so se hotele upreti. V kitajskih arhivih je mogoče prebrati, da
je med leti 1951 in 1974 Mao napadel blizu trideset tajnic, služabnic in bolničark, ki so delale zanj.
Preden je dopolnil štirideset let, se je štirikrat oženil. Zadnja med njimi, z njo je potlej živel do smrti, je bila
mlada šanghajska igralka in prostitutka Jiang Quin in zaradi nje mu je partijsko vodstvo ukazalo, naj se umakne daleč od politike in naj se ne pojavlja v javnosti. Počasi sta se sicer ohladila, Mao jo je uspešno izrabljal kot vohunko, ona pa je mižala pred njegovimi ljubezenskimi pustolovščinami.
Rad je imel zelo mlada dekleta brez izobrazbe. Ob sobotah in nedeljah je prirejal plese in se vsakič za uro ali dve umaknil v salon s svojo izbranko. Pogosto je omenjal nekega cesarja iz dinastije Ming, ki je imel 5000 konkubin. Njegovih priležnic sicer nihče ni štel, bilo jih je ogromno. Po končanem plesu je nekatere gostje pridržal, večer se je končal v spalnici in v zasebnem bazenu. Še s sedemdesetimi leti je ženske privlačil, njegova karizma je bila pravi magnet za kitajske mladenke. Zdravniki so mu nabavljali zdravila za
krepitev spolne sle, zasipavali so ga s tradicionalnimi kitajskimi napitki, mu brizgali injekcije ginsenga.
Ob izteku šestdesetih let je njegovo zdravje močno opešalo, še vedno pa so morali k njemu voditi mlada dekleta in običajno po več skupaj.
Mao je bil sadist, rad je mučil ljudi, užival je v trpljenju drugih. Bil je človek poln sovraštva, trdijo poznavalci takratnih razmer. V začetku sedemdesetih let so se na Kitajskem sporekle različne struje, vodja je navidezno še ostajal Mao, oblast pa je imela v rokah Štiričlanska banda, v kateri je bila tudi Maova žena Jiang. Banda je učila, da brez uničevanja ni izgradnje. Računajo, da so v času vladavine Mao Zedonga umrli od dva do trije milijoni ljudi, s svojo gospodarsko politiko konec petdesetih in v začetku šestdesetih let pa je do smrti sestradal štirideset milijonov Kitajcev.
KAKŠNE BOLEZNI MUČIJO ZALIVSKE VETERANE IN NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE - ALI GRE ZA NEZNANE VIRUSE ALI CELO GENETSKE POŠKODBE
URADNO ZALIVSKEGA SINDROMA NI
Kmalu po tistem, ko so se vojaki vrnili iz zmagovite zalivske vojne, v kateri so Saddama Husseina spravili na kolena, so se pri nekaterih začeli kazati čudni pojavi in zdravstvene motnje. Poznavalci ocenjujejo, da okoli štiri tisoč ameriških In kakšnih petsto britanskih vojakov trpi zaradi zalivskega sindroma, nepojasnjene kronične bolezni, ki se kaže v različnih oblikah. Niso pa bolni le oni, pač pa tudi njihovi družinski člani, žene In otroci.
Gre za kožne spuščajo, slabost, drisko, krče, glavobol, utrujenost in izgubo spomina. Podobno se počutijo njihove soproge, ki so imele dosti spontanih splavov ali pa so rodile deformirane otroke.
Ni znano, ali so vojaki na svoje otroke prenesli genetske poškodbe, ki so nastale, ko so bili v vojni izpostavljeni različnim kemikalijam ali so škodo morebiti povzročili neznani virusi kakšnega Saddamovega biološkega orožja. Britanski tisk navaja, da imajo otroci, rojeni v ZDA po zalivski vojni, celo vrsto
zelo redkih bolezni, težke motnje v dihanju, povečane ali nerazvite vitalne organe in telesne okvare.
Najbolj značilno skupino tako imenovanih zalivskih otrok so odkrili v majhnem mestu Waynesboro v ameriški državi Mississippi. Med petnajstimi takšnimi otroci jih ima kar trinajst nenavadne zdravstvene probleme. Dva sta se rodila s premajhnimi pljuči, nekaj jih ima redke krvne bolezni, en otrok poškodovana jetra...
Pripadniki enote Nacionalne straže, ki so bili v Iraku, se spominjajo nekih oddaljenih
eksplozij, v katerih so nasprotniki najverjetneje uporabljali kemično orožje. Njim so predpostavljeni dejali, da je šlo za lažne alarme. Nekoč je ameriška raketa Patriot v zraku uničila iraški projektil, katerega ostanki so potlej zasuli enoto iz Waynesboro-ja. Nekateri od vojakov so prepričani, da je bila raketa napolnjena z zmesjo kemičnih spojin, živčnih plinov in virusov.
Bolezni so se pojavile tudi pri veteranih in njihovih družinah po drugih ameriških krajih. V Alabami 28 od 33 pripadnikov rezervne pomorske enote trdi, da trpi zaradi zalivskega sindroma.
Obrambno ministrstvo v Londonu seveda trdi, da ni nobenih dokazov o obstoju zalivskega sindroma. Predstavniki uradnih oblasti pravijo, da se je le kakšnih deset mož pritoževalo zaradi gla-
vobolov, izpadanja las, izpuščajev. Neodvisna študija Kraljevske britanske legije pa pravi, daje prizadetih najmanj petdeset ljudi.
V Veliki Britaniji kot enega od možnih vzrokov navajajo uporabo protitankovskega orožja, ki je vsebovalo osiromašen uran. V ZDA omenjajo tudi možnost, da so se strupi sprostili v velikih požarih naftnih polj v Kuvaitu, vzrok bi lahko bili celo paraziti ali tablete živčnih protistrupov, ki jih je razdelil Pentagon.
Ameriška administracija je z določenimi ukrepi res pomagala prizadetim vojnim veteranom, nihče pa ne pomisli na njihove žene in otroke. Uradno vsi zanikajo zalivski sindrom. Za preiskavo teh pojavov v letošnjem letu so najprej namenili tri milijone dolarjev, potem pa za zaprtimi vrati vsoto skrčili na četrtino.
BURNO LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE PREDSEDNIKA ZDA BILLA CLINTONA
MAMA POKOJNEGA RIVERJA PHOENIKA OPOZARJA SVET NA RAZDVOJENOSTMLADE GENERACIJE
NAJ NJEGOVA SMRT NE BI BILA ZAMAN
Mati tragično umrlega mladega igralca Riverja Pho-enixa je v Los Angeles Timesu objavila pismo, s katerim svet poziva, naj se ozavesti in se zave nevarnosti, ki jo za mlade, razdvojene generacije s številnimi frustracijami pomenijo mamila. Raztelešenje je namreč pokazalo, da je 23-let-ni hollywoodski zvezdnik pred disko klubom Viper’s Room umrl zaradi akutne zastrupitve z mamili, med katerimi sta bili tudi smrtonosni dozi kokaina in he-. rolna.
Nesrečna mati upa, da smrt njenega sina ni bila zaman. »Preiskava je pokazala, da so njegovo smrt povzročila mamila. Njegovi prijatelji, sodelavci in sorodniki vedo, da ni redno užival drog. Živel je v družinski hiši na Floridi in nikoli ni pripadal klubski druščini. V Los Angeles se je vrnil po šestih tednih snemanja v mirnih lepotah Utaha. Prepričani smo, da je vznemirjenost na proslavi Noči čarovnic v diskoteki preseglo njegove izkušnje in se ni mogel več nadzorovati. Koliko mladih, lepih in neznanih ljudi je že umrlo, ker so iz zabave posegli po mamilih? Molim, da bi Riverjeva smrt pritegnila pozornost sveta v premislek, kakšne boleče čase preživlja njegov mladi rod.
Svet je za mlade preveč zmeden in s tem se moramo soočiti. Mamila so simptom brezdušne, materialistične kulture, v kateri razen uspe-
ha nič nima cene, v kateri se nihče ne sprašuje o ustvarjalnosti in občutkih mladih.
Omamljajo se in pijejo, da bi ublažili bolečino. Ni dovolj, da rečemo drogam ne. To je smešno - treba je ponuditi pravi razlog, treba je ponuditi nekaj, čemur bi lahko rekli da.«
Arlyn Phoenix, ki je bila v šestdesetih letih hipijevka, sedaj pa živi na Floridi, upa, da bodo zaradi njene izgube drugi spregledali in našli odgovore, s katerimi se bodo znali izogniti usodi njenega sina.
»River se je uspel uveljaviti. Našel je svoj glas in svoje mesto. Toda celo on, ki je imel ves svet v rokah, je občutil frustracije, ki jih nihče drug ni mogel slišati. Če bi njegova smrt odprla srca širom sveta, bi dejala - hvala ti, dragi, ljubljeni sin, za to darilo.«
KAZNJENCI RANILI SINA M. BRANDA
Veliki igralec Marlon Brando je pred kratkim preživel noč v bolnišnici zapora, v katerem njegov 34-letni sin prestaja triletno zaporno kazen, obtožen za uboj sestrinega ljubimca Daga Drolleta. Kaznjenci so ga namreč resno ranili z nožem in Marlon je ves iz sebe takoj pohitel k njemu, da bi po svojih močeh pomagal ranjenemu sinu.
V zaporu je prišlo do klasičnega prepira s homoseksualnimi izzivanji, ki so v ameriških zaporih pogosta stvar. V neredih je Christian seveda potegnil krajšo, jetniki so se mu maščevali, ker je sin slavnega očeta.
NAJMANJ SEST SKOKOV CEZ PLOT "soh brez prebiie
Dva policaja v Arkansasu ata pred kratkim javno izjavila, da ao v čaau, ko je bil aedanji predaednik Združenih držav Amerike Bill Clinton še guverner Arkanaaaa, prikrili najmanj šeat njegovih vročih ljubezenakih pu-atolovščin, pa tudi njegova žena Hlllary ni člato brez madeža — menda ae je precej zapletla a avetovalcem Bele hiše Vincentom Foater-jem, a katerim ata akupaj delala v neki odvetniški pi-aarni. Poster tega ne more ne potrditi ne zanikati, lani ae je ubil.
Govorice o živahnem ljubezenskem življenju kandidata Billa Clintona so se pojavile že med njegovo predsedniško kampanjo. Pevka Gennifer Flovvers je s priznanjem njunega razmerja Clintona skoraj spodnesla, če se ne bi pojavil skupaj z ženo na televiziji in prepričal Američanov o njunem trdnem zakonu, besede Gennifer pa
označil kot politične klevete.
Policaji sedaj razkrivajo resnico, trdijo, da so po Clintonovi želji morali z izbranimi ženskami navezovati stike in da so celo ob njegovi nominaciji za predsednika k njemu pretihotapili neko iz-
branko. Clinton je vsem, ki so vedeli za njegove skoke čez plot in bili pripravljeni molčati, delil lepe položaje. Nove obtožbe se pridružujejo starim, vse pa Clintona opisujejo kot spolnega atleta, ki so ga policaji vozili
v motele, v zasebna stanovanja na ljubezenske sestanke in budno stražili pred njimi. Lagali so Hillary, ljubicam pa nosili darila.
Mnogi menijo, da Hillary prav dobro ve, kakšen ženskar je njen mož in da pogleda skozi prste.
Policaji navajajo šest predsednikovih ljubic, eno njegovih tajnic, odvetnico iz Ar-kansasa, ženo znanega sodnika, novinarko, uslužbenko lokalne elektro firme in prodajalko parfumov. Časopis Spectator zatrjuje, da ve za njihova imena, a doslej jih še ni objavil.
In zakaj so sedaj policaji spregovorili? Lagali so zanj in mu pomagali varati ženo, on pa se, pravijo policaji, do njih obnaša, kot da bi bili psi. V Beli hiši pričevanja ostro zavračajo, vse prejšnje obtožbe so temeljito raziskali, v njih ni bilo zrna resnice, zato sedaj ni osnove za resno preiskavo, pravijo.
Boksarski prvak Mike Ty-son je nekemu svojemu prijatelju v zaporu priznal, da je ostal brez prebite pare in da ga čaka kaj klavrna prihodnost. Britanec Mark Alston, ki ga večkrat obišče, je dejal, da ga tako malodušnega še nikoli ni videl, šestindvajsetletni boksar, ki je obsojen na štiri leta zapora, mu je potožil, da je vse njegovo bogastvo izhlapelo, ko je plačal odvetnika in se ločil, čaka pa ga še razprava o visoki odškodnini, ki jo od njega zahteva posiljena 18-letna lepotna kraljica Desiree Was-hington.
Tyson je bil prisiljen prodati svoje razkošne hiše in celoten vozni park dragocenih avtomobilov, ostanek premoženja, hiša v Ohio, nekdaj vredna več kot pol milijona dolarjev, pa je v razpadajočem stanju.
V celoti pa hvalisav Tyson
le ne more iz svoje kože. Rad se pohvali, da v svoji celici uživa v seksu in da se z brezžičnim telefonom lahko kadarkoli pogovarja s svojim menedžerjem Donom Kingom. Čuvaji trdijo, da nima nobenih privilegijev.
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Poslovne ovire bodo videti precej velike, a ni razloga, da bi seob njih prestrašili, zato delajte, kot da ste jih že prestopili.V določenih okoliščinah, povezanih z drugimi sferami, se nebo-ste najbolje znašli. Prehitro reagirate. Srečne številke: 2,8, 9, 17, 23.
Bik 21. 4.-20. S.
Planeti so vam naklonjeni, vse bo teklo lepo in prav, pred-vsempa bo razburkano, kar pomeni veliko delovnih obveznosti, domačenevihte in razgibanega družabnega življenja. Aktivni boste in zaspremembo vas bo zajelo tudi romantično vzdušje do partnerja.Srečne številke: 1, 7, 9. 16, 24.
Dvojčki
Esa
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Pred vami je umirjen teden, v katerem se bodo nekatere zadeve zavas ugodno razrešile, kar pa bo hkrati pomenilo tudi novezačetke in razglabljanje o drugačnih idejah. Počutili se bostedobro in s seboj boste zadovoljni. Skušali boste zaslužiti-.Srečne številke: 2. 5, 7, 18, 21.
Rak 22. 6.-22. 7.
Bodite previdni in nekoliko bolj zadržani v odnosih z ljudmi, kijih poznate od daleč, s katerimi se srečujete od danes na jutri-.Ljubezen bo stekla s presenetljivim obratom, kar vas boosre-čilo. Nečemu se kljub prizadevanju ne boste mogli izogniti-.Srečne številke: 4, 6, 8, 12, 25.
Lev 23. 7.-23. 8.
Na delovnem mestu vas bo dočakala kopica novih nalog, ki jihboste morali razrešiti, sicer pa tako ali tako ne marate, da bivam bilo dolgčas. Ukvarjali se boste tudi z napetimi odnosi, kijih boste po svoji navadi skušali ublažiti. Ljubezen po starem-.Srečne številke: 3, 5, 9, 19, 26.
Devica 24. 8.-23. 9.
Ce niste zaljubljeni, se boste le s težavo uprli Ijubezenskemukli-cu, ki ga izrekajo planeti. V službi bo delo teklo brez težavin povečanih obremenitev, zato je morda čas, da si nekolikospoči-jete in napolnite akumulatorje. Pojdite v naravo. Srečneštevil-ke: 1, 2, 8, 10, 27.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Ne pričakujte preveč in se ne obremenjujte, če se ne bo vseiz-teklo tako, kot ste si zamislili. Na delovnem mestu bo vladaloza-tišje, usmerite se v prihodnje načrte, ki bodo prav takozahtevali vaše znanje in spretnost. Pazite na zdravje. Srečneštevilke: 2, 5, 6, 13, 20.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Začutili boste potrebo po učenju in pridobivanju novih izkušenj,saj menite, da vas je že nekoliko zajela monotonost. Tako jeprav, učimo se vse življenje. Morda se vam bo pokazalapri-ložnost za večji nakup, a z denarjem ravnajte premišljeno-.Srečne številke: 1, 7, 9, 14, 26.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Ukvarjali se boste s finančnimi zadevami, z načrti zainvesticije v prihodnosti, skratka s potencialnim zaslužkom.Bodite vztrajni, saj ste v primernem obdobju za izboljšanjefinančne situacije. V ljubezni se bodo čustva še po-globila.Srečne številke: 2, 6, 8, 17, 28.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
■E*^ Morda vam ne bo uspelo v celoti spremljati hitrega ritma, ki vam-ga bodo narekovali drugi, tako vaši nadrejeni kot vaši domači-.Potrudite se, da bi znali izkoristiti situacijo v svoj prid.Naravnost povejte, kaj pričakujete in kaj bi si želeli. Srečneštevilke: 4, 5, 8, 11, 24.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Pazite na svoje zdravje, saj vas lahko pomanjkanje energije in-čustveno neravnovesje pripeljeta do bolezni ali slabega počut-ja.Zaželeli si boste mir in srečo v družinskem krogu, iz katere-gaste se v zadnjem času zaradi obveznosti nekoliko oddaljili-.Srečne številke: 2, 4, 7, 19, 26.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Močno boste začutili, da vas spremlja sreča, saj usmerjate-pogled tudi nazaj, v vse uresničene načrte, ki ste si jih zadaliin z voljo dosegli. Z optimizmom pojdite tudi naprej in ponovno-načrtujte. S partnerjem boste preživeli prijeten večer. Srečneštevilke: 3, 5, 9,J7, 26.
ŠTIRI DESETLETJA REVIJE PLAVBOV
POHOD MED MODERNE MEDIJE
NIČ VEČ BRENDE WALSH
Playboy, revija za sodobnega moškega petdesetih let, ki ima danes dvajset milijonov bralcev po vsem svetu, je v minulem mesecu dopolnila štiri desetletja izhajanja, hkrati pa se znašla na razpotju in se v prizadevanju za novimi kupci preusmerila v sodobne medije ter tako dvignila krivuljo dobička navzgor.
Oče Playboya Hugh Hefner je bil v zgodnjih petdesetih razgret mladenič, ki so ga kot številne njegove vrstnike zanimale predvsem ženske. S 300 dolarji v žepu in s fotografijo gole Marilyn Monroe se je lotil svojega projekta, ki bi naj nosil ime Stag Party (Zabava za samce) in imel jelena za zaščitni znak. Na koncu je revija dobila ime Playboy in svojo zajčico. Danes je High Hefner v pokoju, glavni delničar grupacije, poročen z eno od svojih deklet, firmo pa vodi njegova hčerka Christie, ob rojstvu revije stara eno leto.
V sedemdesetih letih in kasneje je revija izgubila nekaj svojega sijaja. Naklada v Združenih državah se je
prepolovila in je sedaj nekje 3,4 milijona primerkov. Zaradi recesije so morali zapreti številne lokale, v katerih so stregle zajčice s pogumno razgaljenim oprsjem. Poslovni rezultati niso bili prav obetavni. Pričeli so varčevati in odpuščati ljudi, hkrati pa močno okrepili tuje izdaje, ki jih je danes sedemnajst, med njimi pa je komercialno še posebej zanimiva tista na Kitajskem.
Danes najbolj donosen posel je prodaja video kaset. Po kabelski televiziji lahko kar devet milijonov gospodinjstev po želji naroča video filme z zaščitnim znakom zajca. Dnevno emitiranje svojega televizijskega programa na kanalu Playboy TV name-
ravajo z 10 ur razširiti na nepretrganih 24 ur, selijo se tudi v razvito Evropo.
Prihodnost Playboya so tudi kompaktni diski, erotične avdio knjige. Sodobni moški, pravi Christie Hefner, igra video igrice Playboy, si za večerno zabavo sprogramira žgečkljiv felton, se pogovarja s programiranimi zajčicami, štirideseta obletnica revije napoveduje	preusmeritev
v mednarodno združenje računalniških programov, v spektakel novih tehnologij.
Gospodična... Pravzaprav gospa Shannen Doherty - Hamilton je veselo hodila po robu svojih prepadov v svojih čudovitih čeveljcih z elegantnimi visokimi petami, ne da bi se kdaj bala, da ji bo spodrsnilo. No, bala se je
Božo Berk
FOTO ATELJE

zastonj, toda doletela jo drugačno poteza- dobila je v čedno zadnjico brco producentov in šefov nanizanke Beverly Hills 90210.
Bila je zvezda, zaslovela je do nepričakovanih višav z vlogo male, vedno manj naivne Brendice Walsh, ki se je bila prisiljena preseliti iz mirnega Miniapolisa v svet krutih resnic, histeričnih lepotičk, zapitih dijakov in ljudi, ki verjamejo, da se okoli njih vrti svet.
Potem se ji je zdelo dobro, da nase opozori še z malimi škandalči in je začela po svoje krojiti svoj imidž. Malo se je zapijala in pretepala v disko klubih, malo je poskušala ubiti nekaj svojih ljubimcev, malo se je strigla, malo se je šla poročit, malo je peljala panično babnico pred kamerami, pa so se odločili, da njenih muh ne bodo več prenašali in jo malo vrgli iz pogodbe.
Mick
ROCK SCENA 93
KDO JE NAJVEČ ZASLUŽIL
63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889
Z zaslužkom 45,6 milijona dolarjev je bila skupina Great-full Dead komercialno najbolj uspešna rock skupina. V specializirani publikaciji Pollstar piše, da so bili člani skupine neprestano na turnejah in nastopali na razprodanih koncertih, v Združenih državah Amerike in v Kanadi so v 29 mestih priredili kar 81 nastopov.
»Srečni smo, če lahko delamo tisto, kar znamo, dokler ne popadamo,« je pred kratkim dejal pevec skupine Bob Weir.
Drugo in tretje mesto sta si prislužila Rod Stevvard s 30,5 milijona dolarjev zaslužka in Neil Diamond z 29,8 milijona dolarjev.
OROŽARSKA AFERA TAKO IN DRUGAČE
Članka SPRAŠUJEMO SE in STE UUDJE? sta po mojem medsebojno povezana. Po eni strani skupina dijakov ruške gimnazije občuteno in kritično opozarja, kaj se dogaja ir naši neposredni bližini; brezsrčna sebičnost do svojega najbližjega sodržavljana. Po drugi strani pa ta ista brezsrčnost in brezbrižnost do dogodkov v Bosni in Hercegovini, kjer že drugo leto, pred očmi vse svetovne javnosti, množično pobijajo, preganjajo z domov, posiljujejo in preseljujejo stotisoče nedolžnih ljudi, zvečine BOŠNJAKOV (naziva musliman namenoma ne uporabljam, ker narodnost ni tudi verska pripadnost in jo kot tako agresor zlonamerno uporablja zoper en narod v Bosni).
Izjava SDSS Maribor za javnost v aferi orožje bi bila morda na mestu, če ne bi šlo prav za tako sprenevedanje o trpljenju Bošnjakov in njihovo neoporečno pravico, da branijo svoja življenja in domove. Pa ste, gospodje, pomislili na sočloveka, ki bo s tem orožjem branil svojo družino, dom, čast svoje žene? Pišete v imenu POŠTENE DEMOKRATIČNE JAVNOSTI MARIBORA. Med to neskromno štejem tudi sebe, vam pa odrekam pravico, da na tak način »razčiščujete* orožarsko afero. Sklicujete se na postopek, ki bi naj bil speljan v skladu z zakonom. Zakon je svoje povedal (Večer in Delo, 17.12.1993), obstaja možnost pravnega oporekanja sodnih odločitev, če imate na to argumente in sposobnost. Osebno pa bi postavil vam in vsem, ki iščete »krivca*, nekaj vprašanj:
1.	Ali ste gledali in poslušali intervju z gospodom predsednikom Kučanom na slovenski televiziji, ki ga je vodil Janez Ujčič? Tam je predsednik slovenske države povedal, da se je Slovenija obvezala pomagati BiH s tranziti orožja, ne pa tudi s preprodajo. Odgovori na vsa ostala vprašanja so lahko le izvedeni iz vsebine, ki jo je predsednik Kučan razlagal po televiziji.
2.	Ali veste, da je v BiH pobitih od 250.000 do 350.000 ljudi, večinoma neoboroženih, žena, otrok, starcev, ki so jim odvzeli pravico obrambe, in posiljenih od 20.000 do 40.000 deklic in žena? Vas te številke nič ne prizadenejo?
3.	Ali našo in katerokoli drugo državo sploh še obvezujejo resolucije Združenih narodov, katerih ustanovitvena načela o enakosti pravic ne glede na vero, narodnost, raso in spol so v BiH poteptana, nobena resolucija o zaščiti pripadnikov muslimanske vere ni uveljavljena, tudi od OZN ne?
4.	Kaj je vaša stranka storila, da bi olajšala trpljenje sočloveku v naši neposredni bližini (Metalna, Elektrokovi-na, itd.) in v BiH? Ste organizirali protestne shode? Ste organizirali zdravljenje bolnih in ranjenih, zbirali prostovoljce za oborožen upor proti agresorju, pisali javna pisma kot to sedaj, naj OZN, Evropska skupnost zaustavita genocid?
5.	Kaj sploh je cilj vaše izjave za javnost? Vnaprej nekoga obsoditi za nekaj, kar dela v dobri veri, da pomaga so-
človeku? Kdo vam daje pravico okategorizirati pomoč BiH za dejanje mednarodnega kriminala ? Na osnovi katerih argumentov?
In na koncu, gospodje: Izprašajte svojo vest, ali le niste tudi vi gluhi in slepi? JOŽE VLAH, Maribor
AVTI BREZ KATALIZATORJEV
Evropa praktično ne pozna več avtov brez katalizatorjev. V Sloveniji smo nakup in uporabo takšnih vozil lani podprli in zanjo zmanjšali prometni davek za petino. S 31. 12. 1993 pa naj bi ta olajšava odpadla. Ker ni utemeljenega razloga, da bi se to zgodilo, odločno protestiramo, če vlada ne bo ukrepala in določilo o olajšavi podaljšala. Dobre posledice uporabe vozil s katalizatorjem so zagotovo takšne, da tudi v finančnem smislu odtehtajo denar, ki bi ga brez olajšav dobila država. Ne nazadnje Zakon o varstvu okolja posebej določa, da daje država za okolju prijazne izdelke posebne olajšave. Zakaj ne bi tega zakona uveljavili v praksi in morda celo znižali ceno za neosvinčeni bencin?
V	vsakem primeru od predsednika vlade in ministrov pričakujemo, da ne bodo zaradi napačne računice, ki naj bi okrepila državni proračun, osramotili Slovenije v Evropi, ki je za ekološko prijazne izdelke zagotovo tudi davčno prijazna.
Ekološki pozdrav!
Za Izvršni odbor SEG KAREL LIPIČ
ODGOVOR G. STRGARJU
Spričo obilice dela nekoliko pozno odgovarjam g. Strgarju. Odprto pismo, ki smo ga v zvezi z Mrežo za Metelkovo udeleženke mednarodnega seminarja Foruma za demokracijo Socialistične internacionale naslovile na ljubljanskega predsednika skupščine in vlade, očitno ni veliko pomagalo pri urejanju problema na Metelkovi, kljub temu pa je doseglo vsaj en cilj: razkrilo je slovenski javnosti, kaj si o »umetnosti« vladanja teh dveh gospodov misli demokratična evropska politika. Ploskanja ni bilo slišati.
Polemizirati z županom, katerega »umno gospodarjenje« z javno lastnino se izraža tako, da jo prepusti nezakonitemu rušenju, njegova demokratičnost pa se izraža tako, da preprečuje glasovanje o svoji in predsednika IS zaupnici v ljubljanski skupščini, pa je jalov posel. Zato se mu je najpametneje preprosto odpovedati.
SONJA LOKAR
JAVNI PROTEST
Ker še sedaj tečejo oziroma se zaključujejo razprave o spremembah planskih dokumentov občin na trasi avtoceste Ljubjana - Celje in obenem javne razprave s prizadetimi krajani o poteku tras AC (np. v KS Dragomelj - Pšata) vam sporočamo, da v celoti podpiramo ugotovitve na zborih in zahteve državljanov po ekološki presoji vplivov na okolje (Zakon o varstvu okolja, člen 109).
Čudi nas, da sami nosilci odgovornosti za izgradnjo avtocest prehitevate po desni strani.
V	Uradnem listu R Slovenije (dne 26. 11. 1993, stran 2421) objavljate javne razpise za oddajo del: pridobivanje zemljišč in drugih nepremičnin za gradnjo AC Arja vas - Vransko in Šentjakob
-	Malence. To pomeni, da so trase že določene?
Ugotavljamo, da so vse dosedanje javne razprave in te, ki bodo še potekale, nesmiselne, če je možno dajati pripombe le na »eno« vašo rešitev in to še prej, preden se spremenijo planski dokumenti države in občin.
O demokratičnem dialogu in (ne)vključevanju ekoloških nevladnih organizacij v razpravo pa smo že tudi pisali.
Ekološki pozdrav!
Za Izvršni odbor SEG tajnik KAREL LIPIČ
PLEČNIK IN LJUBLJANSKA BANKA CELJE
Vodstvo LB Splošne banke Celje želim poprositi, da javnosti sporoči, kaj je v zadnjih dveh letih storilo za odpravo sramote na največjem Plečnikovemu delu v Celju
-	stavbi, v kateri ima svoj sedež.
17. oktobra 1991 - torej pred več kot dvema letoma
-	so najbolj odgovorni strokovnjaki za zgodovinsko in kulturno dediščino Slovencev (dr. Krečič, Anka Aškerc), najvišji predstavniki celjske občine in predsednik banke g Kač, na skupnem sestanku ugotovili, da je treba arhitektonski zaključek stavbe - križ - vrniti na mesto, kamor ga je postavil Plečnik.
Kot je širši javnosti znano, je okupator iz polkrožnega portala vrha stavbe odstranil križ in obe plamenici, ki so zgradbo v gornjem delu umetniško zaključevali. Posledice tega nemškega vandalizma si lahko Celjani še vedno ogledujemo. Največje Plečnikovo delo v Celju, ki je ob tem še v samem centru in tako na očeh domačinom in tujcem, je »obglavljeno« in s praznino v polkrožnem portalu, že peto desetletje predstavlja svojevrstno »kulturno« spričevalo (beri sramoto) našega mesta.
Ko so 17. oktobra 1991 strokovnjaki enoglasno ugotovili, da je - če seveda želimo biti vredni Plečnikovih del - škodo treba popraviti in za tak ukrep tudi ni bilo nobenega upravno - pravnega zadržka (na sestanku je to ugotovil odgovorni mestni arhitekt g. Sadar), smo upravičeno pričakovali, da bo LB Splošna banka Celje kot uporabnik stavbe to v primernem času uredila.
LB Splošna banka Celje ima do javnosti zelo veliko odgovornost. Ne gre pozabiti, da je iz proračunskih sredstev - torej sredstev davkoplačevalcev - dobila kritje za zgrešene naložbe v Železarno. Če bi tega javnega denarja ne dobila, bi bila danes v sanaciji ali likvidaciji. Kot droben dokaz, da javnosti
-	davkoplačevalcev - ki so jo rešili pred konkurzom (ali bolečo sanacijo) ne podcenjuje, bi bilo primerno, da gospod predsednik Kač v nekaj časopisnih vrsticah svoje »rešitelje« obvesti, kaj je bilo doslej storjeno in kaj banka še misli storiti, da se ta kulturna sramota Celja odpravi.
Pravkar (12. nov. 1993) smo preko javnih občil zvedeli, da bo prihodnjo pomlad predsednik Kučan v Pragi odprl posebno Plečnikovo razstavo. Ali naj mu damo na pot fotografijo upravne stavbe LB Splošne banke Celje z iznakaženim Plečnikom
-	kot dokaz, kako ravnamo s tem velikim mojstrom v državi, ki je njegova domovina in katere predsednik hodi odpirat Plečniku posvečene razstave - v tujino?
IVO JAKOP, Celje
NA JAPONSKEM
BOŽIČ V STRASTNEM OBJEMU
Prazniki so mimo In ljudje so jih po svetu zelo različno praznovali, za ves krščanski svet pa je bil Božič intimen večer ljubečih sorodnikov, poklon jaslicam, ponižna molitev na polnočnicah. A za Japonce je vse kaj drugega - to je bila noč mladih zaljubljencev, ki so jo v vročem objemu prebili v razkošnih hotelskih sobah.
Ljubezenska božična noč Mladenič, ki dekle povabi je za japonske mladenke in na božično noč, je priprav-
lu, k sreči pa je vedno pri roki kakšna prepričljiva prijateljica.
mladeniče stvar prestiža, tisti, ki ostane sam, se osramoti in to prepričanje znajo trgovci in gostinci prav spretno vnovčiti, nabijejo vrtoglave cene, saj mladcem takrat še na kraj pameti ne pade, da bi premišljali o vrednosti jenov.
Na božični večer se japonska mladež pripravlja že več mesecev prej, že jeseni so veliki tokijski hoteli, še zlasti tisti, ki ležijo v tokijskem zalivu, v celoti zasedeni. Običaj se je rodil pred kakšnimi petimi leti, ko so petični Japonci v letih obilja hoteli vsaj ob eni priložnosti lahkomiselno razmetavati denar, ohranil pa se je tudi v letih recesije.
Ijen za hotelsko sobo, okusno večerjo in primerno darilo porabiti najmanj 100.000 jenov (900 ameriških dolarjev), darila so v zadnjem času sicer nekoliko skromnejša, a še vedno vredna kakšnih 230 dolarjev.
Za eno samo noč je treba v hotelu Tokyo Bay Milton plačati od 230 do 400 dolarjev, večerja pride na osebo čez 300 dolarjev. Nežni ljubimci ne gledajo na denar in želijo očarati svoje izbranke. Dekleta, ki večinoma do poroke živijo pri starših, morajo biti še kako iznajdljive, da se izmuznejo od doma, oče in mati še slišati ne smeta o ljubezenskem sestanku v hote-
SEAN YOUNG
LEBENA LEPOTICA
Ena od najlepših hollywo-odskih igralk, fatalna in nepredvidljiva Sean Young (33), zatrjuje, da so njena zapeljevanja filmskih partnerjev precej neuspešna. Mična rjavolaska pravi, daje morala pred ljubezensko sceno s Kevinom Costnerjem svoj strah utopiti v litrih piva, Michaela Cainea pa je pred po-
ljubom prosila, naj vendar nekaj ukrene z njenimi prsmi. Odklonila je ljubezenski prizor z Nicolasom Cagejem, kajti zaradi čira ima neprijeten zadah v ustih. Pred snemanjem vročega objema za film Love Crimes s Patrickom Berginom je mladega snemalca podkupila z 10.000 dolarji, da je igralca v ljube-
zenskem prizoru, ki ga nikakor ni želela posneti, ujame s hrbtne strani. Nič drugače ni bilo z Mattom Dillonom, četudi je film Kiss Before Dy-ing zelo, zelo vznemirljiv...
Na vprašanje, kdo sploh ji je všeč, Sean odgovarja, da je njen partner iz zadnjega filma Fatalni nagon Armand Assante primerek in pol, najraje pa bi snemala s svojim fantom, igralcem Robertom Lujanom, s katerim bi zelo rada zanosila tudi izven filmskih studiev.

S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu.
S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata.
Spoštovani naročniki!
Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje.
Kaj še daje Nova doba?
ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455.
NOVA^OBA	naročilnica
Ime....................priimek....................
naslov............................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite....................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Pol
kilograma čistega zlata
za stare
in nove naročnike tednika Nova doba
NAGRADA ZA ZVESTOBO
Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje
Edini pogoj: plačana naročnina
RAČUNALNIKE IN RAČUNALNIŠKE PROGRAME prodam. Tel.: 061/ 52-591 PARNI ČISTILEC MICKA ugodno prodam - 100 stopinj, nov - še nerabljen. Tel.: 0602/	42-359 ali 0602/
42- 430
STAREJŠO HIŠO v Šmartnem ob Paki prodam. Tel.: 063/ 28-235
KLOP ZA FITNESS z utežmi prodam. Tel.:	063/
853-321, interna 431 (Irena), med 7. in 15. uro RADIO SAVICA prodam. Cena 3.500 SIT. Tereza
Pavmgartneb, Delavska 16, 63000 Celje
BAS KITARO, novo, še povsem nerabljeno, prodam za 350 DEM. Tel.: 063/38-157, med 19. in 21. uro
CENTER NOVEGA MESTA, oddam lokal za trgovino proti odkupu investicije. Tel.:	061/	51-701,	061/
50-401
HIŠO (centralna, telefon, vrt, sadovnjak) v izmeri 185 m2 na parceli 1000 m2, prodam. Tel.: 063/ 32-511 in 32-332, dopoldne, in 063/ 461 -482, popoldne
MALI OGLAS ZASTONJ KUp0N
Priznana ameriška multinacionalka išče posrednike za prodajo svojega atestiranega izdelka, ki je majhen, a nujno navzoč v vsaki družini.
Ponudbe pod šifro »Od 1.000 do 3.000« DEM na mesec.
GARAŽO na Otoku v Celju najamem ali kupim. Vajdetič, tel.: 063/ 37-090, popoldne
FORD TAUNUS 1300, letnik 78, registriran do maja 94, odlično ohranjen, menjam za kadeta tip Č ali prodam. Tel.: 063/ 771-616, popoldne
OTROŠKO POSTELJICO z opremo prodam za 5.000 SIT. Tanja Mantel, Stanetova 32, 63000 Celje, tel.: 063/ 24-609
PLETILNI STROJ IMPE-SAL PRODAM. Tel.: 063/ 28-235
BMW 316, star 7 let, 4 vrata, bel, nekaramboliran, ugodno prodamoali zamenjamo. Zamenjava je možna za novejši karamboliran FORD, GOLF ali RENO. Telefon 063/ 38-354
GARAŽO pri gostišču »Ojstrica« (kino Dom) v Celju prodam ali oddam. Dobrajc, tel.: o63/ 33-341
MOJ NASLOV:___
ŠE TRETJI AS NA MIZI
Celo tretja zvezda Beverly Hillsa 90210 se je odločila za-plavatipo zakonskih vodah, četudi je bila njegova dolgoletna prijateljica Christine Elise prav tako presenečena spričo ponudbe kot njegovi kolegi.
Zakaj pa ne, si je rekel Ja-son Priestley, legendarni Brandon Walsh iz ene najpopularnejših nanizank Beverly Hillsa, napotil v draguljarno in prestal uro in pol s komolci naslonjen na vitrino, izbirajoč za svojo drago prstan, ki bo spremenil njegovo življenje. Odločilni korak, da zaprosi svojo izbranko, je izve-
del, ko sta se vračala s poroke Luka Perryja, zbral pogum, zajel sapo in sespustil na koleno, toda Christine je sprva mislila, da gre samo še za eno izmed njegovih šal. Ko je ugotovila, da je stvar resna, se je nehala smehljati in kot se spodobi dahnila: »Oh, Jason... Seveda!« Datum poroke še ni zatrdno določen, toda četudi bi bil, to ne bidosti spremenilo, saj so njegovi prijatelji enako kot obupane oboževalke prepričani, da se bo tudi ta poroka zgodila enako neopazno in v najožjem krogu, kot se je prejšnja.
Mick
DRUŽINSKI PREPIRI
Spremljevalci znanega para Bobby Brovvn in Whitney Houston trdijo, da slavna pevca le navzven igrata srečno poročen par, v resnici pa se nenehno prepirata in sta kot pes in mačka. Whitney prav pobesni, kadar njen mož kontaktira z materami svojih treh nezakonskih otrok. Celo pred njenimi očmi zapeljuje druge ženske, pred kratkim se je zapletel s privlačno televizijsko zvezdo in z dojiljo njune desetmesečne hčerke.
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
DON JOHNSON
S SODNIJO DO SINA
Po osmih letih je sodišče končno razsodilo, da lahko desetletni Jesse za stalno živi pri svojem očetu Donu Johnsonu. Tako se je družina povečala, fantič se je pridružil Donu in Melanie Griffith, ki ima iz prvega zakona sedemletnega Aleksandra, z Donom pa triletno hčerkico Dakoto.
Donu Johnsonu je sina rodila Patti D’Arbanville in ko sta se leta 1985 ločila, je fant ostal z materjo. Ko se je njegova zveza z Melanie utrdila, je Jesse vse več časa preživel z očetom in krušno materjo, zato je Don sprožil sodno obravnavo, naj sin stalno živi pri njem. Ko so sodni uslužbenci preverili, v kakšnih razmerah živi pri njem in v kakšnih pri materi v New Yorku, so mu sina dodelili.
12. januarja
STRAN 22
MOU^OBA
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
v
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tu-) jih podjetij, ki iščejo poslov-i ne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacij* ski sistem GZS in na vseK območnih zbornicah GZS. | SL003-02585
IZDELUJEM IN LEPIM SE^ MENSKE IN DIŠAVNE PAPIRNATE VREČKE TER ŠPECERIJ- SKE VREČKE S KRIŽNIM DNOM OD 1 KG DO 5 KG. IMAM TUDI PROSTE KAPACITE- TE NA STROJIH.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS SL003-02586
PONUDBA: RAČUNALNIŠKA IZDELAVA NAČRTOV, PRENOSOV STARIH NAČRTOV NA RAČUNALNIK PONUDBA JE PRIMERNA ZA ARHITEK-. TE, KONSTRUKTERJE IN! DRUGE OBLIKOVALCE. NJI-i HOVE PROSTOROČNE NA-'.
ČRTE ZRIŠEM V MERILU NA EN RAČUNALNIŠKI PROGRAM.
Kraj: NOVA GORICA Pošta: 65000 Naslov: PIRJEVČEVA 1 Telefon: 065/23-929 Kontakt: FON VOJKO SL003-02587
ŠIVILJA Z VEČLETNO PRAKSO, NUDI PROSTE KAPACITETE NA OVERLOCK IN NAVADNEM	ŠIVALNEM
STROJU.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS SL003-02590
SEM ZASEBNICA IN IZDELUJEM VSE VRSTE ŠPORTNIH IN BARVASTIH NOGAVIC OD ŠT. 33 - 44 IN SEM ZAINTERESIRANA ZA SODELOVANJE S TRGOVINAMI PO SLOVENIJI.
Naziv: MODNO ČEVLJARSTVO IN IZDELOVANJE NOGAVIC
Kraj: BREZOVICA Pošta: 61351
Naslov: LEPA POT 3, DRAGOMER
Telefon: 061/653-361 Kontakt:	MARINKA GO-
MAZET SL003-02592
ITALIJANSKO PODJETJE ŽELI SODELOVATI S SLOVENSKIMI PROIZVAJALCI, PREDE LOVALCI PLASTIKE. Naziv: INTERCOMME Država: ITALIJA Kraj: VILLORBA Pošta: 31050
Naslov: VIALE FELISSENT 35
Telefon: 0422/420-377 Telefaks: 0422/420-377 Kontakt: MICHELE LEGO-RANO
SL003-02593
NEMŠKO PODJETJE ŽELI SODELOVATI S SLOVENSKIMI UVOZNO IZVOZNIMI
PODJET- JI. TRGUJEJO Z NOVIMI IN RABLJENIMI KMETIJSKIMI STROJI, TOVORNJAKI/. KMETIJSKO OPREMO, AVTOMOBILI, REZERVNIMI DELI, GUMAMI. NUDIMO TUDI USLUGE ZASTOPANJA IN SVETOVANJA
Naziv: BIMEX - BAUMASC-HINEN IM-U.EXPORT Država: NEMČIJA Kraj: BOLLENDORF Pošta: 54669
Naslov: VOR DER HEIDE 3 Telefon: /0 65 26/ 5 92 Telefaks: /0 65 26/ 86 61 Kontakt: HEINZ RANFT SL003-02594
TAIVANSKA FIRMA ŽELI UVAŽATI KAVALITETNO LESENO POHIŠTVO ZA HIŠE, KUHINJE, PISARNE IN HOTELE IZ SLOVENIJE. PONUDBE POŠLJITE DIREKTNO NA NJIHOV NASLOV. Naziv:	TAIPEIAKSIOM
- ASIA LTD.
Država: TAJVAN Kraj: MUCHA RD, SEC. 4 Pošta: 2-21
Naslov: LANE 159, MUCHA RD, SEC. 4
Telefaks: 00886 2 239 2065 Kontakt: MISS. RITA YAO, PURCHASING MANAGER 84 SL003-02595 FINSKO TRGOVSKO PODJETJE ŽELI VZPOSTAVITI SODELOVANJE S SLOVENSKIMI IZVOZNO - UVOZNIMI PODJETJI S PODROČJA SUROVIN IN POTROŠNEGA BLAGA.
Naziv: AK TRADING Država: FINSKA Kraj: TURKU Pošta: SF 20540 Naslov: YO - KYLA 4A7 Telefon: 358/21/654-721 Telefaks: 358/54/4363-536 SL003-02596
AVSTRIJSKI AGENT JE ZAINTERESIRAN ZA VZPOSTAVITEV POSLOVNEGA SODELOVANJA NA PODROČJU POHIŠTVA, PREDPRAŽNIKOV, VRTNIH GARNITUR TER DELOV ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - IŠČE UVOZNIKE - GROSISTE ZA PRODAJO V SLOVENIJI. Naziv:	SAKARI LOHI
AGENCY
Država: AVSTRIJA Kraj: KLOSTERNEUBURG
Pn<ta * A—340
Naslov: LEOPOLDSGRABEN 14
Telefon: 02243/33-714 Telefaks: 02243/33-714 Kontakt: MR. SAKARI LOHI SL003-02597
NOVO NA SLOVENSKI OBALI - SERVIS IN HRAMBA PLOVIL NA KOPNEM
-	UREJENA IN NADZOROVANA HRAMBA PREKO 100 PLOVIL NA KOPNEM
-	VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN SERVISI PLOVIL
-	DVIGI IN SPUSTI PLOVIL
-	VISOKOTLAČNO PRANJE PLOVIL.
Naziv: LADJEDELNICA IZOLA, D.O.O. SHIPYARD,
YACHTING CENTER Kraj: IZOLA Pošta: 66310
Naslov: CANKARJEV DREVORED 23 Telefon: 066/63-321 Telefaks: 066/63-915 Teleks: 34-121 Kontakt:	FERRAN	IRENA,
PUGEU EMIL SL003-02599 NUDIMO NOGAVICE:
-	BOMBAŽNE ART. 99100
-	BOMBAŽNE ART. 99120
-	VOLNENE ART. 99200 NOGAVICE SE PAKIRAJO V PVC VREČKE.
BARVE: BELA, ČRNA, BOR-DORJAVA, SIVA, MODRA, RJAVA, T. ZELENA.
Naziv: MAJA, PROIZVODNJA NOGAVIC Kraj: RIBNICA Pošta: 61310 Naslov: JURJEVIČA 41 Telefon: 061/860-231 Kontakt: JANEZ TOPOLNIK SL003-02600
POVPRAŠEVANJE PO LESU ZA IZVOZ V ZRN KOLIČINA: 5.000 M 3/TEDEN KOLIČINA PO ODPREMI: LKW
KLASA: S. SVEŽE ŽAGANO ZAČETEK POSLA: TAKOJ. Naziv: ADHEZIV Kraj: ŠENTJUR Pošta: 63230
Naslov: PREŠERNOVA 34 Telefon: 063/741-377 Telefaks: 063/741-377 Kontakt: ARZENŠEK SL003-02601
KZ KRŠKO VINOGRADNIŠTVO KLETI LESKOVEC, SLOVENSKI PROIZVAJALEC VISOKOKVALITETNEGA VINA IŠČE DISTRIBUTERJE, KUPCE ZA KVALITETNO RDEČE VINO CVIČEK, Z GEOGRAFSKIM POREKLOM. ALKOHOL: 9,5 %.
SKUPNA KISLINA: 7,1 G/L. CENA: 0,72 DEM/L - NEU-STEKLENIČENO PARITETA: EXWORKS KLET V KRŠKEM.
VINO JE LAHKO PO POTREBI TUDI STEKLENIČENO. Naziv: SPLOŠNA KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, Z.O.O. VINOGRADNIŠTVO Kraj: KRŠKO Pošta: 68270 Naslov: CKŽ 52 Telefon: 0608/31-343 Telefaks: 0608/31 -021 Kontakt:	MARJANA KO-
STANŠEK SL003-02603
POVPRAŠUJEMO PO JUNČJEM MESU ZMRZNJENO, KOT TUDI ŽIVO IN PIŠČANČJEM MESU, VSE ZA IZVOZ. Naziv: AMA, D.O.O.
Država: HRVAŠKA Kraj: HREUIN, RIJEKA Pošta: 51226 Naslov: LONJA BB.
Telefon: 00385/51-809-803 Telefaks:	00385/
51-809-744
Kontakt: MARKO SJEKLOČA SL003-02604
IŠČEMO BARVARNO ZA TEKSTILNI TRAK, ŠIRINE OD
6 DO 12 MM, SESTAVA PO-LYA MID FILAMENT, ZA IZVOZ.
Naziv: LEE ROY CLUB DE-SIGN, D.O.O.
Kraj: ŽIROVNICA Pošta: 64274 Naslov: ŽIROVNICA 62/B Telefon: 064/801-163 Telefaks: 064/801-163 Kontakt: MILODAR ZEVNIK SL003-02605
POVPRAŠUJEMO PO BELI PLOČEVINI IN PO ROST-FREIU.
Naziv: STENKO, D.O.O.
Kraj: MENGEŠ Pošta: 61234 Naslov: ŠPRUHE 3 Telefon: 061/715-007 Telefaks: 061/715-040 Kontakt: SAŠO KAMPIJUT SL003—02607
ITALIJANSKI PODJETJI FO-TOLITO IN STUDIO DR. SAB-BADIN - LISSONE ŽELITA SODELOVATI S SLOVENSKIMI TISKARNAMI, ZALOŽBAMI IN DRUGIMI DRUŽBAMI, KI UPORABLJAJO OFF-SET SYSTEM PRODUKCIJE. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: STUDIO DR. SABBA-DIN - LISSONE Država: ITALIJA Kraj: LISSONE Pošta: 20035
Naslov: VIA MATTEOTTI 82 Telefon:	/039/	461-563;
483-533
Telefaks: /039/ 464-982 SL003-02608
ITALIJANSKO PODJETJE JE ZAINTERESIRANO ZA SKUPNA VLAGANJA V PODJETJA, KI UPORABLJAJO OFFSET SISTEM PRODUKCIJE.
Naziv: STUDIO DR. SABBA-DIN - LISSONE Država: ITALIJA Kraj: LISSONE Pošta: 20035
Naslov: VIA MATTEOTTI 82 Telefon:	/039/	461-563;
483-533
Telefaks: /039/ 464-982 84 SL003-02609
NUDIMO MEDNARODNI FINANČNI LEASING ZA NAKUP OPREME DOMA ALI
V	TUJINI. NA 2 LETI NI POLOGA - FAKTOR LEASINGA JE 1,21. NA 3 LETA JE 15 % POLOG, FAKTOR JE 1,26. ODPLAČUJE SE V 6-MESEČNIH OBROKIH, PRVI OBROK ZAPADE PO ŠESTIH MESECIH. NA KONCU SLEDI ODKUP 0,1 %.
ČE JE OPREMA IZ ITALIJE
V	VIŠINI VSAJ 1 MIO DEM NUDIMO LESING NA 5 LET S 15 % POLOGOM TER 6-MESEČNIMI OBROKI ODPLAČEVANJA. FAKTOR LEASINGA JE V TEM PRIMERU 1,21.
Naziv:	FINANZMANAGE-
MENT, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: STEGNE 21 D Telefon:	061/1599-504;
1599-558
Telefaks: 061/1599-504 Kontakt: BOJAN RAK SL003-02611
IZDELUJEMO IN MONTIRAMO UMETNO KOVANA VAROVALA /ZAŠČITNE MREŽE/ ZA OKNA, IZLOŽBE, VRATA
Naziv: MLIN D.O.O.
Kraj: GROSUPLJE Pošta: 61290
Naslov: SELIŠKARJEVA 18 Telefon: 061/772-434 Kontakt: ANTON RAJH SL003—02613
SIMEON DELAVNICA DELA
V	SEKTORJU OBDELAVE METALOV PO NAČELU -NA KLJUČ« ZA INDUSTRIJSKO UPORABO ZA GRADBENIŠTVO, TELEVIZIJSKI STOLPI, ELEKTRIČNI TRANSFORMATORJI ETC.
Naziv: EUROSPORTELOO IT 377 UDINE Država: ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33700
Naslov: VIA MORPURGO 4 Telefon: 0432/273-289 Telefaks: 0432/509-469 Kontakt: VALENTINE ZOF-FERLI
SL003-02614
OBLAČILA - MODNA, ZA NOVOROJENČKE, ŽENSKE, MOŠKE, INTIMNO PERILO, PLETENINE, TRIKOTAŽA, ŠPORTNA OBLAČILA, DIŠAVE, DEŽNIKI, SENČNIKI, PAPIRNA GALANTERIJA, DARILA, SVETILA, ELEKTRIČNI MATERIAL ETC. PRODAJAM GROSISTIČNO DROBNO-PRODAJI.
Naziv: EUROSPORTELOO IT 377 UDINE Država: ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33700
Naslov: VIA MORPURGO 4 Telefon: 0432/273-289 Telefaks: 0432/509-469 Kontakt: VALENTINE ZOF-FERLI
SL003—02615
POVPRAŠUJEMO PO INTERESENTU ZA SOVLAGANJE
V	NOV, DONOSEN POSEL S PODROČJA INTERAKTIVNEGA MEDIJA PONUDB IN POVPRAŠEVANJ.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS SL003—02616
NIZOZEMSKO PODJETJE, KI SE UKVARJA Z ODSTRANJEVANJEM IN UNIČEVANJEM AZBESTA NUDI TEHNIČNO POMOČ IN TEHNOLOGIJO. ZAINTERESIRANA PODJETJA LAHKO DOBIJO PREDSTAVITVENI KATALOG V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: SMU - COMMISI-EHANDEL
Država: NIZOZEMSKA Kraj: GEMERT Pošta: 5421NX Naslov: HAGENHOT 22 Telefon: 04923-65965 Telefaks: 04923-66739 Kontakt: SASI MACHIELS SL003-02617
GROSISTIČNA PRODAJA OBUTVE - ŽENSKI, MOŠKI, OTROŠKI ČEVLJI, ŠPORTNA OBUTEV IN COPATE.
Naziv: SLOITA, D.O.O.
Kraj: KRANJ Pošta: 64000
Naslov: PE - CELOVŠKA 134 A, 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/1595-432 Telefaks: 061/1595-432 Kontakt:	MARKO FLOR-
JANČIČ SL(jp3-02618
ANGLEŠKO PODJETJE ŽELI SOINVESTIRATI V SLOVENSKO POHIŠTVENO INDUSTRIJO PRIJAVE Z OSNOVNIMI PODATKI POSREDUJTE NA NASLOV: GZS, INFORMACIJSKA PISARNA /ZA M. OSOJNIK/, SLOVENSKA 41, 61000 LJUBLJANA. Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS SL003-02620
OD 15. DO 17. JUNIJA 1994 BO V PARIZU SEJEM EX-PORTEUR, NAMENJEN PRED VSEM PREDSTAVITVI ŠIROKOPOTROŠNEGA BLAGA EVROPSKIM KUPCEM. PREDSTAVI TVENI KATALOG SEJMA, OSTALE INFORMACIJE IN OBRAZCI: GZS, INFORMACIJSKA PISARNA.
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS SL003-02621
FRANCOSKO PODJETJE PONUJA STORITVE TRŽNIH RAZISKAV, MEDNARODNEGA SVETOVANJA, VODENJA PROJEKTOV, STRATEŠKEGA PLANIRANJA, ITD.
Naziv: CSB Država: FRANCIJA Kraj: FERICY Pošta: 77133 .
Naslov: 18 BIS, RUE DU MONTCEAU
Telefon: +33 1 64 23 68 99 Telefaks: +33 1 64 23 69 22 Kontakt: MR. CHIRSTIAN V. KAFKA SL003-02622
ČEŠKO.TODJETJE PONUJA PO KONKURENČNIH CENAH VARNOSTNE SISTEME ZA ZAŠČITO BLAGA V TRGOVINAH, DOMOVIH, CERKVENIH OBJEKTIH ITD. KATALOG JE NA RAZPOLAGO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: MARYBELL CO. Država: ČEŠKA Kraj: TRINEC 1 Pošta: 739 61 Naslov: P.O. BOX 19 Telefon: 0042-659-24-566 Telefaks
: 0042-659-21-404 Kontakt: MR. VLASTISLAV LINZER
DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.
GOSPODARSKA ZBORNICA GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE	'	SLOVENIJE	!
NAPRAVA ZA ODSTRANJE VANJE PRIMESI
RUSKO PRISTANIŠKO MESTOMA DALJ NJEM
ZRAKO-
PLOVSTVO
LUIGI
GALVANI
STALNO
ISAAC
NEVVTON
DUŠEVNI
PRETRES
RADIO
ŠTUDENT
OBLIKA
NEMŠČINE
Otožni
TONOVSKI
XOV)Č
sioeo-
-OANKA
VEDA O ORGANIZACIJI GOSPODARSTVA
PREŠER-
NOVA
PESEM
OPTIČNI
POJAV
VINORODNA
RASTLINA
NESTRO-
KOVNJAK
OSEBNI
ZAIMEK
GEOMETRU-
SKILIK
REKA SKOZI MUENCHEN
KONTAKT
NOVA DOBA
ZAPOSLITEV
ČLOVEKA
DOLŽENO
NALOGO
NOETOVA
BARKA
ČLOVEK IZ PALEOLITIKA
KEMIČNI ELEMENT IZ SKUPINE LANTA-NIDOV
FILMSKI
IGRALEC
BATES
KRAJ PRI IKOFJI LOKI
SVATBA
(STARIN-
SKO)
IGOR OZIM
ENA OD PROJEKCIJ
EDVVARD
(KRAJŠE)
x RAZMR-ŠENOSTLAS
PREPROSTA
SOBA
SMER V UMETNOSTI V19.
STOLETJU
OZEK
KONEC
POLOTOKA
VZDRŽNI
LJUDJE
FILMSKA
REŽISERM
ZETTERUNC
NEKDANJI
MADŽARSKI
POLITIK
(JANOS)
RAZLIČNA
SOGLAS-
NIM
MARKO
POHLIN
KMET, KI REDIZIVINO
EDEN OD ČUTOV
VRSTA
ŠPORTNE
PANOGE
HRVAŠKI
SKLADATEU
(KRSTO)
NEIME-
NOVANA
OSEBA
SLIKAR
VIDMAR
OKRAS POD MOŠKIM NOSOM
TOVORNJAK
PRIPRAVA PRI KOLESU
DUŠAN
LEPŠA

ZID IZ KAMNITIH KVADROV
JENJE,
SOČUTJE
BENIGNA
BULA
SLUZNICE
SREČKO
KOSOVEL
SUBOTICA
NEKDANJA
JAPONSKA
PRESTOL-
NICA
MESTO V FRANCIJI VZHODNO OD PARIZA
VRSTNI RED UČNIH
PREDMETOV V ŠOU
SLOG
NAJDALJŠA REKA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU
MALIJSKI
POLITIK
(MODIBO)
NAŠA
ALPSKA
SMUČARKA
SITAR
JAJCEVOD
FILMSKA
IGRALKA
MIRANDA
NAŠA
SLIKARKA
KOBILCA
DEKLE IZ ISTEGA RAZREDA
M3
ZNAMKA
FOTOGRAF
APARATA
■ JED IZ ■ RIBJIH IKER
DIVJI KOZEL
KONEČ-
r
VERGILOVA
PESNITEV
RUŽAVREG


”“1*'** '-*	i ■-,%»
LOUIS
ADAMIČ
ZA
NARKOZO
VELIK SNOP IZ
OMLATENE
SLAME

NOVA DOBA
ŽIDOVSKA
MESTNA
ČETRT
PORTU-
GALSKI
MIVKA
(PRIMOR-
SKO)
l.wJIS, OTOK ZAKLADOV)
VOJVODINSKI MADŽARSKI PESNIK (KAROL Y)
KRAJ PRI NOVI GORICI
ZDRAVILNA
TRAVNIŠKA
RASTLINA
DANSKA
FILMSKA
IGRALKA
NIELSEN
HUDA OBČUTLJIVOST NA KAJ
NOVA DOBA
SPORO-
ČITEV
NEPRAVO-
VERNA
ŽIVILSKI
DELAVEC
SPECIALIST ZA ORTOPEDIJO
PETREBEN
EDVARD
RAVNIKAR
OMARICA SHOSTUAMI V CERKVI
POSUŠENA STEBLA IN USTI OMLAJE-NEGAŽITA
MORSKA RIBA Z BELIM MESOM
ALEKSAN-
DEF
(KRAJCE)
PESEM
PREBIVALEC
ITALUE
DOLGO
ČASOVNO
OBDOBJE
DOLOČITEV
VREDNOSTI
ČESA
KAMERA, KI TAKOJ PO SNEMANJU IZDELA SLIKO
LJUBICA
MESTO NA I
mma
SLOVENSKI
PESNIK
(MART)
ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA
ADRIANO
PANATTA
VZDEVEK
RADKA
POLICA
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
OLEG
4IŠIN
ROMANI!
PREČNI DROG V KOZOLCU
IZČELOVA-
LECPIL
naT
ALPINIST
(FRANCI)
DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI
ČARGO IVAN
V IZRAELU
NAŠ EPSKI PESNIK (ANTON)
KRAJ PRI VODICAH
ODISEJEV
OTOK
ORIENT
Sfl£3čE

SPODNJI
DEL
POSODE
VRHUNSKI
ŠPORTNIK
NEKDANJI
JUGOSLO-
VANSKI
ROKOBO-
REC
ITALIJANSKI
PISATEU
(CARLO)
ŠEUGO
RUDI
"KLAVEC
VLESNI

GRŠKI BOG LJUBEZNI
VRSTA.
SORTA
SERGIO
CASAL
ZADNJI
SVARILNI
POZIV
SMUČ
SKAK
WEISSFLOG
INDONE-
ZUSKI
NEMŠKI I PESNIKI
CALVIN
SMITH
VPREŽNA
PRIPRAVA
EDEN OD BEATLOV (JOHN)
STATUA
PISATELJICA
KOVAČ
KARAMBOL
IGRALKA
PER
TKANINA ZA IGRAČKE
NOVA DOBA
UST PAPIRJA Z OBVESTILOM
KRAJ PRI KOPRU
SLOVENSKI
SKLADATEU
KAROL
PAHOR
PREPROSTO
STRANIŠČE
DIAPOZITIV
NADAV.
NAPLAČILC
JESSICA
LANGE
RADO
MURNIK
SOVA KI SKOVIKA
MESTNI
PREDEL
KOPRA
GUSlAV
IPAVEC
LADKO
KOROŠEC
BODEČ
PLEVEL
ttŠSTČ V BOKI KOTORSKI
POSTAVKA
OLIVER
TVV1ST
SODOBNIK
KLETOV
NAJ LJUBŠA MOHAMEDOVA ZENA
VZKLIK PRI BIKOBORBI
AMERIŠKA MERA ZA MLEKO

Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov NOVA DOBA, Aškerčeva 15, 63000 CEUE. Izmed pravilnih rešitev, ki bodo prispele v uredništvo do ponedeljka, 17. Januarja 1993, najkasneje do 10,00 ure, bomo izžrebali 5 nagrad, ki jih tokrat prispe-
1.	nagrada — Srebrni kovanec — Zlatarne Celje
2.	nagrada - Karton vrhunskega vina - Vino »Bizeljsko - Brežice«
3.	nagrada - Kilogram Mere kave - Mere holding Celje
4.	nagrada - Majica z dolgimi rokavi In kapuco - A tri Slovenske Konjice
5.	nagrada - Knjiga Nade Klaič: »Zadnji knezi Celjski v deželah L.sv. krone« - Nova doba
wmmm
AG
:.':AA
s\
i ■	.. - r- r-. ' i
1.

:1

I	:: | 4 I x4 1 p | 'liSillSs: i
| !ii»

^4V/\W\
JL^£
\hr-UifL,
i}*'.') .
^ '^k vLh i
\- \,^Y

i*—
l(wr


^ \ N<
K,

1
'uiij

^AMAm. bm*«c
'V-
Srečno
1994!


^^Th.
........... '	.................................. .	"	■	■■	■	......:: i\;::::,...:o^