POOPERATIVNA ZDRAVSTVENA I\EGA BOLNICE Z RAKOM DOJKE Helena Uňič V Sloveniji je rak dojke na prvem mestu med različnimi vrstami raka pri ženskah. Vse bolnice po opeľaciji na dojki so sprejete na oddelek za intenzivno nego. Anesteziolog in anestezijska medicinska sestĺa seznanita medicinske sestľe na oddelku s potekom opeĺacije, jim posredujeta navodila za pooperativno nego in anestezijski list, ki so ga izpolnili med operacijo. Pomemben dokument je za bolnico tudi operacijski list, ki so ga izpolnile operacijske medicinskę sestre. ob prevzemu opeľiranke moramo ugotoviti stanje zavesti, krvni tlak in pulz, frekvenco dihanja in ali diha spontano ali prek tubusa' V. Henderson je dnevne življenjske potrebe bolnika ľazdelila na 14 potĺeb oziĺoma aktivnosti. Bolnik potĺebuje pomoč medicinske sestre pri tistih aktivnostih, ki so motene' Neposredno po operaciji je bolnica v celoti odvisna od medicinske sestre oz. članov tima zdľavstvene nege. Pri vseh svojih dnevnih življer{skih potĺebah potľebuje pomoč. 1. DIHANJE Bolnice po opeľaciji dojke običajno dihajo spontano ali prek oĺotrahealnega tubusa. Praviloma vedno dovajamo kisik pĺek katetra. Bolnica je pľiključena na pulzni oksimeter. Glede na satuľacijo krvi s kisikom uravnavamo dotok kisika. Za hospitalne bolnike na onkološkem inštitufu nimamo prebujevalnice. Zaradi tega mora imeti medicinska sestra na inteĺzivnem oddelku stalen nadzor nad operiľano bolnico' Redno naj kontrolira vitalne znake. V začetku na pol ure, nato na eno uro. Ko se bolnico prebuja iz narkoze, je zelo pomembno, da je medicinska sestua stalno prisotna. S tem bolnica dobi zaupanje in tako tudi najhitreje ugotovimo njene potrebe. 2. PREHRANJEVANJE Bolnica po operaciji dojke ima na dan operacije kombinacijo parenteralne pľehĺane in peroralne' Dobi infuzijo 1500 ml infuzijske raztopine in tekočine per os. Naslednji dan uživa 1abko lľano. Kadaľ je pĺisotna navzea a|i bruhanje, zdĺavnik predpiše antiemetike in več infuzijske tekočine' Helena Uršič, višja meďicinska sestra, stomdterapevt, onkološki inštitut Ljubljana { 4 i 46 3. IZLOčANJE TEKočIN Bolnica po operaciji dojke tekočine izgubljaz urinom, morebitnim bruhanjem in po drenaŽni cevki. Izločanje urinaje običajno spontano, ĺedkoje potreben enkľaten odvzem urina oz. stalen urinski kateter. Bolnica ima med operacijo v operativno področje vstavljeno trajno vakuumsko drenažo, ki sľka kri ali serozlo tekočino. S tem preprečuje nastanek hematoma in vnetja. Vakuum v steklenici obnavljamo po 24 urah, če je potrebno pa še prej. Dreni so pľišiti na kožo, paziti moramo, da ne izpadejo. Medicinska sesha opazuje vsebino, ki priteka po drenu. Drenažno tekočino beležimo po količini in kakovosti. opaziti motamo vsako neobičajno ali nepričakovano spremembo sekľecije ob sočasni kontroli krvnega tlaka in pulza. Podatke moramo vpisati na temperafumi list in obvestiti zdravnika. Pomembno je fudi, da ves drenažni sistem dobro tesni. opazujemo mesto ob drenu glede vnetja, zatekanja. Če je drenov več, moramo točno označiti, izkaterega mesta izhaja. 4. GIBANJE Bolnica po operaciji dojke je na dan operacije manj gibljiva in je delno odvisna od medicinske sestre. Gibanjeji preprečuje strah pľed bolečino ali sama operacija. Na dan operacije se bblnica obľača v postelji, lahko pa fudi vstane ob postelji. Naslednji dan bolnica vstane in hodi z našo pomočjo. Da bi posledice opeľacije čim hitreje ublažili in vzpostavili normalno funkcijo roke, je pomembno, da bolnice po operaciji od prvega dne naprej delajo razgibalne vaje. Prvi in drugi dan delajo vaje za ramenski obroč prizadete roke še v postelji. S tem preprečimo zatrdelost sklepa. Tretji dan po operaciji bo]nica začne delati ĺzzgibalne vaje sede na stolu ob pomoči fizioterapevta. Po individualnih vajah bolnice začnejo tudi s skupinskimi razgibalnimi vajami pod vodsťvom ťlzioterupevta. Take vaje morajo bolnice delati še doma, najmanj šest mesecev po odhodu iz bolnice. 5. SPÄNJE IN PoČITEK Bolničino spanje inpočitek sta v bolnišnici skoraj vedno motena. Nato vplivajo različni vzroki: bolečina, neugoden položaj telesa, omejeno gibanje (zaradi drenov, infuzije), okolje (intenzivni Ý 47 oddelek), pogosto merjenje vitalnih znakov in psihični dejavniki. Zaradítegazdravnik vedno predpiše operiĺani bolnici uspavalo. 6. TELESNA TEMPEATURA Temperatura je tudi eden od kazalnikov, ki v pooperativnem obdobju pokaže prilagoditev orgaĺizma na opérativni poseg. Amputacija dojke deluje na organizem kot stres, zato je subfebrilna temperatura skoraj pravilo. 7. I\EGA TELESA osnova zdravstvene nege je skrb za splošno telesno higieno in ustno nego. Nego prilagodimo bolnikovemu zdĺavstvenemu stanju. Bolnico skušamo pridobiti za sodelovanje. Na dan opeľacłe večino osnovne nege opravi međicinska sestra, pľvi dan po operaciji pa že večino opravi bolnica sama. operatĺvna rana Pĺevezovanje operativne rane je potrebno zaĺadi pregleda operativne rane in preventive infekcije. Prvo prevezo vedno napravi operater, in sicer praviloma 48 ur po operaciji, le izjemoma (zaradi krvavitve, povišane telesne temperature) prej. Nadalje pa operativno rano po zdravnikovem naročilu prevezuje medicinska sestra. Rano prevezujemo po standaľdu oskľba akutre operativne rane, ki se celi per primam (primarno celjenje). S. SKRB ZA VARNOST Pogosto so ženske, ki pridejo na operacijo zarađidiagnoze rak dojke, prestľašene, depresivne, nezaupljive. Zelo pomembno je, da se člani zdravstvenegatimazavedamo, kako pomembnaje tankočutnost do bolnice. posebno pomembno je, da medicinske sesffe dobro poznamo reakcije bolnice na sprejemanje bolečine in nove telesne podobe. če pričakujemo različne reakcije bolnice, se lahko izognemo konfliktom, deĘemo pomirjevalno in tako v bolnici vzbudimo zaupanje in upanje na ozdravitev. ľ I ! ! 48 ľ ľl 9. BOLECINA Pooperativna bolečina nastopi zaľadi operacije, stopnjujejo pajo bo|ničina zaskrbljenost, strah, napetost in neorientiľanost v pľostoľu in času. Bolnici tazložimo, kje je, da je operacija končana, odgovarjamo na njena vprašanja in jo skušamo primerno pomiriti. Bolnici razložimo, kako se lahko premika in izkašljuje, da jo bo rana čim manj bolela' Na dan operacije zdravnik predpiše analgetik v infuziji. Lahko pa ga predpiše tudi v kombinaciji infuzije in v tabletah ali svečkah. Vzdľžujemo raven analgezije, da ne pľide do razvoja bolečine. Predvsem prve dni po opeĺaciji je pomembno, da dobi bolnica dovolj sredstev proti bolečini , saj ji s tem omogočimo tudi potreben počitek. 10. KoMtIlĺIcIRAl[JE Vloga medicinske sestre pri bolniku po V. Henderson: "... je občasna zavest nezavestnega, ljubezen do življenja suicidalnega, noga amputirancu, oči slepega, sredstvo gibanja dojenčka, znanje in zaupaĺje mlade matere, glas preslabotnih in nezmožnih govora (H. 1964).. Vsi člani negovalnega tima se moramo zavedati, da je bolnik z rakom obĺemenjen że zaradi same diagnoze .Kadar pa gre za odstranitev dela telesa, amputacijo dojke, moramo vedeti, da je bolnicabolj občutljiva, ranljivejšakotbolnik zdľugačno bolemijo. Pomembnoje, da imamo do bolnice spoštljiv odnos. Dobra medicinska sestra ne bo nikoli pustila bolnika samega z njegovo bolemijo in strahom, ampak mu bo skušala pomagati na osnovi empatičnega odnosa kot človek človeku. tL. IZRAž;ANJE VERSKIH čusrnv Glede na to, da osebje spoštuje bolničino osebnost in dostojanstvo, ji bo na njeno željo omogočilo tudi izpolnjevanje njenih verskih dolžnosti' 12. UČENJE ZDRAvEGA NAčINA Žrvĺ,ľnľĺł Pogosto se ženski, ki ji povedo za diagnozo rakna dojki, popolnoma spĺemeni življenje. Kadar moramo ženski zaľadi bolezni odstraniti dojko, je stiska še toliko večja. V tem času je najpomembnejše, da dobi bolnica zaupanje v zdravnika in ves zdravstveni tim. operacija dojke prizadene Žensko fizično in duševno. Bolnica mora po opeĺaciji spľejeti svojo novo podobo. Pľi tem pa si pogosto ne moľe in ne zna sama pomagati. Medicinska sestra, ki spozna to potrebo, bolnico napoti na Oddelek za Psihoonkologijo. 49 ! ĺ Bolnicam je potľebno fudi povedati, da je v svefu in pri nas organiziľana skupina za samopomoč. V tej skupini so ženske, ki so bile fudi same operirane na dojki in so dobro ľehabi1itirane. Pľostovoljke želijo pomagati in svetovati vsaki ženski, ki izve, da bo morala biti opeĺirana na dojki, kot tudi vsem, ki so to opeľacijo že prestale. Prostovoljka obiščę bolnico po operaciji, oskbijo z začasno protezo. Še preden odide bolnica domov in še predenje rana zaceljena, dobi naľoěilnico za ortopedski pripomoček,s katerim si priskrbi prsno pľotezo. Po odpustu domov mora ženska po operaciji dojke paziti na naslednje stvari: ' pri delu na vľtu naj nosi zďčitne ĺokavice, . pľi prijemanju vroče posode mora uporabljati izolacijske rokavice, ' pri šivanju naj uporablja naprstnik, ' pri pranju, pomivanju posode naj upoľablja gumijaste rokavice, . zabriÍ1e pazduhe naj upoľablja elektĺični brivnik, . odsvetujemo aplikacijo injekcij, infuzije, transfuzije ali meľjenja tlaka na pľizadeti roki, ' izogibati se mora tesnih prstanov, nakita, ' kožice na nohtih ne sme ľezati, ampak naj jo le potiska nazaj, ' tudi najmanjše opekline, pľaske, vreznine ne sme zanemaľiti, ' če se na roki pojavi ľdečina, bolečina ali oteklina' se moľa posvetoyati z zdľavnikom. 13. SPOLNOST Spolnost je ena od aktivnosti, ki je motena pri bolnici po operaciji dojke. Pred tem si ne smemo zatiskati oči. Res je, daje ta pogovor za ljudi v pľecejšnji meri še vedno tabu tema, pĺi tem se bolnice zapirĄo vase in so pogosto vedno bolj zagrenjeĺe. Zato |atlko pri tovrstni rehabilitaciji ogromno pomaga bolničin partner. Zelo pomembna je zaupnost med partnerjema. Pľav gotovo pa je pomemben tudi odnos med parheľjema že pľed operacijo oz. še pľed boleznijo. 50 NAJBOLJ POGOSTE NEGOVALNE DIAGNOZE Z AKTI\ĄYoSTMI ZDRAVSTVENE NEGE PRI BoLNICI Po OPERÄCIJI DoJKE NEGOVALNA DIAGNOZA CILJI ZN AKTIVNOSTI ZN MoŽNosT oKUŽBE OPERACIJSKE RANE preventiva infekta in pospeševĄe Lzloěaĺja seroma tzrane; steĺilno prevezovanje operativne rane. Prvič prevezuje kirurg po 48 urah po OP; Opazovanje OP polja, kože glede rdečine, otekline, opazovati ęksudat; 2. BoLEčINA ZARADI OPERACIJE zmanjšati bolečino in oceniti učinek analgetikov; aplikacija predpisanih analgetikov; opazovanj e intenzivnosti in pogostnosti bolečine; bolnico učimo sprostitve in razvedrilnih aktivnosti; 3. SPREMENJENA TELESNA PODOBA ZARADI AMPUTACIJE DOJKE zmanjšati strah in skľbi zaľadi mastektomije; uporabiti psihično in socialno podporo družine, prijateljev; zagotoviti strokovno psihično pomoč in morebiüro vključitev v skupinsko terapijo; zagotoviti ustrezro protezo, zdĺavljenje v zdravilišču; podpora bolnici, da sprejme izgubo dojke; vzpodbujati bolnico, da se pogovarja o spremembi s svojim partnerjem in družino; napotitev bolnice na oddelek za psihoonkologijo, v socialno službo; 5l 4. DILEMA GLEDE MoŽNosTI DODATNEGA ZDRAVLJENJA omogočiti bolnici, da se spľijazni z dodatnim zdravljenjem in dojame, daje to res potrebno; bolnico poslušamo, ji zagotovimo psihično podporo ter povdarimo pľavilnost in potrebnost zdravljenja, ki gaje določil konzilij, glede na patohistološki izvid; zagotoviti ji morźrmo dovolj časa za sprejetje odločitve; 5. STRAHZARADI NARAVE RAKAVE BOLEZNI doseči psihično stabilnost bolnice in njeno razumevanJe bolezni; spodbujati bolnico, da govori o specifičnih strahovih in občutkih; pomagati bolnici, da se sprijazni z novo telesno podobo; naučitijo tehnik spľoščĄa; organizirati obisk prostovoljke; zapolniti bolničine misli s prijetnimi doživetji; Literatura: 1. M. Salter: Spremenjena telesna podoba in vloga medicinske sestre 2. H. Uršič: Zbomik predavanj, Laško 1996' 41, - 47 3. H. Uľšič: Zbornik predavanj, onološki inštifut, 1995,98 - l02 4' M. Rebevšek: Zbornik predavanj, onkološki inštitut, 1995,'78 - 96 5. Pot k okľevanju, onkološki inštitut, 1995 I i 52