&t. 82 V Gorici, v četrtek dne 21. julija 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter.stane po pošt« prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % „ . . i» „ Vi m- .'¦ . •* » . Posara^.ne^tevjlke.stanejoap .vm, * 'V*eorlcFse*^rodaja „SdČau v vseh tobakamah. »SOČA" ima naslednje, izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in GradiščanskeiT m dvakrat v.letu p?ezBi red železnic, paroikov In poštnih mz\ Na naroČila brez doposlaae naročnine se ne oziramo. »jat« Z&A& * llišAzU^titj^ »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič, »L Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici,št: 7 Gorici v I. nadstr. na desno. ..;;< VP?f»Y«fŠtvo/ se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v -I. nadstr. ha le?6 v tiskarni. Naročnino in oglase je'plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin.,.2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčit v Gorici. T«U1on It. 83. »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. Kobilice in klerikalci. (Dalje.) V torek smo razložili, da so bili klerikalci meseca i e b r ti v a r i j a t. I. pre- * pričani, da se mora tudi letos kobilice na Krasu pokotičevati. Rekli so, da se mora ta akcija ua vsak način in sicer pravočasno vršiti, cla je važna za Kras, pa tudi za Vipavsko dolino in za Furlansko ravan, povdarjali so. d a se akcija n a v s a kji a č i n i ti si c e r [> r a v o č a s n o v r š t. Vlada je rekla, naj da deželni odbor na razpolago organe kmetijske šole, deželni odbor pa se je bil že obrnil na deželni šolski svet v Trstu, naj odredi, da bi pomagala šolska mladež pod vodstvom učiteljev uže meseca aprila in najkasneje me seča maja----- Prišel je april, o boju proti kobilicam na Krasu ni bilo ne duha ne sluha. Poiz-\ edovali smo. ali bo kaj ali ne bo nič. izvedeli srno, da klerikalci se po dežebm-/borskem zasedanju sploh niso nič več brigali za boj proti kobilicam. Niti koraka niso naredili v ta namen. Da v deželnem odboru, kjer gospodarijo Lahi in slovenska odbornika kimata, ne store radi kaj za Slovence, to je pa že stara reč. Prišel je mesec maj. o akciji proti kobilicam še vedno ne duha ne sluha..... dasi je v javni seji deželnega zbora meseca tebruvarija milo razlagal dr. Ste-pančič. torej velik prijatelj in dobrotnik našega kraškega kmeta, da mora pričeti akcija uže meseca aprila in najkasneje liTeseca maja. Prišlo je v javnost poročilo kemičnega poskuševališča v.Ciorici o lanskem po-končevauju kobilic na Krasu. To poročilo je povedalo, da je bilo polovijenih lani ua Krasu 45 milijonov kobilic. Skupnih troškov je bilo 2S.IHMI K. To poročilo smo priobčili v Soči* •ine 24. maja. Takrat smo ua kratko povedali tudi. kako je povdarjal Stepaučič v deželnem zboru potrebo boja proti kobilicam tudi letos ter pribili bridko resnico, da je deželni odbor vrgel v kot akcijo za seno, razglaša pa se še, da deželni odbor letos sploh ne misli započeti akcije glede pokončevanja kobilic na Krasu, V imenu trpečega kraškega kmečkega ljudstva smo zahtevali ob jcdiiciu, da stori deželni odbor takoj svojo dolžnost v smislu sklepa deželnega zbora. V poročilu kemičnega poskuševališča je citati proti koncu: -vSeveda ni mogoče reči, da so se kobilice že popolnoma zatrle, kajti ostalo jih je po končanem lovenju še veliko, posebno pa v *akih krajih, kjer se vsled prej uavadeuhi »A-ir niso mogle kobilice loviti. Kobilice, ki so ostale, so lahko nadalje žrle in zalegle jajčeca, ker \'.\ pri tem delu ni nikdo motil. Kakor smo že svoječasno pripomnili, ni pa tudi izključeno, da niso kobilice že med lovenjem položile nekoliko zalege, posebno pa v drugi dobi lovenja. ker so bile nekatere že godne. Nevarno ie toraj še vedno, da« siravno se je mnogo kobilic uničilo, da nastopijo v bodočem letu zopet v velikih množinah.« Mi smo se obrnili na dolenji in gorenji Kras ter poprašali. kako jeictos s kobilicami. Odgovor s K o m e n š č i n e. priobčen v Soči«, št. 59.. pravi: Na članek v »Soči« glede kobilic Vam poročamo, da je letos po Krasu manj kobilic nego lani. Vendar bi bilo koristno pokončevati jih. da se za prihodnja leta spet ne razmnože in povzročijo ogromne škode. -Držimo se načela, da je bolje nevarnost preprečiti, kakor se ž njo bojevati, ker v letu. ko nastopijo kobilice, ni letine, kiju-, bu vsemu pokoučevanju, ker prebite svoje pokoučevalce. Zato pa je kar naravnost potrebno, da se letos prav pridno pokončuje kobilice ter ne čaka, da se zaredijo ter nam drugo leto napravijo zopet ogromno škodo! Strinjamo, se s pozivom do deželnega odbora, naj pomaga takoj ter uporabi na razpolago mu dani denar v svrho pokon-čavanja kobilic« Odgovor s S e ž a n Š č i n e, priobčen v »Soči« št. Q0.t se glasi: »Rade volje poročam glede na članke o kobilicah na Krasu v »Soči« in na vprašanja to-le: Za sedaj se ne more konšta-tirati množine kobilic, ker so še majhne. Zdi se nam, da jih je mrzlo vreme 'začetkom maja nekaj uničilo, pa vendar ne smemo držati križem rok, kakor da bi ne bilo potreba letos pokončava« kobilice po Krasu. Akcija za pokončavauje mora pričeti takoj, da izvrši svoj nam Županska >;veza je sklenila v svoji .seji; da naj se kobilice na Kvasu z marljivostjo pokoučujejo z nabiranjem in purani. Agilni predsednik g. tomajski župan .los. Vran je pisal že pred enim mesecem deželnemu odboru, da so se pokazale po Krasu kobilice in da naj se napravi peči za sušenje kobilic, da se ta golazen izkoristi za krmo, ali do danes ui dobil niti odgovora! Pisal je tudi kemičnemu poskuševa-lišču v Gorici, ki je takoj odgovorilo, naj se obrne Zveza na c. kr. uamcstiiištvo v Trstu. Naznanil je to zadevo potem takoj c. kr. na#strt|š#u, pa tudi fe% rti 'odgovora. Želja prebivalcev Krasa je. ta, da se. porabi dovoljena podpora v deželnem zboru ter dobi potrebna državna pomoč za pokončevauje kobilic po Krasu. Naj se akcija tudi izvede, ne da bi jo imeli samo na papirju! Ne vemo, zakaj se ta tako važna reč zavlačuje!« /Tako je mnenje kmetovalcev celega Krasa glede potrebe boja proti kobilicam tudi za letošnje leto. Klerikalci pa so pred dopolnilno vo-litvijo na Krasu imeli polna usta kobilic, po volitvi pa so molčali in molčali bi bili dalje, da se nismo mi zavzeli za Kraševee. Citatelje opozarjamo na to,: Poročilo kemičnega poskuševališča o lanskem boju proti kobilicam smo priobčili 24. maja. Prav isti dan 24, maja pa je »Gorica« v svoji 41. številki napisala kratko notico, ki slove tako-le: »Kobilice na Krasu se niso še v veliki meri pojavile. Dal Bog, da bi ne bilo tako kot lani. Krma dobro kaže, enako polje. Tudi vinska trta ima lep zarod. Tako nam poroča naročnik s Krasa.« Ta »naročnik s Krasa« sedi v uredništvu »Gorice« ter iarba svet. »Gorici« je narekovala navedeno notico slaba vest, zato je hotela paralizirati poročilo. Mislila si je: »Soča« priobči poročilo o lanskem pokoučevanju kobilic na Krasu ter popraSu, kaj je letos s pokon-čevarijem,..,.. dajmo se torej hitro zlagati, da ietos ui kobilic na Krasu. lu res so se zlagali, pokazali zajedno Kraševeem Boga, ki naj da, da ne bo tako.kot lani. (V -deželnem zboru in v »Gorici« 3 mesece poprej pa so rekli, da bo \\ vdal« deželni odbor, da pokonča kobilice pravočasno* da ne bo tako kot Jani!) Potolažili so jih, da krma dobro kaže, polje in vinska trta......kdo se bo torej brigal za kobilice. Tako prefrigano sleparsko so nastopili proti koncu-maja. • * Ali še ni bilo dosti laži in norčevanja s Kraševci, sedaj se norčujejo z nova ž njimi ter pisarijo prefrigano in zvračajo kar nakrat krivdo na druge, nedolžne ljudi. Čutijo pač na sebi težo odgovornosti najprvo glede sena, potem še gtedč kobilic. — Ali mi razkririkujemo* klerikalne sleparje ljudstva, da jih naši Kraševci in ž njimi drugo naše ljudstvo vidi v pravi luči, kako v resnici delajo v prid našega ubogega kmetica. i (Pride Še.) . " se je dobil tudi; granat in kristali jeklenea, od katerega so odskakovale iskre pod udarci sekire/ Tedaj je napravil doktor načrt za snežno hišo in nje velikost: Štirideset črevljev naj bi merila na dolgost, dvajset na širokdst in deset na visokost. Razdeljena naj bi bila v tri prostore, sobo, spalnico in kuhinjo; več ni bilo treba. Na levi naj bi bila kuhinja, na desni spalnica, v sredi pa stanovanje; ; ' Pet dni se|e neumorno: nadaljevalo delo; materijala ni manjkalo in stene so morale biti debele, da bi bile dobre tudi v odnteklem vremenu, kajti tudi za poletje so hoteli imeti varno pribežališče; Cim bolj je hišica rastla, tem ličnejša je postajala; na čelu je imela štjri okna,.dve za sobo;.; eno«'#a?$pata6 in eno za kuhinjo. Kot okna so služila lične ledene plošče, kakor je pri Eskimih navada, skozi katere je" dohajala svetloba kakor skozi motno steklo. Spredaj pred sobo med obema oknoma se je razprostiral dolg hodnik kakor zastrta pot, ki je tvorila dohod v stanovanje; zaprli so ga z vratmi, ki so jih vzeli iz.la-dtjine kabine: Ko je bila stavba končana, je bil doktor kar razočaran nad svojim proizvodom; težko bi bilo seveda reči, kateremu slogu je stavba pripadala, dasi bi se stavbenik izrekel za saksonsko gotiko; ki je v Angliji zelo razširjena. A tu se je šlo predvsem za trpežnost. Zatorej se je. doktor 'omejil na močne podpore, ki so kar debeli rimski stebri opirali pročelje; na vrhu pa se je strma streha naslanjala na granitno steno, na kateri so se ' opirale tudi cevi, ki so odvajale od peči dim ven na prosto. • '', • (Dalje pride.) Kapitan Hattcras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jales Verne. — Prevel 0. I. (Dalje;. >K. saj :oliko mi ne potrebujemo; vzemimo si za izgled agente Družbe Hudsouskega zaliva: oni zgratle trdnjavice, ki jih varujejo pred zvermi in Indijanci: tudi mi potrebujemo samo tega: zagradimo se. kar se da; ua eni strani stanovanje, na drugi p\i inagaziii s srednje visokim nasipom in dvema baštijama. Jaz si bom prizadeval, da si obnovim vse svoje znanje o tem, kako sedela tabor.« Pri moji veri!« se veseli Johnson, »če boste vi vodili, gospod Cla\vbonny, ne dvornim prav nič, da ne bi proizvedli kaj lepega.« »'Torej, prijatelji, pred vsem si moramo izbrati prostor. Dober inženir mora najprej spoznati teren. Ali greste z nami, Hatteras?« »Jaz se popolnoma zanesem na vas, doktor,« odvrne Haueras, »izberite, jaz pa grem ogledovat obrežje.« Altamont je bil še preslab, da bi bil prijel za kako delo in je torej ostal na ladji, Angleži pa so se napotili proti celini. Vreme je bilo viharno in vlažno; toplomer je kazal opoldne 23K pod ničlo in ker ni bilo vetra, temperatura ni- bila preveč neznbsna. Kolikor se. je dalo po zunanjosti obrežja! soditi, se je moralo proti zahodu razprostirati, kar so oči nesle, širno in popolno zamrznjerio morje. Na vzhodu je je' omejevalo zaokroženo, globoko zajedeno obrežje, ki sib'ie do dve sto iardov visoko in strmo kopičilo nad morsko gladino; tvorilo je širen zaliv, prenapolnjen s skalnimi pečinami, oh katerih se je bil razbil Porpoise. Daleč v notranjosti celine se je dvigalo gorovje, ki ga je doktor cenil na pet sto sežnjev višine. Na severu se je izgubljalo v morje strmo predgorje, ki je zavarovalo precejšen del zaliva. 'Tri milje od obrežja se je dvigal iz ledene gladine otoček srednje razsežnosti, ki je kazal lepo zavetje, v katerem bi se dalo varno usidrati. Okrogla zajeda je tvorila celo jako pristopno pristanišče za ladje, če je že sploh južni veter kedaj toliko otaja! ta del severnega morja, da bi bila prišla kaka ladja do tu. Po poročilih ftelekera in Penny-a bi moralo biti vse to morje' prosto v poletnih mesecih. Sredi obrežja je doktor opazil lepo ravninico, ki je imela obilico kroga s kakih dve sto sežnjev dolgim premerom. Na treh straneh je bila odprta proti morju, četrta stran pa je bila zavarovana z. naravnim, dvajset sežnjev visokim obzidjem, na katerega se ni dalo drugače splezati, nego po v led vsekanih .stopnjicah. Ta prostor je bii sposoben za trpežno zgradbo, ki bi se dala lahko utrditi; bilo je treba samo izboljšati, kar je že narava sama naredila. Doktor, Bell in Johnson so si ugladili pot do ravnini-ce s tem, da so s sekirami posekali in razbili ledene grude. Ravninica je bila popolnoma ravna. Ko je doktor spoznal izvrstno lego, je sklenil iz ravniniee odmetati deset črevljev debelo plast trdega snega, kajti stanovališče in inagazine je bilo treba postaviti na trdno podlago. V ponedeljek, torek in sredo so neumorno delali; ko-nečno so se prikazala prava tla, ki so bila iz trdega, finega granita, čigar robovi so bili ostri kot steklo; vmes pa siiida. Po podrobni razpravi v posameznih sekcijah je pfenum slovanskega kongresa !spre)ej,(fe,-le resolucije: .".. Vseslovanska razstava. Resolucija,;'ki )q je predlagal dr. Ja-rošlav, Preis' glede vseslpvanske razstave, se glasi tako-le: . Slovanska konferenca, v.Pragi je v načelu sprejela prediog, naj se priredi vseslovanska razstava in da se naj v to svrho ustanove posebni pripravljalni odbori med posamnirhi slovanskimi narodi. Češkj odbor je izdelal in razposlal na vse narodne komiteje natančen načrt o organizaciji vseslovanske razstave ter je ob enem nasvetoval, naj se ta razstava priredi v Moskvi ali Petrogradu leta 1913., eventuelno leta 1915. Ker se pripravljalna dela nadaljujejo in bi bila odložitev ! razstave neumestna, se naroča češkemu odboru, da se do jeseni tekočega leta sporazumi s poedinimi odbori glede tega, kdaj se naj priredi razstava leta 1913. ali 1. 1915. in-kje -r- dali v Moskvi ali v Petrogradu. Za slučaj, da bi se to sporazumljenje ne moglo doseči, se daje češkemu odboru pooblastilo, da pripravi vse potrebno, da se vseslovanska razstava otvori leta !'¦>:!>. v Pragi v smislu onega programa, ki ga je izdelal češki odbor in ki ga je odobril iz-vrŠevalni odbor za slov. kongres v Petrogradu. Slovanska banka. Glede ustanovitve slovanske banke je predlagal dr. Preis to-le resolucijo: Drugi pripravljalni slovanski shod v Sofiji pozdravlja z zadovoljstvom obvestilo, da so merodajni faktorji ruskih bančnih zavodov sklenili, da se udeleže s svojimi kapitali ustanovitve slovanske banke v Petrogradu. Ker je s tem izpolnjen eden izmed najvažnejših predpogojev, prosi slovanski kongres predstavitelje vseh slovanskih narodov, da delujejo na to, da se organizacijski bančni odbori med posam-nimi slovanskimi ¦ narodi potrudijo, da se udeleže ustanovitve slovanske banke čim najširši kapitalistični krogi. Slovanski odbori med poedinimi slovanskimi narodi se poživljajo, da najkasneje do 1. novembra 1910. naznanijo, s kakšnim kapitalom se udeleže ustanovitve. Na to se ima v Petrogradu sestati bančni, komite, obstoječ iz ;jredstaviteljev, izvoljenih v Pragi, in izpopolnjen z zastopniki posamnih slovanskih bančnih, odborov, ki naj vzame v roko ustanovitev slovanske banke. Slovanska antalogija. Vseučiliščni profesor dr. P o I i v k a je stavil glede izdaje slovanske antologije ta-le predlog: . Vzorna slovanska antologija nima namena, da bi podajala izbiro najboljših pesmi posamnih slovanskih narodov, marveč da olajšuje izučenje slovanskih jezikov. Pri izbiri umotvorov, zlasti prozaičnih, je treba paziti na to, da sledi težji tekst lažjemu! Gramatikama, leksikalna in druga pojasnila naj stoje kot beležke pod tekstom. Težja gramatikalna pojasniia, zlasti ona, ki se nanašajo na sintakso, se naj na-meste kot opombe koncem teksta. Knjigi se naj prida mal besednjak. — Teksti naj bodo opremljeni z naglasi. naravnost! Če^ihasprotno misliš, pa na dan ž" bafVo, * da si "bomo gledali z obraza v obraz in terjali od tebe oda||orL|se upaš li tudi dokazati, da so se lelfNii^Etobrega opili (ali kakor ti liazivljaš naučili)? Se upaš iPplazati. J" so p^rtem -preklinjali svetnike* lir da so se mkžoči kar grozili? S|iHH*||i dokazati, di so komaj »šve-dral|* »ft§r^, ko so vendar odkorakali v vrstah ;imta;po vel je kot Sokoli? Vsi skupaj so spiKfei toliko vina, da so plačali vse z vsak 10 Vinarji. Ali te morebiti boli, Iger so se lepo vedli in lepo odkorakali, in bi ti bilo ljubše, da bi se obnašali kakor oni čuki v nedeljo tam nekje blizu Kojskega, in katere zasleduje orožništvo? In še celo v kroju so bili! Sram te bodi čenče zarobljeno! Fej farizej! Poglej raje. kako tvoji ljudje »švedrajo« naprej in jezik za zobmi, .da se ne bodeš še praskal za ušesi, ker dobro vemo, ob kakšnej uri in v kakšnem stanju gredo nekateri tvoji včasih spat! Pripravi se na zagovor! Ha, da, pravi divjak in res »čeden« človek mora biti tak, kateri ne gledž; na drugo, kot da svojemu bližnjemu jemlje čast in ugled, okoli sebe pa ne vidi gnoja! Ali tuKo uči 5 božja zapoved? V boj proti takšnim ljudem do skrajnosti! — Sledi več podpisov. Jlad 50 reeepfov tsobuje kuharska knjiga, ki jo jo izdala Prva kranjska tovarna tostonin v H. Bi- sMoi. — Jvrdka razpošilja jo rsakomur zastonj in poštnino prosto. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala mladina v St. Petru pri Gorici povodom domače veselice K 48.87; gosp.' Novak, brivec v Gorici daroval znesek svojega računa za vlasulje 2 K; Gdč. Savli darovala 1 K; Nuto, ker se ni mogel udeležiti veselice 50 vin. Skupaj K 52.37. Srčna hvala taki zavedni mladini, ki je pomagala družbi z znatnim zneskom! DOPISI. Iz krminskega okraja. S Križade in nje okolice. — (Odgovor »Prfm Listu«). Čitali smo v tem prismojenem listu dopis iz Šlovrenca radi plesa na Križadi.'. Vže parkrat so bili fantje iz zapadnih Brd v onej cunji napadeni in či~ tatelji bi mislili, da so tukaj res sami divjaki. Toda enkrat pa je treba vendar vstati in povedati grdemu dopisniku, kar mu gre. Vprašamo te, dopisunče umazano, si li upaš, dokazati vse svoje trditve? Da so prišli zvečer na Križado tudi nekateri mladeniči in ž njimi slučajno tudi g. poštni uradnik iz Biljane, je res. Čemu ga pa na-zivaš z »znani« poštni uradnik? Mi ga poznamo vseskozi za vestnega in natančnega uradnika in za vzor-mlademča! Če ga ti tudi kot tJcšnega poznaš, pa povej Domače vesti. Za državne slovenske in laške srednje šole v Gorici. — V soboto je imel dež. šolski svet sejo v Gorici. Ugodilo se je prošnjam za ustanovitev zasebne laške in slovenske gimnazije v Gorici. — AH na to pa se je. oglasil dr. Gregorčič, ki je predlagal resolucijo, v kateri se priporoča vladi, naj takoj ko mogoče, če le mogoče pa že s prihodnjim šolskim letom ustanovi v Gorici držr-vne slovenske in laške srednje šole. Vlaa.;i poročevalec je podpiral Gregorčičev predlog, ki je bil soglasno sprejet. No, glejte! Vsakdo, kdor je slišal u-netnike za slov. zasebno gimnazijo, bi mislil, da bodo veselo molčali, ko je deželni šolski svet ugodil prošnji za ustanovi tev zasebne slov. girhnazije. Toda oglasil se je dr. Gregorčič ter predlagal slovenske in laške srednje šole v Gorici na državne t r o š-ke; odpro naj se takoj ko mogoče, najboljše že s prihodnjim šolskim letom. . Predlog, s katerim' se popolnoma strinjamo. Saj to zahtevamo že zdavnaj in take zahteve iz ust poslancev smo hoteli, j Gregorčičeva resolucija pa kaže, da i mu nič prav ne diši več zasebna gimnazija. Prav umevno. Počasi Še porečejo, dav je imela »Soča« vedno prav glede srednješolskega vprašanja. V dež. šolskem svetu so si edin i glede" srednjih šo?. Naj to delo nadaljujejo tudi na Dunaju pa mora roditi uspeh: da pridemo do državnih srednjih šol v Gorici s slovenskim in laškim učnim jezikom, ne da imamo pri tem ogromne troš-ke z zasebnim eksperimentom. Spomenik septemberskim žrtvam. — »Slov. Narod« poroča: Na pritisk škofa Antona Bonaventura Jegliča in deželne vlade se bodo trupla Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra izkopala in prenesla v nove grobove tik ob grobnici, ki jo je kupil gospod župan Hribar. Združeni narodni odbor je storil vse, da bi Škot dovolil postaviti spomenik ob grobu, kjer sedaj počivata žrtvi. Ves trud je bil zaman. Škof je zahteval, noj se pokojnika izkopljeta in preneseta v nov grob ob zidu, ker samo tamkaj dovoli, da se postavi spomenik. Odbor' se je »joraj udati Šjcofovirahtevi,^ ker 7e Tžvrlitev spomenitea že oddal. Na f spomeniku je odbor predlagal napis: »Izdihnila 20./ IX. 1908.« Tudi ta nedolžni napis ni b|LJkofu po volji. Zahtevakje kategorij €-Ie%iipis: »Umrla 3Qf^e$^n-bra 1908«. Končno so sezedinili za napis: »Izdihnila 20. ^ejftembra 1908«. Brez.komentarja! *.' \ ¦>¦¦'¦¦ T Umrla je v Solkanu gospa. Avgusta vdova pl. Batistič, rojena Mozetič, stara 26 let. Pred dvema letoma je umrl soprog, sedaj m« je sledila vdova, katero je spravila v grob neizprosna sušica. Naj počiva v miru! preostalim naše sožalje! Pri tukajšnji okrožni sodnlji je vstopil v prakso kot pravni praktikant g. Drago M a r u š i č iz Opatjegasela. Včeraj so pokopali v Gorici z vsemi pripadajočimi mu vojaškimi častmi upokojenega kavalerijskega generala barona Lohneisna. Rojen je bil na Brunsviškem v Nemčiji leta 1833. Leta 1866. je bil v bitki pri Custozzi kot ordonančni častnik nadvojvode Alberta. Kot adjutant generalnega adjiitanta cesarja se je udeležil potovanja v Orijent ter bil navzoč pri 6-tvoritvi sueškega kanala. Leta 1877—78. za časa vojne je bil v ruskem generalnem taborišču kot avstrijski odposlanec. Iz službe je izstopil leta 1894. Pokopali so ga v Trstu. Lohneisen je bil evangeljske vere. V Gorici, kjer je bival že dolgo časa. je bil dobro znan. Umrl je v Vidmu v Italiji komendator Oiacomp C ec o ni,.dobro znan v Gorici, kjer je imel na Solkanski cesti krasno vilo, katero pa je prodal pred par leti radi žalostnega dogodka v družini. Ceconi se je vspel z malega do uglednega graditelja cest in do bogatstva. Gradil je obilo važnih cest. na Alberski železnici predor ter na planinski v naši deželi predor med Podbrdom in Boh-Bistrico. I. vseslovenski narodno-radikalni abi-turijentski shod se bo vršil v Trstu dne 26. in 27. velikega srpana. , , Dijaški tamburaškl zbor priredi v nedeljo, dne 24. t. m. povodom svojega izleta koncert v Tolminu. Na vsporedu je več lepih točk. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik V. L. S., ima sina, ki je skončal letos gimnazijo in sicer je prestal maturo z odliko. Študiral je na škotski gimnaziji na Dunaju, ki je seveda nemška. Plernenitaši pošiljajo svoje sinove na to gimnazijo, ki je pod duhovskim vodstvom. Klerikalno je že v-zgojen Šusteršičev sin ali — Slovenec ni. V družini Šusteršičevise govori izključno le nemško. Šusteršičev sin ne zna slovensko, kakor bi pač moral znati sin s!c-venskega očeta, še toliko bolj sin preds. Vseslovenske Stranke; seveda če bi se Šiisteršfč čutil Slovenca. fz tega se najjasneje vidi, koliko je mar dr. Šusteršiču za slovenstvo, če svojega sina vzgoji za Nemca! Torej za sina nemškega naroda, ki je naš najhujši sovražnik. Slovensko ljudstvo je dvignilo dr. Šus-teršiča visoko, mu dalo bogastvo ter prijetno življenje. On pa je za to tako hvaležen slovenskemu narodu, da mu odtuji svojega lastnega sina. — Nimamo primerne besede, s katero bi prav ožigosali ta Šusteršicev protislovenski čin! Odlikovan Slovenec. — Dunajska juridična fakulteta je prisodila goriškemu rojaku dr. Ivanu Slokarju Kruppovo nagrado 2000 K za konkurenčno nalogo: »Der industrielle Export Oesterreich-Ungarnsund sein Einfluss auf.die Han-delspolitik.« Centralna posojilnica v Gorici je pristopila k »Slov. Straži« kot ustanovnica. »Slov. Straža« je ustanovljena proti družbi sv. C. in M., ki skrbi za šole ob mejah. Slov. Straži pa ni mar za šole ob mejah, ampak za strankarstvo. Povedali so jasno v »Obrambnem Vestniku«^ da ne bodo zidali šol, ampak da bodo uganjali ob mejah klerikalno politiko! Nevarna igra in za tako nevarno igro je dala Centralna posojilnica v Gorici prva denar. — Ljudski denar v protiljudske namene! Draginja mesa v Gorici traja naprej. Tisti protestni shod od strani Mazzinian-cev je bil gola komedija. Zahtevali so samo odprtje mej, glavno besedo so imeli na shodu mesarji, zato seveda ni bilo nobenega prptesta proti draginji mesa. Mesarji so bili s »protestnim shodom« tako zadovoljni, da mislijo Še povišati ceno mesa I Zahtevati, da se odpro meje, to je že prav,.tudj.]e prjv, obrniti ie.proti izvažanju domače živine v druge države, ali prav je py. tudj;>zaiitevaiK: u^tnesarji-takoj znižajo cene :mi prejšrtje. -r- G6riški magistrat ne kaže'nobenega odpora'proti draginji"mesa! Upošteva pač, da so mesarji, izvzemši jednega, sami Lahi! Proti pekom, med katerimi je obilo Slovencev, je bolj gibal magistrat! Izdal se je bil, da mu ni toliko za odpomoč proti draginji kruha, ampak da bi se ha /kak riačin izne-bil slov. pekov. — Boj proti draginji mesa se mora nadaljevati in končati tako, da se znižajo cene mesa. Zlasti nižji sloji so s tako draginjo strašno udarjeni. — Čudno pač, da naši veliki prijatelji proletarijata, rdečkarji, tako lepomolče gled6 na rastočo draginjo! Sodtiiijske počitnice so pričele 15. julija ter trajajo do 25. avgusta. Poziv! — Na vsa veteranska in druga društva! Dne 2S. avg. bode 100 let kar se . je rodij naš ri$fcijunjtlj ČeJiov^VBrani-ci. Ta'številka se čifa* tudi-' na njegovem spomeniku v Branici in gotovo lepo in spodobno bi bilo, da bi se ta dan, ki pade na torek, dostojno svečanostjo praznoval na ta ali oni način! Torej gospoda, na noge, ker je le še en mesec do tje, ako se hoče sploh kaj napraviti. Duhovnik o klerikalnem tisku. — Po »Venkovu« pravi P. .1. Grund v »V. Z.«: vPrizhati moram,'da so katoliški časopisi najslabejši, kakor si jih moremo predstavljati. Imam o tem poročila skoraj s celega sveta. Dal sem si tudi preložiti članke in poročila s tujejezičnih katoliških časopisov in t" pojavi popolnoma potrjujejo moj nazor. Glavna napaka katoliških listov je surovost in laž. — Torej so to ravno tiste napake, ki naši veri najbolj škodujejo! Gotovo nizko mišljenje se javlja tudi v načinu pisanja katoliških redakcij! Cc hočem povedati resnico, tedaj moram priznati, da jemljem te liste vedno z največjim nezaupanjem v roke! Vse v njih je pretirano, povečano, zavito ali zlagano! Tako se naše katoličanstvo, vendar ne sme braniti! Tak način pisanja ima za posledico, da cerkev s ,tem trpi. Katoliški listi bi morali nasprotno se odlikovati pred ostalimi z resnico in nobleso izrazov — tod; temu pa ni tako.« . . . Mi to beležimo. Svetujemo pa našemu klerikalnemu časopisju, naj si dajo to mnenje katoliškega duhovnika v okvir. »Čuk« je vsiljiv tič. Na Češkem imajo tudi čuke. Ti ljudje so se hoteli usiliti k zletu poljskega Sokolstva v Krakovu. — Zveza poljskega.Sokolstva pa je odgovorila »čukom«,,da jih ne pozna., jih ni povabila in jih ne pripusti k slavnosti. Pošteno so se blamirali »katoliški mladeniči«! Skrajna pokvarjenost. — Pred tukajšnjo okrožno sodnijo je bila klicana neka starejša ženska s svojo 16 letno hčerko. V obtožnici je rečeno, da je privedla svojo hčerko k slabemu življenju, da sta tt dve hoteli zavesti v tako življenje tudi neko ubogo siroto, ki je grbasta in ima leseno nogo; poslali sta jo tudi beračit na Grad v Miren; in še druge take grde reči. Mati.je,bila obsojena na 3 dni zapora, hči oproščena. Padel je z lestve pri seniku 54 letni Julij Sovdat s Tolminskega.. Zlomil, si je eno rebro ter se še drugače poškodoval tako, da so ga pripeljali v goriško bolnišnico. Javni ples priredijo fantje v Sempasu v nedeljo, dne 24. t. m. v prostorih g. Fr. Živca. Svira oddelek sokolske godbe iz Prvačine. V Renčah se vrši v nedeljo, dne 24. in pondeijek, dne 25. javni ples na Prešernovem trgu. Svira vojaška godba iz Qo- Iveza narodnih društev. Bralno društvo v Sv. Križu na Vipavskem praznuje prihodnjo nedeljo t. j. dne 24. t. m. petindvajsetletnico svojega obstanka z lepo narodno veselico,.za katero vlada, doma ,\n v okolici največje zanimanje. Od vseh stranij pohiti občinstvo v nedeljo v Sv. Križ, da izkaže s svojo navzočnostjo vrlemu svetokrižkemu bralnemu društvu simpatije, pa tudi priznanje, katero pa tudi zasluži v polnem obsegu. Vspored je lepo izbran. Pri slavnosti bodo sodelovala tudi sokolska društva. Ne samo kdor inora, kdor more naj pride v nedeljo v Sv. Križ. men«.Y:^ffijtia Kfrasu tlritsdjj v rjedeljo 24. t.111! javno tombolo na vaškem 'trgu z dverna. dobitkoma: čjnkvino 50 K, tqm- r$j^too'K,^ :;¦ *^-v^y :;i'Q'-^ Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. njan-Belvedere-Gradež p. — Lokalna železnica. Cerviman-Be,lvedere-Oradež\ .P. s postajo Belvedere in postajališči Terzo, Oglej in Gradež se je izročila' 16. julija 1910. javnemu -pametih—Postaja Belvedere je' otvorjena za vsakovrsten promet (tudi za obmejni prekmorski promet v voznih nakladah), postajališče in naklada-lišče Terzo za osebni promet, prtljažni promet potom naknadnega plačila in ome-jeiri promet v voznih nakladah, postajališče in nakladal išče Oglej za osebni promet in prtljažni promet potom naknadnega plačila in postajališče (iradež za osebni promet lir prtljažni promet potom'1 naknadnega plačila. ¦:.¦•¦ V zdravilišču (iradež je otvorjeno iz-dajališče voznih listkov in prtljažno od-pravništvo c. kr. avstr. državnih železnic. 7a\ prevažanje kosovnega blaga v in iz zdravilišča Oradež je uvedena v postaji Belvedere prevaževulna služba. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« priredi dne 4. septembra t. I. društveno cestno dirko. Kolesarsko društvo »Miren v Mintu priredi Svojo veselico na 7. avgusta t. I. združeno'z društveno cestno dirko, s src-ekanjem in javnim plesom. Politični pregled« V ogrskem državnem zboru je poslance Justh napadal delavno stranko radi zlorabe pri volitvah. V okraju Nagv Iglo niso pustili na volišče pristašev Khueno-vih, čuden slučaj! Bilo je obilo hrupa. Bosanski deželni zbor. V seji deželnega zbora 19. t. m. je bil razdeljen zakonski načrt glede dovolitve posojil v svrho prostovoljnega odkupa kmetov. —-Zakonski načrt določa, da se mora izvršiti odkup kmetov le na podlagi prostovoljnega sporazuma med posestnikom in kmetom. — V vladnem poročilu je rečeno, da bi se dalo obvezni odkup le težko spraviti v soglasje z veljavnim zakonom in bi ime! /a posledico tako" gospodarsko oma-janje, da b? se ekonomske razmere v deželi nestalno razvile in trpele težko škodo. — Škof Sarič je imel v bosanskem /.boru šovinističen govor proti Srbom. Govoril je celo o splošni vstaji Srbov v Bosni, da bi jih sumničil navzgor. Trdil je da ne obstojajo kot narodnost ter nimajo nobenih pravic! Lep škof to, ki tako širi sovraštvo med bosansko prebivalstvo. Ta nesrečni človek stoji pod vplivom nemško-jezuit-skih mahinacij in vrši dano mu nalogo v veliko škodo Slovanstva pa v korist Nem-štva. ' Kdo je povzročil razkol med Hrvati v Bosni? —¦ V Mostam izhajajoča -Hrvatska Obrana« dokazuje, da so razkol med Hrvati v Bosni in Hercegovini povzročili nemški jezuitje. V dokaz svoje trditve pri-občuje faksimile pisem nemškega jezuitskega patra Puntigama z Dunaja, v kateri ta mož nasvetuje ustanovitev posebne klerikalne stranke med bosanskimi Hrvati. Zanimivo je, da govori pater Pmuigam v ovojih pismih mnogo o kolonizaciji Bosne po nemških katolikih. Najznačilnejše v teh pismih pa je, da pater Puntigam opetova-no omenja dr. Susteršiča fpTše ga dosledno »Schusterscliitz«) in dr. Kreka. O dr. Kreku piše kakor o organizatorju klerikalnega! gibanja v Bosni, kar dokazuje, da je razkol med bosanskimi Hrvati plod nena-rodne akcije .slovenskih klerikalcev z nemškimi krščanskimi socijaltiu Kulturni bol v Španiji — Ministcrski predsednik Canalejas je bojda odredil, da se bode vse samostanske prijorje, kateri hi do 1. avgusta ne prosili za dovoljenje svojih samostanov in redov, povabilo k nolitjčiiim-oblftstirn; kdor bi uc dpšel, tega samostan sV bode zaprl. V Rimu mi- slijo ^ftoiiia. 4"el špaij^p.;;.^:^ ........w# Delavci izstopajo iz kršcansko-soci-alne stranke. — Na Dunaju je obstojalo krščansko - socialno -delavsko društvo. Glavna opora so bili uslužbenci dunajske cestne železnice. Ali ker so spoznali, da kršč. soc...Htrjanka nima |drugega natnena jiego nekaterim' basati žefte« je izstopilo iz društva 5000 članov. Ustanovili so si drugo društvo. Kršč. soc. stranka razpada. Razne vesti. Cesar ob osemdesetletnici. — Ofici-jelui organ skupne vlade na Ogrskem, »Pester Uoyd-< javlja, da namerava cesar Fr. Jožef ukreniti ob osemdesetletnici tri čine milosti in naklonjenosti: 1) Ranžirati častniške dolge potom Albrehtovega fonda in fonda, katerega ima vojaški red Marije Terezije; 2) Odpustiti neznatnejše sodijijske.kasmi'ni 3) indirektno upeljati peintridcsetletno službeno dobo za častnike in sicer na ta način, da bi se štelo dvanajst aktivnih službenih mesecev za petnajst — a prirastek ne sme znašati več. kot 5 let. Od te ugodnosti'pit bi bili izklju-. Ceni skladiščni častniki in vseh vrst vojaški uradniki. Koliko nese loterija državi? - Leta J909. se je stavilo v loterijo 9o.748.l5D' krat in sicer J6.W>7.151 K. Povprečno odpade torej na eno stavo .« vinarjev. V razmerju s prebivalstvom po stanju 31. decembra 19US. (27.995.89b duš) je prišlo na eno glavo .1.5 stav v vrednosti 1.31 K. Zadelo se je V loteriji 1.,BI.766 krat v. skupni vrednosti 20.20(i.n zacije. Tolovaje vzgajajo. Srbski princ Jurij je nevarno zbolel na imetju slepiča. Baje poide v Pariz, .da' ga operirajo. Pri 6rurtwaldskt slavnosti so se ob: našairPoljaki naravnost škandalozno. Pisala je kaplanu v \|elika »Nedeljo, naj ji V&ijdkr vrn^ $4n&M$)cc| Kaplan ji na njeno pismo niti-odgovoril ni: Pisarila mul je več let, toda brez uspeha. Slednjič, mu je zagrozila, da ga bo,.tdžila. Zdaj šele jej Lovrenko odpisal kmetici. V pismu pa ni nič omenil, kako je z njenim denarjem, pisal je le, d a j e t i s ti č lo v e k n a j v e čjt ne ver ni. k, ki ji je svetoval, naj g a t o Ž ifKnieticilii preostajalo drugega kakor tožba. Jn tako se je vršila predokr; sodnijo v Ormožu civilna pravda, v kateri je zahtevala žena od kaplana Lovrenka povračilo 1000? .r,ajv ji;jejd#lžan. Pri obravnavi seje dalje izkazalo, da je kaplan osleparil žup-,nikovo deklo za 100 K, ki mu jih je ona posodila, kar je pa kaplan utajil § odnija je kaplana"-Lovrenka obsodila,' da mora Plačati tožnici 1000 K; obresti in onih300' Tako znajo" sveti ljudje" skubsti naše sproti drugim Startndm, Vltettfc'se1»Hfc n^U^^^r-^m^mmmm '• IrtisVtdfel^ajo^oMjIlmfvIr-* načelniki in blagti|nikl;pri,,rtosoiiliii$ali vedo z lahkoto, kjc'je*kaka 'ženski, ki denar, da bo dala kaj »za maše«! — rinite^c;liluik|^iio okoli in iščejo, l)i požrli kako hranilno knjižico! omenjalo ni n. pr„ da so poslala mesta kaJ se tako brigajo za TJošoJilnlRvu 1 kakor Praga in Ljubljana deputacije v Krakov. Čutili so. kako se jih zapostavlja, dočim so magjarske odposlance živahno akknnirali. Strašno so se bali, da bi izgubila slavnost čisti poljski značaj, ako.bi se ob tej priliki bratili z zastopniki drugih Slovanov.-Stara reč. Polja^ je.Po-1 ljak in poti skupita slovansko streho' iie gre. Slovanske deputacije so odpotovale pred koncem slavnosti. I Kongres slovanskih socialnih demokratov v Sofiji. - - Slovanski socialni de- , mokra t j nameravajo kot protidemoustra- ¦ cijp proti vseslovanskemu kongresu pri-rediti v Sofiji mednarodni shod slovanskih ' soeijalnih demokratov. Nemške socialne ' demokrtae v Avstrije bo baje na tem shodu zastopal podpredsednik, avstrijskega parlamenta''(joslancc Pernerstorfer; . Spovednica — velik vir dohodkov. -V Ormožu na Štajerskem se je' vrSila pred tamkajšnjo okrajno sodnijo zanimiva razprava, kije razkrila tajnost spovednice glede lova'na denar. Pokazalo se je, daje spovednica velik vir dohodkov. Pri Sv. I Marjeti na Štajerskem/je pasel ovce ka- '¦ plan France Lovrenko; sedaj je pri Veliki ; SstvTTme^rna^K&ž^ tS: Rojaki, izpolnujte suo0 narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemp skladu družli su. C in. mj r , Najmanj*« pristojbina stane «0 11 n. Ako je oglas olnctacjst $, «i8^t^ i*m |M^0*3 >v^ ; Hajpripravnejie inserlranje ta trflovce Id obrtnike. i,,..u..m Kolil{o Je moiijftlli trgovcev in obrtnikov ^.Gorlol.^ FfW Novak, krivec G»r|ca.:«,»p«8i^«hCcb^«r^«M^«w^«w^«b^ Tokajec, kralj vseh vin Kar ]P mleko nežnemu otuAu, to je odrastlun ljudi... 1 Zdiiiunško mrnoicčeno, |»>sta\iiiiii Ail»«Wm o«^oi.ujaj.i5e tolMjsk«. ju ne bi mih«I.. manjkati t- iv-beiu hrti. r&to nppnnaiejfiio tokajRl nadlog p^nunjkaiije km vat\uita uptint m \/buja v »i-lili «wn '¦AiiftT -- 1'i.uluk ijo wh .umu mu ii.ulzonin «lwi\a i« ta \in.i Oeljsko mmNtfistvo kot Lfluia /'liauln.i uw.i Zuvon /.diavilml« u , itfitek ' Da se omogoči vsakoimi: u/n.tfi t.» »Vrt med \semi \nn. -. nji, katcii ia/po;iljamo \ \m- kiaje tianko Ailmjiime in tianko poštnin* (iiiitno tok i, An /'Juulmi *i»»»* ino jV aIuiaiIo /i mlad.' m stam vm'» ii/dfivlj.i poselili« Minltn« \.'*elji do Ii\Ijenja pu nili.ilib in .' i i/-„'I.imIq \ iviko kv ojii pnlj.-,ii«?liov nudi TofcajVe trnli tfboivn Muli skibi.« iUe Vol.'k- Kolekcija št. 1. steklem«.i 0 5 l pelletnega me«! -Samoiodci (Samoi OS I osemletnega ,, 0.25 J pfHetne0>a mod. - samoto«1 I-Vusl „ 0 25 I osemletnega .. . .. udnei) y ,( Kron 9'~ k.iVih Uiugih uilatki»\' pioh ),o\/.t>ju ah pnitplt-tilu mu /neska Kolekcija št. u. I kron 6350 pet okleni« 0 7 1 petletut-jM mul -^unm.idtJ i>miuio.|..,-ii \ l.i.v kakih ilmaih i/LUkuj ' 0 7 1 -isemh tn«*i .. .. • [ fiank.. /tfwjoinp ni fi.uU 05 I petJeteega imd - s&nioto^MVusImi.li, postaji plačati tekom .10 \, ,', 0..) I obemletnoga „ „ „ j dnij od datuma na taktun Akcijska družba tokajskih vinskih producentov (Gesellschaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertnebs-Abteihmg) Budimpešta V., Lip6t-k«rut št. 2. Odlikovana skoraj v vseh drfavah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke jn najviije go?pode. Doltri /nstnpniki, ki imajo v \išjili kropil« znance in tudi dostop v te kroge, m lahko Mi#,tovv s pn-: poio(5(inj>-iii naših \in lep.z.islužek, ozimma tudi stalno ]tlau>! GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel ¦¦.Pri Zlatem Jelenu" V srtdišču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. ZbiraliSfe trgovskega-sveta in goriških Slovencev. —- Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. KegljišCe. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici Jjj* registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici* je z ozirom na premenjena in dne 21'. defeembra 190*5. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra "i«05. sklenilo za leto 1906. ta-le način' poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, prod odplačilu po •2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila'enkrat za vselej, mesto uradnine •"*% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',s%. večje, stalno naložene pa po dogovoru - Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.' Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.- Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Otvoritev hotela. -iii ¦¦..... Uljudno naznanjam, da sem otvori! na Dobravi prt Bledu na Gorenjskem, postaja državne zelenice, prenovljen hotel „Stol«. : Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih, postregel bodem cenjenemu občinstvu . z dobro , jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolaga Razgled in lega krasna. — Kraj jako miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V bližini naravno lepi Vintgar in Bled. Cene nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prijazno vpoštevanje. Z odličnim spoštovanjem Hlo]zii Zajec. 30 let obstoječa strokovna krojačnica za gospode vsakega stanu. Zaloga usakourstnega blaga iz Inozemskih in čeških touaren ter izga- touljenih oblek. Blago na meter po naj nizih cenah. ==' Zaloga blaga = za sokolske kroje. Na željo se obleka tudi ukroji. Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate »Sokole", samo v trgovini M. P O VER A J v Gon^i na Travniku štev. 5. 'Spet pojdejo-' strastni turisti u višino hi padali bodo (flohoko strašno, (je nočeš z visokega pasti v ilolino, ostani doma in pa nosi „()hou. „0H0n J. Medved, Gorica || Tekate. Josipa Verdi št.32. Založili smo posebne\wste ' blazinice za stampilke znamka „IDEAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica „Ideal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisali. ; Pred uporabo te blazinice naj se očisti Stampilko s Špiritom ali pa z mlačno %*$?$L% ~~ Blaainica bodi vedno zaprta, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to biaziuico je uporabljati izključno le> barvilo »Ideal«, katero imamo tudi v zalogi. .Blazinice pošljemo na željo, tudi na poskušnjo. Cena z barvilom vred K 2*60. Sprejemajo se tudi naročila na šlampilke. v Gorici v sredini mesta. Gostilna ima krasno prostore in hleve, natančneje se izue u našem uprauništuu. Proda se gosposka vila z zemljiščem ali brez zemljišča v Gorici, Via Časa rossa 7. Nalani-nejn pojasnila v Via Triešt<» 1 !>. • Velika zaloga dvokoles od K Ho .'iou; šivalnih strojev od K HO 2SO;graiTofonov od K lf) 1 ;>()(); plošče od K 1-4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u Gorica Stolna ulictf^ Prodaja tudi na mesečne obroke. Nov? slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se. pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej odlikovana pebrija in sladCeCaraa KarolDrasčik v Corici na Komu v (lastili hiži) »zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, o d 1 f k o v a n e velikonočna pin.ee itd. Prodaja različna f|nn vina In Hk«r|a na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slaVaemu občinstvu m mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo «r po Jako zmernih cenah, -^i Anton Potatzky v Gorici. K« grcSI BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. . Nijceneje kapevaliV^ »rv?*!«erak«o» '« drobnag* blaga ter IkMli, preja I« niti). POTREBŠČINE ?a pisarnice, fcadilee in popotnike. Nojboljis itVttAk6v sa" šivalne stroje. POTRE8$ClNE | za krojate in šeoljatfe. | STRtlnJIee. — Rožni venet. — M»8ne knJtltee. i lišna obuAala mtso letna šasa. j Semena za zelenjava, trave in delelje. S Najbolje oskrbljena zaloga z» kramarie, ;! krošajane, prodajalce po sejmih in trgih ter nw d««?eH Pisalni stroj 9f U Oialo časa rabljen^ je iia prodaj ) po ^elo nizki ceni V Goriški tiskarni A. BabrM.