I-2 ZDRAV VESTN 2004; 73: SUPPL I
SLOVENSKA HEMATOLOGIJA 1964–2004:
ŠTIRIDESET LET STROKOVNEGA ZDRUŽENJA
V arhivu najdemo podatke, da je bil ustanovni občni zbor Hematološko-transfuziološke sekcije Slovenskega zdrav-
niškega društva 20. oktobra 1964. Takrat so izvolili tudi prvi odbor sekcije, v katerem so bili internisti – hematologi
B. Acceto, B. Leskovic iz Ljubljane in M. Černelč iz Maribora. Po dveh letih, domnevamo, da so se tako dogovorili,
se je vodstvo zamenjalo s transfuziologoma S. Sovdatovo in M. Hočevarjem. Leta 1969, ob koncu njunega mandata,
je prišlo do odcepitve transfuziologov.
O vzrokih lahko samo domnevamo, ker je arhiv za ta čas izgubljen: lahko so bili strokovni, lahko prestižni ali oboji.
Ustanovni občni zbor hematološke sekcije je bil 11. aprila 1970. Po začetnem obdobju delovanja je delo sekcije za
krajši čas zamrlo, ker sta v istem letu umrla njen predsednik in tajnik. Od sredine 1972 pa je sekcija delovala ves
čas zelo dejavno. Že pred letom 1976 se je postopno izoblikovala skupina članov, ki jo je zanimala hemostaza in
se sčasoma ni več vključevala v delo sekcije. Po drugi strani pa je po zamenjavi generacij prišlo do občasnih
ponovnih stikov s transfuziologi. V začetku pobude hematologov niso padle na posebno plodna tla. Preteklo je še
desetletje, preden je prišlo do rednega strokovnega sodelovanja na ravni sekcij. Od tedaj pripravljamo skupne
sestanke in prispevamo enak delež strokovnega programa. 2. 3. 1999 smo, skladno s spremembami časa, končali
postopek za preimenovanje Hematološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva v Združenje hematologov
Slovenije Slovenskega zdravniškega društva.
Število članov sekcije se je spreminjalo: začeli so z 20 člani, nato 23, vse do sedanjih 59. Člani Združenja so danes
internisti in pediatri, usmerjeni v hematologijo, pa tudi biokemiki, kemiki in farmacevti iz laboratorijev.
Hematološka sekcija je imela stike s sekcijami drugih republik nekdanje države. 1976. je priredila 6. Hematolo-
ške dneve v Portorožu, 1986. pa skupaj s Transfuziološko sekcijo 5. kongres hematologov in transfuziologov
Jugoslavije v Mariboru. Vsaka od jugoslovanskih republik je morala organizirati kongres, ki je bil na 4 leta, ali pa
hematološke dneve v času med dvema kongresoma. Kongres v Mariboru je bil zadnji v Jugoslaviji pred njenim
razpadom.
V arhivu Sekcije in sedaj Združenja najdemo podatke o strokovnih sestankih in srečanjih. Oblika dela se je sčasoma
spremenila in prilagodila okoliščinam doma in v svetu. Sprva so bili strokovni sestanki pogosti, kratki in so obrav-
navali različne teme. Predavatelji iz tujine so bili redkost. Kasneje se je pogostost sestankov zmanjšala, postali so
daljši in bolj tematsko naravnani. Takšne so težnje tudi danes. Vseskozi so člani sekcije oz. sedaj združenja sezna-
njali kolege z novostmi in možnostmi prepoznavanja in zdravljenja bolezni krvi, usklajevali in poenotili stališča
(doktrino). Združenje je predstavljalo člane v krovni stanovski organizaciji, Slovenskem zdravniškem društvu.
Enako bo Združenje v prihodnje predstavljalo svoje člane v evropskem združenju (European Hematology Asso-
ciation), katerega član je.
Prvi svoj kongres smo organizirali v novi Sloveniji leta 2000 skupaj z Združenjem za transfuzijsko medicino, letos
pripravljamo že drugega. Družijo nas, kljub različnosti, podobni cilji in skupni problemi.
Hematološka sekcija oziroma združenje hematologov Slovenije je preživelo 40 let, ki so prinesla izrazit napredek
znanja in medicine pa tudi številne družbene spremembe. Tudi danes, enako kot ob ustanovitvi, čutimo potrebo
po obstoju in delovanju.
Dušan Andoljšek,
predsednik Združenja hematologov Slovenije SZD