Edini slovenski dnevnik [Q v Zedinjenih državah. :• Veija za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ilj The only Slovenian daily in the United States ■ ■ ■ Issued every day except Qj Sundays and Holidays:» TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT NO. 133. — STEV. 133. NEW YORK, MONDAY, JUNE 8, 1914. —' PONEDELJEK, 8. JUNIJA, 1914. VOLUME XXII — LETNIK XXIL Pred novo krizo v mehiški zadevi. Kanonski čolni Huerte se nahajajo na poti v Tampico, da uvedejo blokado pristanišča. WASHINGTON IN BLOKADA. Med Carranzo in Villo je baje nastal nesporazum, ki preti zavzeti širše dimenzije. —o— Vera Cruz, Mehika, 7. junija. Mehiški kanonski čolni so .pluli danes zjutraj oh 6. uri mimo Vera Cruza, kakih -M milj o odločen pristaš Carranze ter je imet danes daljša posvetovanja z različnimi mpliviiimi osebami. Washington, D. <'., T. junija. Vladni krogi no očividno zelo vznemirjeni vsled možnih .posle-die blokade pristanišča Tampieo. V jn*vi vrsti bi bila prizadeta posredovalna pogajanja. Tekom dlieva se je pojavila vest, da bodo Amerikanci preprečili splošno blokado, da pa bodo dovolili mehiškim čolnom ustaviti parnik **Antilla", ker iina slednji na krovu vojni materijal za ustaše. Tak konpromis pa bi se ne uj«*iual z navodili, katera je dobil admiral ledger. V slednjih s«- mu je uka/.alo, naj skrbi za to, da bo pristanišče Tampieo pod vsakimi pogoji odprto trgovini in prometu. Ha/ven tega bi pa tako postopanj«* zelo razjezilo koristitueijo-naliste, kater«' si pa Združene države žele ohranili kot prijatelje. Vse kaže, da se bo od ameriške Novi delavski pogoji. Določilo se jih je na konvenciji premogarjev in sicer za premolar je, ki delajo izvan rova. Pittsburgh, Pa., 7. junija. — Vsled sklepov katere se j«* spre-jelo na posebni konvenciji di-strikta št. 5. Tinted Mine Workers, je za dobo -prihodnjih dveh let zagotovljen mir, v kolikor pride vpoštev distrikt trdega premoga. Konvencija, ki se je končala včeraj zvečer, se je pečala v prvi vrsti z mezdnim vprašanjem za takozvane "outside" ali de-j lavee izvan rova, ki ne kopljejo premoga. Plačilno lestvico se je, (določilo sledeče: Dumpers i Kam Men $2.48; Bushers $2.08; Trimmers $2.25; snažilei Snežni zameti. Grozna eksplozija. Velike anarhistične demonstracije v Anconi. V Švici je že drugič zapadel sneg. 60 RANJENIH. —o— Polkovnik Roosevelt je zapustil včeraj s svojimi spremljevalci Pariz. Poroka. Curih, Švica, 7. junija. — V isviei je letošnje spomladi že drugič zapadel sneg. Temperatura se je znatno znižala. Najbolj je prizadet okraj Bern er.' Na pobočju 27)04 metra visoke-vozov ' ga Saentisa je skoraj šest metrov sn^ga. Meteorologična postaja je $2 na dan. Mezd in delavskih pogojev za' popolnoma zasnežena kovače, tesarje se ni spremenilo, i pač pa se je delavni čas za kurjače pri enakih plačah znižalo na osem ur na dan. Dosti s«> je tudi debatiralo i* • ,' , , 1 * J J jlard. Roosevelt je obedoval sku- paj s pisateljico Edito Wharton nečno ubilo s strelom. Dolga je bila 7 čivvljev in 5 palcev. Iz delavskega sveta. Stavka v Westinghouse-tovarnah. Zastavkalo je preko deset tisoč uslužbencev. Pittsburgh, Pa., 7. junija. — Pred kratkim je zastavkalo 10,000 uslužbencev Westinghouse Klec-trie & Manufaeturig Co., Pitts-burgh Meter Co. in Westinghouse Machine Co. Do danes ni bilo o-pazovati še nobene izpremembe Okoli tovarn imajo štrajkarji postavljene močno kordone, ki ima jo namen preprečiti stavkokazom dohod. Družbe so bile naskrivaj naročile 60 tesarjev, ko so pa zvedeli, da je Štrajk, so se zopet vrnili. Zo vožnjo domov so jim plačali štrajkarji. Danes se je vršil velik shod, na katerem je bilo sprejetih več važnih resolucij. Pri stavki je čudno to, da so nekateri stavkarji tudi akcionarji Electric Works j je izjavilo, da bo jutri kot po navadi izplačalo delavcem plačo v skupnem znesku $150,000. Delavci zahtevajo zvišanje plač in skrajšanje delavnega časa. 'Kaiser Franz Joseph I.* v ognju Albencev. Albanski ustaši so oddali na potniški parnik 14 Avstro-Američane'' par sto strelov. NOVE BOJNE LADIJE. Nova ogrska stranka je objavila svoj program. Morilec Tomics je moril iz maščevanja. Bonaparte in Albanija. Na albanski prestol se namerava baje posaditi princa Viktorja Napoleona. Angleške sufragetke. Motenje božje službe. '' Bog ohrani našo boriteljico Emmelino Pankhurstovo, in vse druge plemenite jetnice!" PRETEP. Proti Burnett-Dillingham predlogi. Atlantic City, X. J., 7. junija. Veliki mojster Leon Sanders je in je sprejel na kolodvoru nebroj obiskovalcev. Na kolodvoru ga je ljudstvo navdušeno pozdravilo. V-obljubljeni deželi. Winnipeg, Man., Canada, 7. ju- izrek »reprei el v če raj blokado, katero j Huerta. Kriza bo nastopila najbrž jutri zjutraj, ker bo«lo ob istem času dospeli mehiški kanonski čolni v izliv Paimco reke. Križarki Združenih držav, "Tacoma" iu "Sacramento" sta tesno za Mehikanci in admiral Badger bo moral izjaviti poveljnikom mehiških čolnov, da ne more trpeti nobenega motenja trgovine v pristanišču. Znano je, da se je vladi v Wash-ingtonu »poročilo, da primanjkuje konstitucijonalistom orožja in municije. Ako hočejo slednji uspešno končati započeti pohod proti mehiškemu glavnemu mestu, morajo dobiti novega vojnega materij al a. Ameriška vlada pase bolj zanaša na uspehe ustaSev kot posredovalna pogajanja in jasno, kam se mora polit&a. — pri otvoritvi konvencije Brith nija. — Pred tukajšnjim City Abraham nda ostro obsojal Bur- Hall je demonstriralo kakih 1500 nett-Dillingham naselniško pred- brezposelnih, ki so bili povečini logo. Govor je bil sprejet z veli-! inozemci. Tekom zborovanja so kim odobravanjem navzočih de- morali odvesti v bolnico tri mož-legatov. | ke, ki so se zgrudili na tla vsled Sanders je rekel, da on ni za I o, onemoglosti. Ko se jih je v bolnici d;i bi se red kot tak pečal s poli- preiskalo, se je izkazalo, da niso tičnimi vprašanji, da pa je treba ničesar zavžili tekom zadnjih 48 izreči oster protest proti dotični ur. pretilogi, ki nasprotuje vsem ame- Delavcem, ki so zaposleni pri riškim tradicijam ter je v stanu občini, se je znižalo plačo od 25 ogrožati priseljevanje, ki je toli na 20 centov na uro. potrebno za proč vit dežele. V enakem smislu so se izrazili tudi drugi govorniki. Denarje v staro domovino pošiljamo: K. $ K. $ 5____ 1.10 130.. .. 26.65 10.... 2.15 14U.. .. 28.70 15... 3.15 150.. .. 30.75 20.,.. 4.20 160.. .. 32.80 25____ K. 20 170.. .. 34.8."» 30.... r>,23 180 . .. 36.90 35.... 7.30 190.. . 38.95 40.... 8.30 200.. .. 41.00 45... 9.35 2S0.. .. 51,25 50____ 10.3a 300.. .. 61.50 55.... 11.35 350.. .. 71.75 60____ 12 40 «00.. .. 82.00 65.... 13.40 450.. .. 92.20 70.... 14.45 500.. .. 1"2.50 75____ 15.45 600.. .. 123.00 HO.... 1C> 50 700.. .. 143.00 85____ 17.50 800.. .. 164.00 90.... 18.50 800., .. 184.00 100____ 20.50 1000.. 204.00 110____ 22.55 3000.. .. 408.00 120____ 24.60 5000.. .. ioi*.oe Slaščice za mornarje. Philadelphia, l>a„ 7. junija. — Da se zadosti zahtevani mornariških vojakov atlantiškega bro-dovja, je naročila zvezna vlada 30 ton "eandy-ja" in 80,000 paketov osoljenih ''peanuts". Carmen Sylva. Dunaj, Avstrija, 7. junija. — Kumunska kraljica Sylva je spisala libreto za opero 'Marieara*. Snov je vzeta iz neke rumunske pravljice; uglazbil jo je komponist Comovici. Delo se je vprvič predstavljalo v tukajšnji Ljudski operi. Pošt ari na je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, O, Nesreča. Včeraj je stopil v New Yorku v voz cestne železnice dvanajstletni deček Joseph Kolb. Ker ni imel veljavnega voznega listka, mu je konduktor rekel, da se ne sme peljati. Deček je skočil s platforme na cesto, pri tem je pa pri dirjal z nasprotne strani velik avtomobil in ga povozil. Par ur pozneje je umrl v St. Joseph bolnišnici. Ranjen pri koliziji. Včeraj se je zadel v Bronxu 23-letni Joseph Whitoline s svojih motornim kolesom v mimo vozeč avtomobil. Motorno kolo se je popolnoma potrlo; Whitoline je za-dobil težke poškodbe. Čuden dogovor. Zakonska stu sklenila, da mora umreti eni del, kateremu se prvemu dokaže nezvestobo. St, Paul, Minn., i. junija. — Alb ert Masterman. ki je v ponedeljek zvečer ustrelil svojo ženo in nekega Tonv Kelly-ja, je sporočil danes o dogovoru med njim in njegovo soprogo, glasom koje-ga naj zadene smrtna kazen onega, ki prvi prelomi zakonsko zvestobo. Kelly je že podlegel dobljenim poškodbam. Slednji je bil posestnik hotela, v katerem je stanovala zakonska dvojica. V ponedeljek zvečer je slišal vpitje v sobah zakonskega para ter je šel k vratom poslušat, kaj da je. Masterman mu je baje takoj stopil nasproti ter ga na mestu ustrelil. Žena je smrtnone-varno poškodovana. V pojasnilo svojega dejanja je izjavil danes Masterman: "Ko sva se pred tremi leti poročila v Hastings, sva podpisala pogodbo, v kateri sva sklenila, da ustreliva drug drugega, ako bi eden del potal nezvest." Za sedaj ni hotel Masterman svoji ženi ničesar očitati, a je izjavil, da bo ves dokazilni materijal predložil pri procesu. V istem smislu se je izrazila tudi ranjena žena. Raziskavanja glede Indijancev. Ameriški muzej za prirodoslov-je je dokončal načrte za več eks-pcdieij na Zapad v svrho raziskavanja tam živečih indijanskih plemen. Eno teh ekspedieij bo vodil dr. Robert II. Lowie, ki se peča s študijem Crow-Indijancev. V prvi vrsti bo skušal ugotoviti ba-jeslovje tega plemena. Drugo eks-pedicijo bo vodil Al an son Skinner ter se bo podala slednja v O-klahomo. kjer žive Sioux in Plains free Indijanci. Arheolog Nels C. Nelson bo obiskal Pueble v New Mexico. Dunaj, Avstrija, 6. junija. — Sem je dospela naravnost nevr-jetna vest, ki je vzbudila povsod velikansko senzacijo. Ko je vozil potniški parnik Avstro-America-ne Kaiser Franz Joseph' mimo albanske obali v Trst, so začeli albanski ustaši streljati nanj. Iz zanesljivega vira je znano, da je bilo vsega skupaj oddanih par sto strelov, ki pa k sreči niso napravili nobene škode. Mnenje, da so zamenjali Albanci parnik s kako bojno ladijo, nikakor ni utemeljeno, ker se potniške in bojne la-dije tudi na veliko daljavo zelo razlikujejo med seboj. Albanci .so se s tem svojim korakom le maščevali nad Avstrijo, ker jim je poslala skupno z Nemčijo t;?* ko ''zmožnega" in "previdnega" vladarja, princa Wieda. fNa parniku "Kaiser Franz Joseph L" se je nahajalo kakir :J00 Slovencev, med njimi tudi lastnik "(rlas Naroda", Mr. Frank Sak-ser, ki bo o celi zadevi gotovo natančnejše in obširiiiejcse poročal. Op. ur.) Dunaj, Avstrija, 7. junija. — Avstrija namerava zgraditi v do-glednem času štiri nove bojne la-dije. o tem bo še natančnejše raz-pravljal prestolonaslednik Franc Ferdinand z nemškim cesarjem Viljemom, ko ga bo ta obiskal v češkem gradu Konopištu. Budimpešta, Ogrsko, 7. junija. — Na Ogrskem je nastala nova stranka z imenom "Ogrska radikalna stranka" in je že objavila svoj program. Radikale? zahtevajo. da bi vlada zaplenila vse cerkveno premoženje na Ogrskem. Budimpešta, Ogrsko, 7. junija. Morilca Tomicsa nista mogla niti vojaštvo niti žandarmerija spraviti iz cerkvenega stolpa. Slednjič se j * na župnikovo prigovarjanje vendarle udal. Izjavil je, tla je vse to storil le iz maščevanja, ker mu nista hotela dati zakonska Krauser svoji; hčere za ženo. Morilca so spravili v blaz-nico. London, Anglija, Y. junija. — Poročila iz različnih virov, ki pa j še niso potrjena, pravijo, tla so si Albanci izbrali člana Bonaparto-ve družine za naslednika princa Viljema kot albanskega vladar- j dolgotrajnem orizadevanju ja. Viljem se bo odpovedal pre- jih je st3ravila oolicija dasiravno je J J stolu, dasiravno je nemški cesar proti temu. Domneva se, tla se gre za za princa Viktorja Napoleona ali pa za njegovega brata Louis-a. Princ, Viktor Napoleon je pretendent za francoski ptv-stol ter je s'tar 52 let. Pred štirimi l«'ti s;1 je poročil s Clementi-lio, hčerko zamrlega belgijskega kralja Leopolda. Vojvoda Abruški, sorodnik italijanskega kralja, je baje tudi pretendent za albanski prestol. Italija iu Avstrija sta sklenili, da otlpokličeta svoja poslanika iz Drača. Rim, Italija, 7. junija. — Italijanska vlada je zahtevala od Albanije formalno prdščenje radi aretacije polkovnika Marichio in profesorja Chinigo, ki sta bila obtožena, da sta izmenjavala z albanskimi ustaši svetilne signale. Oba se je medtem izpustilo na prosto. vendarle iz cerkve. London, Anglija, 7. junija. — Za časa svoje kampanje so včeraj sufragetke vprvič vdrle v katoliške cerkve in se skrajno nedostojno obnašale. V Westminster katvdrali so pele po napevu lita-nij sledeče: "Bog obrani nam prvo boriteljico Emmelino Pankhurst, ščiti naše plemenite jetnice, odpri oči cerkveni občini in duhovnikom, da bodo napravili konec mučenju in trpinčenju naših somišljenic; v imenu blažene Jeanne d' Are jih usliši v težkih urah!'' V cerkvi je nastal grozen nemir. Ena izmed sufragetk je vstala in pričela moliti. Komaj je iz-pregovorila prvo besedo, jo jo policija prijela in vrgla na c«*sto, kjer jo je neka ženska tako udarila z dežnikom po nosu, da jo je takoj oblila kri. Policija je z t veliko težavo spravile bojevite amazonke na prosto, kjer se jo vnel resen pretep. V neki drugi cerkvi je pristopila med božjo službo pred oltar mlada sufragetka in zakričala: — Vpričo najsvetejšega zakramenta odločno protestiram proti nasilnemu »prehranjenju žensk! Smeh vzrok smrti? Sylvia Pankhurst je rekla v 21-letni trgovski pomočnik J. svojem govoru v predmestju East Verega stanujoč v neki hiši na da bo šla prihodnjo sredo k Middleton Str., Brooklyn, se je v ministrskemu predsedniku* As-soboto zvečer dobro gahaval s Quithu in mu prav pošteno zagro-svojimi prijatelji. Pripovedovali 7-j,rt> če ji ne bo podal hobene ofi-so si smešnice, in Verega se je ta- c'ie'ne izjave. ko smejal, «fa mu j«- okoli polnoči ' Aretirali so Harry-a Pike, ki je postalo slabo. Protu jutru so ga Osumljena umora. Wilwood, N. J., 7. junija. — Policija je danes aretirala Johna rolemmia in Johna Canna, ki sta obdolžena, «la sta umorila lastnika garaže Clarenca Kilmera. Odvzela sta mu večjo svoto denarja. poslali v Eastern District bolnišnico, kjer je kmalo zatem umrl Zdravniki so mnenja, da je vsled smeha za«lobil notranje poškodbe, ki so povzročile smrt. hotel vprizoriti po naročilu sufragetk atentat na Buckingham palačo. Heroin v laseh. Thawov šofer mrtev. North Stratford,. N. II., 7. junija. — Včeraj se je smrtno ponesrečil šofer Frank Cantin, ki je svoj čas prepeljal Ilarrv Trawa iz Canade skozi Vermont v New Hampshire. Truplo so našli poleg razbitega avtomobila! Samomor organista. London, Anglija, 8. junija. — Boljše je umreti kot pa živeti od vbogaime — je zapisal na listek organist Charles Frederick Be id in si nato pognal kroglo v glavo. Svoj čas je bil organist v newyorški katedrali sv. Patricka, zadnja leta je pa čisto obubožal. Slabi zobje. Predsednik nekega newyorske-ga azila za nedoletue otroke, dr. Hilis j«- izjavil, da ima 91 o«lstot-| kov otrok, ki se nahajajo v zavodu, slabe zobe. — (V so storili kaj slabega — je rekel — se j«-to zgodilo v prvi vrsti za rad i tega, ker niso imeli zdravili zob. Ljudje niti ne slutijo, kakšen vpliv imajo zobje na življenje. t'rnka Bertha Harris, ki je imela navado obiskati v Tombs zaporih zaprtega Frank Harrisa, je bila v soboto popoldne aretirana, ker je skušala v svojih laseh vtihotapiti v ječo heroin, znano o-mamilno sredstvo. Grozno maščevanje. Duquoin, 111., 7. junija. — Jesse Joplin je težko ranil zdravnika dr. D. Vintona, ker ni hotel več zdraviti njegovega otroka. Vsega skupaj je bil oddal nanj deset strelov, cwd katerih ga je 6 zadelo. Zdravnik leži smrtnone-varno ranjen v bolnišnici. Napadalca so aretirali. Mehika in moda. Atlantic City, N. J., 7. junija. Da ima tudi politika vpliv na modo se prav jasno kaže v tukajšnjem kopališču. Lansko leto, za časa balkanske vojne, so plapolale bolgarske zastave, letos imajo pa žensk solnčnike in trakove v mehiških nacionalnih barvah. — Ljudje so radovedni, kaj bo zmi-slila moda prihodnje leto, če ne bo nikjer nobenega nemira. Čuden slučaj, V tretjem nadstropju neke hiše na Kent Ave., Brooklyn, se je na rešilni lestvici igrala dvcinpol-letna Mary Rungb-n. Ko je otrok zaslišal lajati psa, se je nagnil in padel preko ograje. M«-d padcem j«' obvisel na nekem okrasku pri oknih prvega nadstropja; soseda Annie Ilangel, ki je bila slučajno na cesti, j • razprostrla roke, in otrok ji je padel v naročje. Poklicani ambulančni zdravnik je spravil nezavestno mater zopet k zavesti, otroka je pa le pogledal in izjavil, da je popolnoma zdrav. Najdeni plen. Včeraj so ljudje z zanimanjem opazovali v Manhattan Beach, h. L, k;iko je kakih šest stražnikov kopalo "zaklad". Po dolgem iskanju v pesku so našli $15, zlato uro, dva medaljona in več draguljev. Vse te stvari so ukradeno Mrs. Alary Roach p, stanujoči v Sheepshead Bav. Kot tatu so are, tirali šestnajstletnega Charlesa Kane. Padec skozi okno. Včeraj j«' padel iz tretjega nadstropja neke hiše v Murray Str., N. Y. triletni John Jablonski iu obležal na tlaku z razklano glavo. Nova postiva Juanšikaja. Pekin, Kitajska. 7. junija. — Predsednik Juanšikaj je izdal mandat, ki določa kazni za uradnike, ki so zakrivili poneverjenja jjanega denarja. One, ki poneve-! rijo -ttiOO. zadene kazen dosmrtne : ječe. ki pa poneverijo nad ^2500, I pa bodo ustreljeni. S' Samomor. V neki hiši na 64. vzh. cesti, New York, se je zastrupil s plinom neki 60Jetni možki, ker. ni mogel nikjer dobiti dela in so mu pošla vsa kredstva... vožnja za krasni In brzl parnik (Avitro-Amerlcan proge.' Martha Washington •dplije ? sredo, dne 17. julija vožnja do Trste samo 13 dal. do Trsta ali Reko - * $29.00 Cona voznih listkov: do Ljubljane ... $30.18 do Zagreba - - • . $30.08 trn, poMba« kabla« (•ddeltk OMi IL 1» UL xamdan) staUM nhli UM $4.00 Iti II odrasl*, h stroke polovica, ta oddaltk poaeba* Itoitsk« pii^onCMii. Vite}« llffck« }• dobiti pri F«. BAKSXB, U Oortlaadt 01. H«« Yor» PI,AS NARODA. 3. JUNIJA. 1914. Mn GLAS NARODA" ^tu\ecuc Daily, i •imi «n«l publuhed by the Poverile Publishing Co. * iitrparitian ) k.* N K S/VKShK Prvftid^ot •^SKO FLKŠKO. Secretary, kh IS ULNfclDIK, Treasurer «.-- i»f fki^itM of the corooration and •ddrt^e* of above officers : • •rtlaruh Streft Borough of Man-New York City, N. Y. 1 natt 9»ht let« vetja Lwt z& Arm rikoin «oadu . . ..................|3.00 ji*» 'eta ..........1.60 km Rif*to Ne« \ ork ....... 4.00 «»ta la rneato New York ... 2.00 -«M» u IM ktr ...... 4.50 fK>l leta .. .........2.55 trileta ............ 1.70 \" N A KODA" izhaja vsak dan *> '»ruši i.edeh in pruznikov. "GLAS NARODA" V otce of the People" ' r\ «J »y Sunday« Holidays. *un*vnpti;*n y*-ar!y ?3.il0 «<4**rti«cirenl on »iTMmenl. '**' tud^ii^a >n Moboo*t> a*=. - blagovoli pošiljati do — Money Order. - • ut». kraja naročnikov pro-Srt e nam tu«li prejšnje naznani, da hitreje a demo naslovnika. < in iw.-iljatvam naredite ta MMIdt: GLAS NARODA* i M nt New Y >rk City. 'Amerikanski Slovenec ,1 tvrdka Frank Sakser in "Glavna posojilnica". V ^.»bofo, dne 23. maja je odpotoval Mr. Frank Sakser v Evropo. Dne »ti. iiiuja pa je prinesel meri kun-ki Slovenec'' v svojih *' Drobtinicah", v katerih s«-' zrea-1 li vsi' apontolstvo ljudi. ki so, xbraui kroj? njega. odkrit napad na tVTdko Frank Sakser. To ngc-' lovimo v prvi vrsti, ker se hoče-| mo v naslednjem pečati le s tem napadom t>-r ne bomo reagirali na lin pade na dnevnik "(4 las Naro-da'\ ! \* d>»tirnih "Drobtinicah"' oči-! ta 'rAnierikauiiki Slovenec" tvrd-ki Krank Sak>er, da je slednja iz gcloga strankarstva ter iz dobie-' ka/i'ljnosti priporočala ter hvalila tedanjo "(davno posojilnico".! ki je pozneje propadla ter je med drugimi izgubilo velike »vote tudi mnogo ameriških Slovencev, ki so' im"li pri nj» j vložen svoj denar. S.« t i.krat ponavljamo: "Ame-rikanski Slovence"' podtikuje 1 vidki Frank Sakser nereelno poste panje iz dobičkažcljnosti, iz strankarstva. Tvrdka bi baje morala vedeti, da se nahaja posojil-1 liira v r >k 'h par advokatov in zadolženih naprednjakov ter da ne i garantira zanjo nohtna občina,! noben okraj, nobeno mesto in no-! beita dežela. In dasiravno je to endar priporočalaJ ve "Amerikanski i i a ta podla sumiče-. »|nj->lil "Amerikan-j v svet iz čisto go-j i, katerega bomo , odgovarjamo sle- veaeia, jo je ■— zakaj. I« Slovenec **. V odgovor nja, katera j ski Sk)Ve:Iee tovega nann takoj pojasti . Ker se je imenovanemu ' .;.tku iz starega kraja najbrž nekaj namignilo o "Glavni", je prosil tvrdko Sakser. naj mu takoj izplača na račun Knjižic i.00, kar je tvrdka dne 17. decembra 1910 tudi v resnici storila ne da bi vedela, da je "Glavna" sploh v kakih stiskah. T« h >e-»t hranilnih knjižic je poslala tvrdka "Glavni posojilnici" v izplačilo, a je dobila po preteku enajstih dni odgovor, da se vloge izplačajo š le po preteku odpovedanega roka. katerega določi po-nojilnični odbor. Ta odgovor je dobila tvrdka Frank Sakser dne 28. decembra; takoj drugi dan. dne 29. decembra 1910 pa je bilo priobeeno v "Glasu Naroda" sledeče svarilo: ROJAKI POZOR! Javna tajnost je, da je "Glavna posojilnica" v Ljubljani na robu propada. Sedaj mora čakati vsakdo po dva ali tri mesece na vložene novce. Kdor rojakov v A-meriki ima tam naložene novce, naj nam nemudoma deponije knjigo, da rešimo novce. — Ako bi terej tvrdka Frank Sakser 11 dni pred tem svarilom vedela, da je "Glavna posojilnica" na rebu prepada, bi gotovo ne izplačala na račun $1000.00, NA KATERE ŠE DANES ČAKA. Dosedaj je dobila šele $96.75, to je 10'i odplačilo, a ostalo pa mora čakati kot vsak drugi. To je torej najbolj stvarni dokaz. da ni tvrdka Frank Sakser niti od daleč mislila, da je "Glavna" bankerotna. Prav tako kot Frank Pucelj-u je izplačala tudi rojaku John Je-loushan-u, Box 00. Kay 1 or. Pa., svoto $100.00 na račun vložne knjižice "Glavne posojilnice", in sicer dne 20. decembra 1910, to-rej 9 dni pred imenovanim svarilom. — Tvrdka Frank Sakser je trgovsko podjetje. Kot tako mora izpolnjevati naročila svojih klijen-tov. Tvrdka je pošiljala vedno denar tja, kamer je hotel dotični pošiljatelj in naj je bila posojilnica ali hranilnica klerikalna ali liberalna, nemška, slovenska ali turška. Tvrdka kot laka ni hvalila ne tega in ne onega zavoda, Ako pa je storil to list, '' Glas Na-reda", je ravnal vedno bona fide, v trdnem prepričanju, da ne bo oškodovan noben rojak, in v zavesti, da je priporočani zavod soliden. '4 Amerikanski Slovenec'' pa skuša sedaj obrniti celo stvar take, kot da bi bila tvrdka Frank Sakser nekaka tiha družabnica propale "Clavne posojilnice", ki je vedema pomagala oškodovati ameriške rojake. V tem tiči vsa brezmejna perfidija jolietske gospode ! Vsaka stvar pa mora imeti svoj vzrek in tudi sedanje hujskanje preti tvrdki Frank Sakser ter listu "Glas Narcda" od strani "A-merikansbega Slovenca" ima svoj vzrok. Zakaj pa je "Amerikanski Slovenec dosedaj molčal ter po preteku treh let odprl svoj umazani požiralnik? Gre se za reklamo, čifutsko-umazano reklamo za "A-merikanskega Slovenca" ter je obenem nekak uvod v boje, ki se bodo razvili na konvenciji K. S. K. J. avgusta meseca t. 1. Gospoda si je zasnovala krasen načrt, katerega hoče izvesti in v ta namen je treba v prvi vrsti pasti po onih, ki ne trobijo v njihov rog: Pogledali smo jim nekoliko v karte in odtod vsa jeza. Da pa stvar lepše izgleda, pa vpijejo, da se gre za vero. da napadamo vero in njene služabnike. Glede pisma "uglednega moža iz Dragatuša", ki se baje brit ko pritožuje nad tvrdko Frank Sakser. in sicer v mnogih ozirih, pa poživljamo " Amerikanskega Slovenca" ter zahtevamo od njega, da ga objavi v polnem obsegu! Tvrdka Frank Sakser je bila, jc sedaj in bo vedno pripravljena popraviti vsaki pogrešek, katerega je eventuelno in pomotoma storila. Kako neutemeljena so podla očitanja "Amerikanskega Slovenca", je vsakemu znano, ki je imel kedaj opraviti s to tvrdko. Da je temu res tako, dokazuje najboljše opetovana izjava .Mr. Sakser j a, da je pripravljen dati vsak cent. za katerega bi bil o-škodovan kak rojak, cekin. Torej na dan z dokazi, potem bomo govorili naprej! Dotedaj na svidenje ! Dopisi. Cleveland, 0. — Vzbudila se je narava, senožeti so ozelenele, pop-je je počilo in od nemile zime o-sk u bij eno drevje dobiva zopet svoje listje ter pričenja polagoma tudi cveteti. da bo obrodilo sad. Cvetke cveto in kinčajo s svojimi pestrimi barvami zeleno odejo, razširjajo svoj vonj in dajejo hrano čebelicam. Z naravo smo se prebudili tudi mi iz dolgega zimskega spanja. Naša naselbina je sicer spala dolgo, a pričelo-se je razvijati pop je in pokazalo se je, da je še življenja v njej. Žalostno je sicer, da smo ta-korekoč zadnji v novi domovini spoznali šele sedaj potrebo lastnega ognjišča, kamor bi s*e narod lahko zatekel s svojimi organizacijami. Slovenski Sokol je že pred davnimi leti sprožil misel o lastnem domu. Delalo se je precej aktivno, kar dokazuje njegova današnja lastnina, ki ni samo v ponos društvu, temveč tudi naselbini. Pa tudi za lo je bilo veselje samo hipno, cilj po lastnem domu je že skoro zamrl, krivda je pač pri mnogih članih, ki so vse preje nego sokoli. Le malo jih je, ki razumejo sokolsko idejo. Sokolov, ki se hočejo ponašati samo z lepim krojem, ali katerili je sram obleči kroj, je bolje, da jih ni, ker sokolska organzacija je prevzvi-šena, da bi so smatralo sokola za navadno podporno društvo, ki se kinča s tujim perjem. Potreben nam je dom, pa naj si bode sokol-ski, narodni ali slovenski. Glavna stvar je, da ga imamo, seveda na zdravi podlagi. Delo se je že pričelo. Odbor obstoječih mož, ki nam jamčijo, da se bo ta prepo-trebna ideja v doglednem času uresničila. K izobrazbi in narodni prebuji nam je mnogo pripomogla naša slovenska narodna čitalnica, ki je po svoji bogati knjižnici dobrih slovenskih in drugih svetovnih spisov po tukajšnji naselbini zelo priljubljena. Njeni Člani tudi večkrat predavajo o slovenski in slovanski literaturi. Zadnje predavanje je bilo: "Bodočnost Slovencev v Ameriki". Ničesar nočem kritizirati, rečem samo to, da ni bilo popolnoma na mestu. Gospodu predavatelju ne odrekam zmožnosti, vendar bi moral pomisliti, kaj in v kakih okoliščinah predava. Slovenska narodna čitalnica ni nikak stranskarski ali nestrankarski politični klub. Slov. nar. čitalnica goji j »ros vet o naroda, zato je pa neumestno govoriti, da se gospod predavatelj ne navdušuje za slovenski narod, ker je premajhen," ter priporoča mednarodnost. Če bi imeli take narodne voditelje, kakor je gospod predavatelj, bi gotovo v najkrajšem času izginili oziroma bili primorani izginiti ter se oprijeti droga mednarodnosti, ali pa postati Hrvati ali Srbi. če bi bil še čas za to. Velika večina Slovencev kakor tudi drugi večji narodi se potegujejo za koristi splošnega delavstva, če pa gre za rešitev kakega narodnega vprašanja. so ti ljudje gotovi zaščitniki svojega naroda. To vidimo zlasti pri Nemcih in Cehih, zato je pa tudi pri teh narodih toliko blagostanja. Treba je samo energije in doslednosti. Treba nam je energičnih in doslednih mož. Nismo tako majhni, da ne bi mogli živeti, kajti narodni duh iz stare domovine nas preveva tudi tukaj, in ne sme se govoriti, da nimamo smisla gojiti tu svoje narodnosti. Dobro je, da se amerikaniziramo. a nikdar ne smemo pozabiti, katerega naroda sinovi smo. Naloga sta riše v pa je, mladino poučiti o šegah in navadah svojega naroda, otroku priučiti kolikor toliko slovensko govorico in zgodovino naših velikih mož in ravno Slovenska narodna čitalnica nam nudi v tem oziru vse in tudi predavanja bi se morala vršiti v tem smislu. Akoravno sinovi majhnega naroda, ne sinemo biti zanj manj navdušeni, kakor so drugi veliki narodi. Zal, da je tu v naši naselbini nekaj takozvane inteligence, od katere bi moral narod imeti veliko koristi, pa jo nima. ker je preveč mlačna. Ni čuda, da smo toliko časa spali. M: sa potrebuje voditeljev in če ti niso dobri, ne smemo nikoli misliti, da bomo prišli kedaj naprej. V takih okoliščinah se seje samo zavist in prepir, za kar imamo dovolj očitnih dokazov. Glejmo, da pridemo kmalu do mestnega zastopstva, da pošljemo vanj moža, ki bo res delal za svoj narod. Potem nam bo šele zasvetila lepša bodočnost! Neptun. Big Piney, Wyo. — Tužniin srcem naznanjam rojakom in znancem, da je dne 27. maja pretrgala neizprosna smrt nit življenja rojakinji Mariji Planinšek. Rojena je bila v Savinski dolini na Spodnjem Štajerskem. Tukaj zapušča moža in dvoje nedoraslih otrok. Naj ji bo lahka tuja žemljica! — Anton Vaeak. gacij. Iz Avstro-ogrskih dele- ikar so i,oka^u za.du-ji dogodki, j prav temeljito zmoti. Pred žalost-• nimi razočaranji reši Avstrijo e-dinole odkritosrčno prijateljstvo z balkanskimi Slovani. — Nato govori govornik o notranjih vprašanjih in poudarja potrebo po reviziji ustave. Govornik je končal s sledečimi besedami: Nikdar se ne bo moglo zadržati razvoja Slovanov v Avstriji. Problem zadovoljitve Slovanov v Avstriji tvori danes vprašanje obstoja Avstrije, ki more obstati samo, če se zadovolji slovanske narode. V avstrijski delegaciji je zopet govoril poslanec Korošec med drugim o zatiranju slovanskih narodov. Kakor se postopa s Hrvati na Ogrskem, tako se postopa v Avstriji z Jugoslovani. Pri tem se spominja govornik razmer v Primorju in položaja Slovencev na Koroškem. Pri presoji naše zunanje politike se mora gotovo vedno vpoštevati to. da so dali Slovenci državi vedno, kar je potrebovala, da je treba torej ž njimi temu primerno ravnati. V naši zunanji politiki se govori vedno o boju med Germani in Slovani. To sta jasno izrazila ogrski ministrski predsednik leta 1912. v Aradu in nemški kancelar Bethmann-Holhveg leta 1913. Ruinuni se reklamirajo za monarhijo samo zaradi tega, da se zaključi obroč, falanga okrog Slovanov. Naše razmerje z Italijo si predstavlja nemška javnost tako, da pomaga tudi Italija Nemčiji z vsemi močmi v boju proti Slovanom. To vodilno misel naše zaveznice Nemčije so sprejeli od nje za svoje geslo tudi naši primorski Nemci, kar nam kažejo njihove zveze z Italijani, ki so se že dovolj jasno pokazale. Namen naše zunanje politike ne more biti ta, da bi vodila boj proti Slovanom. Cilji naše zunanje politike morejo stre-miti za tem. da se ohrani država Nemčija in Trst J " Narodno Jedinstvo" ki je začelo izhajati v Zagrebu, je dobilo od svojega dopisnika v Petrogra-du poročilo o prizadevanju Nemčije. da se polasti enkrat Trsta. Dopisni^ zatrjuje, da je dobil informacije od strani, ki je vedno prav dobro informirana. Dopisnik "Narodnega Jedinstva" potrjuje, j da se Nemčija pogaja z Rusijo, da je vprašanje v liemško-ruskem j sporazumu eno izmed najvažnej-j šili. ki so na dnevnem redu. da pa je obtičalo ob vprašanju: kaj bo s Trstom? V tistem trenotku, ko ,bi trojni sporazum (Rusija, An-j glija in Francija) dovolil Nemčiji' pot do Trsta in Jadranskega mor-j ja. ne bi Nemčije prav nič več ne j zadrževalo, da popolnoma zapusti svojo avstro-ogrsko zaveznico. A Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite cesto* ako niste pa* zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitt«b«rg, Pa. Nasprotf "Hotel Pavlinac". -- Kare štev. 1, 2, 3 In 4 vozijo ranemo moje Pismi. o^fc j^ij crfto* < O^fe ^ i Madjarska paprika v nevarnosti. V Segedinu, domovini najhujše madjarske paprike, je zavladala velika žalost. Madjarskemu narodu in segediuski papriki grozi ijuta nevarnost iz Španije. Uvoz španske paprike na Ogrsko je dosegel že 130 vagonov. Da se ta nevarnost odstrani, je sklenil upravni odbor segedinskega mestnega zastopa, da se ima v novi carinski pogodbi leta 1907. povišati carina na špansko papriko na 300 K na inetrični cent. Pojasnjeno. Ravnatelj: "Da hočete večjo plačo, mi je razumljivo. Ali da hočete potem tudi delati manj, mi nikakor ne gre v glavo." "Vidite, gospod ravnatelj, potem potrebujemo tudi več časa, da potrošimo denar." ... .temu stremljenju Nemčije na- v notranjosti krepka in da se o- , . , , , „. 1 , , . . , , sprotuieta posebno r rancoska m mogoči njen gospodarski in ktil-l . , J. ,. t . . ° 1 . , i Angleška zavolio ravnotežja v turni razvoj na zunaj. Jugoslova- , , i . , t..-...7 x____ISredozeniSKcm morju, ker se bo- i j it a premoči Nemčije. Rusija pa nasprotuje zavoljo Slovencev. Vse liaglašanje Nemčije o ojaeenju trozveze je le poizkus, da izsili od (trojnega sporazuma, da se uda v V plenarni seji avstrijske dele-'m vl)r;,ža„jU- gaeije 19. maja je imel obširen] t-elovški "Mir" k temu dostav- govor delegat dr. Susterš'č. Med;lja: Tako razumemo, zakaj se drugnn j.' rekel o demonstracijah i tako pehajo za Trst ki ui v Italji, da posebno značilno je to,^,^ ]ast kjer niso niti doma_ ni vedo, da imajo v državi to nalogo, da ostanejo ob Adriji trdna zaslomba Habsburžanov in da od-pro pota za prijateljske odnošaje x balkanskimi državami. 4 « v 4 4 t i WV^' Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci. Spisal kev. J- IVI. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin j ako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. «I&SE> c^Bt«* <1 I * I I * i ker so se te demonstracije poja vile ravno zdaj. ko je monarhija zadnja leta Italiji izkazovala tako dragocene prijateljske usluge. Govornik se sklicuje, da svojo trditev dokaže, na podporo monarhije Italiji ob libijskem podjetju in na postopanje Avstrije ob u-stanovitvi Albanije, ko je Avstrija vse storila, kar je hotela Italija. da si je Avstrija sama nosila 'likč bremena ob ustanovitvi albanske države. Italija si je prihranila vse vojne stroške, ki smo jih sami nosili, zdaj pa žanjemo izbruhe smrtnega sovraštva, ki se z nobeno stvarjo ne morejo utemeljiti. Nikjer v Avstriji ne obstajajo sovražni načrti proti Italiji. Cela monarhija hoče živeti z Italijo mirno in prijateljsko, a kljub temu to smrtno sovraštvo proti Avstriji. Ne varajmo se, želja osvoboditi nerešene brate, želja po našem jadranskem obrežju je ves italijanski narod prevzela. To stremljenje se ne omejuje na zgornjo Italijo, marveč se je razširilo tudi v spodnjo Italijo in se je v nevarnih oblikah v Napol ju pojavilo. Zelo bi - se varali, če bi zatajevali, da ne gre za veliko narodno gibanje. Italijani prav dobro vedo, da se ne postopa z avstrijskimi Italijani le dobro, marveč da se odlikujejo in uživajo dragocene narodne privilegije v izobilju na škodo državi vedno ■zvestemu hrvatsko-slo venskemu ljudstvu. V kako sijajnem polo-žajo se nahajajo avstrijski Itali- močno po peteršilju diši." jani nasproti Italijanom v Fran-j cini. Tako razumemo Doberniga, zakaj venomer naglasa, da mora postati pot do Trsta in Jadranskega morja Nemcem odprta. Ti ljubi "pat riot je" že mislijo na čas in ga morda že komaj pričakujejo. da t>i zavladala v Trstu nemška pikelhavba. toda Prusaki bodo prišli v Trst le preko mrtvili slovenskih trupel. To si naj zapomnijo gospodje Dobernig in tovariši! Naša država je močnejša, kakor si morda doniišljuje vse-nemška gospoda, ki zato zatira nenemške narode v državi, da bi čimprej uničila našo državo. Toda sanje ostanejo ponavadi le sanje, če so še tako sladke! NAZNANILO. t'lanom društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. v Pittsburgh!!, Pase naznanja, da se vrši due 14. ju- • nija redna mesečna seja točno ob li. uri popoldan. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje tudi u-deleži, ker imamo rešiti važno to-, čko in ta je volitev delegata zal glavno zborovanje naše Jednote. j katero se prične dne 17. avgusta, i John liojanc. tajnik, (ti-8—G) NEKAJ VAŽNEGA za onega, ki želi kupiti farmi SVARILO. ) v bližini Coneniaugh, l'a. Xa prodaj je 100 akrov fine zemlje, na koji raste vsako žito, gori je hiša z osmimi sobami in okrog hiše sadno drevje. Svet ni hribovit in je U milj oddaljen od Conemaugh. Pridelki se prav lahko prodajo v našem mestu ali pa v sosednem Jolinstownu. Poleg farme je zdrava pitna voda. Na farmi je vse potrebno poljedelsko orodje in 1 I par mul. Vse skupaj se proda za |svoto $'5500. Nekaj je treba takoj plačati in ostalo pa na mesečne Življenska deba v raznih deželah. V Bolgariji je 3S&J oseb, ki so stare nad 100 let. na tisoč prebivalcev v Bolgariji pride en sto-letnik. V Nemčiji komaj od milijona prebivalcev eden doživi 100 let; v Rumuniji je stoletnih starcev 1074. v Srbiji 57J* v Španiji 410. v Franciji 11:5. v Italiji 198, v Avstro-Ogrski 183, v Angliji 92. v Rusiji 89. v Norveški 2:». v Švedski 10, v Belgiji 5, v Danski 2; v Švici ni nobenega 100 let starega človeka. V šoli. Profesor: "Pctcršilj je dvoje vrste: pravi in divji. Pravi se razločuje od divjega po tem, da prav ciji! Kljub temu narodna Italija ne gleda 'proti zahodu, marveč proti vzhodu, ker se tu nahaja jadranska obal in ker sodijo, da je Avstrija slabejša kakor Italija. Najnevarnejša je italijanska ire-denta, ker ogrožuje glavne stebre, na katerih sloni naša evropska politika. Zagotoviti «ji moramo, da imamo v Italiji trdno in zanesljivo oporo, ali si pa moramo poiskati drugo oporo. Ce italijanski narod kmalu ne izpregleda in se trajno enkrat za vselej ne sprijazni z dejstvom, da tvorita Pri-morje in južna Tirolska nedotakljivo posest habsburške dinastije, moramo kljub vsemu papirju, na katerem so spisane zvezne pogodbe. smatrati Italijo za najnevarnejšega zunanjega sovražnika monarhijo in iz tega izvajati posledice. da razvežemo nevarno zvezno razmerje. Češki poslanec Klofač je govoril v delegacijah glede Italije, da radi malenkostnega cestnega spopada med Slovenci in Italijani v Trstu je dvignila proti Avstriji grozeče svojo pest cela Italija. Nobena tajnost ni, da želi ohraniti Avstrija zavezništvo z Italijo edino in samo proti balkanskim Slovanom. Avstrija pa se lahko, IZJAVA glede napada, ki je bil 1 13 1914 v Jcliet, 111., ko je Rev. Kranjec upil: "Le dajte ga! Le po njem!" Kolikor mi je znano, se z Mr. Nemanichem ni nihče pogajal, ampak čaka Rev. Kranjec še sod-nijske tehtnice. Na umazane napade v A. S. ne bom drugega odgovoril kot to-le: — S takim časnikarskim umazancem se ne pečam. k:ijti pregovor pravi: Sitemu pujsu ne meči pšenice, ker je ne bo pozobal, ampak poinandral. Ravno taka je z A. S. in njegovimi šribarijami. Gospod kaplan Brk se je v pi-( vovarni. kamor zahaja dnevno pit "juglo", izjavil, "da je oni. ki molči, že deloma pripoznal". Ta pregovor je z inkvizicijo izgubil svojo veljavo, veljavna je pa še postava za kakega ubeglega kaplana s Štajerske. To ni odgovor na časnikarske in druge napade, ampak le odgovor na nekatera pismena in ust-ifrena vprašanja. (Adv.) Matija Pogorele. podpisani opozarjam ah ,,,,ne obroke, slovenske fante, da se varujejo j KJor k»P'ti, naj pride sem. TEREZIJE BLAŽK.'. Z menoj sejah l)a uaJ Plse lia: Spodaj je mislila poročiti in dal sem ji ^^50 gotovine, nakar je ponoči izginila nekam v Sheboygan, AVis. Torej pozor, da se še kateri drugi ne vsede na limaniee! Vid Žagar, 439 Virginia Street, (6-9—6) 31 ihvaukee, Wis. GOLOBI prinašajo dolarje kjer prinaf« kareUna 1« cente; I* malo kapitala potrebno: malo prostora; vselej ogrrajeno; trgi takoj pri roki; pišite po majsko 5 te v. tiatar* ki«ta: nfttančn* pojasnil* tamkaj: cena 10c. lUUb Soak Jew«d.V«raMlle» JU. POSLANO. Podpisano podjetje je dobilo od več krajev pritožbe, da se naša knjiga SKRIVNOST CLEVE-LANDSKEGA ŽUPNIŠČA prodaja od raznih ljudi po jako visoki ceni. in sicer tu in tam od 50 centov do enega dolarja in pol. Ljudje se vsled tega upravičeno jeze. ker ta cena je kljub zanimivosti knjige previsoka. Zato moramo slovesno izjavljati, tla mi nikomur ne računamo za knjigo več kakor 2-V. in sicer s poštnino vred. Kjer se knjiga dražje prodaja. je to gotovo od strani posameznih špekulantov, ki hočejo u-godno priliko izrabiti sebi v korist in tako prodajajo knjigo po tako visoki ceni. To pa niso naši zastopniki, in kdor hoče. tla knji-«ie ne bo preplačal. naj jo kupi It* od naših zastopnikov, ki jo ne smejo dražje računati kakor 25č. Ali pa naj piše na nas in naj priloži pismu Money Order ali pa poštne znamke za 25c in mi mil bomo poslali ilustrirano knjižico (s slikami), ki je izšla pod imenom "SKRIVNOST CLEVE-LANDSKEGA ŽUPNIŠČA". — Imamo le še nekaj iztisov in kdor jo hoče imeti, naj s*- hitro naroči. Slov. Knjigarna. 535 "Washington Street, (2x 4&8-6J Milwaukee, Wis. HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a tlelo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker »em že nad 16 let tukaj v tem poslu in sediij v svojem lastnem domu. V popravek vzamem krJnjuke kakor vse druge harmonike ter raeunam i»o delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljtiih vprafianj. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St. CkvtUnd, C. Ivan Pa j k, L. Box 328. Conemaugh, Pa. (1-6 4x v 2 d) Pozor rojaki! Namenil sem razprodati vso zalogo čevljev prav po nizkih cenah. Možki čevlji poprej $4.00 sedaj $3.00 „ „ „ 3 50 „ 2.50 „ „ „ 3.00 „ 2.00 „ „ 2.50 „ 1,50 Male številke 5 6 in 7 poprej $3.00, $3.50 in $4.00 sedaj samo $1.95: ravnotakc tudi ženski čevlji. Ako hočete kupiti po ceni najboljše čevlje sedaj Vam se nudi prilika pri rojaku: FRANK MEH, 243-1. Ave., Milwaukee,Wis. PRVA KRVASKO-SLQVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI priporoča se vsem SloTenakim t«.m-bnraškim ztorom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tambure po najnovejiam »istemu in najpopclnej-iih umetniiklh načrtih. Okrašene so z biseri in vsakovrstnimi rožami. Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih eloveuskih p!o5č i. t. d. Veliki iluetrova. ni cenik t> slikami polljem vsakemu zastonj. Ivan Benč« 4054 St. CLEVELAND, O BenčM Citiraj HlJ GLAS NARODA. 8. JUX1.TA. 1914. EP Jugaslovanska Katol. Jedneta a Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUZE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZrNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. I'KTKR S I'EHA It, 422 NT. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AI SEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽISNJK, Box 133, Burdine, Pa. FRAN JUSTIN, 1 JOSEPH PISnLAR. GREGOR POR EXT A POROTNIKI: )8 E. 28th St., Lorain, O. jfttvt SOS— fit li St., Rock Springs, Wyo. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF ME RT EL, od društva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva št v., 2., Ely, Minn. JOHN KOVAČU, od društva btv. 114., Ely, Minn. Vii dopisi tikajoei se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-naj se pošiljajo na glavriejra tajnika Jednote, vse pritožbe i predsednika porotnega odbora. 'a ost' na ali neuradna pisma od strani članov se nebode Druitveno glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Dvi ka- Št. se- lili umu bi bil *uifi ' KRANJSKO. leparja. Ž<■ mnogokrat eevljar Stameer i/, i* je zopet oglasil. Na n j-* prišel k me-Novo mesto. Po-potem pa telie-kupil. Rekel je, lan pripelje, Podal mu je aro. Te-i ne drugi, ga še »oiiujal Fran Okle-■ vasi po gostilnah ipir. Tako je prišel 3 napil iu Jnil. Ogla- . .M Pri d i j* u, Is"' j'' I'!'i njeiu šv ;{4 K v goto-j \ inc. Truplo so prenesli v mrtvaš-uieo na Jesenice. Nezgode v Ljubljani. Dne 1:3. maja j>' 271«*tiii delavec Jožef Gu-št'k pi i tvrdki Samassa žagal na (eirkularni žagi neko desko. Pri t< m ji- prišel /. levim prstaneeiu I tako bli/u, da mu ga je namečka-Dniuar Anton Ogrine pri dol . f: l i. *u. kjer i je to- Oko p dilo in odšel, »stave odda- Ne rep, Murk* Met lil i*' v No lit V«4, < la j»- S| vu! k 11 lit c 1 »t nap;; !"il 1IIO b poka/ui tre*. Na obli/ju 1)1) 11 . •'Živi, kakor i j«• 11 j«* a keljr pa n M a spaaa. | ampak nesreča. Te ti ni »r znano, poročalo o ro-iianadu na po&tiljona je pripeljal pošto ii k"o mesto. Zdaj se pa uga, ki se je oznaee-dalee, v dobri volji i Markeljeu v hlevu stavil ga je proti nje-enega metra ter za-lotiena priča pravi: i smrt! ' Sam Mar-ravi: 44 Denar ali \ tem trenotku se je spro-nkres in je projektil udri jeu v lice. niu izbil zob in v gornji evljusti. Markelje rudil v krvi. Sluga pa, mi-j»- mrtev, je tekel neznano j Nesreča ne počiva. Iz neznanega vzroka se je v Velikih Laščah i podrl del cementnega zidu ter je kos padel na nogo Mirku Guštinu. posestniku in mesarju. Moral je zdravniško pomoč iskati v deželni bolnišnici v Ljubljani. Hotel "Triglav" v Bohinjski Bistrici je kupil nek dunajski konzorcij za 250 000 K. Poročajo, da je konzoreij hotel takoj prodal, pridržal pa si je krasne parcele ob jezeru, kjer prieno drugo leto graditi vile. Tako je zopet lep košček slovenskega sveta v tujih rokah. j V Postojni se je nastanil odvetnik dp. Pavel Valjavec. ŠTAJERSKO. Umrl je 10. maja v Šmarju pri Sevnici Alojzij Senica, star 22 let. Ranjki je bil sin Luke Senice, trgovca v Šmarju. Revolver! Od Sv. Trojice v Slovenskih goricah pišejo: Vdova i Marija Mulec v Veranjah živi že kakih 20 let skupaj s svojim 52 let starim svakom Filipom Mulcem. Sinova Franc in Janez pa ne moreta tega maternega razmerja trpeti in je prišlo zaradi tega že večkrat do hudih prepirov... Dne 10. maja .sta se 2'Jletni Frauc iu stric Filip Mulec znova sprla. Stric j«- vzel v roke revolver in je ustrelil dvakrat v nečaka; ta j.je Še mogel pobegniti iz sobe, pred hišo pa se je zgrudil. Ena krogla ga je zadela v prsi, druga v trebuh. Poklieani zdravnik Weixl je konstatiral, tla sta obe rani smrtno nevarni Filipa Mulca so orožniki odpeljali v zapor. Ogenj. Iz Prekope pri Vranskem poročajo": Dne 13. maja ob 10. uri zvečer se je vnel ogenj v podstrešni sobi pri Antonu Cizeju razrednico, kar je tudi potrebno. Gonja proti Slovencem v mestnem svetn goriškem se uadaljuje. Sedaj je Rajok tiorjan oni, ki vodi gonjo proti Slovencem. Gorjan in Ušaj — to sta Italijana! Velii promet je pri Sv. Luciji. Zato bo treba postajo razširiti. Sv. Lucija je lep, prijeten kraj, kjer je poleti vedno precej leto-viščarjev. Poskrbljeno je tudi dobro z restavracijami pri kolodvo-j ru in v vasi sami. Avtomobil, ki vozi v Gore, je vsakikrat poln potnikov. — Kdaj začno graditi še novo vojaško železnico od Sv. Lucije do Tolmina'? Niso hoteli priseči hrvatski. Pri letošnjem vojaškem -naboru v Bu-jah je bilo potrjenih samo 6 mla-deničev v vseh treh razredih. Ker so bili ti mladeniči iz hrvatske o-kolice Buj, jim je naborna komisija tudi pripravila hrvatske ua-menibnice. Toda nekateri Bujčani so jih nahujskali, tla niso hoteli sprejeti hrvatskih listin. Iiavno-tako so izjavili pri prisegi, da ne razumejo hrvatski iu so zato zahtevali italijansko prisego. Eksplozija v Pulju. Na krovu torpedovega čolna št. 16, ki služi v poučne svrlie mornariške šole, se je pripetila 20. maja eksplozija, in sicer je počila glavna napeljava cevi. Čolni so izleteli v morje okoli 10. ure dopoldne; blizu takozvanega *4 Wellenbreclierja?' se je pripetila eksplozija. Nevarno so ranjeni "Stab^Avurter" Smerdu (Ljubljančan), 4*Quar-tiermeister'' Fersch iu dva učenca, trije so lahko ranjeni. One, ki so težko ranjeni, so prepeljali v mornariško bolnišnico. KOROŠKO. Korcški nemški skladatelj To- ml. Na srečo je takoj opazila dim'maš Košat, rodom Slovenec, ki je .M, in i-al >1 uga Se ta dobra far.-. Markeljeu so projektil i/vlekli iu ni nikakršne nevarnosti za njegovo življenje. Ko bi mu ne bil izbil zoba. bi bila le lahka poškodba. Da bi mu Sluga drugače kaj grozil, o tem sam Markelje nič ne ve. Se napil in umrl. Dne 11. maja je še I 50|etni dninar Jožef Vidmar I nabirat drv. Med-! na mu je postalo slabo, sest »e je iu umrl. Vidmar lan prišel i/, deželne bolnišni ee. kjer je bil na črevili operiran. Proti prepovedi zdravnika pa je bi! po stari navadi spil zopet veliko žganja, kar je najbrže njegovo smrt povzročilo. Mrtvega je v Savi našel Martin Šinkovec, tovarniški poslovodja na Jesenicah. 26 let starega tovarniškega delavca ta, pristojnega v nju. Ponesrečeni je prišel dm maja i/. Skednja na Jesenice pri tovarniškem blaga jničarju dvignil svojo rezervno nagrado v znesku 27 K. Zgladil se je potem v St root) v i gostilni, katero je okoli 8. ure zvečer precej vinjen zapustil. Drugi dan 14. maja ga je videl Šinkovec v sredi Save za to-varno mrtvega ležati. Je li izvršil ko samomor ali pa se je v pi- I ......... "*----- ^'rt* rugi, ne na- tvrdki Zaje & llorn je pri izdelo-do_ danes ni. j vanju betonske cevi hotel odstraniti model, pri tem se mu je odtrgala vrv, na kateri je bil pritrjen pločevinast model. Ogrinc je padel i/, visočine 1 ni na drugo cev ter se na rami tako poškodoval, da je moral k zdravniku. — Ko su 14. ma ja na Tomanovem dvoii-Šču /. voza skladali surov kamen, I1CO. ter odšel.! spodletel lesen kol ter kainno-škega pomočnika Jakoba Boršt-narja tako udaril po glavi, da mu je prizadel precejšnjo rano in je moral iskati zdravniške pomoči. Umrla j«* v Idriji 721etna vdova Marija Tušar, mati c. kr. rudni-;k' ga kontrolorja. Dne 14. maja j'- bila ravno pri kosilu, ko se je hipoma od kapi zadeta zgrudila. Dopoldne ob 1*. uri je bila še pri masi. Vlom v župnišče. pri Idriji poročajo dne 14. maja da je nekdo skušal ponoči vlomiti v župnišče. Skušal je odpreti kuhinjska vrata s sekiro, ker se mu pa to ni posrečilo, je splezal po h stvi v prvo nadstropje ter udri skozi okno in tako prišel v notranjost poslopja. V praznih sobah je preiskal neznani vlomilec vse j omare in predale, da bi našel denar. Dobil je pa samo 2 K. iz ne-j kega nabiralnika pa je pobral 6 kron. Po napornem delu je postal j bržkone lačen, kajti ukradel je j tudi celo salamo, nekaj sladkorja |in i/.pil lonec mleka. Poleg tega i je odnesel iz župnišča par čevljev, I dežnik in stroj za striženje las. Nesreča na kolodvoru. 16. maja okoli 11. ure pouoči še je ponesrečil na državnem kolodvoru v Sp. je bil!*'^' 61 letni železniški čuvaj Mar-_ j tin Erjavec. Zašel je med dva va- 1 goua. ki sta mu z odbijači tako 'pritisnila gornji del života, da je 'dobil težke poškodbe v prsnem košu in na obeh ramenih. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Umrl je v Domžalah 17. maja <»h :>. uri popoldne v SOletni starosti g. Ivan Riedl, bivši tovarnar Franceta Jenko- slamnikov in ustanovitelj Prvega Mavčiče pri Kra- kranjskega vojaškega društva v 13,' Domžalah. Ranjki je bil vseskozi »navdušen patriot ter je rad pripo vedoval o svojih dogodijajih voj nega leta 1859. na Laškem ter je kot tak užival po vsej okolici simpatije. Pogreb je bil dne 19. maja popoldne v Domžalah. Pri igri se je ponesrečil Rudolf Volčič. 6 let star posestnika sin, doma v Stražišču; padel je namreč s hlevnega odra ter se težko domača dekla in zaklicala na pomoč. Prekopska požarna braraba je bila takoj pri rokah in ogenj ustavila. Aretovan vlomilec. V Celju so 13. maja aretovali 47Ietnega kuharja Tomaža Liendla, ki je vlomil v neko stanovanje, v katerem je vse prebrskal. Zalotila pa ga je pri delu gospodinja, kateri je dejal, da je detektiv. Vsled njenega vpitja pa je pobegnil, a so ga na cesti vjeli. Kje je Muta? Pišejo: Mislili smo. da je trg Muta dovolj znan na Štajerskem. Govorilo in pisalo se je že dovolj o njem, če dobrega ali slabega, to je za daues postranska stvar. Lahko bi jo pa vsaj poznali naši poštni uradniki, kar bi bila le njihova dolžnost. Temu pa ni tako. Nedavno je bilo na Muto nekemu poslanih iz Trbovelj nekaj časnikov pod slovenskim naslovom. Nekje na pošti pa je pristavila brihtna glava imenu Muta še en "t" v sredi ter pripisala natančnejšo označbo: ** Deutsch-Ostafrika''. (Nemška Vzhodna Afrika.) Tista brihtna glava, ki je to storila, res bolj spada med afrikanske črnce, kakor pa v službo c. kr. avstrijske pošte. Okrajno sodišče v Mariboru je obsodilo 671etno vedeževalko in z Godoviča'perico Marijo Kodrič na 14 dni zapora, ker je s pomočjo nekega dedca iz Dobreuja nad Mariborom osleparila kočarieo Pahernik iz Dobrenja za nekaj petakov, češ, da ji bo povedala, kdo ji je meso in Špeli ukradel. Iz te zadeve je napravila "Marburger Zei-tiing velikansko "afero" in govoriči o 4'zaostali slovenski kulturi"". Smešna klepetavost! PRIMORSKO. Sneg je padel 13. maja na Učki in na gorah v Cičariji v Istri. Bati se je pozebe v slučaju jasnih noči. Uničeno je bilo sadje in grozdje. V noči od 13. na 14. maja je bila slana v niža vali. dolinah in dolcih; je precej škode. Samomor. 221etna Angela Hribar. doma iz Litije, služkinja pri Otiliji Stegarjevi na Miramarski cesti v Tr^tu, je skočila 14. maja skozi okno IV. nadstropja na ulico. Nesrečniea si je zdrobila lobanjo in je bila takoj mrtva. Sodi se. da se je nesrečnici omračil um. Strela je ubila na produ ob Soči pod Št. Andrežem 431etnega Josipa Batiča, ko je vozil gramoz. Zgodilo se je to 19. maja popoldne. Zapušča ženo in otroke. Smrtna kosa. Pri Sv. Luciji je umrl 20. maja zvečer poglavar znane rodoljubne rodbine Kova-čičeve, Ignacij Kovačie, veleposestnik. star 75 let. Umrl je po tri mesečnem bolehanju. Svoj čas je bil pokojnik tudi deželni poslanec. — Dne 22. maja je preminu- porabljal za svoje pesmi koroške slovenske narodne pesmi, je umrl. Smrtna kosa. Iz Skoejana poročajo: S svojo ostro koso je neizprosna smrt pri nas letos že večkrat zamahnila. Med drugimi je j pobrala v Šmarkežu veleposestni- j ka Josipa Šuniaha-Konečnika, ki; je tekom svojega viharnega in' raznolikega življenja spravil skupaj skoraj celo vas. Delavnega gospodarja in očeta je izgubila Cičmauova hiša v PiskrČah; v angelski mladosti sta se preselila v večnost letos dva Rodafova sinova v Klopinju in žalosten je bil pogreb, ko smo k večnemu počitku spremili komaj 261etno mlado Z e če v o gospodinjo Frančiško Le-pičnik v Zg. Podgradu. Umrla je na porodu in zapustila svojemu možu dvoje nedolžnih sirot. In u-brano so zopet doneli naši zvonovi in peli žalostno, da je dvoje blagih src nehalo biti in se ločilo i/, naše sredine: Maroltova Urša na Zamanjih in Kusmauova Metka Mihev v Svečah. Frankfurtarska zastava pri naboru. Neki rekrut piše: Nabor na Prevaljah nam je prinesel zopet nekaj novega. V oni sobi namreč, kjer so fantje odlagali oblačila, sta viseli nad vrati dve zastavici, cesarska črno-rumeua in frankfurtarska črno-rdeče-rumena. To je naravnost izzivanje za nabornike, ki so v velikanski večini Slovenci. Kaj ima vseiiemška zastava opraviti pri naboru in na kak način pride v družbo cesarske zastave? Fantje rekruti so se povpraševali, ali velja naša prisega samo avstrijskemu cesarju ali tudi vseneniški državi. Na kak način pridemo Slovenci do tega, da prisegamo pod znamenjem pangermauizma? Kar se tiče prisege same. se je fante napeljevalo k temu, da bi opravili prisego v nemškem jeziku. 4'Kdor razume nemški, bo prisegel nemškiV' sc je reklo 7. maja. Zakaj to? D osti zemlje Da Bi bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v ujvecji •Uvcaaki farmar tki natelbiai-Willardu v državi Wisconsin, smo letos poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupile zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega. K* bodite Vi >«dnji! V s« pojasnil« daje : LEO ZAKRAJSEK. državni nasalniški zastopnik za Wisconsin, naari-niiki zastopnik a* Soo Line železnico ter za F. N. £. zeleznic in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO. 124-SA StrMt. Mhrssfc—. WW. NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, hiša s 4 sobami in betonirana klet 16X24X6>4, vse ograjeno. Šola na vogalu. Svet je ravan, v doli ni, zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po državni cesti. Prodam po $35 aker; i ponesrečil, ni jasno. Našlo poškodoval. la v Gorici po dolgi in mučni bo- Ena tretjina naplačati in ostanek lezni bivša učenka goriške e. kr.Ina lahke obroke. Naslov: vadnice Aleksandra Tomšič. Ciril-Metodova šola na Blančah se razširi a prihodnjim, letom v 3- Davis Davidson, 601 Bond St.. Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d) STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI Mcžje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prcvsjnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri jo dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življeaja. Vsi ti možjo .norajo pisati po naš<) brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoia življenja, kr.ko zbolijo in zakaj zc ne -mejo 2z-niti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v laLiLto razumljivem jeziku pove, kako sc na domu, privat.u , tajno in z malimi stroVii temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguoa spolne moči, nočni gu bitek, rovmatizom, organsko bolezni, žclocioc, jetra, mehur in ledvične bolezni. Tisoče jc :c zndobi'o rcrJcktno rdravlje. telesna nn." i,-, poživljer.je p<* um t,- iirasoc.ru«' S.n.iiiicr. 'jUt^ra mano-Mi J je. in \ : -baje stv:t -i. : aicr- l.i no:::; znat: vse k tr: ,'*. Ne inn»itc tlcni*.-ja ta ubožn:i i:; n ;-»*»ra .-.•iravila, dokler r.e eitate te kri ižice. ' atera vam '»t.ve. > >p«iino in trai:i'>n • ira\l jen je. '/j ;t<>ninite si. ta kr.jiiiea se dobi T < ll'OLNOM V V. ASTON.!. Mi-tud: iKiitnii'o. Na sp»«'i! jen wlrcaku ail I ...oni; rapi.-Ite razločno svoje ime in nastiiv, odredile kupon ii: pc^I.ile nm:i ^a^o danes. Ostalo izvršir ii» mi. Odrezek za brezplačno knjižico. P«»šljjte danes. PRVA IN NAJVEČJA PRODAJA FONOGRAFOV. Ta izvrstni govoreči stroj ima najslajši, najjasnejši, najglasnejši in najčistejši zvok. Škatlja je prikladno velika ter iz hrastovine, 12 ineev visoka, ima veliko črno emajlirano z rožami okrašeno trobilo, ter je jamčena za 15 let. Ta stroj se prodaja za $40.00, a radi velike zaloge prodajamo ta stroj sedaj po celih Zdr. državah in Canadi skupno s 12 najlepšinti slovenskimi napevi, katere si izberete iz našega kataloga ter s 500 iglami samo za $ 15.- na lahke obroke $ i. mesečno. Istotako prodajamo dobroznane "VICTOR" govoreče stroje in "COLUMBIA" gramofone. Pišite po naš ilustrovani katalog — pošljemo ga zastonj. SAUL BIRNS, 117 Second Ave., comer 7th St., Dept. 133, NEW YORK, N. Y. Za udobnost odjemaleev v naši okolici imamo prodajalno odprto zvečer in" v nedeljo. Frank išizvvr 82 iinxe r.a iJhinaju; hitro iS 56DO, er PMnžnica: 6104 St. Clai* Ayc., CI rVElANK« o, vrodajii PAROBRODNE USTKE ze. vse preksnorsV« parobrodne druičb-c po izvirni'» Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro fivrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi, Kje je JOHN PETERXEL, potlo-mače Mavear iz Spodnjega Bit-nja pri Kranju? Pred 6 meseci je bival pri meni in potem ne vem, kam je odšel. Prosim cenjene rojake, če kilo ve. kje se nahaja, naj mi javi. za kar bom zelo hvaležen, ali naj se sam oglasi. — John "Wohlgemuth, 836 Kinkinik Ave., Milwaukee, Wis. (3-9—G j . Najboljša Slovensko-angleška siovnica. Prirejena za slovenski narod., s sodelovanjem ve* strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Šakser 1604 St. Clair Ave., N. E. KUPON Premier Dictionary 8. junija 1914. NAZNANILO. Vsem cenjenim odjemalcem vina iz Gasconade Co., Missouri, se naznanja, da so vsa vina drugih vrst razprodana, edino belo Elvira in rudeče Claret je še v zalogi, katero se ponudi cenj. rojakom po sledečih cenah: Claret 50 centov galon, Elvira 65 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za manjega se računa $1. Za prist- j no kapljico se jamči, o tem je o- Država.................................................................. svedočenih nebroj rojakov. __ Naročila Qpom|MU giovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej n. Jonns & L.ro., dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna Hermann, Mo. s&f- posebej, ker je knjiga obširna. Iz prijaznosti: F. Gram, Za po§tnjno je priložiti: Za 1. in 2. pas 6c; za 3. pas 10c; za 4. pas 15c; za 5. pas Navlor, Mo. i20c; za ti. pas 25c; za 7. pas 31c; za osmi pas :*t»c. — Za pas svojega kraja izve (20-5—20-7 V 2 d)" vsakdo na pošti. Ime ... Mesto Skrivnosti Pariza. SUKA jz nižin življenja. 1- Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevanje.! — "Se enkrat, pocemu Ti premoženje, če moraš umreti — "l>a st* umre v svojem premoženju, da se pase do zadnjega zdildjaja ol> nasladi, radi katere prenesemo vse, pomanjkanje, sramoto, šafot samo da lahko vzkliknemo £e na krvavem odru: ' Posedujem!" Ali sedaj nimam ničesar več, ničesar — to je grozno. To ravno je najstrašnejša muka. Rajši bi hotel tisočkrat umreti, preden bi se odtrgalo le delec od mojega zaklada. Tako hi bil vsaj umrl z besedo: 'PosedujemV* Polidori strmi /. velikanskim čudenjem v svojega sokrivca. — '" Ne raznrie-m Te več. — Zakaj »>i se pokoraval ukazom enega, katernuu j<- tn-ba migniti le /. mezincem, pa se Ti zakotali glava pred noge? Zakaj imaš rajši življenje, če je res tako grozno zate?" — "K'*r" , odgovori »mar .s .»e tišjim glasom, ''ker umreti se pravi nič več misliti, ker ji- smrt — nič. In Cecilij*?'' — "S>- vedno upa->'' vpraša Polidori1 strme. — ** Ne upam, pač pa imam — — "Kaj?" — "Spomine." — "Ne vidi» je nikoli več. In ta ženska je kriva, da pride Tvoja glava pod rabljevo sekiro." — "Ljubim jo še vedno in še blaznejše kakor kdaj prej \ vzklikne Ferrand ihte in solze. "Da . nadaljuje z grozovito raz-vnetostjo, "ljubim jo še vedno. Tista noč. tista grozna, a sladka nor mi je vedno pred očmi. Najsi bodo odprte, al: pa naj jih zapira bolehava zaspanost, vedno je pred mano t'eeilijino in plamte-če oko, ki mi razvnema nm/.ek do kipenja. Se vedno čutim njen dih na svoj m čelu, se vedno slišim njen glas —" — "To so strašne muke." — "Strašne, da, strašne! Toda smrt — nič! — za vedno izgubiti ti>te opomine, ki /ive kakor svetla resnica v moji duši, ou-reei >v jim /;i vedno! Trgajo mi sicer srce, ali vendar mi vzbujajo < * u s t v o naslade po \ seli udih. N", ne, ne! Rajši hočem živeti, živeti siromašen, zaničevan, osramočen — v kaznilnici, samo da mi ostanejo tisti opojni spomini! Kajti tisto satansko bitje je moja edina in večna misel —" — "Jakob", i/pregovori Polidori /. resnim usinevom in brez običajne pikrosti, "mnogo bolesti in muk sem že videl, ali še nikoli ne tolikšnih, kakorštie trniš Ti. Najin sodnik ne bi mogel okrutnej«i. — Obsodil Te je, da živiš nadalje, ali boljše rečeno, da pričakuješ ob mukali in bolestlb svojo smrt. Kajti Tvoja priznanja mi naznanjajo /• lo vznemirjajoče znake, ki se v&ak trenotek pojavljajo v Tebi in katerim sem doslej zaman iskal vzrokov." — "Ti simptomi so brezpomembni in kažejo le mojo izmuče-nost. To so le odmevi moje čemernosti. Moje življenje ni še v ni-kakšni nevarnosti, jeli?" — "N', ne. — Vendar (»a Tvoje stanje zelo nevarno. Nikakor si ga nt smeš poslabšati. Marsikatere misli si moraš izbiti iz glave, sicer se izpostaviš jako velikim nevarnostim." -— "Vse storim, kar zahtevaš, samo da živim. 1'inreti še ne maram na noben način. Pop je govore o pogubljeneih. Ali za te n:so izmislili tako grozovite kazni, kakor jo občutim jaz. Ljubezen in pohlepnost ni" bičate. Dvojna rakrana mesto ene. Izguba premoženja je zame nekaj strašnega, ali smrt bi mi bila še straš-nejša. Živeti bi hotel, ali moje življenje more biti le brezmejno tr-j net nje. Kljubtemu pa si ne upam priklicati smrti. Kajti smrt hi mi uničila žalostno srečo, ono varljivo sliko moje fantazije, ki mi neprenehoma predočuje Cecilijo." — "Tolažiš in teš:š s. lahko z dobrimi deli, s katerimi peres svoje zločine", de Polidori z običajnim hladnokrvnim usinevom. "Da, le rogaj se! Imaš prav. Ti v-š, da črtim človeštvo. Tudi Ti je znano. da mi pokora, ki se mi jo je naprtilo, zbuja le sovraštvo in srd proti onim, ki so mi jo vsilili in proti onim, ki GLAS NARODA, 8. JUNIJA, 1914. lajo haska od nje. tirom in peklo: Živeti ob misli, da se boni pa-I ob mukali, ki bi se jih vstrašili liajpogumnejši ljudje, ob mila dobi ona vdova s svojo hčerjo iz mojega premoženja povr-ila /-vi oni Morel s svojo družino v blagostanju, da ifii ; v moženjem zagotovilo onemu (iermainu častno in odoč-nost, je nekaj groznega! In ta župnik, ki me je l, a m o je >rce se je topilo v žolču in krvi, ter ga prestami hi bil, da bi ga bil umoril. Oh, to to je preveč! v/klikne ter si podpre čelo z rokami, "glava mi raz-li s,- mi zapletajo. Tem besnim napadom in vedno no- sil njen (lenur KC je z mu; prijeto no I blagoslavlj« klinjalo. V — Ne, ne! poci, in mii iiu mukam ija, vt*-li k« odle/elil gotovo! lil liko trpini »edaj-le? vse to radi Tebe, Cecilija! Ceci-Veš-1 i to, Cecilija, Ti zlobna po- "trujeii omahne .Jakob Ferrand po teh besedah na svojem vznak ter vijoč roke ječi naglas, 'olidori se ni čudil tej krčeviti in obupni hesnosti. lav lahko je izpo/nal ob svoji veliki zdravniški izvedenosti, povzročila onemogla besnost vsled izgube njegovega premolil skoraj bla/ua ljubezen do Cecilije v Ferrandu nevarno tli to še ni bilo v s >. t »b napadu, pod katerim je notar trepe-i se zvijal, ,|< Polidori s strahom zapazil gotove pojave naj-icjše bolezni, ki je kdaj divjala med ljudmi in katero sta Pa-ravno tako velika opazovalca kakor moralista, cVj»i -»se/no in mojstrsko. Ar iko 'tej. NV« v rat j Ji nanagloma pa se je začulo trkanje na kabinet-vikne Polidori, "Jakob, vzdrami in strezni se! 1 je ležal na pisalni mizi in se zvijal pod ter ugleda nadpisarja, ki mu reče pre- Notar ga ni čul. Ni vitim drgetan><-m. Polidori odpre vra ?nega in prepadenega obraza: — "Govoriti moram z gospodom Ferrandoin nemudoma." — "S« daj mu je tako slabo, da je nemogoče govoriti z njim", reče Polidori Ipotihcru stopi v ši tx notarjevega kabineta. — "Oh, go*pod nadaljuje uadpisar, "\'i ste najboljši prijatelj gos|>oda Ferranda. Priskočite mu na pomoč! Niti trenotka ne umetno izgubiti." — *'Kaj pa je takega;" — "Na ukaz gospoda Ferranda sem šel h grofici MacGregor povedat, da ji danes ne more ustreči želje." — "No, in?" •- ''Dama, ki je sedaj /e čisto i/, nevarnosti, me je povabil/ v sobo ter miVekla z grozečim glasom: 'Povejte gospodu, da se ga bo s<* pred današnjim večerom aretovalo kot goljufa, ako ne prid* tekoiu pol ure semkaj. Kajti otrok, za katerega je bil izdal mrtvaški list, ni mrtev. Vem, komu ga je izročil, in kje je sedaj'."* i . • - :r HT ^V*; • S«ra je mislila, da je Marijina Cvetlica še v Sv. Lazarju, o ji je namreč povedala Sova, preden jo je poskusil umoriti. — "Gospa je govorila to v zmedenosti", odgovori Polidori ter skomizne z ramami. — "Mislite, gospod?" — "Gotovo." — "Izpočetka sem tudi ja/ mislil tako, ali odločnost, s katero je govorila gospa grofica —" — "V bolezni ji je oslabela glava, in sedaj ima žena svoje sanje za resničnost." — "Brezdvomno imate prav. Kajti grofičine grožnje napram tako o1k-c spoštovanemu možu, kakor je gospod Ferrand, si nisem mogel prav razjasniti." — "Neumnost, bolezenske blodnje!" — "Povedati Vam moram tudi, tla je takoj po mojem odhodu vstopila strežajka v grofičino sobo ter rekla: 'Njegova kraljeva Visokost pride tekom ene ure semkaj"." — "To je rekla deklica?" — "Da. Jako sem se čudil tem besedam, ker nisem vedel, katero kraljevo Visokost je imela v mislih —" — "lirezdvomno je mislila kneza", do Polidori sam pri sebi. "On 'pri grofici Sari! Ne vem, ali to zbližanje mi ni prav nič všeč. — Cisto lahko nama poslabša položaj." — Nato se obrne proti nadpisarju ter reče: — "Še enkrat torej, stvar je čisto brezpomembna. Navadna domišljija bolne ženske Kljubtemu povem to takoj gospodu Ferrandu. 'Dalje prihodajii.) 141 pais ko« 1,417.710 tea Hambirg-Amerika črta NaJveCJm panbndn drai»a mm stat«, U Tcdrko]« 74 rasliCalh trt Najmanj 5000 dol. v par letih in dobro življenje. TO JE, KAR SI MORETE PRIDOBITI, AKO KUPITE FARMO TER SE NASELITE V NAŠIH SLOVENSKIH NASELBINAH. Vi ne vrjamete, da si morete to pridobiti! Pišite po nas list "Good's Colomist" in čitajte, kako dos-ežejc to vaši rojaki, kateri so kupili zemljo od nas ter se naselili na svoji z.emlji. awo so mogli to doseči oni, dosežete lahko tadi vi. Ni vam treba in.eti tisoč dolarjev /.a začetek, da doaežete to. Malo denarja za začetek, i. alo volje za delo, malo vstrajnosti, malo potrpljenja in drugo bo prišlo samoposebi. Pošljite nam svoj naslov, pa vam pošl jemo vse številke "Good's Colonist", katere hočemo dati na svetlo to leto. Po-ljemo li^t brt-zplačno vs?kemu, če želi kupiti farmo ali ne. Citali boate, kako delajo tamkaj slovenski in hrvaški far-aierji, kako je treba gospodariti in kako življenje na farmi je tukaj. Vsak iitatelj "<*las Naroda" naj nam piše To vas stane le en cent dopisnico, a pokale vam morda pot do bohše bodočnosti, sreče, blagostanja in zadovoljstva. Ne kupite farme, dokler ne spoznate, kakšno priliko imate tukaj. Naslovite vsa pisma takole: Dept. 54 THE JAMES W. GOOD COMPANY Ashland, Wis. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St Tu boste v vsakem času. podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinj a. Čiste in urejene sobe za spavanje. Obed (tri jedila) 25 centov. Spa vanje 25 ccatov. z velespoštovanjem janko tuškan, lastnik. POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH H KRANJSKIH KOS® V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na kosičee z rinkcami. :-: ••VATBRLAN D", 960 Crevliav dol«, 68,000 to«, "imperator", 819 čevljev dolf, 62,000 ton. Direktna ivama med NEW TORKOM m HAMBURGOM, PHILADELPH10 m HAMBURGOM, BOSTONOM u HAMBURGOM, BALTIM0REM in HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM. Najniqc cene za t stari kraj in nazaj. Pesefcaa panmit potaikea iltriukt wrijuiti Nairečje udobnosti t MEDKROVJU tn TRETJEM RAZREDU ki veebnje kabine po 2, 4 in 6 postelj, obednice, kopalnice, pralnice itd Za nadnljne podrobnosti obrnite ae na: Hamburg-Americas Line, 45 Broadway, New York ali na krajevno agente. RED STAR LINE Ploritba med New Torkom In Antwerporo.! Redna tedenska zreza potom poštnih parnikoy ž brzoparaiki na dva vijaka. ZEELLAND 11,304 ton« FINLAND 12,760 ton. KROONLAND . 12,760 ton. VADERLAND 12,017 ton. L.APLAND 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvat-■ko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojni direktna železniška zveza. Posebno se Se skrbi aa udobnost potnikov medkrovja. Tretji rasred obstoj' od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljoe informa cije, cene in vožne listke obrniti se je oai Bdlna zaloge Družinskih in Blaznikovib PRATIK za leto 1914. 1 iztte stane . • . 10c. Cene Blaznikove pratike ao iate.' V zalogi i UPRAVNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New Tork al! pu 6104 SL dak A ve., N. E. Oevelud, 0 RED STAR UNQ No. 9 "Broadway New"York. 94 State Street Boston. Mau. 1319} Walnut St. Philadelphia, Pa. 619 Second Ave. Seattle, Waah. No. 14 No. Dearborn St. Chicago. 111. l.W) "F" St., N. W. Washington, D. C. 210 St. Charles St. New Orleans. La. 11 & Locust St. St. Louis, Mo. 233 Main St. Winnipeg. Man. 319 Geary St. San Francitko, Cal. 121 So. 3rd St. * Mineapolis, Minn. 21 Hospital St. Montreal. Canada. Koledarjev imamo t zalogi In ie nekaj rto In kdor rojakov gm ie nima, aaj ee podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obsežen kot dragi letniki Cena mi j* e poitmino vred 25 centov. Slovenie Pabliabing 82 Cortlandt St., New York (Sit/, COM PAGN1E GENERALE TRANSATLANT1QUE. (Francoska parobrodna1družba.) Direktna črta do XAVU, PARIZA, iVICS, IN0K01TA in L^USLJANS. Poštni parniki so: "LA PROVENCE" aa dra vijaka "LA SAVOIE" a« dri vijaka 'LA LORRAINE" na dfi vijaka MLA FRANCE" aa Iliri rijikt Kdor Q Cena 1 kose je 1.10. naroči g kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ klepalno orodje iz finega jekla; D B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y. NAftl ZASTOPNIKI, kateri ao pooolaičcnl pobirati naročnina aa "Glaa Naroda" In knjige, kakor tu«i sa vae truee v naio atroko apadajoto poale. Jenny Llnd, Ark. In okolica; Michael Clrar. San Francisco, Cal.: Jakob LovSln. Denver, Colo.: John Deb.ve la A. J Terbovc. Leadvllle, Colo.: Jerry Jamnlk Pueblo, Colo.: Peter Cull* ta J. ■ Rolta. Sallda, Colo, in okolica: Looli OoeteUe (The Bank Saloon). Waleenburg, Colo.: Anton Battled Indlanopolla, Ind.: Frank Urajner. Depue, III.: Dan. Badovlnae. Chicago, ill.: Frank JurJovee. La Salle. III.: Mat. Kotnp. Joliet, III.: Fiiiiik Laurich in John Zaletel. Mineral, Kana.: John Stale. Waukagan, ill.:. Frank Petkorlek Is Hath. Ogrln. So. Chicago, III.: Frank Cerae. Springfield, ll|.: Matija BarborlS. Frontenac. Kane. In okolico: Frank Cerae. Mulbery, Kane. In okolico: Martin Koe Calumet. Mich in okolico: Pavel Shalta In M. F. Koba. Manletlque, Mich, la ekolieei Ke- South Range, Mich, in ekelleet M. D LJkovte. Chiaholm, Minn.: K. Egone, Frank Medved in Frank Žagar Dututh, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolico: Ivan Goufte, Jakob Skerjanc In M. L. Kapech. Kveleth, Minn.: Jurij Kotna la Gilbert, Minn. In okolica: Ideala Ti Hlbblng, Minn.: Ivan PouSe. Naehwauk. Minn.: Geo Maartn. Virginia, Minn.: Anton W. Faa St. Leule, Mo.: Mike Orabriaa. Aldrldge, Mont.: Gregor Sobe« Klein, Mont.: Mich. Krivec, lyn. M. V.i AtoleU Little Falls, N. V.: Frank Qregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J, Marin čl C, C has. Kar linger in Frank Kovači Č. Bridgeport. Ohio in ekollce: Fraak Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alola Balaa«. Colllnwood, Ohio. Math, filapnik. Lorain, o. in okolico: John K umi a. UK. E. 29th SL Youngetown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin-Allegheny, Pa. in okolico: M. Klari eh. ■rad dock, p«.: Ivan Germ, ■rldgevllla Pa.: Rudolf Pleteriek. Burdlne Pa. in okolico: John KertiS-alk. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Clarldge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, pa.: John Kokltch. Brougthon, Pa. in okolico; Anton Dea- far. Cxport, Pa. In okolica: John Proetor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Perrell, Pa.: Anton ValentlnSta . Irwin, Pa. In okolico: Frank Johnatown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Lan da. Pa.: Gea Schulta. Moon Run, P.. ,n okolico: Fr. Pittsburgh, Pa.i Ignacij Podvaanlk, lanaz Majrisier, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity SU., Pa.: Joaeph Skenj ateeiton, Pa.; Anton M. Pa pit. Wlilock, Pa.: Frank Seme in Joaeph Petemel. Wlnterquartara. Utah: Louis Blaelak. Black Diamond, Wash,: Gr. Porenta Bavensdala, Waah.: Jakob Romlak. Thorn««, W. Va. In okollcot Koclan in Frank Bartol. Grafton, Wle.: John StampfeL Milwaukee, Wla.: Joeip fratnife la John Vodovnlk lo Joe. Bupandt. Scheboygan: Kick Badovlnae In Frank Novak. Weet Ailia, Wla.: Frank Sfeek. Roek Springe, Wye.: A. Jeetta te Tal W>W i Podpisani je iznajditelj najuspešnej -še tinkture na svetu Alpen-tinkture in Alpenpomade - Ženskam in možkim. kateri jo rabijo, zrastejo v šestih tednih j lasje popolnoma. ne bodo! izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem1 v l«.tih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku S dni popolnoma ozdravim revmatizem. kostibol. tr-sranje po rokah, nopah in hrbtenici. Rane. opekline, bule. ture, kraste in kurja očesa, bradavice, potenje noe. zeb!ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v WashinRtonu, znamenje, da so čista in najbolj aspe&na. Pišite takoj po cenik! Pošljem tra zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500. Expresni parniki so: "Chicago", "La Touraine", "Rochambeau" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Cheiebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 67 N. #LA SAVOTE 10. junija 1014. *LA SAVOIE 4. julija 1914. *LA PROVENCE 17. junija 1014. *L.V LORAIXE 8. julija 1914. t FRANCE 24. junija 1914. t FRANCE 13. julija 1914. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •CHICAGO 8. junija 1914. *ROCHAMBEAU 20. junija 1911. •NIAGARA 13. junija 1914. »NIAGARA 11. julipa 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. ATstro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) Na]pripravni|Sa in nijeinejši pirebradoa {r!i zi %\mm ]d Hrvati, ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE *'QLAS NARODA" 8K0ZJ i MESECE DAN. . . Mori pmrnlk mm 4wm vijaka VMakvsa WAUivaNi"i Regularna voinja med New ,\orkomt fratornpci Reko. ■ Gena vožnih listkov iz New Yorka za III. razred so do; TRSTA .............................................. $25.00 LJUBLJANE .......................v............... $26.18 REKE ............................................. $25.00 ZAGREBA ........................$26.08 KARLOVCA ...................................... $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. m Martha Washington znaša $4.00 več. It. razred od Marthe Washington in Kaiser t'ranz Joseph L od $65.00 do $70.00. Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. I Tal spodaj navedeni novi faifr brodi ns dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, LAUB2, MARTA WASHINGTOHi ARGENTINA-OCEANIA, KAHKB FRANZ JOISPM & Phelps Bros & Co,, Gen. Agents, s w*aUogtoB street, new to >j