Domoljub - - ------- --^ Leto 51 • Siev. 21 t/ Ciubitanl. 25. maja 1938 Velika kmetijska anketa Prihodnji ponedeljek se sestane v Ljubljani velika kmetijska anketa, ki bo trajala pet dni in ki utegne postati pravi mejnik v zgodovini našega skrbstva za kmeta. Pobudo zanjo je dala Kmečka zbornica ter izdelala tudi vos načrt zanjo, vodi in sklicuje jo pa kmetijski oddelek banske uprave. Kako velikopo-t9zao je zasnovana, nam najlepše dokazuje dejstvo, da bo na njej 32 referatov o vseh perečih vprašanjih našega kmetijstva, govorili pa bodo naši najodličnejši strokovnjaki. Zaradi obširnega gradiva bo delala anketa v treh, oziroma štirih odborih. Skrbstvo za kmeta pri nas ni novo ter ga lahko zasledujemo nazaj nad poldrugo stoletje. Včasih je bilo bol, včasih manj intenzivno in sistematično, a ima nedvomno zaznamovati jako lepe uspehe. Zal so se pa zunanji pogoji kmečkega gospodarskega uspavanja v raznih dobah tako zelo menjavali, da so morali nastali v tem pogledu večkrat prav znatni zastoji. Tak zastoj jo nastal tudi po vojni. Bivši kranjski dežeini odbor je v tesni zvezi, s tedanjo Kmetijsko družbo v nekaj letih naravnost prerodil naše kmetijstvo. Po vojni smo dolgo let skušali nadaljevati to delo, toda zaradi povsem izpremenjenih političnih okoliščin so se tudi gospodarski pogo# za našega kmeta tako popolnoma spremenili, da so morali ostati vsi ti napori brez pravega uspeha. Velika gospodarska revolucija, ki se je vršila zadnjih 20 let in glede katere si dolgo ni9mo bili na jasnem, kam in kako bo usmerila tok svetovnega gospodarstva, tudi ni bila ugodna za oblikovanje našega novega slovenskega kmetijskega in kmečkega programa. Sedaj za bližnjo bodočnost menda poznamo smernice in cilje svetovnega gospodarstva, Mto je nedvomno nastopil trenutek, ko moramo zopet z vso silo prijeti za delo ter ustvariti Program skrbstva za našega propadajočega kmeta ter mu pomagati vnovič na noge. Po-Boj ustvaritve takega programa je pa predvsem ta, da točno poznamo njegov današnji položaj ter raziščemo okoliščine, s katerimi i« treba za bodoče računati. In to je v prvi v"rsti namen sedanje ankete. K njej so btle pozvane najboljše sile, ki jih premoremo, zato trdno verujemo v njen uspeh, ki se seveda ,ie bo mogel pokazati čez noč, temveč šele tekom let. Vsekakor bo ta anketa vprav zgodovinskega pomena za našega kmeta. To bo največja »lična prireditev, ki se je kdaj pri nas vršila in ravno z njo sta «1 tako m|ada Kmečka zbornica, kakor tudi banska "Prava napisali najboljše ir»ričevalo, da se njega stanja, drugič pa tudi svojih nalog, ki iz tega stanja izhajajo. Anketa seveda ne bo samo preiskala in ugotovila današnjega stanja, temveč bo nehote že sedaj pokazala tudi na mnoge smernice in izhode, tako da bo obenem tudi ustvarjajočega pomena. Ker pa končnih programov ni mogoče ustvarjati na kakih anketah, temveč so ti plod dolgotrajnih raziskavanj in razmišljanj, bo treba narediti gradivo,ki ga bo anketa zbrala, dostopno vsej slovenski javnosti, kar se more zgoditi le tako, da izidejo vsi referati in glavna vsebina vseh debat čimprej nan tisnjeni v skupnem zborniku, iz katerega bo potem lahko črpal ves današnji slovenski rod pri avojem delu in prizadevanjih za rešite* in zopetno gospodarsko vstajenje našega kaie« ta, ki je in slej ko prej še bo najvažnejši stin doneč zdravih moči vsega slovenskega naroda. Glede na vse povedano, veliko anketo^ ki bo prihodnji teden, od vsega srca pozdrav-, ljamo in prepričani smo, da bo tudi slovenski kmet od srca hvaležen vsem, ki so jo zamislili, izvedli in pri njej kakorkoli sodelovali* Fran Erjavec. Saj ni to nič hudega! Lotili se bomo nekaterih napak, katere med nami nemalokrat opazujemo in jih preziramo z ravno zgoraj navedeno besedo: >Ah, saj ni to nič hudegak Ros bi morebiti ne bilo tako hudo, če bi se^to zgodilo samo enkrat ali dvakrat. Toda če nam ta reč zaide v meso in kri? Tudi zoper navidezne malenkosti se nam je boriti. Brez usmiljenja boriti. Kdor se samemu sebi smili in komur je vsak napor in vsak trud preveč, bo seveda ob teh besedah malo zastokal. Niči Kdor je možak, na delo! I. Na prvo mesto naj postavimo red in točnost. Znan nam mora biti vsem pregovor: Drži se reda, in red bo tebe ohranil. Vadimo točnosti že svoje otroke 1 Ubogati morajo na prvo besedo. Ne šele po dolgih: »Čakajte no, čakajte nok Točnost za počitek in točnost za vstajanje. 0 pravem času z doma in spet o pravem času nazaj. Brez nepotrebnega postopanja in pohajkovanja. To je na videz res nekaj malenkostnega, v resnici pa nekaj zelo, zelo potrebnega. Nekajkrat tožimo, da naši ljudje kljub zmožnosti in nadarjenosti ne morejo priti do boljših služb. Potem pa ponavljajo tisto že kar zastarelo tožbo, da Slovenec nima sreče. Dostikrat Slovenec nima sreče, ker ne mara zanjo. Njegova prirojena nerednost mu jo odjeda. Privadil se je že v nežni mladosti. Otrok se napravlja v šolo. Ura mu kaže, da se že mudi. Doma pa mu prigovarjajo: >Ah, kaj pa je, če malo zamudiš! Saj drugi tudi zamujajo.« In če je bil otrok zaradi svoje netočnosti kaznovan, potem se znaša jeza staršev nad učiteljem, češ kakšen vendar ta človek jel In vendar Je točnost nekaj takega, kar se povsod zahteva, Točnost je prva zahteva ___ U .1 1.1 ___lrrtl i lf A napisan najboljše i"i>ričevaio, aa se »o t77l a ki „„„ 0i ,•„ koliko " Polni meri zavedata prvi« resnosti današ- | železnice. Kakšen nered bi nastal in koliko nesreč bi se zgodilo, če bi vlakovodja odpeljal vlak iz postaje, kadar bi se njemu polju« bilo. Posebno, če bi kakšen ponedeljek So malo n&vzet od nedeljskih duhov vozil kar po svoje. Točnost je na mestu v tovarniškem obratu. Naj prihajajo delavci na delo, kadac bi se jim poljubilo — ali si morete predstavljati, kakšni bi bili potem tovarniški izdelki?, Saj še na kmetih marsikatero delo trpi, de« tudi tam točnosti ni. Kaj bi pomagalo, č« solnčna ura kaže na solnčen in jasen dan, delavci pa bi ležali v senci! Na točnost pa se mora človek navaditi, kakor na vsako drugo delo in opravilo. Kdor, se nanjo ne bo navadil v prvih dneh svojega življenja, se ne bo navadil nanjo nikdar. Ia to bo nemalokrat njegova nesreč*. Nikjer n« bo mogel priti do boljšega dela. Red in pa točnost sta kakor brat in; sestra. Red mora vladati v hiši. Vsaka reč na svojem mestu. Nedeljska obleka naj se ne premetava od nedelje do sobote in spet od sobote do nedelje. Obrabljeno orodje na svo* je mesto! Potem ga boš lahko dobil, kadafl ga boš spet rabil. Tudi reda se treba navzeti že na šolskiK klopeh. Red pri knjigah! Rabijo naj se za to^ za kar so namenjene. Za učenje, za branja, za šolsko porabo. Ne pa za pretepanje! Red pri šolskih in domačih nalogah. Spiši jih čedno in o pravem času. Red in točnoet v; prihajanju in v odhajanju iz šole in v šolo. Vsak dan grem in ne samo, kadar bi se mt poljubilo. Red in točnost pri učenju. Ceeam se morem in moram naučiti, se naučim o pravem času. Ne samo danes, potem pa štirinajst dni nič in potem spet enkrat malo, pa spet deset dni nič več. Nikar mi ne govorite, češ to so same malenkosti, kdo ,se bo za take reči brigali M- (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj), Najuspešnejše zdravilo proti jetiki Ta mesec je bil v vsej državi talcoavani protitubcrknlozni teden. Vršila so se razna predavanja o jetiki in zbirali so tudi denar za boj proti tej nalezljivi bolezni. Ob tej priliki je priobčilo glasilo slovenskih trgovcev uvodnik, iz katerega posnemamo: Zdravo stanovanje vsem, zadostno hrano vsem m potrebno obleko ter obutev, pa bo je-tike konec ali bo vsaj omejena na najmanjšo mero. Zato ni bila le zadeva slovenskih indu-strijcev, ko so ti zahtevali uvedbo minimalnih plač za vso državo, kajti ni šlo tu le za odpravo grde konkurence z nizkimi mezdami, temveč tudi za to, da se dvigne življenjski položaj našega naroda. In ta zahteva je bila tem bolj upravičena, ker ima glavni dobiček od nizkih mezd na vse zadnje tuji kapital, ki ima največ industrijalcih podjetij v svojih rokah. Ni bilo zato pravilno, če to v nekaterih banovinah površno ali celo slabo izvajali uredbo o minimalnih mezdah. Kot kapitalno revna država ne moremo naenkrat dvigniti plače in mezde na višino, na Kakršni je vbogatih zapadnih državah. Pa na vse zadnje to niti ni potrebno, ker moramo vseeno nuditi vsem ljudem ceneno prehrano. Ali je res treba, da je pri nas sladkor zaradi visoke takse najdražji? Ali je prav, da morajo danes naši najbolj revni ljudje plačevati moko visoko nad svetovno ceno? Ali je treba, da je pri nas tudi vsako živilo obremenjeno s celo vrsto davščin? Poceniti moramo življenje in potem bodo ljudje imeli zadosti dobre hrane, pa čeprav ne bodo mezde tako visoke ko v zapadnih državah. Pa tudi vprašanje obutve in obleke je rešljiv, če se vrnemo na blago dobre kakovosti, ki je še vedno najcenejše. Zdrava in cenena stanovanja, dobra in zadostna hrana ter potrebna obleka in obutev — to je najuspešnejši način boja proti jetiki. Naj bi protituberkulozni teden imel ta twpeh, da bi se pričela pri nas zatirati jetika tudi v navedenem smislu. Veliki nemški gospodarsko-politični načrti Nemška vlada je te dni na seji odobrila načrte za novi veliki prekop med Renom, Mai-nom in Donavo ,ki bo presekal Evropo počez in zvezal Severno morje s Črnim. Prekop bo po načrtu končan leta 1945 in bo veljal 750 milijonov mark (10 miljard dinarjev). Preikop bo odprl nove možnosti za nemško gospodarsko prodiranje na vzhod h> bo zvezal kot najpomembnejša vodna pot zahodne industrializirane nemške pokrajine ■ poljedelskimi državami v Slednji m južnovzhodni Evropi. Prekop bo pomenil neposredno zvezo med porurskšmi in posaarskimi premogovniki ter železarnami kakor tudi med Avstrijo in balkanskimi državami, kjer so velika ležišča surovin, zlasti že- kar ne učite svojih otrok, češ delo te bo redilo, če boš delati znal, boš lahko živel na sveta, če pa delati ne boš znal, ti pa vse drugo ne bo nič pomagalo. Današnje dni ni dosti, če znaš samo kramp in lopato rabiti, ni doeti, če si samo neutruden delavec, treba je tudi imeti vsaj en dobršen kos šolske Izobrazbe, če hočeš pri svojem poklicnem delu priti le malo naprej in ne ostati samo tam doli pri tleh in zabavljati, da nam drugi ljudje odjedajo boljši košček kruha. Ne smemo s svojo trmo plavati proti toku časa. Zakaj mnogo obrtnikov nima dela, nima odjemalcev, toži, da jih ljudje opuščajo in hodijo k drugim. Ni vselej tega kriva samo konkurenca, ampak prav dostikrat slabo iz-vrievanje obrti. Nered pri delu in pri izdelovanju. Danes niso več tisti časi, ko se je reklo: >Za kmeta je vse dobro, za berača je vse dobrot« Kdor pošteno plača, hoče imeti tudi pošten izdelek in pa o pravem času. To se bo pa dalo doseči le tam, kjer sta red in točnost vedno na dnevnem redu. Na dnevnem redu pa bosta le tam, kjer so ljudje teh reči vajeni od mladih nog. Vsi očetje in matere, ki hočete evojim otrokom dobro, zapomnite si to: Navajajte jib zadosti zgodaj k redu in k točnosti. Tega se ne boote nikoli kesali in vaši otroci ne bodo nikdar tega obžalovali. . 2' leza. Po prekopu bodo lahko dnevno prevozili 15.000 ton blaga. Dalje so se na omenjeni seji vlade posvetovali o načrtu za druge nove važne prekope, ki jih misli Nemčija v kratkem začeti. Prvi tak prekop je tisti, ki naj zveže Wiirzburškp pokrajino i Renom In po njem % novim kanalom med Renom in Donavo. Drugi prekop naj zveže vsa takozvana hanseatska velika pristanišča ob Severnem morja, da se bodo nemške ladje izognile na poti it teh pristanišču do Hamburga ovinka okrog Danske. Tretji prekop bo zveza! Poaaarje s Porenjem. Dalje 60 sprejeli načrt za gradnjo ogromnih električnih naprav na avstrijski Donavi. Nove elektrarne bi po sedanjih računih dajale na leto 800 miiljonov kilovatnih ur toka. Za izvedbo tega načrta se zlasti zavzema general Goering, ki je pri zadnjem obisiku v Avstriji izjavil, da bo zastavil vse sile za to, da avstrijsko prirodno bogastvo izkoristi za blagor velike Nemčije. Ti novi nemški gospodarski načrti bodo odločujoče vplivali na bodoči evropski politični in splošni razvoj, če jih bodo Nemci uresničili, o čemer pa spričo njihovih odločnih namenov ni treba dvomiti. S prekopom od Severnega do Črnega morja bo odprta. Široka pot za nemško prodiranje na Balkan in na Vzhod. Slovenski dom jb ras ceneni p0p0ldnevnik, ki ga svojim citateljem toplo priporočamo. izhaja vsak delavnik ob m ii) stanb mesečno samo is dinarjev, za 0nbga, ki 81 ne more naročiti >sl©■ venca« je »slovenski dom« popolno nadomestilo. pišite na dopisnici upravi »slovenskega doma« v ljub-ljan0, naj vam posub nekaj 8tbvilk usta na ogled. KULTURNI KOTIČEK Josip Jurčič Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844. ni Muljavi pri Krki. Njegov oče se je kot stiikl kočijaž priženil na četrt grunta k Pajitbarju na Muljavo. Bil je najbrž s Hrvaškega. Tu j« imel branjarijo in žgainjarijo. Ko je bil Josip sedem let star, je začel hoditi v šolo na Krki. Potem j« Sel v Višnjo goro in nato v Ljubljano v gimnazijo. Po maturi je še! na Dunaj n» vseučilišče, katerega ni dovršil. Dobil je službo kot urednik »Slovenskega naroda«. Tu je ostal do svoje smrti decembra meseca 1881. Za svoj pisateljski poklic je imel dobro šolo. Najprej )• nanj vplival njegov ded, ki mu je pripovedoval pravljice in pripovedke. Ta mu je vzbudil stvaritelj«ko domišljijo. Ko j« študiral v Alojzijevišču, so kmalu spoznali njegovi predstojniki njegov talent in zato so mu dali prilike, da se je seznanil s spisi naših pesnikov in pisateljev. Najbolj pa je vplival nanj Fran Levstik s svojimi spisi: Napake slov. pisanja, ki jih je Jurčič pridno čital in t katerem je spoznal, da se je treba jezika učiti tam, kjer je najmanj pokvarjen, to je pri ljudstvu. Dalje ga je spis »Potovanje iz Litije do Čateža« poučil, kako je treba pisati, da bo ljudstvo videlo v delu samega sebe, hkrati pa je treba nabirati narodno blago in ga upotab-Ijati za svoje spjse., Levstikov Martin Krpan pa je bil Jurčiču zgled, luj in kako mora pisati. Mladi Jurčič se je lotil dela in 1861 je izšel že tak zapisek: Pripovedka o beli kači. Kot šestošolec je napisal: Spomini na deda, kjer uporablja že vse nasvete svojega velikega učitelja Levstika. Njegov spis, Jesenska noč med slovenskimi polharji (1869) pa se odlikuje pO lepem pripovedovanju, kjer nastopajo pravi originali iz kmečkega življenja. Njegov pouk pa s tem Se ni bil končan. Angleški pisatelj Walter Scotrt pa mu je s svojimi romani pokazal, keko je treba pisati roman. Sedaj šele je Jurčič videl, kako bi se vsem tem snovem dala oblika, Itaiko bi prelil slovensko zgodovino in življenje na kmetih, posebno pa življenje na gradovih v povest. Tako imamo iz t* dober Jurij Kozjak (1864), povest iz zgodovine' za časa Turkov. Dalje Domen, Tihotapec, Jurij Kobila, Dva prijatelja. Te povesti je pisal že kot dijak. — Na univerzi pa se je njegova pisateljska moč še stopnjevala. V tem času je napisal: Grad Rojnjje, Kloštrski Žolnir, Hči mestnega sodnika. L 1866 pa je izdal roman, ki je prvi slovenski, Desetega brata. Kdo ga ne pozna? Kdo se ne spominja Obrščakove gostilne, Martina Spaka, Krjavlja 4b Mamice, Lovra? — Sedaj pa je prišel kot učitelj ie Stritar. Iz te šole pa so napisani Nemški valpet, Kozlovska sodba v Višnji gori, povest Dva hrata, Sosedov sin, Sin kmet-•kega cesarja, Doktor Zober, Med dvema stoloma. In ie mnogo drugih. Pisal pa je tudi igre: Tugomer, ki je prva slovenska žalna igra, iz- 1 šla 1. 1876, dalje igro Veronika Deseniška. 2s na smrt bolan je pisal roman Rokovnjači, katerega je nadaljevali Janko Kersnik. — Jurčič je prvi slovenski pripovednik. Dal je prvi slovenski roman in prvo žalno igro. Njegove povesti so zrcalo našega kmečkega življenja prejšnjega stoletja. Njegova moč je v tem, ker je zajemal snov iz našega narodnega življenja in preteklosti in tako vzbujal In krepil narodno zavest. Kot časnikarja in urednika pa ga le do danes niso cenili. V vsako hišo »Domoljuba«! DOMAČE NOVICE Tvrdka Bata začne te dni zidati v ljubijani pred pošto veliko palačo. Kakšna bo, vidimo na sliki d Temeljni kamen za novo mariborsko bogoslovnico so blagoslovili v nedeljo 22. maja 1938, Blagoslovitvene obrede je v navzočnosti bana dr. Natlačena in drugih odličnj&kov izvršil lavantinski škof dr. Ivan Tomažič, ki j« imel krasen govor o Kristusovih duhovnikih/ Govoril je med drugim tudi ban dr. Natlačen, ki je zlasti poudaril tole: Moja želja, ki jo hočem v tem slovesnem trenutku prav po« sebno poudariti, je, naj bi v tej hiši vladala nikdar usahljiva in nikdar pojemajoča goreč-« nost za širjenje kraljevstva božjega med na* šim narodom in naj bi bila vsem, ki se bodo v zatišju tega zidovja vzgajali in izobraževali za vzvišeni duhovski poklic, vsikdar ta misel vodilna. Druga moja želja, ki ji ne bi hotel dati nič manjšega poudarka, pa je, naj bi mla« deniče, ki bodo tu doraščali in dozorevali v može, vedno prešinjal duh žive ljubezni do naroda. Iz te hiše nai bi prihajali možje, izo-< kaj je zahvale_ Dne 18 t. m. je podpisanemu Antonu Brezovar, posestniku v vasi Brezje štev. 2, župnija Lipoglav, požar uničil stanovanjsko hišo. Kot naročnik-pogorelec sem 3e obrni! na upravo »Domoljuba«, ki mi je takoj izplačala podporo 1000 din, za katero izrekam iskreno zahvalo. »Domoljuba« zelo priporočam, je res dober list in izredno točen v izplačilu podpor. Brezje, 21. maja 1938. Anton Brezovar 1. r. Podpisani Ignacij Reisman, posestnik v Bohovi št. 16 pri Hočah, potrjujem prejem 1000 din, ki mi jih je poslala uprava »Domoljuba« kot naročniku-pogorelcu, ter se ji najsrčneje zahvaljujem za velikodušno in hitro pomoč. Bohova, 20. maja 1938. Ignacij Reisman 1. r. Podpisani Lovšin Alojzij, posestnik iz Lipovsice 8, župnija Sodražica, se upravi »Domoljuba« najtopleje zahvaljujem, ker mi je vestno izplačala podporo 1000 din, ko mi je pogorela hiša. Prisrčna hvala! Lipovšica, 17. maja 1988. Lovšin Alojzij, posestnik. osebne vesti d Papežev odposlanec za evharistični kongres v madjarski Budimpešti državni tajnik kardinal Pacelli je prispel na poti iz Rima 22, maja ^ rednim brzovlakom na jugoslovanski Rakek. Tam je papeževega odposlanca pozdravil ban dr. Natlačen s stolnima kanonikoma dr. Kimovcem in dr. Zupanom, V kar- novega dinalovem vozu so se nato gospodje vozili do Ljubljane, kjer se je poklonila odposlancu duhovščina in zastopniki katoliških organizacij. Malo pred 24. je odpeljal vlak proti Prager-skem, kjer so vagone kardinala odposlanca priklopili na madžarski brzovlak do Kotoribe. Tam je g. kardinala pričakovalo odposlanstvo madžarske vlade in predsedništvo evharistič-nega kongresa. Kmalu je kardinalov vlak odpeljal dalje proti Budimpešti. — Veliko začudenje je vzbudilo med katoliškim svetom dejstvo, da so Čehi tik pred cvharističnim kongresom popolnoma brez vsake potrebe zaprli čehoslovaško madžarsko mejo. Ali Čehi res že povsod vidijo strahove in so zato izgubili živce? d Belgrajski nadškof dr. Ujčič, ki je tudi apostolski upravitelj Banata, je zdaj na t>ir-manskem potovanju po tej deželi. Ze po več banatskih mestih je letos podelil sv. birmo tamkajšnji katoliški mladini. Ker pa bo v kratkem odpotoval v Budimpešto na evhari-stični kongres, bo z birmovanjem za nekaj dni prekinil in nadaljeval prve dni meseca junija, ko se vrne. Na binkošti bo birmoval v Petrovgradu. d 30-letnico škofovanja je praznoval te dni sarajevski nadškof msgr. dr. Ivan E. Šarič. Bog živi prevzvišenega jubilanta v blagor Cerkve in naroda še mnogo leti d Osemdesetletnico rojstva je obhajal te dni Kalan Janez podomače Kebrov oče iz StražUča pri Kranju. Triinšestdeset let že zvoni pri župni cerkvi. V mladih letih je hodil zvonit, ker ga je to veselilo. Zdaj na stara leta pa opravlja to delo iz potrebe. Preživljal se je namreč z izdelovanjem sit. Po vojni pa je ta obrt tako propadla, da se še mlad človek z njo ne more preživeti. Edini sin, ki bš mu bil v pomoč na stara leta, je umrl v ruskem ujetništvu. Prejemal je nekaj časa inva- lidno podporo, čez par let pa je moral na pre« gled in tam so učeni modri gospodje izrekli, da se sedemdesetletni mož lahko sam preživi Ija. Kako? Ostalo mu je poleg male hišic« samo sitarsko rokodelstvo, s katerim zasluži kvečjemu 10 din na dan, in postranski dohodek od zvonjenja. Tako je osemdesetletni mož še naprej primoran hoditi v zvonik, da si a tem nekaj prisluži. Mnogi gredo v pokoj • petdesetimi leti, osemdesetletnega Janeza Ka-iana pa čaka penzijon na onem svetu, ker pravi, da bo hodil zvonit, dokler bo količkaj mogel. Vestnemu zvonarju ob njegovi osemdesetletnici čestitamo in želimo, da še dolgo časa vodi mlajše zvonarje zdrav in zadovoljen, kakor do sedaj. d 70-ietnico rojstva je praznoval te dni zaslužni siovenski župnik duhovni svetnik Janez Zabukovec iz Komende. Na mnoga letal „.(omaj nova, pfc že vsa preplezane, Kako'je to mogoče?" Slaba mile sahfeva veliko mencanja in mogoča Se krtačenja, predno količkaj oper@J Zato je koristno, da peremo redno in dosledno le x zanesljivo dobrim) lerpentinovim milom Zlatorog, ki pere čisto, hitro in temeljito, pa pri tem varuje drago perilo. TERPENTINOVO MltO hraženi in prežeti trdne in nezlomljive volje, pomagati tvojemu narodu, ga vzgajati m izobraževati, ga navduševati za vse, kar je res lepo, dobro in plemenito, buditi v njem živo ljubezen do rodne zemlje m do maternega jezika po svetem zgledu nepozabnega velikega ustanovitelja sedeža mariborske škofije škofa Antona Martina Slomška. Končno pa naj bi bila tu hiša tudi vsikdar toplo ognjišče, ob katerem naj se budi in razširja ogenj či»te rodoljubne ljubezni, ljubezni do naše države kraljevine Jugoslavije, ki je tudi naša slovenska narodna država in v kateri edino moremo Slovenci ohraniti tvojo narodno samobitnost ia v njej rasti in graditi svojo narodno kulturo. d Bojevniki so zborovali ono nedeljo pri 8v, Urhu tam pri Dobrunjah v ljubljanski okolici. Prišli so zastopniki osrednjega odbora in sosedne bojevniške skupine. Po službi božji, ki jo je opravil trnovski župnik m bivši vojni karat g. Cegnar so bile molitve za mrtve tovariše. Sledila je primerna deklamacija, petje in nagovori, ki so med drugim pozivali v Zvezo bojevnikov tudi mlajše može in fante, ki «o odslužili kadrski rok. d Ponovno se Sirijo nalezljive bolezni pri živini v bivši Avstriji. Zntp je naš kmetijski minister izdal odlok, da *e razširi prepoved uvoza živine, živalskih surovin ia drugih predmetov, s katerimi bi se mogla prenesti slinavka in sajavec iz bivše Avstrije k nam. d h dveh litrov tekočine četrt kg solnih sestavin. V Pesniški dolini imajo redkokje dobro vodo. Dolina je vea močvirna in to vpliva *udi na pitno vodo. Vodne žile so piitvo pod površino ter je voda zaradi tega slabega okusa. Posebno v Dragučevi In okolici je voda v vodnjakih plehka in slaba. Zaradi tega sta se odločil« lastnika restavracije Union v Mariboru, ki imata v Dragučevi svoje posestvo, da bosta dala napraviti tako zvani arteški studenec, ki bi dovajal iz večje globine dobro vodo. Lansko leto so začeli tta Litjakovem posestvu z vrtanjem ter so nadaljevali to del» ttkoraj leto dni Pozimi so že prispeli v glo- bino 100 metrov, pa niso in niso naleteli na močnejšo vodno žilo- Vrtali so naprej ter so letos na pomlad dospeli do globine 160 m. Pred nekaj dnevi pa je naenkrat pritekla iz zemlje voda. Mislili so, da so dospeli do vodne žile, ko pa so vodo poskusili, so ugotovili, da je silno slana. Prenehali »o potem z vrtanjem. Slana voda priteka iz zemlje v manjših količinah — v teku enega dneva je priteče komaj kaka 2 litra. Najbrž bi bilo treba vrtati še bolj globoko, da bi se odprla močnejša žila. Ko pa so vodo segrevali, da je izhlapela, so dobili iz dveh litrov vode skortj četrt kg soK, ki je rdečkastosive barve. Nedvomno je v tej sestavini precej kuhinjske soli. d Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna Ia ilatence urejuje naravna »Fraoz-Joseiova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kliniške Izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje ajutraj na teiče »Franz-Josefova« voda pomešana s nekoliko vroče vode. Ogt ras. S. br. »mM. d Dve tri o Kranjski industrijski družbL V zadnjih 15 mesecih je našlo zaposlitev pri tej družbi nič manj kakor 1.600 novih delav- Stev. 21. cev, tako poroča »Tovarniški vestnik«. To je naše največje kovinarsko podjetje. Lani je družba sprejela na del« 1.224 delavcev, letos pa še novih 400. V vseh obratih Kranjske industrijske družbe je zdaj zaposlenih 3.850 delavcev, Uradnikov m drugih nameščencev je z mojstri vred v tem podjetju 320. Radarskemu delavcu ne moreš za rabiti plače razen v primeru, če zahteva rudarjeva žena zase in za otroke primemo vsoto za vzdrževanje. Tako je razsodil Stol sedmorice v Zagrebu, ko je potrdil razsodbo okrožnega sodišča v Celju, zaradi katere se je pritožil neki rudar iz rudnika v Zabukovici. Sodišče se je oziralo na paragraf 207. rudarskega zakona, po katerem so rudarjeve plače še vedno izzvete od rubežni. d Sreča v nesreči. V Krvavih pečeh nad Sv. Rokom na Dolenjskem je nastanjena go-zdarjeva družina, katera je imela gotove sovražnike med divjimi lovci. Tako se je hotel mlad posestnikov sin maščevati nad gozdarjem, ker ga je včasih podil po gozdu na divjem lovu in ga je mislil eno preteklih noči spraviti s sveta. Ponoči se je splazil pod okno in čakal z lovsko puško, da ga ustreli. K oknu pa je slučajno prišla gozdarjeva žena. Fant, ki je bil prepričali, da ima pred seboj gozdarja, je sprožil puško. K sreči ni zadel žene. Le šipe na oknu so se zdrobile in ranile ženo po obrazu, da je bila vsa v krvi. Strel pa je šel v strop. Usumljeni fant je najprej zanikal vsako krivdo, nato pa je priznal svoje dejanje. Te dni so ga orožniki odvedli v novomeške sodne zapore. S seboj je nesel dve puški in precej streljiva. Sedaj premišljuje za zamreženimi okni o svojem nepremišljenem dejanju, d Vojni minister general Marič je odpotoval te dni na povabilo turške vlade v Turčijo. Za ministrovega bivanja v Turčiji vodi posle vojnega ministra ministrski predsednik dr, Stojadinovič. Našega vojnega ministra so povsod v Turčiji slovesno sprejeli in so bile izrečene pri raznih pojedinah lepe zdravice o turško-jugoslovanskem prijateljstvu. d Le tako odločno naprej proti navijanja vseh ceni Sklep ministrskega sveta, da se poveri gospodarsko-finančnemu odboru ministrov naloga, da prouči vprašanje uvoza pšenice iz inozemstva zaradi njenih visokih cen na domačem trgu, je zadnje dni zelo močno vplival in odjeknil v vseh žitnih krajih Vojvodine in Srbije. Veleposestniki in špekulanti so pripeljali na trg velike količine pšenice. Cena tiske pšenice je padla od 250 na 220 din za 100 kg, toda tudi pri tej čemi ni mogla najti kupcev. Srbska pšenica se je nudila po 190 do 195 din, toda prodalo se je je zelo malo. Posebno veliko pšenice se je pojavilo na trgu v Mladenovcu, toda tudi tukaj ni bilo Radi petroleja bo tekla človeška kri V Mehiki je izbruhnil upor proti predsed- . nlku Cardenasu. Upor vodi general CediJlo. Dokler je boljševiški predsednik Cardenas pre* ganjal cerkev, se nikdo ni zganil, da bi prišel na pomoč preganjanim vernikom in državo rešil boljševiške pesti. Nedavno pa je Cardenas po nasvetu sovjetske Rusije, dregnil v lastnike petrolejsklh vrelcev v Mehiki, ki so večji del Angleži in Amerikanci. Vrednost petrolej-skih vrelcev dosega skoraj trideoet milijard našega denarja. Cardenas je proglasil podržavljanje tega bogastva, Amerika in Anglija sta ugovarjali, toda pričakovati je bilo le več. Ka- kor Se vedno v zadnjih 30 letih so se petro-lejski bogataii maščevali nad vsakim predsednikom, ki jim je nagajal, s tem, da so uprizorili revolucijo m ga pregnali. Enkrat so to storili Amerikanci, drugič zopet Angleži. To-pot so se očividsio združili. Uporni general je dobil orožje k Amerike. Inozemski petrolejski raogočnjaki bodo upor podpirali — do končne zmage, o tem ni dvoma — razen če se bo Cardenas prej vdal fas preklical podržavljenje pe-trolejakih bogastev. Človečka kri bo tekla zaradi petroleja v potokih. kupcev ter so morali prodajalci blago odpeljati nazaj domov. Zaradi podražitve kruha v Belgradu je belgrajska občina zagrozila vsem pekom, da bo v primeru, če peki ne bi prodajali kruha za običajne cene, zgradila občina sama 4 ali 5 velikih pekarn, da bi na ta način znižala cene kruhu. — Pristojne oblasti bi revnemu prebivalstvu zelo ustregle, ako bi v boju proti navijalcem cen glede raznih potrebščin posnemale Italijo in Nemčijo. d Fantovski odsek T Belgradu. Minister za telesno vzgojo naroda je odobril pravila Fantovskega odseka v Belgradu. Predhodna mišljenja za odobritev teh pravil so dala sledeča ministrstva: ministrstvo vojske ia mornarice, ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo prosvete in ministrstvo za notranje zadeve. Ko so bila potrjena pravila vročena Fantovskemu odseku, se je vršila dne 9. maja t. 1. skupščina, na kateri je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Štefamč Janez, načelnik g, Uršič Vladimir, blagajnik g. Molek. Anton, tajnik g. Makovec Rudolf. Kot preglednika sta bila izvoljena gg. Krošelj Joško in Kogej Jože. Častno razsodišče pa ivorijo gospodje: senator Fran Smodej, dr. Bizjak Ivan in Kolar Anton. Odsek šteje nad 40 članov. V krojih se bo udeležilo mladinskega tabora v Ljubljani okoli 20 članov. d Kmeta je do smrti povoail. Dne 19. maja je na cesti Kranj—Kamnik v vasi Vopolje postal žrtev prometne nesreče 46 letni Anton Ahčin, posestnik iz Vopovelj. Ahčin je izpred svoje hiše stopil na cesto k vozniku Janezu Sodniku in se z njim pogovarjal. Pri tem ju je pa hotel prehiteti s precejšnjo brzino vozeči avtomobil, v katerem je bil poleg šoferja ne>ki trgovec iz Bolgrada. V hipu, ko je šofer dal znak s hupo in se je voznik umaknil na desno, je Ahčin odskočil od voza na levo pred avtomobil, ki ga je z odbijačem zadel v noge s tako silo, da je Ahčin v loku odletel na .sprednji del avtomobila. Od tam je z glavo naprej vnovič padel pred avtomobil, ki ga je sedaj odbil na stran ceste, kjer je Ahčin obležal mrtev. Avtomobil se je kakih šest metrov od kraja nesreče ustavil. Takoj so prihiteli orožniki iz Vodic, ki so zapisali voznika in odredili, da so ponesrečenca, ki je imel zlasti hude poškodbe na glavi, prenesli v mrtvašnico na Spodnjem Brniku. Kdo je zakrivil ne$reče>, bo ugotovilo sodišče. — Pri tenivosti črev in slabem želodca z »razpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joaefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joaefova« grenka voda . av posebno koristno lomače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal c salinskim sredstvom za odprtje. . 0«L rPrl Ivanki«, na Sv. Petra cesti 29, v Ljubljani, obhaja letos 20 letnico svoje ustanovitve. V ta namen se je odločila zgraditi nove trgovske prostore na istem mestu, 3 to razliko, da se umejkne za 5 Ki nazaj v regulacijsko črloi« Zmanjšan del trgovine ob cesti še ostane, dokler ne bo staPsi zvonijo v gorsko stran. Danes nam bodo dali še mir, na lov se odpravljajo!« »Bojim se, da tiči za tem ukana! V brezskrbnost bi nas rad zavedel in pošilja glasne pse v goro, in preden bi se utegnili ozreti, je tu in nam zapali ograjo I Ne bom počival, dokler je še čas!« Ajgel je segel po snop šib, ki so ležale na razgledišču. Viho je stopil k njemu in molče sta začela delati. Sibo za šibo sta zapletala okoli novih goli in vedno više je rastla lesena stena pod njunima rokama. Tanek smeh ju je zmotil, da sta se ozrla. Spodaj pred ograjo je stala Ula. »Norca obal« se je zasmejala s skremžeuimi ustnicami. »Kaj se ubadata in znojita? Mar se bojita tega tu gori? Norca! Norca! Menita, da utegne on misliti na vaju dva?« Predirno se je razlegel njen umeh. »On se mora otepati s svojim prekletstvom!« »Pri moji veri, baba je znorela!« je menil oglar. »Iz Vaeemanovega gradu je!« je pošepetal Viho svojemu tovarišu. Strmo so se zapičile Uline oči v oglarja in njena uvela, tresoča se roka, se je iztegnila proti njemu. »Ti! Belobradecl Kaj nisi tisti, ki je imel rad Salmudo?« Oglarju so zdrknile šibe iz rok in oči so se mu za-bliskale od sovraštva. »Baba, rečem ti, pazi na svoj j6zik!{ Ula se je smejala. »Ali nisi nikoli iskal svojega dekleta? Seveda, prehoditi bi bil moral dolgo pot! Kadar pride v naše kraje zopet tisti prekupec s svojimi koli, ga pobaraj, kje je ostalo tvoje dekle. Podmiti ga dobro ali pa ga stisni za golt! Kdo ve, morda ti bo povedal isto, kar je povedal temu tu gori: divjim svinjam da je 8* TABORI SLOVENSKE MLADINE Samo še mesec dni Že 26. junija se bodo pričeli v Ljubljani dnevi mednarodnega mladinskega tabora, ki ga bo priredila naša Zveza fantovskih odsekov. Na tej katoliški manifestaciji naj ne manjka noben Slovenec, ki katoliško čuti, misli in dela. Po vsej slovenski deželi naj se zbere vse, staro in mlado, ter pohiti v belo Ljubljano! Še prav posebno pa naj se odpravijo na pot naši zavedno katoliški fantje in dekleta, katerim je ta tabor v prvi vrsti namenjen. Člani zveze fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov po deželi naj pridno zbirajo denar, da bodo lahko šli. Sicer pa ogromna večina to že dela več mesecev. Stroški ne bodo veliki. Vožnja v Ljubljano bo najbrž četrtinska, prenočišča se bodo dobila za eno noč že od 5 dinarjev naprej, hrana bo prav cenena, s kovačem in tndi ceneje na dan bo po raznih javnih jedilnicah, knkor so n. pr. Ljudska kuhinja in druge podobne ustanove ne preveč izbirčen želodec že zlahka shajal. Sicer pa bodo petičnejši lahko obedovali in kosili po raznih gostilnah in restavracijah, kajti prehranjevalni odsek v pripravljalnem odboru za ta tabor je že ukrenil potrebne korake, da bodo ljubljanski gostilničarji in re-stavraterji tiste dni imeli na razpolago dovolj kosil in večerij. Podrobni ukrepi bodo objavljeni. Siromašnejši pa si bodo končno znali pomagati tudi tako kakor si je že od njega dni pomagal na raznih božjih potih in romanjih naš slovenski kmečki človek: doma se je založil z jestvinami in stvar je bila opravljena. Torej, kakor vidite, denar na tem taboru udeležencem ce bo delal hudih preglavic, saj bodo shajali prav lahko že z majhnimi zneski. Vsem, ki nameravajo iti na tabor, sporočamo, naj se prijavijo in kupijo taborno legitimacijo ter znak; oboje stane 5 din. Na ta način pa dobe pravico do znižane voznine in do brezplačnega vstopa na Stadion na dan, ko bo tam glavni nastop Fantom in dekleiom priporočamo, naj si preskrbe kroje, da bo naš sprevod že na ven vzbujal dojem mogočne in dobro organizirane ter disciplinirane sile. Pojdite, slovenski možje in žene, fantje m dekleta, pripravite se za pot v Ljubljano! Prijavljajte se pridno! Dokažimo, da smo narod, ki se zna postaviti in pokazati, da je povsem katoliški in da je na svojo mladino lahko ponosen pred vsemi narodi, ki bodo tiste dni prišli v Ljubljano ter bodo priče slavnostnim dogodkom! I. tabor slovenskih h al. deklet na Brezjah 24. julija 1938 Ko se bodo vrnila vrla naža dekleta z »mladinskih dni« v Ljubljani, bodo že imela v rokah toplo vabilo svojih centralnih organizacij, naj se pripravijo za skupno romanje na lepe Brezje. Letos hočejo slov katol. dekleta enkrat tudi sama zborovati, saj imajo mnogo vprašanj, na katera si hočejo dati odgovor pred podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Dekleta! Mislite že zdaj na ta lepi veliki dan, ki mora biti mogočna manifestacija kat. dekliškega gibanja med Slovenci Dne 24. julija določite samo za Brezje, vse, brez razlike stanu in organizacije! Pripravljalni odbor že dolgo dela. Ugodnosti bodo velike. Program pester in ves dekliški. Cerkvene in svetne oblasti bodo tabor podpirale z vsemi močmi, Dekleta! Že zdaj mislite na svoj tabor dne 24. julija na Brezjah! Pripravljalni odbor. Prosvetni tabor — Braslovce Predvečer: baklada, kresovi. V nedeljo. 12. julija ob 9 slavnostni sprevod udeležencev od križišča banovlnskih cest v Pa-rižljah do cerkve. Tam bo ob 10 blagoslov nove društvene zastave, pridiga in ev. maša x ljudskim petjem ob spremljevanju konjiške godbe. Nato govor predsednika mariborske Prosvetne zveze in predsednika podzvezo FO prot. Bitenca. Ob 14 slovesne večernice. Ob 16 nastop savinjskega okrožja, dekliških krožkov in podzvezne orodne vrste. Med sporedom govor g. prof. dr. Hanieliča. Prosvetni tabor na Viču Župnija VH5 ob svoji DO-letr.iri in Prosvetna društvo na Viču ob svoji 35-letnicl obstoja vabtu na jubilejno proslavo, ki se bo vršila v dneb o4 5. do 12. junija t L Čas od 6. do 12. junija I« namenjen predvsem duhovni obnovi, župnije. Da« 12. junija dopoldne bo prosvetni tabor, nad i,, terim je prevzel pokroviteljstvo g. minister dr, Miha Krek. Po številu prijav sodeč bo to ode« najlepših letošnjih taborov v Sloveniji. Popoldne istega dne bo velik telovadni naBtop, pri katerem nastopi med drugim tudi vrsta odličnih orodnft telovadcev Vsa društva, ki Se niso poslala pri. jave, opozarjamo, da s temi ne odlašajo in da ti zaradi smotrena organizacije tabor« takoj izvrše. Tabor v Žireh Katoliško prosvetno dru&tvo praznuje leto* svojo tridesetletnico. V ta namen se bo vršil v Žireh 12. junija t L oSiroici tsfeer Faatovsklh odsekov in Dekliških krožkov loškega okrožja z javnim telovadnim naf^TOm. Pokroviteljstvo tabori je previel ban dr. Watta6en. Pričetek prireditve bo ob pol devetih pri Domu na Doferačevi. — Vabim vse odseke in krožke iz okrožje in okolice kakor tudi v»e prijatelje naše prosvete, d« se tabora v čim večjem številu udeležite in spoznate ta skriti del slovenske zemlje. V nedeljo v Vodice! Da bo vsakdo veded kdaj in kaj bo, navajam« malo sporeda: Ob 8 eprejem udeležencev in uvrstitev v sprevod, ki bo ob 9. Ob 10 ev. maša, ki je bo daroval trnovski župnik g. Cegnar. Ob 11 bi na taboru govoril g. prof. Bitenc. Nad celodnevno prireditvijo je pokrovitelj naš ban dr. Natlačen. Popoldne ob dveh bodo šmarnice v župni cerkvi. Ob trth pa vsi k telovadnemu nastopu m travnik g- Sporna Alojzij«. — Naj ta dan vidim« naše narodne noše, kakršne so že kje doma. Okrašeni vozovi tako lepo spadajo k »prevodu. Sevedt bo po telovadbi malo okrfrpčito in zabave. Dan katoliške prosvete v Poljanah V nedeljo 29. maja pridite v Poljane, kjer m bo vitiil pod pokroviteljstvom bana dr. Nfltlafsna velik prosvetni tabor. Dopoldne ob 9 bo sprevod ia sv. maša na prostem, ki jo daruje g. kanonik df. prišla tvoja Salmuda in njen otrok pod čekanel Smejal se je ta tu gori, smejal in menil, zdaj bo imel mir pred njo! Toda ozri se na Falkenštajn: mrtva Salmuda je zopet našla pot domov in prebiva pod njegovo streho!« »Ajgel! Ajgel k je jeknil Viho in oberoč trdno držal oglarja, ki se je hotel pognati čez plot. Odmev njunih glasov je privabil Zigenota, da je pritekel k raz--gledišču. »Noreči Kaj otepaš z rokami in nogami okoli sebe?« je vreščala dekla. »Kar lepo miren bodi, Salmuda bo že sama opravila z njim. 2e sega s pestmi sera in tja po njegovi hiši in ubija vse, kar je živo. Njena kletev zori. Moj škorec je mrtev, gospa Frideruna je mrtva in vsi drugi morajo za njo!« Tedaj je od Ahe sem zadonelo obupno klicanje: >Zigenot! Zigenot!« In dreveči topot konjskih kopit se je bližal. »Zigenot! Zigenotl« je vikal Rekin glas. Na raz-penjenem konju je privihrala izpod drevja. »Tvoja sestra je v stiskil Moji bratje so na potu v goro in gredo k Pusti koči za Ledenikom!« Zigenot je omahnil, kakor bi ga zapuščale moči. Loveč z rokama je segel v prazno. »Viho! Moje orožje!« Tedaj je zagledal sekiro, ki mu je ležala pri nogah na l-azgledišču; pograbil jo je in se zavihtel čez ograjo na prod. Stari planšar in županov hlapec sla pritekla vsak s svojo drvnico. Kričeč je stekla Hajlviga čez dvorišče v hišo, iz katere se je razlegal vreščeči smeh matere Mathilte, in med vrati v Vihotovo izbo se je prikazal Kaganhart; njegov obraz je bil objokan, s trudnimi očmi se je ozrl okoli sebe, vzdihnil in se splazil nazaj v čumnato. . Na produ je bil Zigenot pograbil konja za vajet; njegov obraz je bil prstenobled in z razpaljenim pogle- dom so visele njegove oči na Vacejevi hčeri: »Reka! Življenje bi dal za tvoje sporočilo! Eno mi še povej: po kateri poti so šli tvoji bratje?« »Ob Zbrisanem jezerul Jezdijo!« je odvrnila Reka brezzvočno. loveč sapo. »Skoči k meni! Moj konj je močan in bo nesel naju oba, dohitela jih bova!« Zigenot je odmahnil z roko. Vedel je za boljšo pot: čez jezero in po globelih zadaj za Ledenikom navzgor. Nevaren vzpon, dvakrat nevaren ob takšnem dnevu, ko se je usedal sneg in so grozili plazovi, toda za polovico krajši nego vama pot, po kateri so bili krenili Vače in njegovi sinovi. Viho je odpahnil ogradna vrata in odbivši Ulo s poti, je planil k ribiču bled in jecljaje: »Gospod — gospod —« Zigenot ga je odrinil od sebe. »Ostani doma, Viho! Zdaj more pomagati samo še eden!« Njegove oči so preletele križ in njegov glas se je tresel. »Ostani in misli na mojo mater!« Enkrat še so je ozrl na ograd in hišo, potem je stekel k bregu, porinil enodebelnik v vodo, vrgel drvnico v čoln in skočil vanj. »Zigenot!« je zavpila Reka; toda ribič je ni poslušal, potopil je že veslo v vodo in legel na drog. Tedaj je zdrknila Reka iz sedla in je po plitvi vodi pribredla do enodebelnika ter 3e zavihtela v čoln. Ribiču je zastalo veslo v roki in plamteča rdečica mu je zalila obraz. »Vozi! Tvoja sestra v stiskil S teboj grem!« »Reka!« Veslo je udarilo in pod silnimi zamahi je zdržal enodebelnik po tihi vodi. Možje na bregu so stali ko okameneli. Ajgel je bil prvi, ki je prišel do besede. »Viho«, je zaklical, »pošlji starega planšarja in hlapca po Senavu in jima naroči, naj glasno oznanjata po vseh domovih: ,Stiska, stiska več dopustila. Dala je razglasiti, da so v drugem nadstropju napravili poseben prostor, kjer bodo obiskovalci lahko spravljali svoje otroke med predstavo. Za tako spravljanje in shranjevanje ne bo treba nič plačati. Nastavili so posebne otroške strežajke, ki strežejo otrokom, medtem ko so starši v gledališču. V shranjevalnici se otro-čički lahko igrajo alf p« tudi spančkajo, ker w tamkaj pripravljene tue boš, akšne razveseljive uspehe boš v kratkem času dosegla. Ali te morda skrbi kroj, ki si ga boš težko ali pa sploh ne boš mogla nabaviti? V primeru, da si se že skoro odločila za kroj, samo malo še oklevaš, te opozarjamo, da «e za kroj takoj prijavi (Društvena nabavna zadruga, Miklošičeva cesta 7), ker se ti lahko zgodi, da boš zaradi tvoje neodločnosti ostala brez kroja, ker je povpraševanje po krojih tako veliko, da pohajajo zaloge blaga. Mogoče pa si izgubila veselje do telovadbe, ker si prepričana, da si kroja ne bo5 mogla nabaviti in zaradi tega tudi ne nastopiti. Nikar ne misli, da si ti edina, ki je prišla zaradi tega v zadrego. Sestra, tudi na to smo mislile in odločile, da boš v sprevodu in na Stadionu lahko nastopila v modrem krilu in beli bluzi z dolgimi rokavi, to pa zaradi tega, ker hočemo, da se pokažejo s svojim znanjem v juniju vsa naša dekleta brez izjeme. Ker pa je to dovoljeno samo izjemoma za to prireditev, zato ne smeš opustiti misli na kroj, temveč pridno hrani denar, da si ga boš lahko nabavila za prihodnje tabore, ki jih je že mnogo predvidenih za prihodnje leto. Verjetno je, da imaš še kakšne druge pomisleke, toda glas, ki kliče in vabi, naj bo vedno močnejši in naj te preko vseh ovir pripelje do končnega cilja— ki je nastop v junijskih dneh v •prevodu, kot na Stadionu. Sestre, pot do tega cilja, bi je tako jasen in svetel pred nami, pa zahteva mnogo priprav in tudi žrtev, katerih se nikakor ne smete prestrašiti. Pri svojem velikem trudu se zavedajte, da tu ne gre za posameznika, temveč za zmago naše katoliške misli, za katero bomo vsi, prav vsi manifestirali junija v slavnostnem sprevodu. In naše drage mladenke? Isto, kar velja za članice, velja tudi za vas. Kako se vas že veselimo, ko vas bomo vendar prvikrat gledali v novih krojih, ko boste v strnjenih vrstah korakale po ljubljanskih ulicah I Ali se temeljito pripravljate na te, tudi za vas zelo pomembne dneve? Ali je v vas polno ognja, ki naj vžiga vso vašo okolico in jo navdušuje, da bo junija v Ljubljani res vse, kar je našega? Zlasti ve mladenke pridite vse, prav vse, da bomo ob pogledu na številne vaše čete, mirno in s ponosom zrli na vas, ki boste v bodočih desetletjih nositeljice velikih katoliških in prosvetnih idej, ki so jih pri nas Slovencih prebudili naši veliki slovenski možje, kot so bili dr. Jan. Ev. Krek, škof dr. Martin Slomšek in naš blagi nadškof dr. A. B. Jeglič. Mladenke, pokažite v 1'uniju, da ste disciplinirane in vzorne deklice, na laterih bomo lahko gradili svojo bodočnosti Pogovor z njivo Kdo je tu oral celino v davnem jutru v svitu zarje? Rad poznal bi zgodovino, tvoje prve gospodarje. »Bila jih je dolga vrsta,« njivica mi odgovarja. »Skrbni starčki, mladež čvrsta sveti naj jim večna zarja!« »Ni jih več,« mi je dejala, »ki so nekdaj tod hodili. Toda jaz bom še ostala, ko boš ti ie spal v gomili.« »Pa če tnije te preraste...« brž mi v glavo misel šine. »Časa zob razjeda hraste, mesta ruši v razvaline.« »Kaj ti skrb srce razrival Le počasi!« me ustavlja. »Nič ni tisti, ki priliva, On je vse, ki blagoslavlja.« Limbarski. janec mora nacepiti kup drv. če kak pijanec s svojo pijanostjo ovira u-Hčni promet, mora potem za vsako minuto zastoja cepiti drva celo uro. Če bi kaj takega uvedli tudi pri nas, bi vsi ljubljanski drvarji izgubili svoj zaslužek. Namesto njih pa bi cepili drva večkrat prav imenitni gospodje. -« bi ne bilo napak! lesna stran človeškega telesa se ureja po delovanju možga-i na levi strani glave. Xdo zna bolje? France: «oznam moža, ki ima tako tenak čut za vreme, da do minute natančno pove, "daj bo deževalo.« — Jone: »To ni nič. Jaz pa sem poznal moža, ki je znal Jako imenitno oponašati petelinov glas, cla jc sonce sredi noči vzšlo!« Prepovedano kopanje. — V, 1845 ie bilo v Bostonu, Mass., postavno prepoveda-nrj Jemati doma kopeli, če n! f4® kak zdravnik pred-P"?I. Dandanes je v Amc-r. 18,500.000 kopalnih al. 95 odstotkov iz-drugih na svetu. Najttareffa drevesa. Stro-statn ' računajo, da ra- r1; v Avstraliji najstarej-« drevesa, Eucalyptus vr- ok ' „'° ''nra namreč že okr°S pet tisoč let nad stisko!' Jaz pohitim v Lokijev les in poiščem gospoda!« In je zbežal. Hihetaje je stala stara dekla pred ogradom in iz-tegovala roko proti jezeru. »Poglejte! Poglejte tja, kaj dela Salmuda! Sestra proti bratom in za ribiča, ki mu je hudič gori ubil očeta! Kri zoper kri, tako se glasi Salmudino prekletstvo!« Viho je planil k Uli in jo zgrabil z obema rokama. »Ubil očeta? Kdo?« Zasmejala se je. »Vodomci, jeli, so Zigenotovega očeta Gelfrata potegnili v jezero? Seveda, vodom*.;, saj sem sama videla! In deset v en mah jih je prišlo nadenj, prav toliko, kolikor ima ta tu gori prstov na rokah. Skoči vendar v jezero in poišči Gelfrata, rekla bi, da mu še tiči puščica v vratu, ki jo je bil sprožil z zidu ta tu gori, ko je videl ribiča v viharju in sili višati na falkenštanjski steni! Premočan mu je bil Gelfrat, premočan, zato je moral Vače pokazati, da je še močnejši! A nič ne skrbi! Se močnejša nego on, menim, še močnejša je Salmuda. Ze se giblje in kaže svojo zlonosno zapestnico! Gospa Fridruna je mrtva! Moj škorec je mrtev! Eno za drugim! Čuvala se bom, da ne bom zdaj jaz na vrsti!« Smejoč se je pahnila od sebe hlapca, kateremu je bila splahnela iz rok vsa moč, in odkrevljala ob ogradu proti gozdu. Tam je še enkrat obrnila svoj spačeni obraz in dvignila roko z mrtvim ptičeir proti Vacemanovemu gradu ... Zmeden je gledal Viho za žensko, medtem ko je Rekin konj jasno rezgetajoč begal po obrežju gor in dol. Zdaj je skočil v vodo, obstal z naprej uprtimi kopiti, prhajoč, tresoč se po vseh udih, in iztegoval vrat. Ko je videl, da je enodebelnik in njegovo gospodarico zakrilo ločje Tresovega otočka, se je pognal z divjimi skoki skozi brizgajočo vodo, izginil v toku, se zopet pri- kazal in plaval. Blizu otočka je dospel na plitvo dno in zdrvel skozi ločje. Enodebelnik je zavijal že okoli Falkenštajnske stene. Molče je Zigenot zamahoval z veslom. Reka je sedela pred njim in upirala oči v daljavo, proti kateri je drčala ladjica. Ko se je ozrla, se je prestrašila, spregovoriti ni mogla, samo roko je iztegnila in v zadregi pogledala Zigenota. Ozrl se je čez ramo in videl konjevo glavo drseti nad vodo. Z vso močjo se je uprl v drog, toda žival se je vedno bolj bližala. Rekine oči so se oro-sile in z drhtečima rokama je segla proti vodi, kakor bi hotela pomagati zvesti živali. Vedno hitreje je drsela po vodi glava in videlo se je, da napenja konj vse moči; dosegel je že enodebelnik, se prhajoče dvignil v vodi in njegova mahajoča kopita so zadela čoln, da se je nagnil na stran. Žival se je potopila, se zopet prikazala in plavala z odrevenelimi in široko odprtimi očmi, puhajoč vodo iz nozdrvi. »Odbijaj konja,« je zaklical Zigenot, »ali pa bo nama prevrnil čoln!« Reka si je potegnila z roko čez oči, zakaj solze so ji kalile vid; potem je segla po lok in položila puščico na tetivo. »Reka!« Zigenot je izpustil veslo in iztegnil roke, da bi ji zabranil strel, toda puščica je že zletela. Z oper-jeno strelico v čelu je omahnila konjeva glava; podvita kopita so vzplavala iz vode, še enkrat se je prikazala glava s plavajočo grivo, potem se je počasi potopila v vrtincu vode, pena in valovi te se zgrnili nad njo. »Reka! Kaj si storila!« je jeknil Zigenot in besedo mu je skoraj jemalo. »Konja, ki si ga imela tako rada...« (Nadaljevanje sledi.) ff po do Meni&evskemu gospodu v spomin Pomlad se vrača, povsod smeli in vrisk, pelje ia veselje, le pri nae v Meniiiji ne čutimo pomladi, kot smo jo vsako leto. Tiho je zvečer na vasi, še fantje ne zapojejoveč. Se vedno sc vprašujemo, aH je mogoče, da ni več našega dr»-gega gospoda župnika — našega očeta, ki je bil toliko let med nami I? Če bi napisali debele knjige, pa še ne bi mogli dovolj po/edati, kako delaven, skrbmi, skromen, dober in pobožen je bil naš gospod župnik! Njegovo življenje je bilo življenje srvetnika. Pri delu je bil neugnan. Ko smo mu vf«sih prigovarjali, naj vendar nekoliko odneha, je dejal: »V grobu bomo počivali.« — Kako lepo je znal bolnike pripravili na smrt! Sleherni ie po njegovem odhodu ves srečen pripovedoval, kako so ga gospod lepo pripravili na smrt, da se je nič več ne boji, ampak še hrepeni po njej. — Letos je velikokrat omenil: »Boš ve, koliko časa bom še delal? Rad bi živel še dvajset let, da bi še kaj naredil; a če je božja voija, tudi sedaj rad greni.« — »Zspojte mi »Jubi-late«, ko bom umiral«, je večkrat naročeval. »Rad bi bil do zadnjega diha pri zavesti, da bi se čimbolj očistil in spokoril in tembolj gotovo prišel k Bogu.« V sredo — dan pred smrtjo — ko mu je bilo čelo že mrzlo in so roke kazale že znake smrli, je še spraševal, če smo napravili inajniški oltar, če se učimo »Mlado Bredo« in pripravljamo za materinski dan. Kako je bil vesel, ko aino mu rekli, da gre vse v redu naprej. Na smrtni dan zjutraj je z velikim hrepenenjem prejel obhajilo — ob pol dvanajstih je umrl mimo, brez boja. Kako krasen pogreb je imel! Takega Menišija Se ni videla in ga najbrž tudi več ne bo. Dr. Fr. Trdan: Spomini na Ameriko Prijazni zakrislan nam je razkazal tudi vse mašne paramente: albe, rokete, plašče. Svoje dni som na Dunaju videl izredne dragocenosti iz časov cesarice Marije Terezije, toda take krasote, kot ie nakopičena tu v Detroitu, še nise.m videl. Na paramentih zlate in srebrne vezenine, na ciborijih in kelihih smaragdi, rubini in še vse mogoči dragoceni kameni! In vse to so prispevala sama dobra in pobožna srca. Idealizem ameriških katoličanov je res nepre-kosljiv! Pobožni verniki in radovedni občudovalci umetnin so prihajali in odhajali kakor čebele v panju: v avtomobilih, na vozovih, peš. Na rostrani, umetno zasajenemu drevoredu po-obni ravnici pred cerkvijo so se prerivali razposajeni dečki, vpili in kričali ter ponujali »Socialno pravičnost«, ki je ravnokar izšla. Z« spomin sem si kupil cn izvod, ki ga še danes hranim. Dragocen spomin na tisti lepi izlet mi je tudi krasna slika detroitske Male Terezike D. J., ki mi jo je kmalu po povrniku t domovino poslala družina Unetič iz Clevelanda. Tudi naši ameriški rojaki imajo veliko zaupanje do Male Cvetke in radi romajo v njeno lepo in daleč naokoli sloveče svetišče v Detroitu. 11. Na zapadu Napočil je težko pričakovani Veliki šma- . ..a0,,2a Newburzani še posebno slovesno obhajali. S prelepim Marijinim praznikom so namreč združili »udi farno žegnanje, posvečeno sv. Lovrencu, farnemu patronu. Že devet dni naprej so na to mislili. Po končanem dnevnem delu so se sleherni večer »brali v domači cerkvi, molih skupno sv. rožni vencc in litanije Matere božje, poslušali govor in nato še vsi skupaj zapeli po eno Marijino pesem. V soboto o vini Načelen in odločen je bil naš gospod župnik. Rajši bi bil umrl, kot pa delal proti svojemu prepričanju. Kako pobožen je bil! Z vsem žarom je ljubil svojega Gospod*. »Mislim, da so zato naši ljudje še dobri, ker je naša župnija posvečou« Srcu Jezusovemu,« je večkrai dejal. Kadar je bilo veliko ljudi pri obbajilni niizi, so mu tekle solze. Zelo rad se je razgovaijal o Bogu in nebesih in vselej je končal z besedami: tO, vredno se je truditi in delati ter premagovali za Boga!« V bolnici, kjer je bil letoftnjo zimo večkrat, so ga silno radi imeli. Kdor je le enkrat prišel z njim skupaj, ni mogel dopovedati, kako ljubezniv in dober je la gospod. Koliko vzpodbudnega in lepega bi lahko še napisali o njem! — Žalostni smo, a vendar čutimo v srcu veselje, ker vemo, da imamo sedaj v nebesih mogočnega priprošnjika, ki ne bo miroval, dokler ne bo imel vseli nas okoli setoe. Iz ntznih krajev Trbovlje. Samopomoč za zavarovanje goveje živine so ustanovili za okoliš trboveljske občine posestniki, kakor so sklenili na občnem zboru Kmetijske podružnice. V zavarovanje je prijavljenih 600 glav goveje živino, pristopajo pa še vedno novi. Te vrste zavarovanje stavlja na preizkušnjo zavednost in vzajemnost živinorejcev. Je pa lopa pomoč o času nesreče Zato bi bilo dobro, da vzdrži preizkušn jo in se ohrani za napredek tukajšnjega kmetijstva. Litija, še leto dni ni minulo odkar je bila ustanovljena Marijina družba za žene, pa že so se v tem kratkem času odločile in z njim lastno požrtvovalnostjo zbralo denarnih sredstev ter omogočile nabavo nove zastave, ki je krasno delo šolskih sester po Kregarjevera načrtu. S slovesnostjo jo bila blagoslovljena in ob tej priliki je bil tudi sprejem novih članic v družbo. — Materinska proslava, katero je priredil dekliški krožek 3. maja, je privabil toliko maier, da je bila dvorana Ljudskega do- pred Marijinim praznikom so pu v ljubezni do naše nebeške Nfatere kar tekmovali Hočcvar-jeva Vikica in njen »Ave Maria club« so na-nosili svežih rož, John Perko in Peter Bizjak sta pregledala klopi, članice cerkvenega olepševalnega odseka so z električnim strojem sna-žile rdeče preproge in z živo pisanim linolejetn ogrujenk tla. Zakristan Janez je pa nasadil rasen cvetlični vrtiček okrog podobe sv. Lovrenca, okrog kipa Matere božje in okrog sohe sv. Jožefa. Karkoli so le mogli dobiti doma, v župniSču in v samostanskem cvetličniaku, vse so dali v okras svojim nebeškim zaščitnikom in priprošnjikom. >Lepo ste naredili, JanezU In zakristan Jauez se je zadovoljno nasmehnil in prižgal svoj običajni vivček, potem pa je rekel: »Mi jc že dolgo hodilo na misel, da bi letos, ko so naši gostje tukaj, kaj lepega naredil. Jutri bo šele lepo, ko bo slovesna maša, ko bodo nastopila naša društva, ko bo vsa fara ena sama družina.« In dobri Janez ni pretiraval. Drugo jutro je bilo že na vse zgodaj staro in mlado pokonci. Svečano zvonjenje, praznične obleke, narodne noše, društvene uniforme, neprestano tekanje in švigar.je sem ter tja — vse je glasno govorilo, da se Netvtmržani z dušo in srcem vesele Marijinega praznika in farnega žegnanja. Ob pol desetih se je začel slovesen obhod. Iz narodnega doma so prikorakala vsa ondotna društva, moška in ženska, in se razvrstila v četverostop. Na čelu poedinih društev so ponosno stopali zastavonoše, za njimi Jtevilni člani in članice, vmes pa je igrala godba župnije i>v Lovrenca ln tako poskrbela za veselo razpoloženje in strumno korakanje. Odhajali so k slovesni službi božji v farno cerkev, ki je bila tish dan skoraj premajhna, do zadnjega kotička je bila nabito polna. Meni se je želelo. ma premajhna. — Prvič v naši mladi župniji jc podelil prevzvišeni škof 301 otroku zakra-men t sv birme. Sprejem, kakor tudi na Jan sv. biruie, je vsa slovesnost potekla v najlepšem zadovoljstvu vseh. Popoldne je g. škof ol> šie. vilni asistenci slovesno blagoslovil nov del po-kopališča. Obred« se ie udeležilo veliko ver-nikov. —- Tudi v društvu se pridno gibljemo. Fantje in dekleta se vneto vadijo in vestno pri' pravljajo za tabor v šmartnem Ta dan vsi na okrožno prireditev, da vidite, kaj so se naučili in kaj znajo naši člani in članice. Pri okrožnih tekmah Fantovskih odsekov je dosegel litijski odsek prvo mesto. — Dramatični odsek je pri-redil 14 predstav in zaključil dramsko sezono z veseloigro »Trojčki«. — Dekleta, bodoče gospodinje, 17 po številu, redno obiskujejo (•«-spodinjski tečaj v ljudski šoli pod vodstvom gdč. Milavc in Kovačič. — V zadnjem času je mnogo ljudi obolelo za špansko boleznijo, ki se je zelo razpasla. Hstlika-skeliea. Lepo slovesnost so imeli aa Božekoveu. v nedeljo 15. maja: blagoslov kipa LurSke Matere Božjo za votlino pri sludencu. .Najprej je bil govor v cerkvi, potem se je razvil lep sprevod k studencu. Pri studencu je .bil najprej blagoslov, poleni pa govor. V dobro premišljenem govoru je č. g. Kolbezen naslikal Marijo kot rešiteljico človeštva v tem veku. Zelo lepo elavnost smo zaključili z kitanijami in petjem Marijinih pesmi. Potem je priredila gasilska četa Božakovo v domu igro. Dvorana je bila nabito polna in igralci so dobro rešili svoje Vloge. — Tatvine so se začele Širiti v okolici. Pred par dnevi je bilo vlomljeno v zidanico J. Vraničarja iz Čuril. Odnesli so žganja, steklenice in odpeljali sod vina. Zadnje dni so bili ukradeni konjaki komati posestniku Nema-niču iz Drašič 38. — Birmanski boter štirim otrokom posestnika Pavloviča iz Drašič 22 je bil g. minister dr. Amton KoroSec. Ker je to reiika prilika in ker je v družini z osmimi otroki sedem dečkov, js oče naprosil za botra g. ministra. DAhrepslje. V tekočem šolskem letu so «e uvedli pri nas doslej nepoznani roditeljski seslan-ki. Tretji tak sestanek je bil v nedeljo, 15. maja, na katerem je predaval tudi zdravnik Zdravstvenega doma v Ponikvah. Predavanje je bilo predvsem namenjeno materam. Po predavanju so razpravljali o raznih vprašanjih, ki se tičejo vzgoje in pouka. 0 potrebi takih sestankov priča številna udeležba staršev. Čudimo se pa, da se teh važnih sestankov udeležuje stalno ie en del tifi- da sem doma pri Novi Štifti, kamor prihiti na ta dan sleherno leto od blizu in daleč na tisoče pobožnih romarjev in kliče in moli: »Nebeška Mati, pomagaj!« Tudi v Newburgu so se tedaj zbrali Hinjci, Aiobruščani ic žužemberčani in v milo doneči materinščini prepevali in proslavljali našo skupno nebeško Mater. »Ali ni bilo lepo,« »Izredno lepo.« »Kaj takega še doma v starem kraju ne zmorejo,« se je nekoliko pobahal prijazni Peter Bizjak, ko smo se vračali v društveni dom in se prijateljsko razgovarjali kakor nekdaj doma pred cerkvijo. »Ali nas boste res jutri že zapustili? Saj ste šele prišli, pa že hočete proč?« »Jutri bo že en mesec, odkar se mudim v Clevclandu. Moji dnevi so šteti, devetega septembra moram biti žo zopet v šoli. Zato res odrinemo jutri proti Chicagu, St. Pavlu, v Brork-way, na dom g. kanonika in potem še na Tlib-bing, Chisholm in Eveleth med moje ljube Rib-ničane.« »Srečno pot in obilo zabave!« »Hvala lepa!« »Pa zopet kmalu na svidenje 1« »Z Bogom!« Prvo petelinje petje je budilo dan, ko sino se drugo jutro odpravljali na pot. Gospodinja Nežika, zdrava ženska narava, polno resnobe in postrežljivosti, je pripravila popotnico: na-' polnila je steklenko, lmrezala gnjati in 5e pn* dejala kos pečenja, sadja in kruha; mlada Gc-novefa je zvezala spominček za očeta in mater, g. kanonik Oman, hišni gospodar in tedaj hkrati šofer, je pregledoval avto in poskrbel zn ga'0" lin, ravnatelj Slapšak je polnil žep s tobakom, jaz pa sem s svojo običajno palico in ribniško šegavostjo hodil okrog in bodril in spodbujal k odhodu. »Vso v redu?« »Vse!« ultatva — Prelepit teden je prenehala i obratovanjem šolska kuhinja. It poročila vidimo, da Sprejelo nad 9000 otrok tečen in izdaten obed. hi niso karali za to človekoljubno ustanovo razumevanja prav oni, ki bi Jim morala biti najbolj r «rcti skrb za našo siromašno kmetsko mladino ki bo predvsem za to poklicani. Bog daj drugo Igto bolje! — Ker b« stalno pojavljajo v naših krajih divji prašiči, so naši lovci napravili že »»{krat nanje pogon in večji lov. Dasi so Jih opa-ili večje število, vendar zaradi raznih zaprek niso mogli priti na strel. Upamo, da jim bo v bodoče sreča bolj naklonjena. Kovor pri Tršiču na Gorenjskem. Zvonovi so zapeli žalostno poslovilno pesem možu dela in poštenja, čevljarskemu mojstru Antonu Ažurnim, ki je uinrl v 68 letu starosti. Pokojnik je bil priljubljen in poznan daleč na okrog. Vedno je bil zvest naročnik »Domoljuba« in drugih dobrih časopisov. Ljubil je cerkev in domačo hišo in družino, ki jo je s trdim delom preživljal. Ohranili ga bomo v trajnem ipominu. Pokoj njegovi duftil 1'odgora v Poljanski dolini. Prosvetno društvo lt Trebije je moralo več voz opeke prepeljati čez podgorski vaški most. Za prevoz opeke so zahte-v«li lastniki odškodnino. Društvo jim je sporočilo, da je pripravljeno plačati, ko bo opeka zvožena preko mostu. Ko je začel voznik opeko voziti, je pridrvel neki voški veljak, solastnik mostu, grdo ozmerjal voznika in tiste, za katere je vozil, ter Cielal mostnice v vodo, da jc voznik komaj rešil je in voe z razdrtega inostu. Ugotovimo samo to in vomo, da bo vsakdo, ki to bere, lahko ugotovil, do so to naredili naprednjaki ne morda iz ljubezni do svojega mostu, ampak iz sovraštva do katoliške slovenske prosvete. Prežganje pri Litiji. Prošll teden bo se po naši župniji precej pota popravljala, kar je gotovo v korist vsem. Ob tej priliki nam je pri-ikočil na pomoč s podporo okrajni. cestni odbor. Ljudstvo se mu tem potoni najlepše zahvaljuje. - V nedeljo, 15. maja je bil v Ljudskem domu občni zbor Kmečke zveze. Lepa udeležba Je po- kazala, da se kmečko ljudstvo čedalje bolj oklepa svoje stanovske organiztcije. - Siavnost prvega »v. obhajila emo imeli v nedeljo, dne 15. maja. T f1.'" '^l^ovi je prvič pristopilo 14 dečkov in 14 deklic Marsikatero oko se je orosilo pri pogledu na nedolžna erčeca. Popoldne, pri šmar-"'cah *> .MU otroci »prejeti v Marijin vrtec. — Ob priliki sv. birme bodo za birmance na razpolago v gostilni »de Cecco« na Prežganju brezalkoholne pijače. Ne silite ta dan otrokom alkoholnih pijač! Davča. V četrtek 19. maja je nastal ogenj v nisi posestnika Čemažar Franceta v Davči. Pogorela je hiša, klet in hlev. Ker je bilo vse krito s slamo, se je ogenj širil z neverjetno naglico. Zgorela je vsa obleka in živež, rešili bo samo živino in nekaj poljskega orodja. Škoda je deloma krita z zavarovalnino, Zalilog pri Železnikih. Zimo smo imeli dolgo, zato so naši fantje in možje imeli čas premišljevati, kaj bi napravili, da bi se naša vas malo predramila. Sprožili so dobro misel, da bi ustanovili gasilsko četo. Mnogo je bilo oklevanja, pa je prišel Planina Lovro, dal je možem in fantom korajžo in tako se je 15 maja ustanovila gasilska četa. S polno paro bomo delali, da čim prej dobimo motorko — Aprila smo imeli v šoli kmetijsko predavanje, kar je bilo menda prvič v naši vasi. Ljudje so pokazali, da se zanimajo za napredek gospodarstva Zato se zahvalj shno, aljujemo predavateljem za trud in pro« i, da bi nas večkrat obiskali Breznica nad šk. Loko. Pred božičem je odšel k vojakom eden naših najboljših fantov Valentin Sink. Ker je bil vedno rahlega zdravja, je upal, da se vrne domov. Pa je prišlo drugače. Dobil jo pljučnico, ki ji je H podlegel, lepo previ-i den s sv. zakramenti« Prelepo jiismo je pisal starsem par dni Ered smrtjo. Tine jo il dober in zaveden katoliški fant, član fantovske Mar. kongregaci je v Skofji Loki. Posebno ga bo pogrešala naša podružnica. Znal je namreč pritrkavati kot malokdo Njegovi ljubi zvonovi so zdaj jokajo peli za njegov pogreb v daljnji zemlji. Tine, naj te Bog za vse dobro bogato poplača v nebesih! Žalujočim naše sožalje. Kostanjevica. Ob priliki birme je posebno pozornost vzbudilo srečanje g. knezoškofa in 98 letnega sta.čka Ivana Marolta, s katerim se je prevzvišeni prijazno razgovarjal, kar je na NOVI GROBOVI_ d Prosi, Marija, prosi za nas zdaj in posebno na zadnji časi Pri Dev. Mar. v Polju so pokopali Mlakarja Ivana iz Zgor. Kašlja. — V Mariboru je odšel po večno plačilo, zla-tomašnik g. Franc S. Šegula. — V Goriči vasi pri Ribnici je umrl 27-letni ekonom Tone Lovšin. — V Pobrežju pri Mariboru so djali v grob 65-letno Marijo Zajec, — V Grižah je preminul gostilničar Jože Naprudnik. — V Sp. Šiški v Ljubljani je šla h Gospodu po večno plačilo posestnica in gostilničarka Fra-nja Grčar roj. Kosmač. — V Vevčah je zapustila solzno dolino 72-letna Neža Jazbar. — V Celju je zaspala v Gospodu Fani Vorbah< — V Stepanji vasi jc zapustil ta svet posestnik Rudolf Verovšek, — Na Viču v Ljubljani so djali v grob Franceta Cankarja. — Na Studencu pri Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala Ivana Hočevar roj. Koman. —• V Ljubljani so umrli: soproga služitelja fin. drav. direkcije v p. Marija Porenta, notar Karel Pleivveis, žena mestnega delavca Hof-man Marija roj. Valant, železniški uslužbenec Jakob Bricelj, Uršula Kimovec in dolgoletni uslužbenec »Slovenčeve« uprave Alojzij Mar-kovič. Naj počivajo v miru! d V Ljubljani je nagloma odšel v večnost profesor in pisatelj dr. Ivan Lah. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik! »Odrinimo torej v božjem imenu!« Polni veselja in prazničnega razpoloženja imo po gladko asfaltirani cesti zdrveli v jasno Poletno jutro. Iz oči vseh je žarela zadovoljna blaženost. »Jaz pa pojdem na Gorenjsko,..«, je začel g. ravnatelj Slapšak, i/prva bolj nalahno in potihem, ko smo pa mesto že imeli za »cboj, se je njegov pianissimo stopnjeval v cre-»cendo, forte in fortissimo. Lepo je potovati v prijetni družbi. Ta pove primeren dovtip. drugi veselo dogodbico, tretji leže nazaj v svoje življenje in oživi rožnate in trnjeve spominne. Zato pogledaš na potovanju prijatelju prav v dno duše. Tudi naš vedno dov-tipni in šega v i ravnatelj Slapšak se je tisti dan ves zbral in šel vase. Skoraj šestdeset let svojega življenja je obnovil iz spominov: Kako je rastel v boštanjskih hribih, kako je ljubil svojega očeta in mater, kako je hodil skozi življenj« trnjevo pot in se končno dokopal dr> zasluzenega pokoja. »Po vsem kar sem doživel«, tako je navadno s povzdignjenim glasom zaključeval, »je jasno, da me je ljubi Bog vidno varoval in vodil k sebi.c Opoldne smo zavili v »hotel pri soncu«. Na Pol pota med Clevelandom in Chicago Btoji ob J*i'i va oz'1"' ozar> visoko drevo. Njegovih komatih listov še opoldansko sonce ne prodre. Zato Je njegova senca sredi nepregledne ravnine še Posebno prijetna in dobrodošla. Tndi mi smo se PJj "I"' napravili kratek piknik. . Nežika je razgrnila na zeleno travo živo pisan prt, Genovefa pa je nanosila nanj papirnate kozarce, okusen narezek, hladilno limo-kil ržene£a kruba ter svežega sadja. In ko ]« bilo vse pripravljeno, smo se prekrižali m jnoiiii ter po judovsko posedli okrog pogrnjene " ""Koto obložene mize. i,.*."aku je bilo popolnoma tiho. V rumenem J*W'cju so skrivnostno igoleli murni, na de-l.i,, ,.CTelu je sedel droben metuljček in tolkal s pisanimi krili Visoko nad nami je plaval škrjanček. Po vejah so skakali nagajivi vrabci, sklanjali glave in zvedavo gledali na nas in na našo mizo. Ko smo odšli, so se spustili na zemljo, zasedli naša mesta, pobirali drobtinice in nadaljevali naše kosilo. Kako lepo skrbi vsedobri Bog za vse! Meni se je zdelo, da sem doma v Ogradi pod visoko, staro hruško. Ko smo kosili, grabili ali krompir kopali, so mati prinesli kosilo kar za nami. V senco pod hruško so postuvili košaro, razgrnili po travi prt in razložili nanj žlice, skledo in lonce. In potem je prišla vsa družina skupaj, posedla okrog sklede in z vidno slastjo pouzila božje darove. Nikdar ni kosilo tako dišalo doma, kot je dišalo v Ogradi pod hruško. Tako je bilo tndi tisto opoldne pod široko-listno platano. G. ravnatelj Slapšak je namah tako vzljubil to sproščeno življenje v naravi, da je po končanem kosilu veselo zavriskal, potem pa še slovesno izjavil: »Ko pridem domov v stari kraj, bom delal na vso moč, da se takile pikniki tudi pri nas udomačijo.« Popoldne smo se vozili po državi Tndiani, imenovani po nekdanjih Indijancih, ki .jim je bila Indiana pravi paradiž, divjačine je kar mrgolelo. Danes ni ne enih ne drugih, belo-kožec je vse iztrebil in izpodrinil. Svet je raven in zelo rodoviten, zato je še sedaj poljedelstvo na prvem mestu. Veliko je tudi nnravnegn plina, petroleja, premoga in zdravilnih vrelcev, katerih vodo razprodajajo za zdravila. V Indiani je tudi precej Slovencev, zlasti v glavnem mestu Tndianopolis-u, kjer imajo _____• V Tnnniulli n o eol Kinnli n n en m 7- V piarucui ............---... "i —J ~" ----■» svojo župnijo. V manjših naselbinah pa so raztreseni po vseh ondotnih rudarskih okrožjih in ogromnih jeklarnah. Nekaj Slovencev je tudi U^IUIUIHU j vntu. • - -------J ---. ----. J- na deželi, kjer se ukvarjajo s poljedelstvom. Kako radi bi se bili vsaj za trenutek ustavili na kaki slovenski farmi! Kratek obisk, prijazen pozdrav in domača beseda je za našega človeka, živečega v tujini, hladilni balzam. To sem ponovno opažal na teletih po elevelandski okolici. Neko popoldne smo se v družbi gospe Marjete Klavs peljali v mesto Warren. Spotoma smo obiskali tri slovenske farme. Podoba Pi-škurjeve gospe, doma od Velikih Lašč, mi je še danes živo pred očmi. Ko je po letih zopet čula domačo govorico, 30 ji solze ginjenja po-rosile od žgočega sonca zarjavela iica. Hipoma je odložila motiko, v skoku prihitela v našo bližino, podala žuljeve roke in nas povabila v svoj prijazni in gostoljubni dom, kjer nam je brž postregla z rženim kruhom, kislim mlekom in svežim sadjem. »Da le slišim domačo besedo, pa sem zopet vesela!« tako je zatrjevala Piškur-jeva gospa in tako so zatrjevale vse Slovenke, s katerimi sem se sešel. Je pač domača govorica materina beseda. Toda tisto popoldne nismo smeli izgubiti trenutka Naš cilj je bil Chicago, daleč na zapadli. In še pred nočjo bi bili radi tam. Zato pa hitro dalje! In spet drčimo po gladko asfaltirani cesti. Vsepovsod sama ravan, samo polje. Tam stoji samotna smreka, sloka kot noša najlepša jelka. Ob gospodarskem poslopju počiva mlin na veter. Iz zelene trave gledajo črpalke za nafto. V ozadju se pokaže majhen gozdič. Potem pa zopet same njive brez konca in kraja. Naša slovenska polja so v primeri s temi poljanami le vrtički, lepe pisane gredice Pet ur se že vozimo. Na ure gledamo, kilometre štejemo in modrujemo. Skoraj mora priti Chicago. Ne motimo se. Ko so se v Michigan-skem jezeru potapljali žarki zahajajočega sonca, se nam je že smehljal in nas pozdravljal p. Bernard Ambrožič, naš polhograjski rojak in slovenski župnik v Chicagu. Njegova ljubeznivost in postrežljivost ie bila res pravo slovansko gostoljubje. Mi doma v starem kraju, »e mi zdi, smo vse prehladni in pusti. (Nadaljevanje.) Vse meščane napravilo globok vtis. Kljub visokim letom pa je mož še duševno čil in krepak ter brez očal prebere »Domoljuba« od začetka do kraja. Že 6 krat je bil pri obredu umivanja nog. — Pretekli teden smo imeli več avtomobilskih nesreč Neki tovorni avto se je zaletel v z tirvmi naložen voz posestnika Cimermana, voz zdrobi! in poškodoval konja. Neki zagrebški igralec pa se je s svojim avtom zaprašil v Sajevicah v kmečki voz, ga zdrobil ter ubil enega vola, drugega pa nevarno poškodoval. Dole pri Litiji. Tisto o medvedu bo pa le res! V petek so otroci nabirali cvetlice. Med Čepljami in Brezovim so videli v grmovju ležati čudno žival. Zbežali so in pripovedovali, kaj so videli. Nato pride mimo znani klepar in podobar Ciril Grebene. Ko sliši, da je medved blizu, ga gre takoj iskat, in res, le nekaj metrov od banovinske ceste ga najde v grmovju ležečega. Kosmatinec pa ni bil z obiskom nič kaj zadovoljen. Urno se je postavil na zadnji nogi, malo godrnjal in se spustil na kleparja. S prednjimi šapami ga je začel »božati« po obrazu, z gobcem pa trgati obleko raz njega. Mož Je imel palico in je začel mrcino suvati in udrihati po gobcu. Posrečilo se mu je res rešiti se iz neprijetnega objema Raztrgan, umazan in opraskan je pribežal v Čeplje. Dobil je na pomoč Pipana Antona. Oborožena sta šla za njim in videla, ko je bežal v notranjost gozda. Ker je bil mrak, sta ga pustila. Na vsak način ga bo treba ujeti, da ne bo prebivalstvo v strahu. — Isti dan so poslali starši devetletnega sinčka Jožeta Tekavc iz Selc v mlin. V otroški radovednosti se je preveč približal stopam, ki so bile v teku. Stopa ga je nesrečno udarila in je na mestu umrl Je bil član številne družine. Lani jih je obiskala slična nesreča, da so bili zaradi nezgode ob mlajšega sinčka. Naj jih tolaži Bog! Mirna peč. Novo občinsko cesto gradimo od Vel Kala mimo postaje proti Biški vasi. Velikega pomena je ta cesta za vso to plat občine. Uredili bodo tudi klanec in ovinek ter napravili nov most pri Ivanji vasi. Veliko zaslug za ta dela ima naš delavni g. župan. Toliko kot on še ni nihče napravil za našo občino. — Pri nas se snuje prodajna in nakupovalna zadruga, ki nam je krvavo potrebna. Kmetje, pristopite vsi k zadrugi, kajti zadružništvo je naša največja opora. V dobri zadrugi organizirani bomo lahko preprečili, da bi nas drugi odirali in bogateli od naših žuljev. Št. Jurij pod Kumom. Na binkoštni ponedeljek bo za naše male praznik vesel ja in sreče. 34 jih bo prvikrat pristopilo k mizi Gospodovi. Par tednov pozneje pa bomo srečni pozdravili v naši fari našega nadpastirja. — Tudi pri nas se pozna, da vodijo našo banovino naši prijatelji. Za reveže smo dobili vagon koruze. Prav lepo so se preuredile tudi naše ceste. —- O krizi tožimo kar vprek. Če bi pa kdo gledal grde prizore ponoonega pijančevanja in grdih kletvin, ki so na jezikih gotovih ljudi nekaj vsakdanjega, bi pa skoraj rekel, da je za take ljudi krize še premalo raritje, ne delajte sramote svojemu imenu. Pristopite v prosvetne in mladinske organizacije, ki vam bodo znale dati pravega fantovskega razvedrila, pa tudi izobrazbe, ki nam je tako potrebna. Duplje pri Kranju. V nedeljo, 29. maja bosta praznovala svojo zlato poroko v župni cerkvi Gradov oče, Tišlar Jakob ia Sp. Dupelj in njegova zvesta družica Ur&ula. Pač redek dogodek, ki se zanj zanima cela župnija. V lepi edinosti in ljubezni sta preživljala dobre, pa tudi hude dni petdesetletnega zakonskega življenja. Bog ju ohrani zdrava in zadovoljna do skrajnih mej človeškega življenja! — Za veliko noč je dobila župna cerkev krasno in udobno novo spovednico. Načrte zanjo sta naredila povečini in jo izgotovila domaČa mizarja Jelar France in Trebar Anton iz Zadrage. Delo hvali mojstra in ju priporoča. Raka pri Krškem. K blagoslovitvi prenovljene vinovrške kapele je toplo majsko ealnce privabilo dokaj ljudi. G. župnik je uvodoma pojasnil, da je bil kip, ki stoji v tej kapeli, pred petdesetimi let! v Marijinem oltarju raške župne cerkve. Ko pa je ta oltar dobil sedanjo ljubko soho, je bila prejšnja prenesena v to kapelo. Blagoslovu so sledile lita-nije z ljudskim petjem. Z preko vinskih goric od-mevajooimi Marijinimi pesmimi je bila slovesnost zaključena. — Na Gmajni je pri G rozin a lovili odšla v večnost Neža Žabkar. Večna luč! Spodnja Slivnica. Dne 27. aprila sta obhajala Jože Janežič, cerkvenik na Spodnji Slivnici in njegova zona Marija srebrno poroko. Pred 25 leti eta y bila poročena v Cikagi v Ameriki. Bog ju je obdaril z 10 otroci, katerih devet še živi. Jože Janežič je bil v Ameriki zvest sodelavec pri cerkvenem odboru župnije sv. Jurija, doma pa je že dolgo vrsto let cerkvenik domače podružne cerkve, kii jo oskrbuje z veliko vestnostjo. Po njegovem prizadevanju se je v cerkvi in okrog nje mnogo obnovilo in uredilo. Bog ohrani erebrnoporočemca do zlate poroke in še čeiz! Peče. V nedeljo 29. maja bo zopet slovesnoet Marije Pomočnice. Začetek ob pol treh popoldne: pridiga, obhod z Marijinim kipom, pete litanije in darovanje kakor prejšnja leta. Vabljeni so častile! Marijini iz vse okolice, zlasti ker je mnogim težavno udeležeti se pobožnosti in odpustkov na Rakovniku. V slučaju lepega vremena bo pridiga na prostem in procesija s kipom skozi domačo vas. Iz naših društev Hamborn-Marxloch. Dne 15 maja smo praznovali 25 letnico društva sv. Barbare na slovesen način. Ob 6 zjutraj smo imeli sv. mašo s slovenskim petjem, pri kateri smo pristopili polnoštevilno k mizi Gospodovi. Popoldne ob 2 so bile slovesne večernice, katere je imel gosp. rektor Hiilsmann. Po večernicah smo se zbrali v društvenem domu k lepi prireditvi. Obiskalo nas je 13 društev, predsedstvo zveze in konzul D. Pantič. Vsem se društvo najsrčnejše zahvaljuje. Bohinjska Bistrica. Za letos smo zaključili igralsko sezono z igro »Ugasle oči«. Toda ne smete misliti, da odslej naše društvo počiva. Prav tako pridno se zbira mladina ob večerih in nedeljskih popoldnevih v našem, nanovo pre-beljenera in poslikanem domu. Pripravljamo se na lepo telovadno akademijo, ki jo priredita na binkoštni ponedeljek fantovski odsek in dekliški krožek. Že sedaj vabimo vse prijatelje katoliške in slovenske prosvete, da obiSčejo to lepo prireditev, prvo po tO letih neprostovoljnega počitka ter da vidijo, kaj premore idealizem naše zdrave bohinjske mladine, — Tudi Slovenskega tedna na Jesenicah se bomo udeležili. Posebno navdušenje pa vlada za mednarodni mladinski iabor v Ljubljani ter bo tudi tam Bohinj častno zastopan. Jezica. »Propagandni večer z<* mladinski tabor v Ljubljani« priredi Kat, prosv. društvo na Ježici s sodelovanjem fent. ods. in dekl, krožka 31. maja po šmarnicah v domu. Vse vljudno vabimo, da se udeleže te prireditve in da podpro mladino v njenih stremljenjih in poletu. Št. Gotard. Na praznik, 26. maja, popoldne uprizori gasilska četa igro »Testament«. Vabljeni! RaSna. V nedeljo 15. maja je gasilska četa obhajala slovesnost blagoslovitve nove motorne briz-galne. Po primernem nagovoru je domači g. župnik blagosflovll brizgalno. Gasilce in zbrano množico sta pozdravila šolski upravitelj in tajnik domač« gasilske čete g. Franjo Čuk ter župini načelnik ii Šmarja g. Gliha, dve deklic! pa eta lepo deklami-rali primerni pesmi. Nato se je pred domom razvila prijetna domača zabava brez plesa. Vse se izvršilo v najlepšem redu in najboljSem razpolo-ženju. Tudi gmotni uspeh prireditve je bil prav zadovoljiv. Sr. Gregor. V nedeljo, dne 29. maja ob 3 po-poldne priredi Fantovski odsek s sodelovanjem Dekliškega krožka telovadno akademijo z igro »Pri kapelici«. Vabljeni domačini pa tudi od drugod vabljeni vsi prijatelji naše mladine. Sora. Fantovski odsek priredi na praznik 26. maja ob 8 »veseli večere. Izžrebana vstopnica bo zadela lep dobitek. — Letošnje leto smo pokopali tri farane; vsi so dosegli visoko starost, živimo v zdravem kraju. — Neki fantje iz loške okolice so izzvali preteklo nedeljo pretep v Medvodah. Ker so menda nosili znake fantovskih odsekov, smo s» obrnili na okrožje, če so ti fantje res člani fantovskega odseka. Dobili pa smo odgovor, da niso in tudi niso nikdar bili. Kje so znake dobili, nI znano. Ker niso člani fantovskega odseka in niso upravičeni nositi znakov, se bodo zagovarjali tudi wi to pred sodni jo. Brezovica. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 29. maja ob 3 popoldne na prostem, na vrtu gostilne »pri Kopaču« komedijo »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. V slučaju slabega vre-meina bo prireditev v Katoliškem domu ob 3 in ob 8 zvečer. Pridite tudi okoličani I Nasmejali se bost® od srca. Prežganje. Kat. prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 29. maja po deseti maši igro »Micki je treba moža«. Pridite! Horjul. Dekliški krožek bo priredil v nedeljo, dne 29. maja ob 3 popoldne v dvoran! novega prosvetnega doma proslavo materinskega dne. Spored, ki ga je pripravila gdč. Šmitkova, je prar pester in bogat. Slišali bomo razne daklamacije in petje, za nameček pa še rajanje in ljubko igTico »Po trnju do cvetja«. Pridite prav vsi, tudi iz okolice, saj naša dvorana je dovolj prostorna. Lipnica-Lancovo. V nedeljo 29. maja bomo imeli pri tovarišu Ani. Ažmanu na Lancovem ustanovni občni zbor Kmečke zveze za nal Okoliš. Na občni zbor smo povabili predsednika okr. kmečke zveze g. Jakoba Jana. Pridite: možje, žene, dekleta in fantje, da slišite, kako otrebna nam je močna stanovska organizacija, i ima namen priboriti kmečkemu stanu lepše dni. Če bomo spali, godrnjali in čakali, kdaj nam bodo pomagali drugi, bomo čakali zastonj. Stopimo z roko v roki v organizirano borbo za naše pravicel Zatorej: v nedeljo vsi, ki kmečko mislite, čutite in živite, pridružite se vrstam Kmečke zveze. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registr. zadruga z neom. zavezo LJUBLJANA, Miklošičeva cesta (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najugodnej e Nove In stare vloge, ki so ▼ celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do S'/, i t a__1 slrftA! pin " 6 , oJ 25-30 iN«* * ra-ršs; rt. £ drua.9« ^ aluiev j« 31. maji POzSr"Po*'*Jj 1 1. nagrada ^ 5.ov ■ % nug?*** 3.000*- S. ragrada - 2.ooo" 4. nagrad« " t ©o" 200 xa pravilno re^l SUupaJ Din. ^f^JS- Tv, ^ ___u.H- . -1» 'O »vf* moto O gorico HA"* praonesHiv^ Ui« t« 25 do 301 NAGLUŠNI! VIBRAPHON, nov pripomoček za sluh, praktično neviden, neelektričen, nobeno žice, bre« baterije, nikake pritikline. Zdravniško preizkušen in priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje za so dnevne pre-Izkulnlo. .SUNOS' (Dep. 11) Zagreb, Boikovkeva 3 Zdravnik: »Vaša žena en teden ne bo smela govoriti.« Mož: »Oh, gospod doktor, ali bi ne mogli zapisati vsaj eno leto?« za srajce, svilo, Irotir, krspdelen in raz-ICTir novrstno manufakturo nudi po zelo ugodnih cenah, drž. uradnikom tudi ua mes. odplačevanje OblaiilRka za Slovenijo - Ljubljana Tjrševa cesta 20 (hiša Gospodarske zveze) V račun sprejemamo tudi hranilne knjižice članic Zadružne zveze v Ljubljani Bojazljiv snubec je odhajal iz hiše svoje iz-voljenke. V raztresenosti je pograbil prvi dežnik, ki ga je videl pred vratmi. Komaj je bil nekaj korakov od hiše, ko prisopiha za njim gospodar: »Hej, vi, hej, moj dežnik ste mi odnesli, jaz imam sicer šest hčera, ampak samo en dober dežnik.« ffS^ftf&S nizki in visoki dajemo v vzgojo in pla-I I&WI čamo v jeseni za pridelek Din 5'— za nizki in Din 8'— za visoki fižol. Najmanjša množina, ki jo damo v vzgojo, je 5 kg. Sever & Romp., Lfubljana »Po čim so pomaranče?« »Dve pet dinarjev.« »Koliko pa stane samo tale?« »Tri dinarje?« »Potem bom vzel pa ono drugo.« Mizarji! Stavbno in pohištveno okovje, razno orodje iu vso železnino dobite po najnižjihcenahpri Fr. Stopica UnHU*«. aoiooiinUlii u»>« t Bajec: »Ali je stradalno zdravljenje vaši ženi kaj pomagalo?« Zajec: »O, pa še kako, prejšnji teden je žena sploh izginila.« Hranilne knjižice, vrednosta« papirje, delnice. 3% obveznice vnovčuiem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupo-prodaia nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loteri