Poštnina planina v gotovini.
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
UREDNIK: CIRIL DEBEVEC
SEZONA 1928/29 21. JAN. 1929 ŠTEVILKA
8
IZHAJA DVAKRAT NA MESEC <e> a> m CENA DIN 3
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
DRAMA
c*UBfVMO /TOT***
SEZONA 1928/29 — 21. JANUARJA 1929 — ŠTEVILKA 8
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja dvakrat na mesec	Cena	Din	3*—
C. D.
§osfovanje 2>v. ‘Rogoza v ‘Pragi
Pomanjkljiva finančna sredstva žal ne dopuščajo, da bi gledališča prirejala gostovanja v toliki meri kakor bi bilo to v interesu njihovega umetniškega prospevanja potrebno in koristno. Naše gledališče posebno, ki spada po svojih dohodkih gotovo med naj-skromnejša med vsemi resnimi gledališči, je v tem pogledu navezano na razne okoliščine, ki nam le od časa do časa nudijo priložnost, da spoznavamo lice in stopnjo inozemske gledališke umetnosti.. Neprecenljive važnosti takih gostovanj se je zavedalo že Dramatično društvo in skrbelo razmeroma dovolj živahno za nastopanje tujih gostov, ki jih je vabilo s kor o izključno iz hrvatskega, srbskega in češkega gledališča. Svetovna vojna pa je tudi te vrste kulturne stike temeljito razdrla in tudi več let po vojni zaradi obče znanih razmer (politični odnošaji, valutarne prilike etc.) ni bilo misliti na sistematično obnovitev.
V	zadnjih letih pa opazujemo tudi na tem polju spet znatno napredovanje, postopno vračanje v stari ali morda celo izboljšani položaj. Tudi ljubljansko Narodno gledališče ima v drugi polovici povojnega desetletja zaznamovati celo vrsto umetniško visoko pomembnih gostovanj. Tako smo občudovali prevzeti nedosežno režijsko umetnost v družini Moskovskega H u -dožestvenega Teatra; prisluškovali hipnotičnim silam azijatsko-germanskega elementa Paula W e g e n e r j a ; gledali s Spoštovanjem žlahtno kultiviranost stare burgthe-at e r s k e umetnosti; zasledovali pazno moderni tip češkega igralca v »Hamletu« Edvarda Kohouta; strmeli končno nad virtuoznotjo naše rojakinje in zagrebške prvakinje Vike Podgorske v Krleževi »Agoniji«. Ogromnega — ne samo kulturnega, temveč tudi splošno političnega — pomena takih gostovanj nam menda ne bo treba posebej poudarjati. Zadošča naj že, če se spomnimo znanega izreka čehoslovaškega ministra
57
Beneša, ki je o priliki gostovanja Češke filharmonije v Londonu javno dejal, da koristi državi en sam T ali eh ov nastop v inozemstvu več kakor vsa zunanjepolitična prizadevanja. Spominjajmo se nadalje, 'Jcakšen vtis sta napravila Reinhardt in Stanislav $k i, ko sta pred leti gostovala v Ameriki. In ne pozabimo končno velikopoteznih načrtov F i r min a G e m i e r a, v Parizu, ki hoče ravno z gledališkimi gostovanji vse narode medsebojno seznaniti in kulturno kar najtesneje približati.
Pri relativni skromnosti našega gledališča je seveda povsem naravno, če smo goste doslej samo vabili in sprejemali. Častnega dejstva, da bi večje inozemsko gledališče povabilo člana slovenskega gledališča na gostovanje, vsaj do lanskega leta žal še nismo mogli zabeležiti. Z lanskim nastopom Zvonim i r o Rogoza v praškem Stavovskem divadlu pa je tudi za naše gledališče napočila nova doba. Z dejstvom, da je glavni predstavnik sodobnega češkega gledališča režiser dr. K. H i l a r povabil g. Rogoza na gostovanje v »Hamletu« in da so se vsi praški kritiki (med njimi J. Voddk. K. Engelmuller, V. Tille) izrazili pohvalno o njegovi kreaciji — s tem dejstvom je podan dokaz, da razpolaga tudi naše gledališče z igralci, ki dosegajo višino evropskega merila.
Letos je povabila uprava N a r. d i v a dl a v P r a g i g. Rogoza za konec januarja, da nastopi ponovno kot gost in sicer lo pot v Dostojevskega »ldijolu« v vlogi kneza Myškina, ki spada, kakor znano, med Rogozove najboljše kreacije. Posebnost in novost tega gostovanja pa bo, da bo igral g. Rogoz Myškina ? češkem jeziku. Vsi češki listi, med njimi zlasti oficijelno glasilo Nar. in Stavovskega gledališča pripravljajo to gostovanje 2 izredno prijaznostjo in simpatijo.
Odličnemu igralcu, ki gre že v d r u g i č predstavljat naše gledališče v veliko slovansko prest olieo, želimo iz vsega srca mnogo sr e č e in čim naj večjega uspeha ter z akl ju ■ č u j e m o z ž e lj o , da nam tudi Praga č im pr e ji vrne ljubega gosta iz vrste svojih velikih in slavnih gledaliških u m etni k o v!
Prihodnje repertoarne novosti	J
Za drugo polovico januarja jo na dramskem sporedu Ben J o n s o- i n o v a razposajena komedija »V o 1 p o n e«, ki jo je prosto predelal nemšk' pisatelj Štefan Zweig, za naš oder pa posloveni) Fran Albrecht.
58
Delo spada med najkrepkejše proizvode bohotne renesančne dramatike in je dokazovalo svojo izredno učinkovitost nepretrgoma skozi obe pretekli seneni po vseli svetovnih gledališčih. Režijo ima g. prof. Šest, osnutke za sceno je napravil g. V. S k r u š n v . za kostume pa g. prof. V a v poti č. Sodelujejo ge. Šari če v a in Nablocka, gg. Levar, Rogoz, Lipah, Skrbinšek, Kralj. Cesar, Gregorin in drugi.
Za pustni čas se pripravlja v režiji g. p r o 1'. Šesta popularna N e-Strojeva veseloigra »Utopljenec« in pa najnovejša gledališka sen-sucijaB o u r d e t o v a komedija »Pravkar izjšlo« v režiji g. Skrbinška. Veselemu sporedu sledita v načrtu mogočna Biichnerjeva revolucijonarua drama »D ant o nova smrt« v režiji g. p r o f. Šesta in pa dramatizacija F a r r e r e o v e g a romana iz rusko-japonske vojne »II i t k a« v režiji g. C i r i 1 a I) e 1) e v c a.
Opera pa pripravlja ter bo v najkrajšem času izvedla 1. M o 11 teni e z z i j e v o opero »Ljubezen treh kralje v« (po libretu Šem Benellija). Glavne partije pojejo: g. Z. V i 1 f a n - K u n č c v a, S t. Marčec in F. M o h o r i č. Delo študira g. V. Š t r i/1 o f. Dalje se pripravlja Mozartova opera »Beg iz s e r a j a«. Glavne partije pojejo ge. V. Popovič,
I.	Ribič, gg. Sv. Banovec, L. K o v a č, E. R u m pel. S tem delom, ki ga študira g. M. Poli č bo zaključen ciklus Mozartovih oper, ki se bo kot tak izvedel v teku mesecev marca in aprila. Z izvedbo vseh petih Mozartovih del, ki se stalno nahajajo v repertoarju vsakega resnega opernega zavoda, zaključuje naša opera važno in velepomembno perijodo delovanja, ki naj bi debila tudi vidno manifestacijo v izvedbi ciklusa, kar je obenem tudi prvi sličen poskus v naših krajih.
Za drugo polovico februarja je predvidena izvedba Kogojevih »Ornih mask«. V okvirju II. slovanskega tedna pa bodo izvedena še sledeča dela:	»Š v a n d a d uda k« (Jaromir W e i n b e r g e r) in pa
nanovo naštudirani in inscenirani: »Gorenjski Slavček« ter »Evgenij O n j e g i n«.
Miselni zarodek Volpona, odnosno vse režijske koncepcije, se je sukal nekako tako kakor pravi Cankar:	V začetku je bila stvar
lahka, in komaj je bila lahka, je bila nenadoma težka — in ko je bila težka, je bila spet lahka in narobe. Tako je bilo in zdaj lahko rečem, da je bil Volpone eden najtrših orehov, kar mi jih je pri«lo tekom let pod režiserske klešče.
Ta komedija, ki jo imenuje avtor ali morda mož, ki jo je predelal, Štefan Zweig, neblago — la komedija je iz onih lepih časov, ko je bil igralec najbolj svoboden in tvoren v trenotku... V čas renesance seže, v divno commedio deli’ arte. Zato je svobodna ne le po
Ost:
(Par opazk k premijeri v dramskem gledališču.)
59
razmahu, gibanju in kretanju igralcev, temveč tudi gospod Ben Jonson so izgovorili vse, kar jim je ležalo na duši in srcu. Vse naše strasti so lepo pokazane, vse stvari povedane s tistim imenom, kot jih imenuje vsakdanje življenje. Ako gledamo, ako beremo to komedijo, se smejemo in smehljamo in rečemo:	viš	ga, saj pred
tristo leti je bilo prav tako kot danes — samo bolj jasno so se ljudje pomenkovali med seboj.'
*
Gledalec imej pri tej komediji ves čas prijetno zavest, da gleda nekaj neresničnega, sproti izmišljenega, kajti gorje, ako bi se igrala ta komedija naturalistično, ako bi hoteli igralci prepričati občinstvo, da gre tu zares, da igrajo žive, resnične ljudi... Ne, ne. je fabula, vesela zgodba z žalostnim koncem staroznane zadeve o ogoljufanem goljufu. Morda se nam lisjak Volpone zasmili v trenotku, ko ga muha podrepna in skledoliz, sluga Mosca spodi iz njegovega lastnega doma; a tistim povem, ki so blagega srca, da se z Volponom ne zgodi nič hudega, kajti čeprav mora kol berač iz Benetk, ima v Genovi še ladjo in pa hišo v Smirni... Zato prosim, le nič sočutja vse je le komedija.
*
In vendar, vendar je stvar resna. Volpone Levautinec, bogatin, izrablja svojo okolico, živi od nje na prav čuden način. Vsem obeta dedščino in se kaže in dela bolnega, tako bolnega, da je smrt le še vprašanje nekaterih dni, kvečjemu tednov. In okolica njegova preži na dedščino. Skuša se staremu lisjaku prikupiti z besedo in darili .. . On pa obeta vsakemu ,vsak teh prežarjev čuti: jaz bom edini dedič ... In cekini, vrči, dragotine, vse roma v globoke skrinje Volpona. Ta,pa izmišlja vedno nove igre, nove ostroge, ki bičajo in podžigajo pohlep do spake... Ampak poslednja šala se pa ponesreči... Gospoda, nič zato, saj sem dejal, vse skupaj je komedija in velik špas.. .
*
Igralcem nudi komedija razmaha. Tako je bilo pred tristo leti. ko so se igralci popoldne domenili med seboj: to in to bomo igrali, ti boš igral to in to in ti to in to. Zvečer pa je igra stekla nalahko preko odra in smeh je zvončkljal. Zraven pa je zvončkljala še pesem
o	zlatu:
Denar, denar slepi ljudi, bedak, kdor zase ga tišči, bedak, kdor spravlja ga na kup, z obrestmi daje ga na up.
Kdor ga požene, je bedak, bedak, če drag, če ni ti drag!
Ah, kar storiš, vse pogrešiš, če kolneš ga ali častiš.
Vse, kar ukreneš, je za nič,
('e moder si, te prekosi, če zvit, denar te preslepi.
60
A ne samo zlato je pero, ki goni tempo aUegro con brio te komedije. Strasti se sučejo v kolobarju. Od pohlepa do pohote, od hinavščine do priskledništva tle in vzplapolajo včasih do velikih tekočih zubljev. Poleg tega: ena stran skopuštvo Volpona, razsipnost sluge Mosce na drugi strani.
Ven zdaj, zlato, ti čudežna kovina, iz zemlje si, vsemir ti domovina, jaz vem: tvoj smisel je, da se prelivaš, zato bedak, kdor ga predrzno skrivaš.
Pleši, denar: jaz te osvobodim, ne več gospod, tudi ne hlapec tvoj: jaz dam te vsem — jaz se igram s teboj!
Ali ni čudno? Tristo let in več je minilo, odkar je ta komedija napisana. In navzlic prahu, ki se je nabral tekom stoletij nad njenimi platnicami, je ostala vsebina večno mlada, živa in daje gledalcu Se danes prav toliko zabave in. užitka kot tedaj. Za nas je Ben Jonson nov gospod in zato mu razobesimo na hiši o priliki sprejema vse zastave.
.M. Polič:
Ljubezen treh kraljev
(Pred. izvedbo v opernem gledališču.)
i	V Italiji je pravi teater doma. Tam ne skušajo in tudi ne želijo prikriti in polepšati pravega namena njih teatra s psihologičnimi ,ugankami, temveč ga dajejo tako, kakor ga občutijo in potrebujejo. Ta iskrenost datira še od časa. ko je plebs zahtevala »panem et circenses
Tudi operni libreti italijanske literature so sestavljeni po potrebah pravega in živega opernega gledališča. Gledalec naj se vedno zaveda, da sedi v teatru in da prisostvuje dejanju, ki je mogoče le v iluziji. Iz stališča opernega komponista prav za prav edino pravilen princip; dovolj dokaza dajejo zato dela Verdija, Puccinija, ki še vedno gredo . da celo preživljajo marsikatero resno in psihološko globoko operno delo. Libreto z zunanje efektnim dejanjem, ki ga osvetljujejo močni dramatični kontrasti, je pač še vedno ideal vsakega opernega komponista.
Vsi ti momenti so združeni v libretu Sem Benellija. Prav za prav je dejanje opere »Ljubezen treh kraljev; zelo enostavno, toda silno, učinkovito Na eni strani knežna Fiora, ki jo je nordijski zavojevalec prisilil na zakon z svojim sinom. Strastna ljubezen jo druži z mladim, pregnanim knezom Avitom. Na drugi strani stari nordijski junaški kralj Arhibald, ki poln sovraštva in nezaupljivosti, kljub slepoti, instinktivno sluti pravo zvezo, ter grozno maščuje prešuštvo svoje sinahe. Motivi, ki nas spominjajo na Debussy-jevo Pelleas in Melisanda in Wagnerjevega Tristana ,
6/
Italo Monteinezzi je tip čistokrvnega italijanskega komponista. Povsod občutimo ono za Italijane tako karakteristično veselje do muziciranja in potrebo, da se melodična linija izpoje do konca. Kljub temu pa se ne more trditi, da bi občutili v njegovi glasbi kako pucci-nijansko noto, temveč se njegov način naslanja bolj na severne vzore. Montemezzijev glasbeni jezik se sicer naslanja na italijanski glasbeni idijom, vendar stremi za tem, da se čim bolj približa solidnemu kozmopolitskemu tipu.
Monteinezzi obvlada scenski in orkestralni aparat z lahkoto in sigurnostjo. Pevske partije se razvijajo v širokem melodičnem loku svobodno in polno, orkester jih nikjer ne prekrije ali vduši, čeprav je vseskozi pisan sočno in polno. Mantemezzi vporablja svoj orkester posebno srečno, kadar barva razna nastrojenja, kot 11. pr. svitanje dneva po strastni ljubezenski noči šiore in Avita itd. Posebno močni in učinkoviti so ljubavni dueti, ki so polni romanskega poleta in romantične opojnosti. Glasbena karakterizacija starega, slepega maščevalca Arhibalda je prav vzorna, ravno tako je izredno uspešno podano mistično nastrojenje v začetku III. dejanja, ki mora vsakega presuniti. Tu se Monteinezzi izkazuje tudi kot mojstra zborovskega petja, kar navadno ni najmočnejša stran njegovih rojakov - komponistov.
Z opero Ljubezen treh kraljev« želi podati naša opera v komaj preglednem sledu opernih novitet, ki jih že en decenij brez od-nehanja žrtvuje z namenom, da bi oživljala le prehitro prenehajoče zanimanje svoje publike, delo, id zadovoljuje z svojo solidno strukturo in resnobo, s katero se loteva dejanja, vsakega še tako pretencioznega kritika, svojo kipečo melodiko, zdravo muzikalnostjo in ne nazadnje s svojim učinkovitim libretom najširše plasti naše operne publike.
H. Ihering: Iz knjige „Borba za gledališče4*
(Zadnje poglavje.)
Energija, ki se je enkrat zastavila, se ne izgubi nikdar več. Tvorna osebnost se ne da kar zatreti. Tvorna osebnost, ki zadene pri gledališču na več odporov kot kjerkoli drugod. Vsak umetnik se lahko izraža, kadar začuti v sebi duha. Le igralec, le režiser zavisi od naloge, ki so mu jo nadeli. Zato se pravi režiserja, ki gori po oblikovanju, igralca, ki ga obhajajo vizije, n e razumeti in poniževati, zato se pravi njegov idealizem prezirati, njegovo delovno voljo ubijati, ako smatramo njegovo borbo za delo ali za vlogo enostransko za izraz častihlepja. Ravno tvorna osebnost bi morala sama po sebi izgoreti, če se ne bi mogla izraziti. Ravno oblikujoča individualnost bi se morala izgubiti, če bi vloge, če bi dela ne imela. Vrniti igralca njegovi tvorni obsedenosti, režiserja njegovi obsedeni volji, ravnatelja njegovem čutu odgovornosti in pripravljati izraz za bo-
62
dočo dramo — to se pravi: boriti se za gledališče. Tej borbi tudi trenotna brezuspešnost ne more vzeti vrednosti. Borba se bije zaradi borbe. Rezultati bodo morda pozneje od nje popolnoma neodvisni. In bi jih vendar brez te borbe ne bilo. Ali hoče ta borba postavljati zakone, po katerih naj se igralska umetnost, gledališče in drama razvija? Ne! Pač pa hoče razmetane simptome napraviti važne, preobrniti hoče poedinosti na njih središče in protislovja na njih korenino. Pokazati nam hoče pota, po katerih zamore umetnost naprej. Končnega cilja, kamor vodijo ta pota, ne pozna. Toda v časih brez idej pomaga lahko samo ideja, v časih brez duha pomaga samo duh. Tako je bilo celo v dobah največjih duševnih prevratov. To velja celo za umetn. herojične vekove. Ko je Lessing ustvarjal zakone in postavljal zahteve, Goetheju in Schillerju ni bilo treba izpolnjevati teh zahtev. Toda ustvaril je atmosfero, v kateri sta mogla ustvarjati, prekopal je zemljo, v kateri sta mogla saditi. Kdor se da torej zadrževati zaradi zahtev, ker teh zahtev v njih zadnji jedro-vitosti ni mogoče izvršiti, la ne ve, da dosežejo nekaj samo tisti, ki zahteve visoko napnejo, da dosežejo bližino samo tisti, ki postavljajo cilj v daljavo. Borba za gledališče je borba za stvarnost in za zvestobo do dela. In če tudi bi doba ne potrdila nič drugega, kakor da bi vse te sile na novo uveljavila, bi ta borba ne bila brezuspešna. Borba za gledališče velja idealistični igralski umetnosti, velja idealistični drami. Tej borbi služijo še najbolj divji izrodki »ekspresi jonizma« — katerih premaganje se nikakor ne more glasiti: nazaj k naturalizmu, temveč le: razvijanje v duševno sproščeno, duševno stopnjevano in duševno herojično umetnost. In če bi od vsega boja ne ostalo nič drugega kot sreča in skromnost ustvarjanja, kot vera in hrepenenje, strastnost in sanje, bi bila ta borba poplačana.
KROJAČEK - JUNAČEK.
Pravljična igra v štirih slikah. Spisal Drinkler. Poslovenil Oton Župančič. Režiser Ciril Debevec.
Osebe:
Irska, krojaški mojster	Jerman	Špicabrin, dvors. norec Grofioa Medica . - .	Železnik
Marjeta, njegova žena	Rakarjeva		Gabrijelčičeva
Inko, njiju sin, krojaški		Vojvodinja Oleanderska	Mira Danilova
vajenec		Jan	Bučman, komornik kra-	
Slobodan, mogočni kralj	Cesar	ljev 		Kaukler
Narcisa, njegova hči	šaričeva	Baron Kozorog . . .	Sancin
liožmarinček, dvorni		Kapitan Goljat . . .	Potokar
maršal 		Lipah	Ali Murfi |tolovaW . . .	Plut
Glivar, minister . . .	Gregorin		Bratina
Gobar, minister . . .	Pahor	Ropotulja, soseda kro-	
Dr. Lisjak, telesni		jačeva 		P. Juvanova
zdravnik kraljev . .	Skrbinšek	Sluge, sp: emstvo.	
65
Spevoigra v Reicheri.
PRI TREH MLADENKAH.
treh dejanjih. Spisala dr. A. M. NVillner in Heinz Uglasbil po Schubertovih motivih Heinrich Berte.
Dirigent: A. Balatka.
Frane Schubert . . .	Banovec
Baron Schober, pesnik	Drenovec
Moric i>l. Sch\vind,
slikar......................Jelnikar
Kupelwieser, risar . .	Erklavec
.J. M. Vogl, pevec dvorne opere ....	Simončič
Kristjan Tscholl, dvorni steklar, oče treh mladenk ....
Gospa Marija Tscholl
Režiser:
Haiderl)
Hederl j tri mladenk« Hannerl I	I
Demoiselle Lucia Grisi, pevka dvorne opere Grof Scharntorff, danski poslanik na Dunaju
L dejanje se goui janje v salonu pri
Povhe
StemiSova
Ramšakova
Španova
Poličeva
Batatkova
Danilo
na dvorišču Tsehollovih.
J. Povhe. Peček
Nowotny, špicelj . .
Ferdinand Binder,
poštar...................los. Rus
Andrej Bruneder, sedlarski mojster . . Sekula Gospa Braumetzberger,
hišnica...............Rakarjeva
Gospa Weber, stranka v I. nadstropju . . . škeletova Mici, služkinja pri Tsehollovih .... Rusova Roza, služkinja pri
Grizi.................Gerioviceva
Žane, pikolo...............Jeromova
Stingl, pekovski mojster Ribič Krautmayer, nadzornik Fr. Rus Prvi	Gostič
Drugi pevec in muzikant Jarc Tretji	Bekš
Schubertovega stanovanja. II. delil. dejanje na malem trgu v
Hietzingu. — Kraj dejanja: Dunaj, leta 1826.
VOLPONE.
Neblaga komedija v treh dejanjih (šestih slikali). Spisal Ben Jonson Po predelavi Štefana Z\veiga, poslovenil Fr. Albrecht. Režiser: prof. O. Šest.
Volpone, bogat Levan-
tinec..............Levar
Mosca, njegov prisklednik .......................Rogoz
Voltore, notar	.	.	.	Lipah
Corbaccio, star	oderuh	Skrbinšek
Corvinio ..................Kralj
Leone, capitano, sin Corbaccijev	.	.	.	Cesar
Kraj: Benetke. Za časa renesanse.
V	Skružnija izdelala
Colomba, žena Corvii-
nova...........saričeva
Canina, kurtizana	.	.	Nablocka
Sodnik...........Gregorin
Poglavar sbirrov	.	.	Kaukler
I. sluga...........Jerman
II. sluga.................Sancin
III. sluga................Plut
Sodni sluga ....	Pahor
— Nove dekoracije po osnutkih
gledališka slikama.
LJUBEZEN TREH KRALJEV.
Tragična pesnitev v treh dejanjih od Sem Benelli-ja. Glasba Itala
Montemezzi-ja.
Režiser: M. Polic.
Dirigent: N. Štritof.
Arhibald	.	.	.	.1.	Betetto	Fiora
Manfred	.	.	.	P	Grba	Služkinja
Avito...............št.	Marčec	Mladenka
Flamidij ... F. Mohorič	Starka
Mladenič	.	.	.	.1	Rus
Ljudje iz Alture. — Srednji vek. na osamljenem gradu Italije, štirideset let po priselitve nordijskega plemena.
. Z. Vilfan-Kunčeva
. K. Strniševa . Š. Ramšakova . N. Španova
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Ciril Debevec. — Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
NARODNO GLEDALIŠČE V UUBLIANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
OPERA
rt/uo
1?
caurivuo
v v.-
'•• s.;-■>	?3$r
: :
■r'
>*.• r;
-.v 'O/ '	' v :.
■
->	«	/	•	f	>;	.	•	'*.,j .;/:/*.v:/-r',r
j- '
š '.-	,	’
1 •	’
■	'	-v	.	v	/
'. - , ' - * •