If i	■)••! mm -11 .■i^oiaionioaiifcroi
■M ■ ■11 Jilffif ..r mlo^ H	oM^HmjiH J-IJ ilf>f«rt
|i ■ ^m m ojoB^iioi 11 kiI^b ^.m^^m^ ji!!(!i
^ "ifiso'i?i. ijfbitlKNj fliiŽBH v Ji(| ,f,[f((isl) Jifriv jndob 'inob. A1 i|	i li i	i	3 vi ftn	Jiu 6lar) .išj;, oriiosob ftn
Glasilo ces. kralj, kmetijske ^pr družbe vojYodst¥a ktafljslegfe, „.,,
_. <„__" "unfOffiitBJ
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam.
Štev. 21.	V Ljubljani, I. novembra 1886.	Leto III.
Kako domače vrste trt na ameriške cepiti.
Po predavanji barona Bab o-1 a o priliki vinarskega kongresa v Bolcanu. Spisal R. Dolenc.
?od Z.	H
9(1 IMJBSV
Proti trtni uši ali filokseri nimamo ga danes boljšega sredstva, kakor cepljenje domačih sort trte na ameriške, katere uši popolnoma zoperstajajo. No, ameriških trt imamo nekoliko tudi takih, katere, razun da uši zoperstajajo tudi same dobro rode. Pa to nam malo hasne, kajti nekatere take trte dajejo čudno dišeče, prav za prav smrdeče vino; tiste, katere bi pa sicer dobra vina dajala, pa v našem podnebji grozdja ne dozorijo (uže celo na Dolenjskem ne).
Nekatere ameriške trte dobrega grozdja imajo vrh tega še to neljubo napako, da se s pomočjo potaknjencev (ključev) le kaj slabo pomnoževati puste.
Najboljše, to je, trtni uši najbolj zoperstoječe sorte ameriških trt so: riparia souvage, jorkmadeira in so lonis. Prva in poslednja ne rode nič, kajti njih grozdki so k večemu tako veliki, kakor oni grozdiča sv. Ivana (ribizelna) jagod pa še dosti drobnejših; kaj skromnega, toda čuda tamno barvanega soka. Jorkmadeira rodi uže še, ali njeni grozdki so tudi le majhni in — močno dišeči. Vino Jorkmadeira diši ravno tako, kakor one tako zvane izabele ali labruške, katere podvrste je ona. To dobro pa imajo vse tri, da se dado prav dobro s pomočjo potaknencev pomnoževati, in da požlahtnitev s cepiči domačih naših vrst prav rade sprejmejo.
Rešitev naše, po trtni uši uže napadene trtoreje obstoji torej za zdaj v tem, da si preskrbimo ključev navedenih ameriških trt, ter da jih po najpraktičnej-šeni načinu ukoreničimo ter požlahtnimo. Ukoreničenje in požlahtnitev ob enem vrši se pa po Babotovem načinu, po katerem je 011 do 100% vspeha dosegel, tako-le:
Ameriški ključi povežejo se meseca marca po sto komadov skupaj, v butarice, na obedveh konceh povezane. Pri povežnji butaric paziti se mora na to, da pridejo vsi spodnji ali debelejši konci ključev lepo v eno ravno plan ali plosko. Tako povezane butarice natakne se pod spodnjo vezjo (beko, vrbo, trto) na ošpičeui kol, kakor nam to podoba 1. kaže.
Nataknene butarice obesi se na to tako globoko in široko jamo v zemljo, da pridejo njih spodnji debelejši konci, tikoma površju zemlje; torej tako, kakor to podoba štev. 2. kaže. Da se ne sme tako jamo v svetu napraviti, v katerem se voda nabira, razumi se samo o sebi. Na take narobe obrnjene ključe dene se vlažnega stlačenega mahu, kako dobro dlan na debelo, v podobi 2 zaznamvuje mah črka m, in vrh mahu pa še za eno ped na debelo zemlje z. V 12 do 14 dneh zaženejo ključi vse polno klic, to je, belih, nežnih, pa jako krhkih koreninic v mah. Kakor hitro se je to zapazilo, vzame se ena butarica ven, ter se z spodnjim koncem, na katerem so klice, v škal vode postavi. To de.o je zaradi tega potrebno, da klice na zraku ne zarujave, ker sicer bi ključi ne rastli. V škafu stoječa butarica se razveže, in ključ za ključem ven vzame ter ročno v drugi škaf vode vtakne, v katerem se požlahtni. — Požlahtni se pa ključ kaj prosto tako, kakor nam to podoba 4. kaže. Mesto požlahtnitve ovije se s koščekom svinčenega ali cin-kastega papirja (Bleiplaquet', to je takega, v kakorš-nega se tudi fino milo (žajfa) zavija, vrh svinčenega papirja umesti se pa trdna vez. Najboljša vez je ona iz rafije-lika (Rafija Bast), namočenega v raztopljini bakrenega vitriola. To za to, da v zemlji prehitro ne segnije.
Požlahtnuje se ključe tudi lahko še na tretji jako priporočljiv način, katerega nam podoba 5. kaže in ki se angleško kopuliranje imenuje.
Kedar je en škaf požlahtnenih ključev poln, se vzame ter tje nese, kjer se misli ključe v namen uko-
reničenja v zemljo spraviti, torej v trtnico. Za trtnico izvoliti se mora kar le mogoče rahel, torej peščen svet. V trtnici vlože se požlahtueui ključi tako v zemljo, kakor nam to podoba št. 6. *) kaže, namreč povšev, toliko globoko, da pridejo najvišja oka cepiče v še za kaka 2 centimetra pod zemljo. Tako obravnavani ključi se tako radi ukoreničijo. ter cepiči na njih tako radi primejo, da se doseže kakor uže rečeno, do 100% povoljnega vspeha. Čez leto ali še boljši čez dve leti se še tako zadobljene trte v vinogradih presaditi zamorejo. Samo še na nekaj gre pri tem opozoriti, in to je sledeče: Ameriške trte imajo veliko drobnejše mladike, kakor pa domače. Za požlahtnenje po navedenih treh načinih treba je drobnih cepičev, to je, najboljše, ne debelejših memo podlag, to je, ključev. No, za tako tanjke cepiče domačih sort trt zado-biti, postopa pa tako-le: V trtnico vlože se tudi ključi domačih vrst brez vse požlahtnitve, in te dajejo potem v drugem, tretjem itd. letu polno, ravno za prav debelih cepičev. Da taki ključi svojo dolžnost tem gotovejši izpolnijo, se jim pri vlaganji v trtnico tudi lahko pognoji.	_
Živinoreja na Kranjskem.
Spisal Pr. Povše.
(Dalje).
Pa o tem bi moral toliko v dokaz pisati, da bi prekoračil namen mojega spisa, s katerim želim le pokazati posameznim okrajem naše domovine, da skušajo zboljšati, kar je najnujnišega in potrebnišega.
Nadalje vidimo iz navedene tabele, da odpade na Kranjskem 24'7 odstotkov od svote govedi na vprežno živino, to je, na vole. Najmočnejši je ta odstotek na Dolenjskem z 30 9%, najmanjši pa na Gorenjskem z 19'1%, kjer opravljajo toliko poljska dela, kakor tudi prevožnjo blaga večinoma konji, katerih posebno v okraju radoljškem, po Bohinjskem dokaj rede. Okraj radoliški ima le 9% volov, zato pa največ konj. Na Notranjskem ima okraj ložki največi odstotek volov, to pa tudi odtod prihaja, ker imajo v obloški pokrajini navado, da kupujejo suhe vole iz drugih krajev, katere potem bolje izredijo ter sposobne pripravijo za tržaške mesarje, ki v ta okraj pogostoma prihajajo kupovat vole za mesnice. Tudi je v tej pokrajini dokaj volov potrebnih za izvožnjo obilnega lesa iz on-dotnih gozdov do železnice.
Iz tretje rubrike pa zamoremo razvideti, da se Kranjska močno peča z odrejevanjem mlade živine, ker od skupnega števila govedi odpade 36' (% na mlado živino. Najbolj se pečajo z odrejevanjem mlade živine sledeči okraji; Vrhnika z 84"/,,, Kranjska gora z 47%, Ribnica z 43%, Trebno z 40%, Brdo z 39%, Litija z 39%, Kamnik z 38%. Kranj z 38%, Loka z 38"/ 0. Izredno močna je tedaj spodreja mlade živine v vrhniškem okraju, kjer boljši gospodarji večinoma vsa teleta privežejo za spodrejo in tudi še celo dokupujejo od drugih krajev mlado živino za nadaljno odrejo. Razkazanih je 105 mladih voličev na vsakih L00 doraslih ali vprežnih volov. Sploh se naša dežela v od-rejevanji volov odlikuje, vsaj pa tudi naši sosedje v Primorskem vedo za to in so naši najboljši kupci za vole, katerih ondot doma posebno nekateri okraji kaj malo izpodrejajo, kakor nam morejo to spričati sledeče statistične številke: okraj tomihski ima od skupnega števila govedi le 4-8% volov, okraj bovški celo le 0-27%, kanalski 19%. Sežana 28%. Prav tako je od skupnega števila govedi mlade živine, na priliko v okraju ajdovskem 18%, goriškem 13n/0, Sežani 10'Vo? bovškem' 20%.
Dokaj se pečajo z izpodrejevanjem volov še sledeči okraji: Zatičina, Ribnica, Lašče z blizo enako množino, kakor vrhniški okraj (nad 100%), brdski z 7 9 % i Litija z 67%, prav tako Trebno in Mokronog; Kranjska gora in Tržič z 62%, Senožeče z 61%, R--deče z 57%, Postojna z 52%, Kamnik z 50%, Loka z 47%. Lož z 45, Radolica z 43% Kočevje z 41% itd.
Nekoliko manjše je število mladih krav ali telic, katerih je 33% od skupne svote govedi. Najbolj se še pečajo z izpodrejevanjem telic — krav okraji: Vrhnika z 105, Kranjska gora z 48"/0. Lašče z 40%, Ribnica z 40, Radeče z 40%, Mokronog z 39%. Litija z 37%, Krško z 38%, Trebno z 38%, Rudolfovo z 36%, Brdo z 36%, najmanj pa okraji: Lož z 22%. Postojna z 20%, Bistrica'z 16%.
Prav iz teh številk pa moremo sledeče izvajati in spoznavati, koliko govedi (mladih volov in krav) more naša dežela vsako leto oddati ptujim kupcem.
Računi se navalilo, da je treba 50% mladih vo-ličev za vedno nadomestilo starejih vprežnih volov in 30% telic za vedno nadomestilo starih krav.
Pokrajina I. ali Gorenjska ima 39.532 krav. Za redno nadomestilo treba je 30%, torej 11.859 glav,
volov pa ima..... 17.969 glav,
za te treba je 50% za redno nadomestilo, torej................8984 „
torej skupno....................20.843 glav.
od mlade živine, katere pa ima ta pokrajina ........ . .	35.501 ,.
tako da preostaje za odprodajo . . .	14.656 „ Pokrajina II ali Dolenjska šteje
krav .'...... 29.040 glav,
za te 30% nadomestilo, torej..........8712 „
volov pa......27.015 glav,
za te 50% nadomestili torej . . . .	13.507 „
skupno za nadomestilo ......22.219 glav,
od skupne svote mlade živine, katere
ima ta pokrajina..............31.069 „
tako. da tudi tej pokrajini preostajo za
odprodajo na leto..... .	8850 „
Pokrajina III. ali Notranjska šteje I7.8e0 krav, za te 30%, nadomestila torej....................5364 ,.
volov pa 10.658. za te 50% nadomestila,
torej............ 5329 „
skupno za nadomestilo ............10.693 glav.
od skupili- svote mlade živine, katere
ima ta pokrajina.......19.267 ,,
tako, da preostaje z i odprodajo še . .	8.584 ,.
CDaljo prihodnjič )
Imenik gospodarjev,
ki so dobili darila za lepo svojo goved na pokrajinski razstavi goveje živine v Kranji dne 4. oktobra 1886.
Dobili so premije:
Za bike izvirnega rodu: Edvard Urbantschitsch, grajščak Preddvorom, Simon Jereb iz^Spodnjega Bernika, Anton Burgar Hraš, Franc Kušar iz Drage, in Jakob Molj iz Voklega.
Za bike do m a č e g a r o d u : Edvard Ui bantschitsch, grajščak Preddvorom, Luka Šmid iz Gašteja,
Janez Strupi iz Čirčič, Janez Bilban iz Toplic, in Janez Jerala iz Tacena.
Za t e 1 i c e izvirnega rodu: Tomaž Kapovec iz Visokega in Lorenc Kavčič iz Medvod.
Za tel i c, e domačega rodu: Matevž Kristan iz Sela, in Josip Grašič iz Glavnika.
Za krave izvirnega rodu: Luka Pavlič iz Spodnjega Bernika, in Janez Kalati iz Škofje Loke.
Za krave domačega rodu: Janez Vidmar iz Zaloga, in Anton Jerala iz Hraš.
Za lepe telice dobili so premije, koje je podaril gospod grajščak Edvard Urbantschitsch. tile gospodarji iz preddvorske občine:
Mat. Arh iz Mač,
Josip Lombard iz Spodnje Bele iu
■Tanez Zaplotnik iz Št. Jakoba.
Imenik gospodarjev,
ki so kupili plemensko goved, naknpljeno z državno podporo
Muricodolsko goved dne 23. septembra 1886 v Po s toj n i:
Poddružnica c. kr. kmetijske družbe v Vipavi 2 bika.
Poddružnica c kr. kmetijske družbe v Postojni 2 bika.
Josip Marc iz Planine nad Vipavo, Anton Trenetič iz Senožeč, in Leopold Dekleva iz Buj po 1 bika, Josip Dekleva iz Postojne 3 telice
Bela n sko goved 2. oktobra 1886. v Lescah:
Anton Trevn iz Jesenic 2 bika, Andrej Piesel iz Lepenc, Mat Barle iz Luž, Mat Brence iz Poljan. Franc Legat iz Lesec, in
Tomaž Odar iz Stare Fužine, vsak po enega bika.
Telice so pa kupili: Jane^ "VVucherer iz Lesec, Anton Treun iz Jesenic, Franc Legat iz Lesec, in Mat. Barle iz Luž.
Družbeni novičar.
Seja glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe
dne 3. oktobra 1886.
Seji predseduje družbeni predsednik gosp. Gustav grof Tliurn. navzoči so pa gosp. Josip Fridr. Seunig, družbeni podpredsednik in odborniki gg,: Kastelic, Lenarčič. Povše, Robič, Wurzbach, Witschl iu tajnik Gustav Pire.
Gospod predsednik grof Thurn javi zbranemu odboru, da je zastopal c. kr. kmetijsko družbo pri letošnjem zborovanji kranjsko • primorskega gozdarskega društva ter da je pri omenjenem zborovanji naglašal važnost gozdarstva za splošno deželno kulturo, ter
prosil, na to delati, da se godi izvrševanje gozdnih postav kolikor moč na malo oviro poljedelstvu.
Vsled nekega privatnega vprašanja sklene se, diplomsko takso na vsaki način zahtevati, ker je plačevanje te takse po pravilih določeno.
Zahteva glavnega odbornika gosp. J. Lenarčiča, da se razjasni razmera, v katerem stoji družba se založništvom »Kmetovalca", dovede glavni odbor do tega, da prevzame celo reč v pretresavanje odsek za splošne reči.
Odseku za splošne reči naroča se poročati v prihodnji seji o razredbi prostorov na podkovski šoli ter v razmerah na živinozdravnišnici.
Predlog glavnega odbornika g. Lenarčiča, da se prosi deželni odbor, na to delati, da omeji ali pa popolnem odpravi čas, v katerem ni dovoljeno, divje golobe. streljati, odda se v poročanje odseku za splošne stvari.
Vodja R. Dolenc ponudi glavnemu odboru v založništvo svoj rokopis o sadjarstvu. Stvar izroči se v poročanje odseku za sadjarstvo.
Dovoli se J. Maurerju iz Plešiče, da plača svoj dolg kmetijske družbe takoj brez napovedbe nazaj.
Odbor za obdelovanje močvirja javi, da je name-rovana enketa za nedoločeni čas preložena.
Vis. c. kr. deželna vlada želi imeti mnenje glavnega odbora o programu in o stroških tečajev za po-žlahnjevanje trt, ki jih misli napraviti v krajih, kjer se uže nahaja trtna uš.
Občini Želimlje ne usliši se njena prošnja za podporo sadjarstva.
Tajnik Gustav Pire poroča, da je glavni odbor zastopal pri javni izkušnji učencev na vinarski šoli na Slapu č. gospod vipavski dekan Erjavec.
Na novo je v družbo sprejet gospod Ignacij Fock, milar in posestnik v Kranji.
Naznanilo in razglas.
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarija 1887. leta.
S podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati:
1.	S spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil;
2.	z domovinskim listom;
3.	s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja, in
4.	da zna brati in pisati slovensko.
Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov.
Prosilci za štipendijo imajo predložiti:
1.	ubožni list,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, in
3.	potrdilo, da so uže dve leti za kovaške pomočnike delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Šola traja do konca junija 1887. leta. Kdor pre-skušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši.
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala v to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa.
Grof Tliurn-Valsassina,
prvosednik o. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiweis.
začasni vodja podkovske šole.
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo dne 27. in 28. decembra t. 1., in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovsks šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne decembra t. 1.
Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 27. oktobra 1886.
Dr. Karol vitez Bleivveis.
Tržne cene.
V Kranji, 2. novembra 1886. Na današnji trg je došlo 99 glav goveje živine in 334 prešičev.
			gi-!	kr.				gl-	kr.
Pšenica, hektol.			6	82	Ajda, hektol. .	t		4	35
Rež, ,,			5	36	Slama, 100 kil			1	80
Oves „			2	92	Seno,			2	10
Turšica „	#		5	36	Špeh, fr. kila .			—	52
Ječmen „			5	20	Živi prešiči, kila .		•	—	—
V Ljubljani, 30. oktobra 1886.									
	Povprečna cena.								
	Trg		Ma	gaz.		Trg		Magaz	
	gl.	kr.	gl.	kr.		gl-	kr.	f?l-	kr.
Pšenica, hektol.	6	66	7	58	Sur. maslo, kila	-	85	-	—
Rež „	4	87	6	30	Jajca, jedno. .	—	3	-	-
Ječmen „	4	22	5	—	Mleko, liter . .	—	8	-	—
Oves „	2	92	3	10	Gov. meso, kila	—	64	-	I
Soršica „		—	6	60	Telečje meso, „		58	-	~c
Ajda „	3	90	4	95	Prešič. meso, „	—	58	-	—
Proso „	4	55	5		Koštrun „		30	-	—
Koruza „	4	71	5	30	Kuretina, jedna		45		—
Krompir, 100 kil	2	59	—		Golobje, jeden .	—	18	-	—
Leča, hektoliter	9	—	—		Seno, 100 kil .	2	68	-	—
Grah „	9	—	—	—	Slama, „ „ .	2	68	-	—
Fižol „	10	—	—	—	Drva, trde, sež.	6	40	-	—
Gov. mast, kila	1	—	—	—	„ mehke, „	4	20	—	—
Svinska mast „		68	—	—	Vino, rud., 1001.	-	_	24	—
Špeh, fr. „		64	—	—	„ belo, „	—	—	20	—
„ prek. "	—	70		—