AÑO (LETO) XXVIII (22) No. (átev.J 29 buenos Amasa 17. julija 1969 ESLOVENIA LIBRE Nevtralistična farsa „Jugoslavija bo tudi v bodoče čini tesneje sodelovala s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami za Zmago naprednih sil na svetu.“ Tako se je .glasila resolucija osmega kongresa Z K Jugoslavije. Podobno je izzvenel tudi deveti kongres. Dodali naj bi še, da je Tito na petem plenariju SZDL Jugoslavije odločno zanikal, da bi bil jugoslovanski komunizem „nacionalen“, ter odločno poudaril njegovo pravovernost. Gornja dejstva kažejo dovolj luči na ozadje Tretje mednarodne konference „nevezanih“ držav ali, kar je bolj moderno, „držav tretjega sveta“. Predhodniki tega tretjega zborovanja so bili že leta 1961 tudi v Beogradu, in 1964 v Kairu. Že takrat se je jakno pokazalo, da je toliko opevana nevtralnost le pesek v oči zahodnemu svetu. Pričujočo konferenco je zamislila, organizirala in izpeljala Jugoslavija, torej njena vlada ali, kar je isto, komunistična stranka Jugoslavije. Vidna osebnost je bil zlasti zunanji minister Tepavac, a je za vsem delovanjem in nehanjem izstopala pojava Tita. On je namreč zadnji izmed velikih „nevtralcev“ prve, zlate dobe tega gibanja: Nehru je že umrl, Sukamu je odbila zadnja ura na političnem polju, Nas-ser ima trenutno preveč drugih problemov, torej je le maršal še pri volji, da nadaljuje svojo farso nevtralnosti. Mnogi se sprašujejo, kako da Tito ni poslal delegacije na kongres partij ▼ Moskvo, in to vzamejo kot znak njegove nevtralnosti. Tito v Moskvi ne bi nič koristil svetovnemu komunističnemu gibanju, kateremu je, po njegovih lastnih izjavah, privržen z dušo in srcem. Obenem pa, če bi to storil, kako naj bi organiziral kongres „tretjega bloka“ ! Pripravljen je bil oder, igralci ter vse zakulisje; gledavstvo pa je tvorilo že tolikokrat potegnjeno svetovno časopisje. (Raje ne rečemo svobodno.) In tcs, ko se je predstava začela, so tiskovne agencije poročale, kot bi se na konferenci res znašli pravi nevtralci vsega sveta. Zborovanje samo je, izven zunanjega blišča, predstavljalo nov polom tega bloka. Vsa Titova diplomacija ni mogla preprečiti notranjih sporov med delegati. Pa to je tudi naravno. Ni namreč mogoče, da bi se 51 delegatov iz tako različnih držav sploh moglo v čem zediniti. Oče napoved bodočega zborovanja predsednikov držav tega „tretjega bloka“, ne obsodba raznih vojaških paktov ne nekatere druge skupne točko r.e morejo ublažiti vtisa poraza, ki je, poleg drugega, stal jugoslovanske narode lepe denarce. Če se za trenutek pomudimo ob tvarini zborovanja, bomo takoj uvideli, kam je merila jugoslovanska politika. Sprejeta je bila kot enakopravna gverilska vlada Vietkonga, potrjeno je bilo arabsko teroristično gibanje, katerega delegacija je bila sprejeta tudi kot enakopravna. Ni pa se direktno govorilo o vdoru Rusije na češko, pač pa dosti o „ameriškem imperializmu v Vietnamu“. Ob koncu tega zborovanja se moramo zopet malo zamisliti o vlogi, ki jo igra jugoslovanski komunizem v svetu; v zavzemanju sveta s strani mednarodnega komunizma. Naj bo njegova vloga še tako prikrita (za nas ni bila nikoli prikrita: ni hujšega slepca kot je tisti, ki noče videti), učinki te politike so vidni in kaj žalostni. Danes se skoro ne piše ali govori o jugoslovanskem režimu kot o diktaturi; se ne omenja, da pripada komunistični internacionali, čeprav prikrito; svobodni svet ne skrbi infiltracija s strani jugoslovanskih agentov, ne poplava jugoslovanske propagande, ki se razliva praktično po vsem svobodnem svetu. Sadovi tega pa so: Nejasnost glede možnosti obstoja „nacionalnega komunizma“, ki je v svojem bistvu internacionalen; prevzemanje idej o nekem „humanem komunizmu“; domišljanje, da je mogoč gospodarski in socialni razvoj v režimu, kot je jugoslovanski Titov režim; in končno (to je opaziti zlasti v Latinski Ameriki), mnogi demokratično navdahnjeni ljudje že ne vi- SAIGON PREDLAGA SVOBODNE VOLITVE Južnovietnamski predsednik Thieu je pretekli teden predložil svojo politično rešitev vprašanja sodelovanja Vietcon-ga v vladi Južnega Vietnama po sklenitvi miru. Objavil je, da je pripravljen sprejeti sodelovanje Vietconga v volilni komisiji, katera naj bi pripravila svobodne volitve v Južnem Vietnamu. Kakor je bilo že tolikokrat rečeno, je nadaljeval Thieu, mora južnoviet-namsko prebivalstvo samo odločati o svoji politični usodi. To najlažje in najpravilneje stori na splošnih in svobodnih volitvah, ki naj bi jih pripravila zadevna volilna komisija, v kateri naj bi sodeloval s svojimi delegati tudi Vietcong. Thieu je naštel šest točk, na podlagi katerih naj bi se izvedle nove volitve v Južnem Vietnamu. Te so: 1. Vse politične stranke in skupine, vključno Vietcong, se lahko udeležijo volitev, če se prej odpovedo nasilju in se zavežejb, da bodo priznale rezultat volitev. 2. Da bo zagotovljena poštenost volitev, je treba sestaviti volilno komisijo, ki naj predstavlja vse stranke in skupine, vključno Vietcong, ki se sedaj bori proti vladi. Volilna komisija bo zagotovila enake možnosti volilne kampanje vsem kandidatom. Prav tako bo omogočila vsem strankam in skupinam nadzorstvo nad pravilno izvedbo volitev. 3. Ustanovi naj se tudi mednarodna komisija, ki naj nadzoruje volitve in zagotovi, da bo njihova izvedba resnično enaka za vse. 4. Vlada: je pripravljena razgovar-jati se z nasprotniki za določitev časa in načina izvedbe volitev. 5. Po volitvah ne bo nobenih preganjanj nikogar. 6. Sedanja vlada Južnega Vietnama že sedaj izjavlja, da bo priznala rezultat volitev, naj bo kakršen koli. Pozivamo nasprotnike, da storijo isto. Kakor je bilo pričakovati, je komunistična delegacija v Parizu odbila Thieujeve predloge z izjavo, da sta „ameriška vlada in vlada Južnega Vietnama iznašli to zvijačo in farso tako imenovanih volitev za zavajanje juž-novietnamskega prebivalstva in svetovnega javnega mnenja“. Komunisti so ponovno izjavili, da zahtevajo odstop sedanje saigonske vlade in da ne pristajajo na sestavo nobene volilne komisije, ki bi nadzorovala izvedbo volitev v Južnem Vietnamu. Za komunistično odklonitvijo Thieu-jevih predlogov se vsekakor skriva strah pred porazom komunizma na južnovietnamskem volilnem bojišču. La amenaza soviética ©n Europa Hace unos días el secretario de Defensa de los Estodos Unidos, Mel-vin Laird, advirtió al Congreso que sería temerario confiar en una pronta disminución del temor de agresión en Europa, por cuanto todavía resuenan los ecos de la invasión rusa a Checoslovaquia. Advirtió que en Medio Oriente “Rusia ha" estado aééiítuándo progresivamente sus operaciones navales en el Mediterráneo, que ya han alcanzado este año, un nivel superior al de cualquier de Jos otros dos años récords.” “Pese a las seguridades dadas por la Unión Soviética, en el sentido de que busca una solución pacífica de la disputa árabe-israelí las armas rusas siguen llegando a esa región. Abrigo pocas dudas 'de que la ayuda iflilitah: seguirá siendo un importante instrumente, de la política rusa.” Sovjetsha nevarnost v Evropi Melvin Laird, obrambni minister Združenih držav, je opomnil ameriški parlament, da bi bil drzno zaupati v skorajšnje zmanjšanje strahu pred novim napadom Sovjetov v Evropi, ko pa še vedno odmeva njihov napad na češkoslovaško. , Pripomnil je tudi, „da Rusija veča delovanje svoje mornarice v Sredozemlju in na Bližnjem Vhodu, ki je doseglo letos rekordno višino.“ , „čeprav je Sovjetska zveza obljubila, da bo iskala možnosti za pomirjenih izraelsko-arabske napetosti, še vedno pošilja orožje v to cono. Ne dvomim, da bo vojaška pomoč ostala najvažnejše orodje sovjetske politike.“ I Z TEDNA Rumor sestavlja vlado Po več kot enem tednu je italijan ski socialistični državni predsednik Sa-ragat poveril sestavo nove vlade spet dosedanjemu krščanskodemokratskemu predsedniku Rumorju. Rumor ima nalogo sestaviti sredin-sko-levičarsko koalicijsko vlado, kar trenutno predstavlja težko nalogo ter jo je Rumor sprejel z rezervo. Saragat bi mogel še zavlačevati imenovanje novega vladnega predsednika, vendar je ugotovil, da trenutni politični in socialni položaj v Italiji zahteva hitre rešitve politične krize, v katero je bila pahnjena država vsled razkola v socialistični stranki. Ta je bil namreč povod za krizo v vladi, ker je iznenada ostala v parlamentu v manjšini. Prejšnja koalicijska vlada, sestavljena iz krščanskih demokratov, socialistov in republikancev je vladala Italijo komaj pol leta. Rumor, 64 letni samski bivši učitelj, je izjavil časnikarjem: „Sprejel sem sestavo nove vlade od Saragata z rezervo. Vem, da bo naloga zelo težka.“ Dodal pa je, da bo morala nova vlada biti hitro sestavljena, vsled resnih notranjih problemov države. Rumor se namerava pogajati s predstavniki sre-dinsko-levičarskih strank in bo storil vse, da bi sestavil vlado, podobno prejšnji, ker tako koalicijo smatra kot najprimernejšo za vladanje v današnji Italiji. Zmerni socialisti, ki so se ločili iz bivše Nennijeve socialistične stranke in ustanovili novo Unitaristično socialistično stranko, nočejo sedeti v vladi sku paj s svojimi levičarskimi tovariši. Republikanci, naveličani neprestanih notranjih sporov v krščansko-demo-kratski stranki in v socialistični stranki, so se tudi umaknili iz prejšnje koalicije. Zato opazovalci ugotavljajo, da bo Rumor morda, prisiljen sestaviti koalicijsko vlado, sestavljeno samo iz dveh strank, in sicer iz krščanskih demo kratov in Nennijevih socialistov. Toda ta kombinacija bo imela le neznatno večino v parlamentu in bi bila nepre stano odvisna od podpore bodisi unitarnih socialistov ali republikancev, da bi mogla ostati na oblasti. Če se Rumorju ne bo posrečilo sestaviti vlade, se Italija nahaja pred dvema možnostima: manjšinska krščan-sko-demokratska vlada ali nove volitve. Obe rešitvi sta neprijetni za krščanske demokrate in nevarni za nadaljnji demokratični politični ustroj Italije. Enostrankarska vlada bi bila nujno slabotna. Nove volitve pa bi nedvomno koristile komunistom in desničarskim strankam zaradi naraščajočega nezadovoljstva med prebivalstvom vsled neprestanih strankarskih bojev znotraj doslej vladajočih strank. Sovjetska vlada je preko svojega zunanjega ministra Gromika na zasedanju sovjetskega „parlamenta“ objavila, da je „pripravljena izboljšati odnose z ZDA in začeti nov dialog med velesilama“. Opazovalci menijo, da Moskva išče novih stikov z Zahodom vsled svojih težav z rdečo Kitajsko. Luna-15, nova sovjetska vesoljska raketa, je bila iz izključno propagandnih razlogov pognana na potovanje proti Luni tri dni pred odletom ameriškega Apolo 11. Luna-15 je brez posadke. Nekateri ugibajo, da se bo morda del rakete vrnil z Lune na Zemljo z luninim kamenjem. V Keniji so komunisti, kakor ugotavljajo oblasti, ubili tamkajšnjega gospodarskega ministra Toma Mboyo, l je govoril, da „še vedno govorimo o samoupravljanju kot o nujnem ideolo-ško-političnem spremljevalcu razvoja,“ oziroma kot o nujnem privesku eko-nomsko-tehničnega razvoja,“ je takoj prešel na vprašanje vodstva in delavcev v podjetjih. Dejal je: „Podjetje, ki ni uredilo notranjih odnosov, uskladilo funkcija posameznih organizmov in — kot pravimo, ni obvladalo samega sebe, ni zmožno za trajnejša in pogumnejsa prizadevanja. Nasilno kopanje pre pada med samoupravljanjem in vodenjem, pomeni odkrito in prikrito težnjo birokratizma, tehnokratizma in primitivizma. Vsi ti bi radi vladali v imenu delovnega človeka, prvi zaradi nizke stopnje izobrazbe, drugi da bi ga ‘zaščitili” pred takoimenovano ‘tehnokratsko elito’.“ Kot rešitev tem problemom je Dragan nakazal zopet eksperimentiranje v prihodnje tako, da je predlagal, „da naj delavski sveti sprejemajo s pomočjo svojih organov zlasti odločitve š področja samoupravne zakonodaje in o vprašanjih, ki imajo dolgoročen značaj; izvršilni organi in vodstveno strokovni kadri pa naj sprejemajo odločitve tekoče poslovne operative“. Seje plenuma 3. juaija pa zaradi 'kompliciranosti problema nišo zaključili. Prekinili so jo s tem, da naj komisija ža sklepe „pusti odprta vprašanja, ki terjajo več obdelave ni razmišljanja“. Predsednik CK ¿K Slovenije Franc Popit se tudi ne znajde dobro, kadar začne vprašanje samoupravljanja. U-rednik Komunista Frartc Šetinc ga je 13. junija vprašal, kaj misli o preveliki idealizaciji samoupravljanja. Takole je odgovoril: ,)Ne želim stvari idealizirati, ker se prav tako zavedam resnice, da je samoupravni sistem pri nas šele na začetku svoje poti ih da ne ustreza stopnji zavesti samoupfavljal-cev.“ V odgovoru na vprašanje o nalogah komunistov za nadaljnjo demokratizaiijo socialističnih samoupravnih odnosov je Popit priznal, da komunisti sami ne vedo, kaj hočejo, ko je rekel, da obstoja glede samoupravljanja „idejna zmeda“ med teoretičnimi stališči in njihovim praktičnim izvajanjem in da ta idejna zmeda „izvira iz dejstva, da pogosto komunisti sami niso enotni v tem“. V zaskrbljenosti za bodočnost pa je dejal Popit: „Vsakdanja politika pa nam kaze, da ie danes bolj kot kdaj prej odvisen nadaljnji socialistični razvoj predvsem od enotnosti in -usmerjenosti delavskih kolektivov.“ šesto sejo plenuma Centralnega Komiteja Zveze Komunistov Slovenije, ki je bila prekinjena 3. junija, so nadaljevali 10 dni pozneje. Poročilo o seji plenuma je bilo objavljeno v ljubljanskem „Delu“ 15. junija, že v uvodu pordčila je povedano, da se je plenum „omejil predvsem na nadaljnji razvoj samoupravljanja v oblikah zadružnega dela v gospodarstvu“. Nadalje ugotavlja poročilo, da je „razprava opozorila še na druge vidike in probleme nadaljnjega razvoja samoupravljanja, predvsem v družbenih dejavnostih pri povezovanju dela z zasebnimi sredstvi s samoupravnimi oblikami združenega dela“ itd. Nato pa poročilo pove odkrito, „da je CK ZKS sklenil, da bo ta vprašanja obravnal v neposredni prihodnosti“. Vse skupaj so enostavno odložili. Iz vseh predlogov plenuma, sklepov in naročil komunistom, ki jih je plenum sklenil in so objavljeni, pa je razvidno, da so slovenski komunisti glede samoupravljanja podobni popotniku, ki je šel v neznano in se sprašuje na razpotju: „Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot?“ p|i M. S. Planine — mednarodni šahovski mojster ^ Albin Planinc, 25 letni slovenski ji za Spielmanom in Aljehinom pa pred šahovski prvak, je zmagal na velikem mednarodnem šahovskem turnirju v Ljubljani v spomin na prvega slovenskega mednarodnega šahovskega velemojstra dr. Milana Vidmarja. Dr. Milan Vidmar se je še kot študent tehnike na Dunaju uvrstil v vrhove mednarodnega šahovskega sveta. Tako je na velikem mednarodnem turnirju v Nurembergu 1906 dobil naslov mednarodnega mojstra. Z 22 leti je dokončal študije tehnike in se je uveljavil y svetovnem merilu kot znanstvenik ter je od ustanovitve slovenske u-niverze leta 1919 predaval na tehnični fakulteti, bil dekan in rektor univerze, član in nekaj časa tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg svojega znanstvenega dela, ki je zbrano v 35 knjigah in v nad 100 člankih, je napisal tudi izvrstne knjige d šahu, ob katerih šo rastli in se vzgajali slovenski šahisti. " Po mojstrskem šahovskem naslovu iz letk 1906 je leta 1909 igral na velikem turnirju v Petrogradu, v San Se-bastianu pa je 1911 delil drugo mesto z Rubinsteinom s pol točke za zmagovalcem Capablanco. Po vojni je dosegal Velike uspehe, čeprav se ni utegnil zaradi svojega znanstvenega dela tako pripravljati kot njegovi nasprotniki-velemojstri. Tako je v Londonu 1922 bil tretji za Capablanco in Aljehinom, pa pred Rubinsteinom, Bogoljubovim, Retljem in Tartakoverjem. Leta 1926 je bil na turnirju na Semmeringu tret- Nimcovičem, Tartakowerjem, Rubin-steinom in Taraschem. Na kandidat-skein turnirju v New Yorku 1927 je bil četrti za Capablanco, Aljehinom in Nim-covičem in pred Spielmanom in Marshallom. Turnir v njegov spomin se je končal 20. junija s presenetljivo, a zasluženo zmago Albina Planinca, ki je zbral 10,5 točk, drugo mesto je osvojil Gli-gorič z 10 točkami, slede: 3. Unzicker 9.5, Tringov 9, Matanovic in Byme 8.5, Puc in Georghiu 8, Damjanovič, Barcza in Parma 7,5, Robatsch in Musil 6,5, Bajec in Forintos 5,5 in Stupica 3. Planinc je z zmago postal mednarodni šahovski mojster, dosegel pa je celo velemojstrsko normo. Pravila FIDE pa ne dovoljujejo preskoka, ter postane velemojster le tisti, ki je pred tem že bil mednarodni mojster. Planinc je premagal štiri velemojstre ter madžarskega in bivšega jugoslovanskega prvaka, izgubil pa je le z Gligo-riče*i. Gligorič in Američan Byrne sta bila edina nepremagana na turnirju. Od ostalih slovenskih šahistov je Puc potrdil svoj naslov mednarodnega mojstra, razočaral je Parma, ki niti sam ni našel vzrokov neuspeha, saj se je prvič po nekaj letih uvrstil v spodnjo polovico tabele. Musil, Bajec in Stupica pa zaradi neizkušenosti na tako močnih turnirjih niso dosegli takih uspehov, kot so želeli. Sl9vend na Koroškem prepuščeni samim sebi „V Ljubljani in Beogradu so prva leta presojali Slovence v Italiji in v Avstriji s stališča, ali podpirajo komunistični režim v Jugoslaviji hli šj proti njemu. Kako dobro besedo ali dejanje so našli le za one, ki so gledali komunistični režim v Jugoslaviji vsaj prijazno, če ga že niso naravnost podpirali. Komunističnemu režimu v Jugoslaviji sovražni ali le tudi nenaklonjeni Slovenci v Italiji in Avstriji so bili Ljubljani in Beogradu pravi trn v peti. Namesto da bi njihove narodnostne težnje podpirala, sta jih ovirala in jim metala polena pod noge, kjer se je le dalo. Nekaj ttialega se je položaj spremenil, ko je bil Titov režim pognan iz Kominforma in je jugoslovanski komunizem začel ubirati bolj neodvisno pot. Polagoma so se komunistični vodniki v Ljubljani in Beogradu le začeti zavedati, da imajo kot vodniki in predstavniki ¡Slovenije in Jugoslavije tudi nekaj odgovornosti za slovenske narodne koristi. To spoznanje prihaja počasi, komaj po kapljicah in postopno in je še vedno daleč, zelo daleč od zaželenega stanja. Komunistični režim v Jugoslaviji daje žal še vedno prednost koristim svetovnega komunizma in komunistične devolucije v škodo slovenskih narodnih ih jugoslovanskih državnih koristi. » Vedno zatirani Slovenci na Koroškem so bili zatirani in stiskani, njihov narodni čut zasramovan in tlačen že v času, ko so bili ria Dunaju cesarji. Ko so mCsto teh prevzeli predsedniki republike, se položaj Slovencev v Avstriji kljub vsem lepim obljubam tekom borbe za plebiscit ni prav nič izboljšal, prej poslabšal. Prva Jugoslavija je imela doma več kot dovolj težav, zato je posvečala slovenski Koroški le malo zanimanja, pa naj so bili pozivi in prošnje Ljubljane k odločnejšemu nastopu za zaščito slovenskih narodnih pravic na Koroškem glasni in trdi ali tihi in diplomatski. Slovenska ljudska stranka je konec leta 1931 v znanih „punktacijah“ opozorila na narodni položaj Slovencev v Italiji in Avstriji. Komunistična partija Jugoslavije pa je leta 1932 v uradnem dogovoru obljubila Komunistični partiji Avstrije, da ne bo zahtevala spremembe severne meje Jugoslavije, kadar bo prišla na oblast. Titova „Narodno osvobodilna vojska“ je tiho zapustila južni del Koroške, ki ga je zasedla ob koncu druge svetovne vojne pred Angleži, ko so ji ti izročili slovenske protikomunistične oddelke. (Podčrtalo uredništvo Svob. Sllovenije.) Titovskemu režimu je bilo aaaaaaaaaaaaaaai «cfiiaiiiiiaiaiaiaaiaaBviaaiBBaiiaiaaaBiiauaaaaMaaaMiaiBaiaBaaaaaaaaaaiaaiaaiiaaaaaaaaiaiaMiiaiaaaa«» „Kakor so ljudje, ki so tako malo ljudje, da jim ni nič mar, ali imajo življenjski nazori kako realno osnovo ali ne, tako so pa tudi ljudje, ki ne pravijo ne da, ne ne, ampak kolebajo med naspiotji ali če izpovedajo afirmacijo, ne izvajajo iz nje logičnih posledic za življenje in delovanje, temveč so dosledni samo v polutanstvu: dvomijo, pa Se vedejo, kakor da ne bi dvomili; ne dvomijo, pa ravnajo, kakor da bi dvomili." Aleš Ušeničnik, Knjiga načel, I, str. 49 nijo veliko, zanje je važno le, da je Avstrija nevtralna in da v njej zopet ne zavlada pangermanski nacistični duh, ki je privedel spomladi leta 1935 do priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji. Jugoslavija, kjer je v republiki Sloveniji obsežen večji del slovenskega narodnega ozmelja in kjer veljajo Slovenci za državni narod, je tista, ki bi morala gledati, da se Avstrija točno drži člena 7 mednarodne pogodbe in da daje slovenski in hrvaški narodni manjšini v Avstriji vse, kar ji po tej pogodbi gre. Žal Ljubljana in Beograd te svoje dolžnosti do slovenske m hrvaške manjšine v Avstriji ne vršita. Zelo nerada jih omenjata, da ne bi to škodovalo „dobrim sosedskim odnosom“. Zaradi „jugoslovanskih državnih koristi“ zvezna vlada v Beogradu slovenskih in hrvaških narodnih koristi v Avstriji «e mara braniti. Kako drugačen je Dunaj v obrambi narodnostnih pravic Južnih Tirolcev v Italiji! Tako žal Slovenci na Koroškem v borbi zt svoje pravice z nestrpnim avstrijskim nemštvom slej ko prej prepuščeni samim sebi.“ Kat. glas, 3. julija 1969 tedaj glavno čuvanje pridobitev komunistične revolucije in širjenje komunizma, o katerem so v Ljubljani in Beogradu sanjali, da bo skoro postal gospodar tako v Rimu kot na Dunaju, ki je bil tedaj še pod rusko vojaško zasedbo. Kdo bi se pri tem gnal za slovenske narodne koristi? Prodani Slovenci Meja med Slovenijo in Avstrijo je ostala na Karavankah kljub temu, da sta kasheje Ljubljana in Beograd nastopila malo odločneje za priključitev slovenskega dela Koroške k ¡Sloveniji. Zahteva je morala propasti, ko ji je odpovedala podporo še Sovjetska zveza po izključitvi Jugoslavije iz Kominformi. Edino, kar je bilo doseženo, je člen 7 mednarodne pogodbe o obnovi Avstrije, ki določa slovenski in hrvaški jezik kot drugi Uradni jezik v onih predelih Avstrije, kjer živijo Slovenci in ‘Hrvatje. Ta pogodba zagotavlja Slovencem ln Hrvatom Spoštovanje ih upoštevanje njihovih narodnih in kulturnih pravic. Velesile Amerika, Anglija, Francija ih Rusija, ki so pripravile in prve podpisale mednarodno pogodbo o obnovi neodvisne republike Avstrije, Se za izpolnjevanje člena 7 te pogodbe iie me- Goriška in Primorska 22. tabor slovenske pi'osvete na Repentabru V nedeljo, 22. junija t. 1., Se je na Repentabru zbrala množica nad tisoč Slovencev iz področja Trsta, Gorice, Trčmuna in Kanalske doline, se pravi iz vse oežele Furlanije-Julijske Benečije, da znova proslavi zaključek letoš njega prosvetnega dela na tem slovenskem ozemlju in se spomni „tistega časa, ko šo se naši predniki pred sto in več leti zbirali na preprostih čital-niških prireditvah, da so na njih poživljali ljubezen do svojega materinega jezika, do naše pesmi, do branja,“ kakor je v pozdravu na zbrano množico dejal predsednik ¡Slovenske prosvete v 'trstu prof. Marij Maver. Na tem slavnostnem taboru so peli števerjanski ansambl „Jana“, repenta-borski pevski zbor „Srečko Kumar“, goriški moški zbor „Mirko Filej“ in ukvanski pevci, ki so letos prvič nastopili, ter iz Kanalske doline. Na programu je bila tudi uprizo -ritev enodejanke Josipa Ogrinca „Kje Morda pa vendar nekaj novega (Misli ob koncu II. vaditeljskega tečaja) 6. julija t. 1. so gojenci II. Vaditelj skega tečaja, ki deluje v okvirju Zedinjene Slovenije, v Slovenski hiši pokazali, kaj so se naučili in kaj so naučili otroke raznih slovenskih šol. Te tečaje — celotni traja štiri leta in bo torej končan v 1971 — je zamislil in pričel izpeljavati prof. Tine Vivod. Absolvent Visoke šole za telesno kulturo (Instituto nacional de educación física), na kateri je zdaj redni profesor, je kot aktivni član naših mladinskih organizacij, ki prav te dni praznujejo 20 letnico obstoja, uvidel, da je za delo v naši skupnosti potrebno neko dopolnilo. Lani je organiziral T. Vaditeljski tečaj. Vanj se je vpisalo 56 fantov in deklet, katerih povprečna starost je bila 18 let. Tečaj je trajal enajst tednov po 5 ur tedensko. Z uspehom ga je končalo (naredilo pismene, ustne ter praktične izpite) — 45 učencev. Letos se je delo nadaljevalo. V II. tečaj se je od lanskih 45 bodočih vaditeljev (od katerih jih je že po prvem tečaju 32 učilo po slovenskih ljudskih šolah, 30 od njih pa lani novembra pripravilo Mladinski dan z nastopom 380 otrok), vpisalo 32 gojencev. K tem je pristopilo še 20 novih. S čim so se ukvarjali tečajniki ? S telovadbo, petjem, folklornimi plesi, ročnimi deli. Vse v zvezi z delom, ki jih čaka med mladino. Vendar je treba poudariti, da je iz besed organizatorja tečajev večkrat bilo razvidno, kako sta šport in telesna vzgoja samo sredstvo za splošno, vsestransko človečansko vzgojo. Vsak nov tečaj naj utrjuje znanje iz prejšnjega leta, pa dodaja nove vaje, pesmi, plese. Nastop se je pričel s pozdravom (Marija Urbančič), nakar je občinstvo ob razlagi posameznih točk, lep je šlo pri telovadbi za vaje, odgovarjajoče starostnim dobam otrok, moglo slediti načrtno izdelani „ekshibiciji“. Dekliško skupino iz Lanusa je vodila Adriana Mažgon, fantovsko iz Adrogueja Marko Zupanc. Franci Plesničar je pripravil gimnastiko za dekleta iz .San Justa, medtem ko Matija Lazar fante iz Ra-mos Mejia. Prav izhodišče dela je prikazala skupina otrok iz San Martina, ki jo je vodila Nina Pristovnik. Skupino iz Morona pa je vadila Marija Urbančič. ¡Sledilo je skupno petje in pa nastop vaditeljic. Ti točki je vodil prof. Tine Vivod, medtem ko je nastop vaditeljev pripravil Franci Sušnik, Mali (in že ne tako mali...) so nato poslušali pravljice ge. Rade Reja. Sledili so folklorni plesi. Te je lani učila Alenka Jenko, medtem ko je letos folklorne plese vadil arh. Jure Vombergar. S šaljivim prizorom, pa z zaključnimi besedami, v katerih se je prof. Vivod zahvalil vsem, ki so pripomogli k izvedbi tečaja, je spored bil končan. Vendar ko se je publika že razšla, se je interno delo tečajnikov še nadaljevalo. Razdelitvi nagrad za nastopajoče otroke je sledil zaključni govor Marjane Hribarjeve o podobi vzgojitelja. Aplavzi so izkazali navdušenost publike, pa tudi želje najmlajših, ki bi radi vstopili v vrste veselih, strumnih, kdaj tudi drznih, vedno res discipliniranih učencev in učiteljev. Ko bi prisostvovali tej prireditvi le kot kronisti, bi se tu pero pravzaprav moralo ustaviti. Ker pa ne dvomimo, da smo bili priče sicer šele poganjku drevesca, katerega korenine pa kažejo, da ima možnost razrasti se v krepko drevo — še nekaj misli. — (Bo še.) Z. S. je meja“, igre, ki so jo igrali že v čitalnicah. Zbrane zamejske Slovence, med katerimi je bilo opaziti tudi večje število Slovencev od doma, je pozdravil tudi župan repentaborske občine Guštin, nakar je med izvajanjem celotnega pevsko-glasbenega programa imel glavni govor deželni poslanec dr. Drago Štoka, ki je med drugim poudarjal, da „smo s hvaležnostjo dolžni spomin našim narodnjakom, ki so nas preko viharjev pripeljali v varnejši pristan..., ki so pripomogli, da se je naš narod ne samo ohranil, temveč tudi povzdignil na visoko evropsko raven: Prešeren, Slomšek, Gregorčič, Cankar... Janez Ev. Krek in še drugi pa so si na političnem polju zasadili mladike, ki ne bodo nikdar usahnile.“ Dr. Drago Štoka je dobesedno tudi povedal: „Pred več sto leti so se naši predniki zatekali za to obzidje, da so za utrdbami branili svoj obstanek in svoja izročila. Vsem napadom so kljubovali skozi stoletja vse do današnjih dni. Pred sto leti so na velikih taborili izpričevali svoj obstoj in govorili o pravicah, ki jim pripadajo. In mi danes ponavljamo, da ima vsak narod, pa naj bo majhen ali velik po številu, po naravnem in božjem pravu pravico do svojega popolnega narodnega, kulturnega in političnega življenja. Ta veja slovenstva, ki se kot pahljača širi v Kanalsko dolino, v Beneško Slovenijo, na Goriško in sem na Tržaško, je živa kri enega samega naroda. Po vseh teh delih teče in se pretaka živo življenje. Zato ni mogoče razsekati in trgati tega življenja. Kakor za enega, tako zahtevamo za drugega in tretjega vse osnovne človečanske in narodne pravice. Na Tržaškem strokovne šole, ki jih še nimamo. V Beneški Sloveniji in Kanalski dolini šole in vrtce v slovenskem jeziku. Zakon o zaščiti manjšine! Poleg lepih besed, pričakujemo zdaj dejanja demokratične države. Podporo za kulturne napore in pozitivno vzgojo naše mladine v vseh pokrajinah, tudi v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Delo za naše rojake v Beneški Slo-. veniji in v Kanalski dolini, da jim ne bo treba odhajati v tujino iskat košček kruha in da ne bodo imeli vtisa, da je tujina bolj darežljiva kot dežela, kjer so se rodili, rastli in preživljali svojo mladost. Preneha naj vsak pritisk, tudi neviden in zakrinkan, na prebivalstvo v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji zaradi narodnosti in zvestobe svojemu slovenskemu jeziku.“ Katoliški glas iz Gorice ob tej priliki ugotavljo, da bo treba med prosvetnimi društvi na Primorskem uvesti „več povezanosti, več stikov, več vasovanj“. Peti seminar slovenskega jezika, literature in kulture se je začel 30. jun. v prostorih filozofske fakultete v Ljubljani. Seminar organizira od 1. 1964 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti. Namenjen je tujim slavistom, univerzitetnim pro fesorjem, asistentom, lektorjem, štu dentom pa tudi književnikom in prevajalcem, ter vsem, ki se želijo seznaniti s slovensko literaturo, predvsem slovenskim jezikom. Meščanska šola r Ljutomeru je bila ustanovljena kmalu po nastanku nove države in sicer v jeseni leta 1919. Petdesetletni jubilej, ki ga obhaja ta šola, je v narodnem pogledu zelo pomemben. Saj je bila ta šola po prvi svetovni vojni postavljena kot branik proti ponemčevanju slovenskega življa, ki ga je sistematično zasledoval ted. „Schul-vereiii“. Petdesetletnico te šole so pro-¿Savili pred kratkim v Ljutomeru s po • »ebno akademijo. Levstikovi nagrajenci Mladinske 'knjige so bili proglašeni 19. junija in sicer: Alenka Gerlovič za knjigo „Likovni pouk otrok“; Božo Kos za ilustracije v knjigi „Veliki in mali kapitan“ ter Smiljan Rozman za leposlovno delo „Reporter Tejč poroča“. Ta podelitev nagrad je bila obenem jubilejna ker je že dvajseta po vrsti. Žirije «o morale v teh 20 letih izbirati med 2500 knjigami, ki jih je založba Mladinska knjiga doslej izdala. Film o Napoleonu snemajo v Sloveniji. Film, ki ga režira Francoz Ber-nardot Claude, bo dolg šest ur in bo prikazal televizijskim gledalcem 40.000 ikm dolgo pot Napoleonovega gardnega častnika, ki se je udeležil številnih hudih bitk in iz vseh odnesel zdravo kožo. ¿3 tem filmom namerava franco-ika televizija s sodelovanjem televizija skih družb skoro vse zapadne Evrope predvsem 'Italije, Švice in Belgije počastiti 200-letnico Napoleonovega rojstva. Sodeluje tudi Kanada. Ko so meseca junija snemali na Vogrskem, je režiser Bonardet Claude na vprašanje slovenskega novinarja zakaj snemajo v Sloveniji, pojasnil: „Predvsem bi bilo zelo nerodno snemati film v več 'državah. Morali smo poiskati deželo, kjer se da na čimbolj strnjenem prostoru čimveč posneti. To nam nudi Slovenija, ki je naravno in arhitektonsko nekaj izrednega. Na Pokljuki smo snemali v začetku maja številne zimske prizore ter prehajanje Napoleonovih vojakov prek raznih evropskih prelazov, Škofja Loka nam je nudila značilno avstrijsko arhitekturo, na Vogrskem in v njegovi okolici pa smo našli italijanski ambient... Konec ju- nija nas bo vodila pot iz Slovenije še v Liko in v Zagreb, kjer bomo v neki ulici posneli značilne prizore iz Mo skve, in končno še le Varaždinu, kjer bo na vrsti oitka pri Austerlitzu.“ šestdesetletnico mature so pretekli teden slavile v Ljubljani upok. učiteljice, ki so maturirale na cesarsfto-kralje-vem učiteljišču v Ljubljani leta 1909. Vseh je bilo tedaj 43. Umrlo jih je 27 in le 16 je ostalo živih. Od teh se jih je zbralo pri Slamiču deset, da so proslavile lepi jubilej, šest jih pa zaradi bolezni ni moglo priti. Srečalo se je ob obujanju spominov tehle deset: Ivanka Kalin iz Kostanjevice, Angela Jurečič iz Ljubljane, Rozi ¡Dolinar iz Zagorja, Ivanka Arh iz Kamne gorice, Regina Okorn iz Preddvora, Leopoldina Hamrla iz Ljubljane, Julija Kromar iz Dolenje vasi pri Ribnici, Meta šavnik iz Kranja, Marica Kobe z Golnika in Mimica Pipan iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Gotovo je marsikatera gospa ali gospodična v izseljenstvu, ki bo med gornjimi našla svojo učiteljico. SLOVENCI V BUENOS AIRES „Zemljani na Luni,“ je bila snov 3, prosvetnega večera Zed. Slovenije v soboto, 12. julija zvečer v Slov. hiši. Po pozdravu arhitekta J. Vombergar-ja je predavatelj g. J. Hafner v krajšem govoru orisal najznačilnejše točke poleta na Luno. Neznansko ceno za prve vozne listke do Lune, veleraketo Saturn 5, lunaport na rtiču Kennedy in nato potek vsega poleta. Orisal je značilnosti pristanka na Luni in delo lunavtov na luninih tleh. Zatem je predavatelj pokazal nad 60 barvnih diapozitivov, ki so pojasnjevali polet v vseh podrobnostih. Posebno pažnjo so vzbudile prekrasne slike pogleda na Luno in Zemljo, ki so jih posneli astronavti ob božičnem poletu. Poročili o uspeli prireditvi ob 20-letnici SDO in SFZ bomo objavili v prihodnji številki. SAN JUSTO V Našem domu v San Justu je tamkajšnja SDO organizirala in izvedla „Cocktail večer“, ki je bil izredno dobro obiskan in je uspel v vseh ozirih. Rudi Bras je poslal daljše poročilo, iz katerega posnemamo: | Večer je zamislila predsednica san-(huške SDO Marica Zakrajšek, ki ga je žirovci bodo spet Gorenjci. Tako so' tudi začela s pozdravno besedo. Sredi odločili žirovci sami na referendumu v nedeljo, 15. junija. Za priključitev k Škofji Loki je glasovale 1650 volilnih upravičencev, proti pa 460. Z zakonom z dne 30. junija 1955 so namreč občino Žiri priključili kranjskemu okraju. Z zakonom od julija 1961 o določitvi območja krajev, so Žiri prenehale biti občina, Žirovce pa so priključili logaški občini. Tudi po odpravi o-krajev so Žirovci ostali v logaški občini. Niso pa bili s tem zadovoljni. Tudi občini Logatec in Škofja Loka se nista več prijazno gledali, ker so v logaški občini govorili, da so škofje-ločani podkupili Žirovce, da tiščijo v Škofjo Loko. Sedaj je spor koiičan in Žirovci bodo zopet Gorenjci. Umili so. V Lubljani: Helena Jug roj. Užnik, Silva Košir roj. Gorenc, Tomaž Juvan upok. član opernega orkestra (71 let), Angela Erič roj. Resman, Emil Podkrajšek, Ivica Hreščak roj. Derganc, Sava Zadel upokojenka, Ivanka Pavlič roj. Mesec, Ana Justin roj. Grden, Alojz Dolmovle žel. upok., Fani Tavšelj (89 let), Nova vas pri Rakeku, Anton Stranky tehnik v p., Svetje, Jožefina Lapornik, Celje, A-lojzij Jakomini, Begunje, Ivana Paternoster, posestnica, Zalog, Alojzija Rugel roj. Bevec, ¡Mirna, Ivanka Bergant, šivilja, Dravlje, Ignac Pevec, št. Vid pri Lj., Anton Adamovič, Prapro-če pri Grosupljem, Ana Cerar roj. Gaberšek, Zalog, Gašper Puhar, upokojenec, Kranj, Jožef Sodja, biseroma-šnik nadškofije Sv. Pavla Z.D.A., Dravlje, Alojz Kavčič, kmet. tehnik, Novo mesto, Jožefa Kokalj, Vinje. ne Oblak, je bil postavljen oder za modno revijo ki se je odvijala pred očmi ¡gostov. Rezka Osojnik in Marija To-maževič sta v uniformah letalskih stewardess z vezano besedo spremljali v plesnem koraku prihajajoče narodne noše: bolivijsko, mehiško, severnoameriško, japonsko, špansko, italijansko, nizozemsko, poljsko, hrvaško, slovensko in argentinsko. Najlepša točka je bila japonska deklica, za njo španska, ki sta na odru tudi zaplesali. Največ-jega ploskanja sta bila deležna para slovenskih narodnih noš iz Bele Krajine in Gorenjske. Režijo tega dela sta izvedla Oven in Rudi Bras, ki je poskrbel tudi za glasbene vložke med pozdravi posameznih narodnih noš. Sledila je revija otroških oblek, nekaj popevk Miguela Cortesa, nato pa modna revija, na kateri so Roza Esih, Marjeta Gaser, Helena Homovec, Irena Jeločnik, Anica Maček in Emilija Podbrežnik skupno s poklicno ‘modelo’ Karin Pistarini pokazale občinstvu nad 25 različnih najmodernejših oblek. Napovedovalec je bil Jorge Lezama. Cocktail, ki ga je okusno pripravil Marijan Filipič, je bil gostom izredno všeč. Modni reviji je sledila plesna glasba. MENDOZA Spomin slovenskih žrtev smo letos priredili v nedeljo, 27. junija. Skupno sv. mašo smo darovali za vse znance in neznance slovenske brate in sestre, ki so nied 2. svetovno vojno in med komunistično revolucijo padli kot žrtve borbe za vero in svobodo. " Pred mašo smo se v goreči prošnji obrnili k Mariji Pomagaj, ko nam je zbor pel ... „Glej, v ljubezni domovinski v te obračamo oči, skrbi tvoji materinski narod ves se izroči. O ne pozabi nas nikdar, naj bo Slovenec tvoj vsikdar!...“ Med sv. opravilom je imel č. g. Hom lep spominski govor. ARGENTINI Po sv. maši smo spomin naših rajnih, ki so za Boga in domovino žrtvovali svoja življenja, počastili s petjem: Minil je jok, minila smrt, veselja raj jim je odprt. Presrečni bratje in sestre, ki v Bogu se radujete! Športni dnevi čeravno zimski čas ni najprimernejši za športne dneve so jih naši fam tje in dekleta tudi letos pripravili v dneh od 20. do 22. junija. Iz Buenos Airesa je prišlo 13 zastopnikov in zastopnic slovenske mladine. V petek popoldne je bila v Domu gostom iz Buenos Airesa pripravljena čajanka. V soboto so organizirali zimski izlet v zasnežene gore. Sedem sank so imeli s seboj in so se sankali — na pravem snegu. Zvečer pa je bil spet v domu asado, ki so se ga udeležili tudi starejši in sta zbrano mladino pozdra vila predsednik Društva Slovencev g. Luka Grintal in č. g. Jože Horn. V nedeljo so po spominski maši mladi pripravili gostom sprehod po men-doški okolici, v Perla in na Cerro de la Gloria. Popoldne je bila v domu najprej odbojka med buenosaireškimi in mendo-žkimi fanti. Zmago so odnesli Men-doščani. Pred zbrano mladino na igrišču je nato spregovoril pozdravne besede predsednik tamkajšnega odseka g. Davorin Hirschegger, za njim pa predsednik iz Buenos Airesa g. Miha Stariha. Sledili so še nastopi naših najmlajših iz šolskega tečaja, naraščajnic in deklet. Pri pogrnjenih mizah se je potem razvila zabavna družabnost do 9 zvečer, ko so se gostje odpeljali zopet domov v Buenos Aires. Družinska sreča V zakonu g. cont. nac. Andreja Bajuka in ge. prof. Katice Grintal je prinesla družinsko srečo prvorojenka Tatjana, ki jo je krstil materin stric č. g. Ivan Jeretina in sta ji bila botra g. inž. agr. Marko Bajuk ter njegova žena ga. prof. Vera Ašič. Mladi družini želimo ves božji blagoslov! Ob tej priložnosti pa moramo še posebej omeniti, da ima novorojenka Tatjana tu v Mendozi še živo prababico go. Apolonijo Grintal, ki je imela v svojem zakonu 6 sinov in 6 hčera, od katerih jih je živih še '5 sinov in 4 hčere. Pri svojih 92 letih ima danes v domovini 24 vnukov in 3 v tujini, skupno 27. Prav toliko pa ima tudi zdaj pravnukov, 23 v domovini, enega v Sev. Ameriki, tri pa v Mendozi. „Grintalovi mami“ za njeno častitljivo starost in tako obsežno potomstvo prisrčno častitamo! Vsufc teden ena SVETI STEFAN Srečko Kosovel Sveti Stefan, sveti Štefan, siv njegov obraz je; nad gorami je sprostrto gluho dolgočasje. Tiha kuhinja je polna vsa potic in vina, šala greje, svet se smeje, zbrana je družina. Samo v mojem srcu žalost se opila ni. Tiho na žerjavici brinje zadiši. DRUŠTVENI OGLASNIK Medorganizacijski svet je imel y sredo, 9. julija v mali dvorani Slovenske hiše svojo drugo sejo v letošnji poslovni dobi. Na sejo nišo bili povabljeni samo stalni zastopniki slovenskih domov in odborniki Zedinjene ¡Slovenije, ampak tudi zastopniki oz. zastopnice naših mladinskih organizacij — SDO in SFZ — ter zastopnice Zveze mater in žena. Na sporedu je bila kot prva točka predavanje dr. Milana Komarja o svetovni krizi mladine. Predavatelj je v enournem predavanju navedel glavne činitelje mladinskih demonstracij in uporov ki jih je polno po vsem svetu. Izredno zanimivemu predavanju je sledila živahna debata. Po predavanju je Medorganizacijski svet obravnaval vprašanje prireditev ir zvezi z obiskom g. župnika Vinka Zaletela, dalje nastopi okteta iz Beraza-teguija po slovenskih domovih ter poročilo o drugem vaditeljskem tečaju. Seja Zveze krajevnih šolskih svetov bo v petek, 25. julija ob 20 v prostorih Slovenske hiše. Od 1. julija t. I. je osnovno zavarovanje članov Zedinjene Slovenije v režiji društva. Torej ne kot doslej, potom zavarovalnice. Vendar bo višina po-smrtninskega izplačila ostala ista. Zaradi te spremembe opozarjamo člane, da v primeru, če niso na tekočem s članarino, ne bodo deležni zneska iz posmrtninskega fonda. Zedinjena Slovenija je organizirala izvedbo rife, katere čisti dobiček je namenjen potrebam šolskega odseka ter društvene knjižnice. Nagrada je izreden stereofonični kombinado „Grap, Concierto“. Vabimo vse rojake, da se poslužijo srečk, ki so že v prodaji. Uradne ure društvene pisarne so: ob delavnikih (razen torka) od 16. do 20., ter ob nedeljah po maši. OBISK LUNE V ARGENTINSKI TV Kanala 9 in 13 sta že objavila, da bosta v ponedeljek, 21. julija od 2 do 5 zjutraj prenašala, dogajanja na Luni. Kdor hoče biti prisoten, kdor hoče videti kaj se godi na Luni z zamudo poldruge sekunde, ta bo pač žrtvoval spanje. Za plačilo bo imel zavest, da je videl prva zemljana dejansko tedaj, ko sta hodila po Luni. Starejši naj zlasti mlajšim tega ne branijo. PO ŠPORTNEM SVETU V predzadnjem kolu je 29. junija v Mariboru Crvena zvezda igrala neodločeno 1:1 z domačim Mariborom in sil osvojila prvo mesto v jugoslovanskem; prvenstvu, ker je imela že tri točke naskoka pred zagrebškim Dinamom. Maribor pa si je s pridobljeno točko prav tako obvaroval pred izpadom, ker je imel pred predzadnjim Rijeko prav tako tri točke prednosti. Ljubljanska O-limpija je v tem kolu v gosteh premagala Zagreb s 3:1 in se uvrstila na 9.—11. mesto z Radničkim iz Niša in Sarajevom. Janko Hafner 7 Pred prihodom zemljanov na Luno Ko bodo naročniki Svobodne Slovenije v Argentini sprejeli to številko, bodo Armstrong, Collins in Aldrin z Apolo 11 že na poletu proti Luni. Odleteli bodo v sredo, 16. julija, z rtiča Kennedy. Njihov polet bo spočetka le ponovitev božičnega poleta Apolo 8 in poleta Apolo 10 v maju. Končni cilj pa bo: prvi pristanek na Luni. Seveda pa je med poleti Apolo 8, Apolo 10 in Apolo 11 ne glede na drugačen cilj še dokaj drugih pomembnih razlik. Apolo 8 je odletela proti Luni brez LM-kombinacije, torej brez pajka z ekspedicijsko kabinico za pristanek na Luni. Z Apolo 8 je odletel proti Luni znatno manjši tovor. Zato je bila rezerva gorivni tako v Saturn 5 raketi kot r strojnem delu Apolo 8 kombinacije znatno večja. In prav zato je obema ostalo več goriva za krmarjenje, kar je pomenilo večjo varnost v primeru kakih manjših neprilik. Apolo 10 je odletela skupaj z LM-kombinacijo proti Luni. Isti Apolo-LM sestav leti z Apolo 11. Tehnična razlika pa je ta: Ko sta 22. maja Stafford ‘n Ceman z LM-kombinacijo zapustila Apolo 10, sta se zavrla z raketnim motorjem v toliko, da sta se na vidni plati Lune nad žrelom Moltke približala lunini površini na 16 km. Ali se ne zdi nekaj čisto človeškega, da bi Stafford in Ceman, preizkušena in drzna lunav-ta, kljub prepovedi poskušala pristati na Luni. Požela bi vso slavo in kljub nepokornosti bi jima bilo ob uspehu vse odpuščeno. Ker tega nista storila, gre priznanje njihovi vojaški disciplini. V resnici pa dejstvu, ki ga je NASA samo enkrat omenila v dveh stavkih: V LM-kombinacijo Apolo 10 so natočili le toliko raketnega goriva, da je zadoščalo za približek na 16 km in za predvideno krmarjenje kombinacije z znatno rezervo. Če pa bi Stafford in Cernan pristala mirno na Luni, zaradi pomanjkanja goriva ne bi mogla več odleteti z nje! Tehnična razlika med Apolo 10 in 11 je torej ta: LM-kombinacija Apolo 10 je bila nekaj lažja, LM-kombinacija Apolo 11 pa ima vse tanke do vrha napolnjene z gorivom in je zato nekaj težja. Proti Luni potuje torej doslej najtežji sestav Apolo-LM. V celoti opremljen za pristanek na Luni, opremljen za avtomatičen odlet z Lune, opremljen z največjimi dosežki današnje znanosti in tehnike zato, da bi šlo vse po sreči. Pristanek na Luni Polet do Lune, vstop v krožnico okrog Lune sta že dvakrat preizkušena postopka. Tudi približevanje na 16 km višine je opravila Apolo 10 z uspehom. Gre le za zadnji korak do Lune, a tudi za najtežji. Ko bosta nad nevidno platjo Lune Armstrong in Aldrin v LM-kom-binaciji z raketnim zaviranjem zmanjšala neznatno svojo hitrost, se bo LM-kombinacija začela približevati Luni. Ko bosta obkrožila lunino poloblo se bosta v višini 16 km približevala žrelu Moltke, kjer je pristajališče. V vodoravni smeri bosta letela s hitrostjo okrog 1650 m na sekundo, štirinožnih bo gledal v smer poleta, ko bo v danem trenutku zagorel raketni motor štiri-nožnika. Zaviral bo hitrost v vodoravni smeri, vsa kombinacija bo postajala vedno bolj počasna, a bo istočasno v loku začela padati vedno hitreje proti Luni. Vse to približevanje bo pod nenehno kontrolo radarja v kombinaciji z avtomatičnim pilotom in elektronskim računskim strojem v kabini. Ob začetku zaviranja bosta lunavta stala v kabini, vendar bosta njuni telesi vzporedni s površino Lune. Glede na Luno bosta torej ležala! čim bolj bo pojemala hitrost, tem bolj se bo kombinacija postavljala na noge. štirinožnik bo vedno bolj strmo gledal proti Luni, raketni plamen bo vedno bolj zaviral tudi hitrost padanja proti Luni. Ko bodo 2000 m nad Luno, bo stala kombinacija že navpik in se bo le še malenkostno premikala v vodoravni smeri nad Luno. Sedaj bosta lunavta v resnici tudi glede na Luno stala po-koncu in skozi okvir lahko opazovala približujočo se lunino površino. Ves čas bo šlo vse avtomatično pod kontrolo radarja, ki bo sproti meril razdaljo do Lune. Raketni motor bo gorel bolj ali manj, kakor bo to ukazoval avtomatični pilot. V višini 300 m nad Luno bo kombinacija praktično mimo obstala, jezdeč na raketnem plamenu. Začel še bo zadnji in odločilni korak. Kakšno čudo avtomatike, ki jo zmore le elektronski računski stroj, je dejstvo, da stoji LM-kombinacija na miru in navpik v brezzračnem prostoru. Saj mora z mnogimi krmilnimi raketnimi šobami ves čas vzdrževati ravnotežje, da se ne prevrne. Lovi sproti ravnotežje! Kot študentek sem se rad gugal na stolu tako, da sem ga vzdrževal, stoječega le na dveh nogah, v ravnotežju. Le enkrat samkrat sem z utripi nog po zraku dosegel rekord, da sem celo minuto sedel na stolu, ki je stal nagnjen le na dveh nogah, ne da bi se prijel za mizo pred menoj. Prav tako lovi ob pristanku LM-kombinacija vsako sekundo sproti ravnotežje, medtem ka ji raketni motor ne dovoljuje padca proti Luni. V višini 300 m je zaloga raketnega goriva v štirinožniku tolikšna, da raketni motor lahko zavira padec za pičli dve minuti. Tu šele nastopi lunavt. Oba bosta gledala skozi okno na lunina tla in so bosta — 300 m visoko — morala presneto hitro odločiti za mesto, kjer bosta pristala. Eden bo pritiskal odgovarjajoče gumbe za avtomatičnega pilota, drugi pa bo skozi posebno mrežo v oknu kontroliral, kako se spuščata in bližata izbranemu mestu. Sproti se bosta še lahko premislila za 10 ali 20 m na levo ali desno, vendar sekunde beže, LM se polagoma spušča na 200, na 100 m. V eni minuti bosta le še pet metrov nad tlemi in mestom, ki sta ga izbrala. Ves ta čas so krmilne rakete vzdrževale ravnotežje, pokončno stoječa LM-kombinacije. 5 m nad Luno bo ugasnil avtomatični pilot glavni raketni motor, krmilne rakete bodo delovale naprej. Vsa kombinacija bo v treh sekundah mehko sedla na Luno. Prvi zemljani so pristali na Luni. Prve ure na Luni Po načrtu naj bi Armstrong in Aldrin preživela pičlih 22 ur na Luni. Večino tega časa bosta prebila v kabini LM in kvečjemu kake 3 ure hodila po Luni. če bi nastopile kakršne koli nepredvidene težave, bo sprehod po Luni seveda skrajšan. Odredili jima bodo, naj se umakneta v kabinico, v bolj človeško in varno okolje. Je deloma bridko, deloma smešno: Po srečnem pristanku na Luni ne bosta planila iz kabinice, da bi se čimprej dotaknila drugega nebesnega telesa. 'Skoraj deset ur bosta čepela v kabinici, 5 metrov nad lunino peščeno površino in le gledala skozi trikotna okna neznani, tuji in pošastni svet. Vendar je ta dolgi odmor nekaj nujnega, pred- pogoj zato, da bosta na Luni lahko v .redu opravila vse naložene naloge in da bosta varno odletela z Lune proti Apolo 11. Zakaj, ko bosta pristala v nedeljo, 20. julija popoldne bosta imela za seboj že 10 ur najbolj napornega in živčnega poleta. Ves ta čas bosta morala z naj-večjo možno pazljivostjo zasledovati kopico instrumentov, nakazujočih kako deluje avtomatični pilot in za zaključek bosta morala v dobri minuti lebdeč 300 metrov nad Luno, izbirati točno mesto pristanka in to mesto morda v zadnjih sekundah še premenjati za desetino metrov. Te zadnje minute pred pristankom bosta najbrž do smrti še neštetokrat podoživljala v sanjah. Ko bo z lahkim pretresom obstal štirinožnik na Luni, se jima bo odvalila strašna mora skrbi s srca. Navaden zemljan in gornik bi — zavriskal. Verjetno se bosta objela s solzami v očeh, morda tudi prekrižala in rekla; Hvala Bogu! Po delu in kosilu — spat Takoj nato se bo začelo delo znova. Prekontrolirati bosta morala v dveh urah vse naprave in instrumente v kabinici. Ugotoviti bosta morala, čb je ob pristanku ostalo vse bistveno nepoškodovano, ali deluje radio zveza z Zemljo in Apolo 11 v redu. Šele ko bo vse nared za avtomatičen odlet z Lune z raketnim motorjem ekspedicijske kaBi-nice, se bosta lahko oddahnila. Sedaj bosta imela pol ure za malico. Kljub izrednim telesnim in duševnim naporom tega dneva bosta najbrž preveč razburjena, prepolna nam neznanih doživetij, da bi mogla po obedu zaspati. Ker je pa nujno, da stopita na lunina tla spočita, duševno sveža, je bilo odločeno, da morata po obedu spati štiri ure. (Nadaljevanje na 4. str.) OBVESTILA Sobota, 19. julija 1969: 5. kulturni večer SKA točno ob 8 v Slovenski hiši. V okviru filozofskega odseka bo predaval g. prof. dr. Vinko Brumen o temi vzgoja, politika in morala; po predavanju bo razgovor. Nedelja, 20. julija 1969: Sestanek zaupnikov SKID (SLS) bo po maši ob pol 11. v mali dvorani Slov. hiše. Vabila so razposlana. Kdor vabila slučajno ne bi dobil, ga nadomešča to obvestilo. V Slomškovem domu ob 17 nastop Cankarjevega okteta. V Slovenski vasi ima otroški zbor koncert ob 16. V San Martinu po slovenski maši, ki se daruje za pokoj svetnika K. Škulja, molitve na njegovem grobu na sanmartinskem pokopališču. , Članice SDO in člani SFZ iz Caste-larja priredijo- v nedeljo, 20. julija 1969 na Pristavi skupni zajtrk. Vse članice in člani vabljeni! . SDO v San Martinu bo imela po maši sestanek s skioptičnim predavanjem o, Barilochah. S3t*v. tlom, Carapachay nedelja, 3. avgusta 1969 -- - »KUGE EOLINE Sv. maša ob 11.30, nato skupno •' kosilo. Popoldne prosta zabava ob prijetni glasbi Vabljeni! SLOV, DOM V SAN MARTINU išče HIŠNIKA (najraje zakonski par) Interesenti naj kličejo tel. 750-5469 JAVNI NOTAR ! FRANCESCO RAUL CASCANTE Escribano WMii Pta. baja, ofic. 2 CaagaBo 1442 : T. E. 35-4827 Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje za rojake ob sredah in petkih od 17—19 Na telefonu 47-4852 tudi dopoldne Lavalle 2331 5. nadstropje, pisarna 10 Ena kvadra od subte. „Pasteur“ Mladci v San Martinu imajo po maši predavanje g. B. Pavšerja o fotografiranju. V San Justu ob 16 koline. V San Martinu v domu družinski popoldan s kolinami. Torek, 22. julija 1969: V San Justu 1. večer sodobnih mladinskih problemov ob 8 zvečer. Sobota, 26. julija 1969: V Slov. hiši sestanek SKAD-a. Tema: Razgovor o Tretjem svetovnem kongresu krščansko dem. mladine. Nedelja 27. julija 1969: V San Justu ob 17 spominska domobranska proslava z Novakovim dra-matskim spevom Most svobode. V Slomškovem domu družinska nedelja s predavanjem dr. Vinka Brumna: Spoštuj sina in hčer, da bosta prav in srečno živela na zemlji! Četrtek, 31. julija 1969: V Slovenski hiši predavanje g. Sebastijana Kocmurja: Osnove slovenske vzgojne politike v Argentini ob 16 na sestanku Zveze slovenskih žena in mater Nedelja, 3. avgusta 1969: Zvezni sestanek SDO in SFZ po maši v ¡Slovenski hiši. Predava g. Zorko Simčič: Mladina, ki jo varamo. Mladina, ki se vara. Šola F. Balantiča v San Justu bo imela popoldansko prireditev za starše in prijatelje mladine. Koline v Carapacbayu. Nedelja, 10. avgusta 1969: Mladinski dan v Carapachaju. Vestnih SFZ Otvoritev športnih dni bo 27. julija 11 v Colegio Máximo. Pričeli se bodo z nogometom. PREJELI SMO V OCENO: Ljubo Sire: Nesmisel in smisel. Natisnila in založila Pika Print Limited, 76 Graeme Road, Eufield, Anglija. 190 strani. V Buenos Airesu se dobi v dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši. Cena $ 600.— Naš dom San Justo se bo poklonil spominu domobrancev ob 24. obletnici njihovega pokolja v nedeljo, 27. julija 1969, ob 17 z novim izvirnim, izredno primernim in njim posvečenim delom Lojzeta Novaka MOST SVOBODE Dramatski spev v treh delih Režija I. Oven Scena: T. Oblak Zvočni efekti in glasba: R. Bras Svetlobni efekti: B. Kovač Izvajajo člani Kulturnega odseka Našega doma V NEDELJO, 20. JULIJA 1969 OB 17 V SLOMŠKOVEM DOMU K ON C E R T w v Izvaja: Oktet Ivana Cankarja. Dirigira: g. Jože Omahna Spored: 1. Slovenske narodne pesmi 2. Pesmi dingih narodov 3. Slovenske modeme ritmične pesmi Vabljeni vsi rojaki od blizu in daleč še posebno mladina! UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13 ESL0VEN1A UBRE Editor responsable: Mi loa Star« Redactor: Josi Kroeelj Redacción y Administración: Ramón Fakón 4158, Bueno« Alna T. E. 69-950« Argentina «JS te *3 žc £ FRANQUEO PAGADO Concesión N* 1771 TARIFA REDUCIDA Concesión N» 3814 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221 Naročnina Svob. Slovenije za lets 1909: za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanj« po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa II USA dolarjev za pošiljanje z avionsk« pošto. — Evropa, ZDA in Kanada ca pošiljanje z navadno pošto 9 USA dok Talleres Gráfico« Vilko S.R.K, Estadas Unidos 425, Bs. Airea, T. E. M-7311 PORAVNAJTE NAROČNINO! Naš dom San Justo t? nedeljo, 20. julija 1969. ob 16 KOLINE Sodeluje orkester THE GOLDENTONES V predprodaji za domov že v soboto dopoldne ■n ZDRAVNIK Dr. LOJZE BERCE se je vrese lil ta ordinira ▼ ulici YERBAL 2052 Nova ordinacija je v isti „manzani“ t. j. v istem bloku hiš, kot je bila doiedanja na Granaderos 61. Od tu je le pol kvadre po Granaderos ▼ smeri proti železnici do ulice Yerbal, nato pa pol kvadre na desno po ulici Yerbal. Ulica Yerbal je prva vzporednica Rivadavie proti železnici Sarmiento. Telefonska številka je nespremenjena: 63.4781 : ■ ■ : g ■ x _ ■ Ï SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. a C. SLOGA Ltd*. Mitre 97 T. E. «58-4574 Ramea Mejia Slovenski dom v San Martinu 'NEDELJA, 20. JULIJA DRUŽINSKI POPOLDAN S KOLINAMI Igrajo domači harmonikarji Začetek ob 16 Klobase bodo na razpolago tudi za dom IZPLAČILO DIVIDEND Občni zbor dne 29. marca 1969 je za poslovno leto 1968 odobril od odbora predlagane dividende na vpisane delnice, ki so izplačljive v gotovini ali z vpisom novih delnic. Istočasno vabimo člane, da podpišejo prijavnice na posmrt-ninsko zavarovanje, ki stopi v veljavo 1. julija 1969. Uradne ure so v torek, četrtek in soboto od 16 do 20 Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, posluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19. PRED PRIHODOM ZEMLJANOV NA LUNO (Nad. s 3. strani) Predvideno je, da bosta vzela spalni prašek, ki jima bo pomagal do telesnega in duševnega odmora. V kabinici LM-a ni niti sedežev niti ležišč. Zleknila se bosta kar po tleh. Ne bosta čutila toliio trdote tal, kot mislimo. Saj tehtata kvečjemu le po 15 kg in prav gotovo se ne bosta zbudila zaradi „trde“ postelje z okorelimi kostmi. Po štirih urah ju bodo zbudili z radio sireno z Zemlje. Začela se bo priprava za izlet na Luno. Paradna obleka za Luno Slekla bosta svojo lahko astronavtsko obleko, ki jima je dobro služila med poletom, a je popolnoma neprimerna za hojo po Luni. Drug drugemu bosta pomagala obleči izletniško „potapljaško" obleko, sestoječo iz sedmih slojev drug nad drugim. Spodnja srajca in hlače so iz mreže. Vendar te mreže ne sestavljajo niti, pač pa nylonske cevke. Po teh cevkah črpalka iz nahrbtnika poganja hladno vodo, ki hladi notranjost potapljaške obleke. Spodnje perilo z vodnim hlajenjem! Kdor se je kdaj vozil v deževnem vremenu v polnem avtobusu, oblečen v nylonski plašč, je kaj hitro začutil, kako se pod deloma neproduš-nim plaščem začenja potiti. Izletniška obleka pa popolnoma neprodušno oklepa lunavtovo telo. V nekaj minutah bi mu že tekaj pot v curkih po telesu, če ga ne bi hladila mrzla voda v cevkah spodnjega perila. Naslednji sloj ima vdelanih celo vrsto električnih zvez z elektrodam: v lunavtovem telesu. Te zveze vodijo tudi v radio oddajno postajo v nahrbtniku, ki sporoča sproti na Zemljo, kako bije lu- navtovo srce, kako diha, kakšen pritisK ima, kako je razburjen, kakšna je njegova telesna temperatura itd. Naslednji sloji obleke služijo trdnosti in nepro -dušnosti obleke. Nato sledita dva sloja v zaščito pred mikrometeoriti. Zadnji zunanji sloj je čisto bel, zato da bo čimbolj odbijal sončno toploto. Zveza obleke s čelado, z rokavicami in čevlji je prav tako neprodušna. Ko bosta oblečena, si bosta pomagala obesiti dgug drugemu na hrbet oskrbovalni nahrbtnik (tehta na Zemlji 60 kg!), in ga sklopila naprodušno s sklopko v obleki. Po tej sklopki teče dovod kisika za dihanje, dovod vode za hlajenje, vse avtomatične radio zveze z Zemljo, vse telefonske zveze za medsebojni pogovor, za pogovor s Collinsom v Apolo 11 in za direktni pogovor z Zemljo. In še kopica dragih. V' nahrbtniku je zaloga kisika za triurno bojo po Luni in množica avtomatov, ki uravnavajo medsebojno igro vseh naprav, tako da se lunavt vsaj kolikor toliko ugodno počuti medtem, ko stopa po Luni. Ko si bosta natovorila nahrbtnike, bosta začela preizkušati delovanja avtomatov v nahrbtniku. Ko bo vse v redu, bosta drug drugega pregrnila še z nekakšno belo pelerino, ki naj služi kot zunanji ščit pred sončno toploto in mikrometeoriti. čez čevlje si bosta nategnila še nekakšne galošam podobne škornje, nakar bosta nared. Sprehod po Luni Medtem se je že približala polnoč nedelje, 20. julija. S pritiskom na gumb bosta izpustila zrak iz kabinice. V kratkih trenutkih bo v kabinici zavladala praznina lunine okolice in odprla se bodo vratca, ki vodijo na ploščad štiri-nožnika. Prvi bo previdno zlezel ven Armstrong, pri čemer ga bo filmal ali televizioniral Aldrin. Nato bo zlezel ven še Aldrin, ki bo s ploščadi zasledoval prve Armstrongove korake po Luni. .Armstrong bo stopil na lestvo ob eni nogi štirinožnika in tam potegnil poseben vzvod. Visoko gori v LM-kabinici so bo odprla kamrica in pokukala bo ven televizijska kamera, ki bo avtomatično začela televizionirati Armstronga, ko leze po lestvi do tal. Kmalu nato bo prvi človek stopil na tla Lune. Verjetno bo to že 21. julija ob četrt ali pol ene zjutraj. Ves nadaljnji postopek je za oba točno odrejen. Armstrong bo kakih 10 metrov od štirinožnika postavil najprej rosebno oddajno televizijsko anteno, id bo zboljšala TV prenos na Zemljo. Ogledal si bo od blizu noge štirinožnika, če so se ob pristanku kaj poškodovale. Nato bosta znosila iz kabinice avtomate, H naj leto in dan merilo in de-lujclo na Luni in sproti brezžično sporočajo izsledke meritev na Zemljo. Ti avtomati bodo merili vročino in mraz, zaznamovali potresne sunke, če jih je kaj, morili sončno sevanje, ugotavljali magnetno polje Lune itd. Končno bcteta iz kabine prinesla naimanjšo atomsko električno centralo, ki bo z električnim tokom vse leto oskrbovala brezžični oddajnik teh instrumentov. Dajala bo približno toliko toka, kolikor ga porabi navadna žarnica, a to zadošča. Vmes bosta nabirala kamenje po določenem načrtu in ga spravljala v posebne zaznamovane vrečke. Pri tem bosta govorila, kaj delata, in vsaka njuna beseda bo na Zemlji zapisana na magnetofonski trak. Prav tako bosta fotografirala, filmala in televizionirala. Slovo od Lune Po dobrih dveh urah, če bo šlo vse po sreči, bosta opravila vse naloge in okrog pol 3 zjutraj se bosta poslovila od Luno. še prej bosta vložila vse na- brano kamenje v neprodušen kovček, in ga postavila na ploščad. Preden bosta zlezla v kabino, bosta snela galošam podobne škornje in jih vrgla s ploščadi na lunina tla. Ko bosta v kabinici, v katero sta potisnila tudi kovček s približno 20 kg kamenja, bosta zaprla vrata in s pritiskom na gumb napolnila prazno kabino znova z zrakom iz posebnega tanka. Preoblekla se bosta v lažjo astronavtsko obleko. Ko bosta nared in neprodušno zaprta v lahkih oblekah, bosta znova spustila zrak iz kabine, odprla vrata in zmetala ven obe težki obleki z nahrbtnikoma, v kateri sta hodila po Luni. Vse nepotrebno bo šlo isto pot, končno bo zletela ven tudi dragocena TV kamera, s katero sta televizionirala po Luni. Ko bosta tako kar se da zmanjšala težo kabinice, bosta zaprla dokončno vrata in znova napolnila kabino z zrakom. Odklopila bosta astronavtske čelade z obleke in se lotila zadnje naloge: Priprav za avtomatičen odlet z Lune na krožnico v višini 100 km, kjer ju pričakuje v Apolo 11 tovariš Collins. Kar zmore človeška domiselnost, znanost in tehnika, je strnjeno v tem avtomatičnem raketnem strelu z Lune. Na Zemlji bodo po brezžični zvezi neprestano avtomatsko kontrolirali vse priprave obeh za odlet. Teklo bo štetje sekund proti ničli. To bo drugi najtežji in najbolj živčen trenutek za oba lu-novta. če bo teklo vse v redu, bo v danem trenutku zagorel raketni motor v dnu kabinice in jo pognal s štirinož-nika kvišku. Gorel bo dalj časa in gnal kabinico više in više v nekoliko nižjo krožnico, kot jo ima Apolo 11. Ko bo to krožnico LM dosegel, je težav konec. S pomočjo radarja se bi LM približal Apolu in sklopil z njim. [ če bi se iz kakršnega koli razloga LM ne mogel več približati Apolu, se bo mogel Apolo približati LM-u in sklopiti z njim. Sledil bo prestop v Apolo, odmet LM-a in v danem trenutku odlet iz težnostnega območja Lune. Povratek na Zemljo je že rutina, saj je bil z uspehom izveden že dvakrat. Želimo in upamo, da bi poteklo vse srečno. H- Ob največji znanstveni in tehnični dogodek v zgodovini človeštva so postavili svoj piskrček tudi Rusi. Po dolgem molku so presenetili svet z objavo, da so 13. julija zjutraj pognali na pot proti Luni avtomatsko postajo brez posadke Luna 15. Tri dni pred Američani! Kaj je naloga avtomata Luna 15, Rusi niso povedali, previdno molče za vsak primer kot vedno. Strokovnjaki na zahodu lahko le ugibajo in domnevajo vse mogoče. Zelo malo je verjetno, da bi mogli z Lune 15 mehko pristati na Luni, tam avtomatično nakopati nekaj kamenja, ga spraviti v avtomat. Nato bi moral avtomat ta tovor z raketo odstreliti nazaj proti Zemlji. Misel, da bi se dalo voditi pristajanje s pomočjo televizije, je pogrešna. Odločilne so pri pristanku zadnje sekunde. Zaradi razdalje pa tudi brezžični prenos z Lune potrebuje poldrugo sekundo! Povelje z Zemlje nazaj do Lune potuje zopet poldrugo sekundo. 3 sekunde razlike ne omogoča več po TV kontroliranega pristanka. Tako bodo pristajali na Luni avtomati, potem ko bodo že na Luni postavljene relejne postaje, danes pa še ne gre. Vsekakor so se z molkom Rusi zavarovali in upravičeno nam ni treba od Luna 15 pričakovati posebnih presenečenj. Pokazali pa so s tem, da tekma do Lune ni končana. Maratonski tek do Lune se bo stopnjeval z leta v leto. Konec