\.vyi i .t Izhaja n|k dan ni« sedelj f praznikov. "1. ' bmd dailj . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški Ia opramliki prodori i Mer 8. Lawndale Ara. Offlee of PublieatJont 2.167 South L« »»dale A ve. Telephone, EeckweU LETO—YEAR XXV. Cena lista Ji Kntsrse ^■SSaT^S trs J^TtaChicsfo, »»•. 23- jsnusrls (Jsnusry 28), 1932. Združene države dosegle "novo ravnovesje" for Dohodki farmarjev i« industrijskih delavcev ae znižali skoraj za polovico % Chicago. — (FP) — Ameriški farmarji in delavci v mestih ai lahko sežejo v roke, ker sta sedaj oba razreda dobila enak status v statističnih poročilih strica Sama, Od leta 1900 so industrijski delavci izgubili na dogodkih 40% in za enak odstotek se je znižala tudi vrednost farmskih produktov. Lansko leto sta farmar in delavec prejela le 61% od svojih normalnih dohodkov leta 1909. V kratki dobi dveh let sta farmar in industrijski delavec padla s toliko opevanega ameriškega standarda, ki je bil vsa leta borzne prosperitete v milijonih slučajih gola fikcija, v globino revnega kmeta v Evropi in na stališče slumskega proletariata. Številke o farmarskih dohodkih grafično pokazujejo Hoo-verjevo revolucijo. L. 1929 je bila skupna vrednost farmskih pridelkov 18,088,000,000, i 1981 pa le #4,122,000,000, ali skoraj polovico nižja. Sledeča lestvica pokazuje v milijonih vrednost nekaterih glavnfh pridelkov i. 1929 in 1981: 1920 1931 Koruza .......$1,962 mil. $920 mil. Zimska pftenica. 609 " 841 " Vsa pšenica ... 841 " 396 " >Ovefc.......... 47» » 266 ■ .......... MB r. Ml " Bombaž ....... 1,212 H 486 " Krompir.....i. 423 " lfll " Tobak ......... 286 " 166 " Ječmen ........ 162 * 70 » Druga slika deflacije in upro-paščenja farmarjev je razvidna iz sledečih tipičnih cen nekaterih pridelkov: Koruza — buftelj Pftenica — buftelj Oven — buftelj .. .Ječmen — buftelj Bombaž — funt 1929 $ .77 . 1.08 . .42 . M . .14 1981 • .86 .44 .28 .36 .06 1.68 .09 .42 .07 Oranže — zaboj...... 8.67 Tobak — funt........16 Krompir — buftelj .... 1.28 Orehi — funt.........14 Ameriški farmar tudi v normalnih razmerah ni bil tako dobro sltuiran, kot se je splošno domnevalo. Visoke cene je prejemal za svoje pridelke le med vojno in par let po vojni. Ko pa je prišla deflacija 1. 1921, so tisoči izgubili svoje farme, ia katere so plačali visoke cene med vojno. Sedanja kriza pa je farmarja zadela tudi v želodec istočasno, ko je udarila po industrijskih delavcih v mestih. Ta naj-glavnejša industrija dežele je kompletno bankrotirana in v najboljših slučajih nudi farmarjem le bomo eksistenco. Mestni proletariat seveda ni ns splošno nič na boljem, oziroma na slabšem, kar pokazuje tudi vračanje brezposelnih delavcev, ki so se bili priselili v industrije. Tok izseljevanja s farm v mesta. Id je leta 192« dosegi najvišjo točko, ko ae je izselilo 1,020,000 farmarjev v industrije, se je lanako leto kompletno zaobrnil ln številke bodo gotovo presenetljive. Kot socialna razreda sta mest-\ ni delavec in farmar na enaki I stopaji beraštva. Kupo val na sila obeh je koma] »1% od normalne in na najnižji stopnji v dveh generacijah. Zdravstveno stanje se je izredno poslabšalo tako na farmah kot v mestih radi pomanjkanja dobre in tečne hrane, bolniške oskrbe in morečih skrbi. katere povzroča negotovo«! okslsteaeo. Ves soetalel in n omaki napredek ene generacije U j« štrbunknll v prepad, iz katerega se dežela ne bo izvlekla desetletja. Zle posUrllre bodo p« najhuje Občutili podhrsnjeni in rSBlpetf* živ oči otroci, hi to «b bogat« ji----- rrottMifsie demonstracije v Bomba)« Večje število ljudi ranjenih v spopadu a policijo /tttabaj, išdijjaT 22. jan. — Velikanska množica Gandijevih pristašev se je udeležila demonstracij kljub vladni odredbi, ki prepoveduje vse shode in sestanke več kot petih oseb. Krog 60,-000 ljudi se je zbralo v parku, da demonstrirajo in protestirajo proti aretaciji Gandija in drugih nacionalistov. Močne policijske čete so postopale zelo previdno, vendar je prišlo do spopadov, v katerih je bilo krog dvajset oseb ranjenih. Policija je bila zaposlena z razganjanjem množice, ki se je takoj zbrala na drugem kraju, ko je bila pregnana s prvega. Demonstracije je sklicala organizacija indijskih trgovcev z namenom, da protestira proti preganjanju indijskih nacionalistov in okrepi kampanjo bojkota proti britskim izdelkom. Avtoritete so shod prepovedale in zagrozile s težkimi kaznimi. Veliko število demonstrantov je policija aretirala. AllahaMI, 21. jan. — (Poročilo iz Jaganath Pura se g|asi, da je policij« pričela streljati na demonstrante, ko ao napadli policijo a kamenjem. V bitki je bila ena oseba ubita in šest ranjenih.. Boj je trajal več ur, končno pa;se je policiji posrečilo razpršiti demonstranta.^ «„lt>M mmII ailalaHlIul rroiosn pron ooivavim profesorja Unij« za^ ameriške civilne evo-b od Mine bo uvedla sodno postopanje _ Columbue, O. — (FP) — Odvetniki Unije za ameriške civilne svobodščine bodo pod vzeli akcijo na sodišču v prilog Harry J. Dworkinu, ki je bfl odstavljen kot učitelj v večernih šolah v tem mestu, kar je bila posledica nanj s strani polkovnika GrOs-venor Townsenda in organizacije Hčerke ameriške revolucije. Dworkin je bil «ktiven v gibanju za odpravo prisilnega voja-ikega, vežbanja na državni univerzi. Govoril je na več sestankih in spisal več protimiUtarl-stičnih člankov in si s tem nakopal' je$o militaristov in "patrio-tičnlh" organizacij. Townsend je v nekem govoru označil Dworkina za komunista in trdil, da je širil prevratno propagando. Te obdotžitve so bile vzrok, da je uprava univerze zahtevala Dworkinovo reslgna-cijo., Dworkin trdi, da so obdolžltve neresnične in da ni bil nikdar član komunistične stranke. Tudi nimajo nobenega dokaza, ds j« med dijaki širil prevratne doktrine, temveč se je pri poučevanju strogo držal predpisanih regulacij. Njegov paclfizem je bil tisti greh, sa katerega so ga mi-lltaristl kaznovali. molilni at »pectaTratr^ToS^^ for tin>IcUo«HlOrTctTH^ on June 14, 1918. Subscrlptton $6.00 Yaarlv STEV.—NUMBER 19 Igralka skušala Rsi rtU Bukarešta, 22. jan. — Flori-ka Alexandreacu, gledališka i-graJka, ki je izgubila $24,000 valad poloma banke v Brosseru, je včeraj prišla v urad banke in skbšala umoriti predsednika. Policija je to preprečila, nakar Je igralka razbila pohištvo v u-redu AvstriJ*a Dunaj, 22. jan- — Avstrijska vlada je včeraj naročila svojim agentom, naj k«*(J*4o ,1*% goveje živine. Meso se bo rabilo za klobas«, katere bo vlada porabil« t« nasičevanje b aih. Vladni nkrep Ima____ pomagati tudi živinorejcem v al-.1 pekih pokrajinah. STIČNE REVOLTE V ŠPANIJI Komunistični in anarhistični re-beli prevzeli kontrolo nad več mesti. Petindvajset 'tisoč rudarjev in drugih delavcev za-stavkalo. Vlada napela vse sile, da potlači revolto Madrid, 22. jan. — Vlada je odredila večje število vojaških čet v Katalonijo, da potlačijo anarhistično - komunistično revolto, ki je včeraj izbruhnila v mnogih mestih. Infanterija, konjenica in ar-tilerija, broječa 2,600 mož, je sinoči prispela v Manreso, industrijsko mesto, ki je postalo središče revolte. Od tu bodo čete vodile svoje operacije proti drugim mestom v smislu odredb is Madrida, ki se glase, da morajo potlačiti rebelno gibanje za vsako oeno. Izgleda, da ni samo Mantresa, temveč tudi Berga, Cardona, Fi-gols, Suria, Sallent in druga mesta pod kontrolo komunistov In anarhistov. Anarhisti in sindikalisti so se pridružili komunistom. Med ljudi so razdelili veliko število letakov, v katerih jih pozivajo na revolucijo. Krog 26,000 rudarjev in tovarniških delavcev je zastavka-lo ln se pridružilo revolti. Zasedli so mestne hiše, razobesili na javnš poslopja rdeče in črne zaptave, pregnali civilne straže iz njihovih barak, prerezali telegrafske in telefonske žice, razdrli železniško progo, okupirali tovarno dinamita v Sallentu, U-tlrlll «INIMflM**1Mt in tzdalto-klic na Spance, naj se Jim pridružijo. ■Poziv na revolto je imel nasprotni učinek. Zavest o veliki zaroti proti republiki je združi-vse struje proti ekstremi-stom. Nasprotniki v narodni skupščini so pozabili na medsebojne spore in pooblastili vlado, naj se posluži vseh sredstev pri zatiranju rebelnega gibanja. ■Vlada Je takoj odredila močne čete proti rebelom in sledilo je več spopadov. Dva člana civilne straže sta bila ranjena v bitki z rebeli v Manresi in trije drugi vojaki v Bergu, ko je nekdo vrgel dva dinamitna paketa med vojaštvo. |V več krajih so rebeli razorožili lokalno polidijo predno Je dospelo vojaštvo, nakar so se u-maknili nazaj v tovarne in rudnike. V Figoisu Je 800 rudarjev zgradilo barikade, od koder so vodili napade na policijo in vojaštvo. ■Voditelji sindikalistov, ki so se sešli sinoči na zborovanju v Barceloni, ao bili aretirani in bodo deportirani. Pred aretacijo so sindikalisti pozvali delavce na revolucionarno generalno stavko. Pred reorganizacijo angleške vlade MacDonaM ae J« še naveličal vednih prepirov in bo odaUvil več ministrov London, 22. jan. — "Premijer MacDonald je že do grla sit nesporazuma, ki prevladuje med člani njegovega kabineta, in bo nedvomno izvršil rekonstrukcijo v vladi kmahi po otvoritvi parlamenta". | To izjavo je podal naki najboljši zunanji opazovalec angleške politike. Izjava je v skladu z drugimi inforapcijami o potrebi spremembe v MacDonaldo- vi vladi. Sedanji ministri, ki zastopajo vse politične stranke, ne vlečejo skupaj in se ne morejo zedi-niti na nobeno vprašanje. Naj spor ne j ša točka sedaj je carinsko vprašanje. MacDonald se nahaja v sredini dveh nasprotujočih si frakcij, od katerih e-na zahteva Čim vi^jo protekcij-sko carino, dočim je druga lojalna stari angleški doktrini svobodne trgovine. Dast se seje kabineta vrše dnevno m namenom, da pride do sporazuma, je vse delo brezplodno. Vsi poskusi za složno delovanje so se izjalovili. Domneva se, da bo MacDonald kmalu po otvoritvi parlament* 2. februarja reorganiziral svojo vlado. Ministri, kt bodo najbrž odstsvljeni, so sir Philip . Cun-liffe-Lister, sir Donald Macloan, nir Herbert Samuel in Philip 8nowden._ Francija mogoče podržavl železnice Amsterdam, Holandska. — Mednarodna federacija transportnih delavcev naznanja, da je v Franciji močno gibanje za po- ... , davljenja železnic. Lansko ffiJJJ* to so železnice naredile nad 200«10 V#CJ* milijonov dolarjev deficita, katerega mora pokriti država v smislu sporazuma. Zagovorniki podržavljanja železnic pravijo, da Je temu kriva slaba uprava in velika korupcija s strani direktorjev. V smislu zakona ima prevzeti država železnice 1, 1969 In 1960, federacija transportnih delavcev pa pravi, da bo do tega prišlo v bližnji bodočnosti. Ekonom urglra poldnevnik Boston, Mass. — 8, W. Llnd-say, poznan ekonom, je v svojem govoru pred člani trgovske zbornice rekel, da bodo morale ameriške industrije uveljaviti petdnevnik, ako hoč«Jo odpraviti brezposelnost. V parlamentu je premijer podal izjavo, v kateri pravi, da ti delavci sploh niso stavkarji, temveč rebeli, proti katerim bo vlada drastično postopala. flaragoaa, ApanlJa, 22. jan. — Sinoči so neznsni zarotniki vrg-II bombo v cerkev Ban Carlos, ki J« delom« razdejala poslopje. Človeških Izgub nI bilo, kar je bil« cerkev v času eksplozije prazna FEDERALNA P0-MOC ZA 2RTVE DEPRESIJE Senatni koesitej priporočil predlogo o apropriadji sa podpiranje brezposelnih Washington, D. C, 22. jan. — Zakonodajni program ekonomske od pomoči hitro napreduje, poleg tega pa tudi akcija v zvezi s predlogo, da kongres dovoli 376 milijonov dolarjev za podpiranje brezposelnih. Administracija nasprotuj« tej predlogi, katero sponsorlrajo progrsaivnl senatorji. Predlogo, ki daje federalnim zemljiščuim bankam $126,000,-000 dodatnega kredita, je kongres odobril in sedaj čaka predloga samo predsednikovega podpisa. Pričakuje se, da bo kongres v prihodnjih par dneh odd-bril tudi ostale detajle admini-stracijskega odpomočnega programa v zvezi s ustanovitvijo rekonatruktivne finančne korpo-racije. Včeraj je senatni komitej o-dobril predlogo, vsebujočo načrt sa podpiranje brezposelnih, ki reprezentira stališče progresivnih senatorjev, kako naj se pod-|K>ra deli. Predloga določa, da vlada podari od sedaj do dO. junij« 1W8 $$876,000,000 iz federalne blagajne. To vsoto bi dobile države za podpiranje brezposelnih. Predlogo sta sestavila senatorja LaFolletta In Costlgan in je kombinacija več drugih osnutkov, ki so bili že prej predloženi v kongresu. Ta dva senatorja sta v zadnjih tednih vadila aa-a, na katerem Je nastopi-število ekonomov ta vo. dlteljev dobrodelnih organizacij. * V priporočilu komlUja ja rečeno, da je predlagana vsota konservativna v očlgled veliki potrebi. Predloga določa 1*6 milijonov dolarjev, ki naj bi se porabili sa pomoč v tekočim fiskalnem letu, ostala vsota 2M milijonov dolarjev pa v prihodnjem fiskalnem letu. Štirideset odstotkov od ta vsote bi prejele države v soglasju s fttevilom prebivalstva, ostala vsota pa bi se razdelila kot bi zahtevala potreba. Posamezne države bi morale tudi zbrati zadostno visoke sklade, da bi bile upravičene do 40% od vsot«, ki bi jo dobile is federalne blagajt ne. . stva, ae lahko rečena, da i« zvepna vlade—.—saj Je prisko-10* ljudi odvisnih od drttVt* tfRa na pomoč tudi bankirjem ln podpore In od pomoči miloščin-•kih organizacij. Samo v Berlinu, ki Ima 4,218,000 preblval- Ok lah omak I sako« pred aajvlš-jtm sodiščem Washlngton. — Zvezno najvišje sodišče Ima pred s«boj o-klahomsk! zakon, na podlagi kaljo govemer "Alfalf a Finsko- sovjetski mirovni pakt Zastopniki obeh držav podpisali pogodbo, ki Jamči obstoječe s"je _ Heislngfore, Finska, 22. jan. — Nenapadalni pakt, veljaven aa tri leta ln kateri garantira obstoječ« meje na podlagi dor-patske pogodbe, je bil včeraj tukaj podpisan po zastopnikih finske ln sovjetske vlade. Pakt določa, da aa morata obe državi vadržati napadov na ru-ako in finsko oaemlje in da ne smeta pomagati tretji stranki v slučaju napada na aovjetski ali finski teritorij, pogodba, na kateri bazira novi pakt, j« bila podpisana v Dorpatu, Estonija, 14. avgusta 1, 1990 in prianava neodvisnost Finske od Rusija. Pogodba vsebuje tudi deklaracijo za končanje sovražnosti med obema diiavama in dovoljuj« •Finski! ko« teritorija, ki daj* slednji prost izhod do Arktičnega morja._ Naraiiajoia brozposol- Nemčija ima sedaj več ket fte«t milijonov brezposelnih Berlin, 22. jan.—Več kot lest milijonov ženskih ln moških J« sedaj brez dela v Nemčiji. ftU-vilo brezposelnih j« doaaglo rekord v zgodovini država. Statistika, ki ja bila objavljana 16. januarja, pokazuje 6,966,000 brezposelnih, toda od takrat J« lUvtto narastlo nad Aaat milijonov. Kar to !t«vllo predstavlja ako-ro 10% nemškega prebivalstva, SOCIALISTI SVA-IE KONGRES PRED MASAKRI Zahtevajo vladno oskrbo bednih in raakrinkavajo priprava buržoaztje za maaakriranjo bresposelnlh v slučaju demon-stradj ^ Waahlngton, D. C. — (FP) — Socialistična stranka je naslovila pisma vsem senatorjem in kongresnikom, v katerih aahte-va takojšnjo fed«ralno podporo aa bedne in svari sakonodajce pred posledicami, ako avaana vlada ne priskoči takoj na pomoč. Zahteva pol milijarde sa nssičevanje sestradanih delavcev In pet milijard sa javna dala. Glavni tajnik atranka Senior ln Norman Thomaa sta priloMa pismu tudi fotoatat dveh strani brošure, katero ja izdala 81. divizija narodne garda v BUnoisu Th v kateri so instrukelja poveljnikom, kako postopati v slučaju, ako pride do damonatraoij bresposelnlh. MV slučaju skrahiranja lokal« nih pomožnih akcij," pravi pl-smo, "Ja edina alternativa brat-poselnih stradanje, tatvina In krvolitje. Narodna garda v IUI-nolsu Je pripravljena na m*ea-kar. Na podlagi inatrukoij . . . •o miličniki pripravljeni ladu-llti vsako sahtevo aa prehrano s strupenim plinom In kroglsmi. "Lokalne pomotne akcije so na robu bankrota. Mnogim državnim laglslaturam aabranjuje ustava priskočiti n« pomoč. Radi tega mora to takoj storiti cev, je več kot 600,000 delsveev brez dela. Z naraščanjem bresposelnosti pada produkcija. Povprečna vrednost meeečne produkcije v proAlsm letu je znašala $888,-000,000, Pred tremi leti je bila vrednos^ mesečne produkcije dvakrat večja. Kanadekl provinel grozi v msssv^mi^mi VlmU bo i ■j« eeet, pomoči morala opustiti grad-ne cJottl federalne Toronio, Oni. — Vlada province Ontario bo prisiljena opustiti gradnjo transkanadske ce-ste, ako ae dobi več/e vsot« od akofui< BCo J^ korporacijam , . . Odgovor m vprašanje: "Živež ali krogle" Je rokah kongreaa. In ameriško ljudstvo bo hotelo vedeti — in to kmalu—kaj Je vaš odgovor." Is priloženih isčrpkov is brošure nerodne garde Je rasvldno, da je illinolska buržoasija res pravljena zamoriti v krvi vsa-delavsko demonstracijo. Pripravljenih ima dsoet tisoč miličnikov žlrorn^ države Ia poleg trgovske sbornlce. V inutrukcijah je rečeno, d« biti nabojev bres krogci, kadar streljsjo na lzgrednUce,.. in da na amsjo nikdsr streljati v srak." Pri vsaki demonstraciji naj najprej napadejo sadnje vrste, "ker ao v njih navadno strahopetci" ln se jih lahko najprej raspodi. Ako pa ni praktično Izvršiti napada v ozadju, tedaj naj se nastavi najboljše strelce na strehe poslopij, "odkjer lahko pomerijo na isgrednlke v ozadju." 1 "Ker je v dru#M veHko profesionalnih agitatorjev, toliko komunistov, tatov, morlloev, ve-gabundov, pretepečev, je abao-lutno potrebno, da se s isgrsd-nikl ne sme milo postopati, vsaj pa ne tako, da bi smatrali svoje demoiiMtraelJe za uspeh," pravijo v navodilih. V brošuri je navedeao tudi rasno orožje, ki Je najbolj pripravno sa poulične boja,-kot pušk«, Thompsonove meie strojni-«e, količki, sekire«, bombe z« sol« sen je In ročne fanate, puške s naboji s šlbraml, Jeklene čelade, avtomobili In avtotrukl. V Instrukcljah Je tudi omenjeno, da Imajo "ambtclosnl poveljniki veliko priliko se preela-vltl v slučaju isgredov, s odločno akcijo In pravilno distribucijo vojaštva." Namesto kruha Illinois k s buržoasija obljublja bresposolnlm krogle, namesto stanovanja J«» te, bolnišnice Ia — pokopališča. Brošura je bila namenjena le en-upnim In "odgovornim' resolucija dana sa giaaovanje, je samo 18 senatorjev glasovalo zanjo In 88 proti Veš senatorjev je potem izjavilo, da bodo auhačl Izrabili to poskusno glasovanje aa svoj« reklamo. PROSVETA THE EN LIGHTBNUENT mjmm » umnia •lovfcnsas mabooni rooeoa- to CtoOT* 91M M «te M* H» M M tota; »• »■•- PROBVISTA or tm Coolidge se repenči 8 Uri Cul vin Coolidge se je oglasil t« dnt v American Magazinu z bridko pritožbo nad ameriškim ljudstvom, ki je tako nezaupno napram bankam. Po njegovem mnenju je ljudstvo krivo, niao bankirji, da je (oliko bank propadla Bančni sistem je "dober in zdrav/' pile Coolidge, toda Ijddstvo jemlje denar is bank in ga nekje ekriva. kar je zelo- grde« in brez malega zločinsko. Ne skrivajte denarja! — kliče Coolidge — dajte ga bankirjem! Ubogi Coolidge! Morda nam Is umre od same skrbi, kako bi pridobil ljudi sa bankirje, da jim zmečejo sadnje cente v njih nenasitna irela. Toda ljudstvo v splošnem se ne zmeni zanj in — pokanje finančnih zavodov se nadaljuje dnevno. 0 Ameriški bančni sistem je /iober in sdrav! Tako je dober in zdrav kakor je kapitalistični sistem, ki je povzročil ekonomsko krizo. Gospodarski sistem, k( je dober in zdrav, ne bo povzročil tako strašne polomije. Nezaupnoet ljudstva je prišla šele potem, ko so skrahirali trgi delnic in ko so začele banke zapirati vrata, ne prej. Kdo je torej kriv, da je ljudstvo isgubilo zaupanje v tak roparski sistem? Od leta 1928 do 1. januarja 1932 je v Zdru-šenih državah propadlo 7806 bank in sistem je dober in zdrav! V vsem tem času Je pa v Kanadi propadla ena earna bankai Kako to? Ali so kanadski bankirji bolj ten-kovoatni in pošteni kot ameriški? AU so sami angeli? Niti malo ne, toda postave v Kanadi se bolj ostre in poštene. V Kanadi ne more biti vsaka šema, vsak miseml špekulant sa bankirja; tam so špekuiadjs s tujim denarjem prapovedane in bankir, ki k* ti zakon, mora Iti v zapor za dolgo let. Kanada ima včasl v svojem parlamentu delavske in napredne poslan-os, ki imajo prepričanj* in ne verjajnejo v moralne pridige a la Coolidge, pa so IzsilUi zakone, ki varujejo ljudski denar v bankah ln vsak bsnkir mora MU pošten, čeprav noče. Ima vezane roke. To naj bo v poduk onim bunkačem, ki nas vprašujejo, če bodo socialisti, kadar dobe deše-k> v svojs roke, postavili same sngele v vlado. Angelev ne bodo postavili, ker tekih idealnih stvorov nI nlkjsr pod solncem, niti nad soln* eem, toda postavili bodo nove pogoje za vladanje in gospodarstvo. Ljudje, ki imajo trdno prepričanje, dobro vedo, da se Človsk v glavnem ravna po razmerah; kjer Je prilošnost sa korupcijo, tam človek lahko pade, še nima prepričanja. Zato je treba odpraviti priložnost sa korupcijo ln špekulacijo. Postaviti Je treba take po«oje, na podlagi katerih h korupcija ne bo Isptošala In vsakdo, ki ima odgovornost, mora biti pošten, če hoče eksl-stirsti. V Združenih driavah Je ie od nekdaj vsa priloinoat za korupcijo In individualno špeku-liranje s tujim denarjem. Gonje ia individualnim profitom ne posna nobenih me] ln ls tega izvirajo vge ekonomske nadloge ln propadanja privatnih dsnamlh zavodov. Ksr te sistem privatnega iskorlščanja in splošnega ko- rumplrsnjs še ni odpravljen v koreninah, zato Coolldgeva pridiga ne bo nič pomagala, niti ne bo pomagalo milijon drugih moralnih pridig. Sistem korupcije in špekulacije Je treba odpraviti — In korupcija ter špekulacija odpade Kasansko katedralo v Leningradu na Ru-akem bodo sovjetl pretvorili v ateistični muzej. Pravoverne dušice sa bodo zgrozile nad te novico in srd bo epet bruhal lavo obrekovanja na sovjete. Stojte, dušica I Ali ni to bolje kakor pa katedralo požgsti kot delajo vroče-glavi sindikalisti in anarhist) v Španiji? Ob začetku krščanstva ee poganske temple pretvorili v cerkve. Danes pretvarjajo cerkve v rnuseje. Kdo bo ustavil ta razvoj? Edin! natumi zakon, ki ss ne Izpremlnja, Je zakon večne izpremembe. Na priporočilo predsednika Hooverja Je kon-gree sprejel načrt za ustanovitev vladne kor-poracije z dvema milijardama dolarjev kredita, M bo pomagala propadlemu in neeolvent-nemu privatnemu busineasu na noge. Propadlim delavcem, ki so Isgubili delo In prihranke ter ee sadotšll! do grla po krivdi bankrotiranega bualneeaa, vlada ne sme pomagati. la kongres, v katerem sede zastopniki kapitalizma, Je to popolnoma v redu. Ako ee tu-di delavcem to dopade, naj glasujejo sa tek še enkrat, še enkrat In le enkrat t Glasovi iz naselbin (DepisevsJd In v kofcrni "Glasovi Is šolo aa) naslov, kar aa) Sopirf aa) baše MraaM, kratki tm M Na aaeaiaaa piaasa la * ■ VM aaj vsoto) podpišejo svoje da JaariHJe sa Naše bančno podjetje M Mlhraukee, WIsl — Delničar-ska seja American State banke se ie vršila 12. jan. Is poročil u radnikov Je razvidno, da podjetje dobro uspeva, kljub slabim razmeram, ki vladajo po celi de-teli. Vzrok, da ta ustanova dobro uspeva je najbrž ta, ker so na krmilu vzorni, delavni in pošteni možje. To so direktorji in urad nlki. Uspevalo bi pa lahko še bolj, če bi bili še delničarji malo bolj aktivni. Treba je malo več zanimanja za stvar, ker je dobra. Govoril sem z blagajnikom in me je vprašal za več imen, če so mi znana. Poznal sem vse. Nato pravi, da so delničarji, poslu jejo pa z drugimi bankami, da delajo nJim dobiček, namesto da bi s svojim podjetjem poslovali. Priporočljivo je slovenskemu občinstvu, da bi se bolj poeluieva-lo tega podjetja, ker je nad po* lovieo delnic v slovenskih rokah Zakaj bi potem hodili drugam, ko ste pa tukaj ravno tako post režen i, mogoče še boljše, ker se „ lahko pogovorite v slovenskem jesiku. Sem skoraj gotov, da ni v MUwaukee ln okolici nobenega sličnega podjetja, da bi bili Slovenci tako zastopani. Nadalje so delničarji v veliki večini tudi člani SNPJ. v Priporočljivo je tudi za SNPJ, da bi kakšno vsoto vloiila v to podjetje, ker tukaj ni toliko bančnih polomov kakor drugod. V direktorij so bili izvoljeni vsi prejšnji in uradniki so isti. To podjetje je imelo slavnostno o-tvoritev v pondeljek 20. julija lD^l. Torej je staro ravno pol let*. Da bi se komu kaj sumljivega ne zdelo, lahko razvidi is računov podanih na delničarski seji, ki so: Stanje American State banke dne 81. de*. 19*1 L^v. 1 Jtesourcen. > Lesna and Diseounts 1289,001.17 U. $. Bonds 10,206.00 Other Bonds ............188,878.76 Furnlture St Fintures 6,0MM Other Assets tjb 00.00 Cash snd due from Banks and Bnnkers. 66,666.64 1461,809.86 Liabillties Capital ......................$200,000.00 Suttlus ...................... 40,000.00 Undlvfcted Proflte .... 964.17 Demand Deposits...... 167,267.69 Time Deposits 58,138.10 $461,860.86 Apeliram na članstvo v Mil-waukee, da bi ae bolj zanimalo za naš dnevnik Proeveto in da bi mi šli bolj na roko, da bi mi ne bilo treba hoditi po dvakrat, trUcrat ali še večkrat in nič do-biti. Prosveta Jt članska lastnina In zraven še edini delavski list. brez katerem bi nobena sk>-venuks družina ne smela biti, ker v resnici zastopa delavske In terese—Jaeob Belič, zastopnik. Hntnz vsatl St. Lenin. Mo. — Zvonovi so odnvonlll, pevci utihnili, oerkve-ne orgije odhreNale In potic in drv*Jh nebeških dobrot Je konec. Delavec se Je vrnil na delo, še ga Ima, če ne, pa se je lepo odpravil na "jago" nad vse zal IJono proeperlteto ss vogal. Ali kje Je tisti vogal, to Je vprašanje. Rasni polittčnrjl so le na delu s svojimi uspavalnimi frasami, da bodo letos začele vse Indu-Htrijr obratovati. Vsakdanja va-da. na katero nasede tisoče kalinov. Kaj ima delovno ljudstvo pričakovati od teh parazitov, je lahko uganiti. Tukajšnji prohibidjski adml-nistrator Jo je letos le precej dobro pogruntal. Krog desete u-rs zvečer ae Je meni nič tebi nič )<*i>o slekel ter legel k sašelje-nemo počitku a celim svojim štabom vred, kakor Je sam poročal dan po novem letu. Samo, da bi on to par dni pred novim letom objavil, da bi Imeli mini sem-liani vsaj enkrat prttUto Si voščiti srečno novo leta Tu pa tam bi posneje zvedel, da Ifcdar mački nt doma, miši plolltjo Večkrat eem opazil v listih o kakem iaredno nadarjenem dečku aH deklkl. Stara navada Je bila v starem kraju namreč, ka- dar so poslali starši sina ali hčer na višje šole, je imel oče v eni roki precej rejeno denarno mošnjo, v drugi pa palico, katero so često okusUi neposlušni otroci. Tukaj pa je slučaj, da ni bilo na razpolago denarne mošnje ne palice in vseeno se je povzpel nadarjeni 14-letni deček od klav-niškega delavca na profesorski stol na washingtonski univerzi. Prišel Je v Zdruiene države Tanasko Miiovich, star 14 let. Na delo ga je vzel Slovenec John Mihalich, preddelavec v neki klavnici. Odkassl mu je bolj lahko delo, ker Je bU deček iaredno slabo razvit. Vsako prosto minuto je v porabil za risanje raznih predmetov. Vpisal se je v večerno šolo. Ko je bila razstava u-metnosti, se je odzval in odnesel več prvih nagrad. Ko si Jo prihranil pptrebni denar, so Je podal par let v večja evropska mesta, ds si izpopolni svoje »anje. Vmivši se zopet v Združene drŽave, so ga hoteli imeti v več mestih. Končno si je izbral zopet tukajšnje mesto in podeljena mu je bila alužba profesorja u-metnosti. Lokslnl časniki so prinesli jsko laskavo pohvalo. Poat-Dispatch mu je podaril skoro dve strani v tedenskem magasl-nu ter priobčil nekaj njegovih slik, za katere je dobil prvo nagrado. Hotel sem sam videti njegovi dela. Sam svojim očem skoro nisem verjel, da se more kaj take-ka z roko napraviti. Posebno se še odlikuje s tem, da pri vsaki priliki pove z besedo ali čopičem, da njegova zibelka je tekla v tužni Hercegovini. Ni potrebno posebej omeniti, df vsi* tisti, ki so mu nekoč hudomušno nagajali, ga danes visoko cenijo in spoštujejo. Da, izredni talent, brez rejene denarne mošnje in brez palice je prišli omenjeni deček do poštenega kruha. Caat mu! V takozvanem Hoovervillu, kjer imajo brezposelni svoja borna stanovanja, še ni tako hudega. Pred par tedni so baje pri-teli postavljati "hišo boijo.H Pa z delom so počasni; kaj je pravzaprav vzrok« ne vem. Ali čakajo, da bi zginila hooverska pro-speriteta? Mogočo, da imajo v onih bankah kak denar, ki so zaprle vrata? Kna polovica Je "fl-nlš", druga pa čaka.mogoče na rezultat kongresa. Tam si jih gaje precej dajejo in sprašujejo rasne profesorje, zdravnike, škofe, iupnike In druge, ako je pivo dobro. Ako bo podeljeno pivo, bodo baje spremenili omenjeno hišo božjo v navadni sahin. Zato niso postavili le na julni strsni stene, kjer bodo lahko postavili precej veliko hladilnico (lce box) in točajno mizo. Tamkajšnji stanovalci nretokujejo, da te depre-sljs bo imela še dolg rep; baje bo preteklo 7 let do boljših časov. Koliko je resnice na tem. nam bo pokazala bodočnost. John Lipovih. Doživljaji našega zastopnika * Pttteburgh, Pa. — Po&rfam is tega meeta, ker največkrat krožim v okoliških naselbinah do petdeset in več milj v polurnem. Pri mojem delu mi gredo vedno prijazni rojaki na roko, tako sta mi pomogla rojaka Joeeph Tek-star la Louis Uharnik pri nnrel-nlnl in s hrano ter stanovanjiem. Od njih sem jo ubral na Govor-dale, ki ee nahaja v okraju Wa-shlngton. Kajfeieva mati sb bili nekam dobre volje in so (aknj obnovili celoletno naročnino, s hudomušno pripombo, če nafbom pogosteje poročal is naselbin v Proavrtl, da ml ni treba end teto priti v to naselbino. Vstopi) pa Je bečlar Zupan, ki JI Je poj|anil. da me poena le celih 16 l.t[ Postregli so mi s okusnim koittom In pok rami J ali smo o tem la o-nem. Obiskal sem mnogo slovenskih družin in bečlarsklh stanovanj in povsod ao me lepo postregli. Hvala vsem aa prijas-nost. Nedavno tega sem poročal v Proeveti, da so neke tovarne dobile velikanska naročila, kakor so pisali meManaki Mati. Maj pa Je oetaio le pri poročiti* In dimniki lepo mirno počivajo. Caat ao slabi. Ijudie pa le Vidno verjamejo v obljube la svet- nike ln svetnice bolje, ki jim bodo baje izprosili lep prostorček' nekje na "onem" svetu. Na 16. jan. sem šel na farreU-sko postajo ter stopil v vlak, ki me j« odpeljal na Irwin in Wen-dell, kjer sem obiskal mnoge rojake in Franka Aniurja, ki me je lepo ppgostil in ponovil celoletno naročnino na Prosveto. Hvala njemu in njegovi soprogi za postrežbo. Hvala tudi SmolU čevim na Herminiju za darilo, tako tudi vsem ostal izp, ki so mi Šli na roke. Drulini Lah na Irwi-nu in Drmotu na , ]Yukonu ter drugim za gostoljubnostma 19. jan. sem posetU rojake na Herminiju. Imel sem precej uspeha z nsročbo. Delavske raxn>ere so povsod slsbe, kljub temu pa se ljudje' radi naroče na Prosveto, če le morejo, ker je priljubljena med našimi ljudmi veepovsod. V bližnji bodočnosti obiščem še druge znane in nepoenane naselbine. Se priporočam! Anton Zidanšek Kriv Je Kaponejev Tone SpringfMd, II). — Srečno smo •prirajšali" v novo leto, kljub slabim razmeram in težavam. — V Proeveti je mnogo dopisov, zanimivih in manj zanimivih. Nad dopisi je pojsenilo dopisnikom, naj bodo kratki, a nekateri so kljub temu dolgi, ker so dovolj zanimivi in pa menda tudi dobro spisani. 8ploh pa je v Pro-s vet i mnogo zanimivega štiva med dopisi in drugim grsdivom. Vsekakor pa je prav, da so ali da bi bili dopisi kratki pa Jedrnati. Depresija svobodno in moško koraka naprej v novo leto! Ta^ ko modno si je osvojila avet, da je niti sami bankirji in mogotci ne mor%jo (nočejo) preplašiti. Njim gre itak dobro, če koraka depreaija ali prosperlteta. Depresija je postavila proeperlteto za neki vogal, da reva sedaj tam zmrzuje in čaka odrešitelja. Pred par dnevi sem se sestal z nekim člkaškim Ircem, ki mi je pravil, da je v Chicagu že skoro vse bankrotiralo. Sem mu dojet da so si sami krivi, ker so izgnali (zaprli) Kaponetovega Toneta. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Po mojem mnenju depresije še ne bo tako kmalu konec. Volimo, če je mogoče, delavske kandidate. Pa. tudi ženske volimo, ako so HpoMobne. Neka ženska nekje piše, da pridejo vsi vtšji gospodje in vjes narod skosi žensko leto.—A. Gorena. > * ■ Coxova "korajža" Je zajčja! | Yukon, Pa. — Rev. Coxu se je poerečilo, da je zbral velikansko "armado'* in z njo marliral v Wa«hington, D. C. Od mnogih sem slišal, da je Cox k or a j žen, jaz pa pravim, da ima on toliko korajže kot zajec za grmom. Qn je kapitaliatiČni privrženec, zato ga tudi kapitalisti podpirajo, ker dobro vedo, da lahko ustrahujejo tako "armado" kot je bi la njegova. Dobro vedo, da fa-ther Coxova armada jim ne bo prav nič škodila, ampak še koristila. Zato sta pohodnlke gover ner Ptnehot in predsednik Hoo-ver tako lepo sprejela, ker vesta, da jih z eno lepo besedo Ish-ko ukrotita. a 'HflllM Take in slične procesije se lahko vodijo še tisoč let, pa ne bomo dobili nobenega IpboljAanja. spremembe, preobrata, temveč ee bomo še bolj podjarmili in padli v še vetjo sužnjoet. Nqpa-čno je, da gladovno ljudstvo vpija: Dela nam dajla! Kaj s* mo dela, drugega pa nič?! No vprašajo koliko bodo zaslužili In koliko ur bodo delali. Kaj pa 1 drugimi pravicami, ki nam gre do?! Niti ne vprsiajo, pod kak Animi pogoji bomo delali. Delo ni vse kar sni zahtevamo. s<-daj delamo samo ogromni proftfe sa mogotce. Pa prirejamo procesijo! Kapitalisti nas imajo le sedaj v svojih krcmplj* kot hudič grelno dulo. Ako se no bo delavstvo savedlo. da bo smotreno In skupno zahtevalo svojih pravic, nas bodo le bolj potisnili k tlom. Zalo pravim, da bi bilo boljše, če bi delavstvo podpirajo Norman Thomasa mesto father Cona; prvi J« človek, ki m mu lahko m-upa vaelej, ker aae vodi k vemu cilju, drugi pa Je to bil saoment, da ae Je z njegovo procesijo, la ii Je. Thomas Ima Jasen 1» prajfcam, Co* gi procesijah. Th<»mss zahteval J vsakega delavna polteno plačilo za njegovo delo, krajši delovnik ln druge čtovetke pravico. Op ne proei s procesijami, on zahteva, ako smo pripravljeni njemu pomagati — v našo korist. On zahteva starostno pokojnino za delavce in brezpoaelnostno zavarovalnino itd. Kaj še hočemo! Kapitalisti nočejo starih delavcev, ker jih morajo boljše plačati in ker mla£e lagje bolj izkoriščajo. Zato stare delavce («45 let stare!) enostavno odšla-vljajo. Kapitalisti so si že vzgojili mladino v svojem duhu, zato jo sedaj lahko izkoriščajo, ker je nedostopna zdravim delavskim idejam. Zavednih delavcev naloga in dolžnost pa je, da to mladino pridobe zase, kajti ta mladina, ki Je proietarska mladina v pravem pomenu besede, po vseh pravicah spada v delavske vrste. Treba jo je vzposaUjati in učiti, da bo spoznala. Zato pa se zavedni delavci ne smejo pustiti za nos voditi; ne smejo biti loga v kapitalističnih igrah in leteti ter drveti v procesije, ampak morajo znati preudariti pomen časa. —^ Naš izhod je v Thomasovem programu. Treba Je pribiti eno: ako bi Thomas organiziral arma*-do kot jo je Cox, bi ga vrgli v zapor, da ne bi nikdar več sobica videl. To je jaano! Rekli bi mu prekucuh. Toda fatfcer Cox jo varen, pa je povedel procesijo.. * Ako trezno premislimo, nps taka taktika, kakršno je povzel Cox, vodi v še večjo suinost. On vodi le svojo politiko sebi v prid. Rudolf FradeL Naznanilo in poročilo Prsato, Pa. — Tudi tukajšnje delavake razmere so od muh. In kdo je kriv te mizerije? Saj i-mamo Velikega Inženirja, ki nam gospodari. Pa zakaj bi kaj ne ukrenil* da bi bilo boljše? Na 4. jan. je šla velika množica lju di iz Pittsburgha v Wa«hington prosit dela ln jela, pa je menda vse padlo na gluha ušesa. V bližnjem Bridgeviliu so štiri tovarne. Za božič so nam dali lepo božično darilo—10% redukcije, potem pa naj delavec živi s svojo družino. Tri dol. na dan zaslužka, pa en dan dela v tednu! Kljub slabim časom priredi tukajšnje društvo At. 166 SNPJ veselico na 6. feb. Na ta dan bomo tudi ročastili sv. Pusta, našega patrona* Pridite yai, da bo bolj zabavno. Imeli bomo dobro godbo ln okusen prigrizek ter fino pijačo. Vstopnina je 50c za moške in 26c za ženske. Leopold Mur. Dopis farmarja Waterford, Pa. — Vreme lepo, da kaj." Slovencev je tukaj malo. Tukaj so lepe ln rodovitne farme in tudi vinska trta. Na farmi sem že dve teti. Sprevidel sem, da je to pripraven kraj, da bi ae naši ljudje aem naselili na farme ter da bi uetanovili farmsko a ovenako zadrugo. Ta kraj se nanaja neposredno v bližini velikih industrijskih središč, torej primeren krsj za to. V teh središčih je na tisoče naših ljudi, ki m tudi lahko postali člani zadruge kakor farmarji. Tukaj sploh ni neobdelane zemlje. Kraj se nahaja 16 milj od jezera Brie in je najboljši poljedelski del države Pen na. \ Če katerega rojaka veseli ln zanima, naj pride sem in mu bom drage volje razkazal okolico.—Jacob Stegei, član drultva 891. Poročilo In zahvala SpringfMd, DL — Naša prireditev na Silveatrovo Je bila zelo uspešna. Udeležba jako velika in zadovoljnost splošna. Igra "Mu-testi muzikant" je veliko pripomogla k uspehu. Ves dobiček je AeJ sa SND. Druga veselice je bila na 16. jan. To Je bila veselica društva š|t. 17 SNPJ, sa ketero so se sa-vaele društvene članice, ki so mnogo storile in darovale, da Je Ml teko velik uspeh. Vaa čaat in hvalo Jim za požrtvovalno delo. Dobiček je šel v društveno blagajno. Tudi molki moramo peka-ttti našo dobro voljo za sodelovanje. Dobro M bilo, da bi ae žaaSke savzele tudi sa SND, kajti te ustanova je v korist nam vsem. Želim, da bi katera o tem iara4ts tvoje mnenje. John st« SOBOTA, 28. JANUARJA Jbvelaod. O. - Na 9. jan. Je nanjinlia umrla mre. Mary Trebeč In Je bila pokopana 11 Jan. Udslažllo se Je nad 800 ljudi. U-ddeftili 90 ae tudi člani klubove "Zarje" In klnbev It TI in m JSZ. BUa JO članica kluba Št. ST. Pogreb Je bi) cirfltn. »*v« ZdrnžeTMje krščanskih cerkva Pred kratkim je rimski papež Pij poVabij j protestantoveke cerkve in vzhodno pravosU\,H) cerkev, naj se pridružijo Rimu. ■ Staro dejstvo je, da je kr|čanstvo mk„sail„ na rasne cerkve in sekte. Razkol med rimsko in grško (pravoslavno) cerkvijo je prifci v starem veku, komaj nekaj stoletij po ustanovi tvi krščanstva. Ta razkol je bil največ zaradi oblasti in vodstva. Škofje v Carigradu ni«, nikdar hoteli priznati nadoblasti rimskih ško. fov, ki so se kasneje nazivali papeže ali očeb j vsčh pristašev. Poleg tega je bilo več manj-ših razkolov z raznimi prvotnimi krščanskimi organizacijami. Drugi veliki razkol j« prijel z reformacijo v 16. stoletju, ko je bila rimak* cerkev malone že na robu moralnega propada Korupcija v cerkvi je bila nepopisna; vsak ča8 Je imela cerkev po dva ali tri papeže, ki so drui drugega preklinjali in izključevali. Reform* clja je streznila Rim, da Je nekoliko počistil svoj Agijev hlev in uvedel razne reforme, to-da plačati je moral \feliko ceno. Velik dei severno in zapadnoevropskega krščanstva se j« odtrgal od Rima in odšel svojo pot Protestan-ti vsske dežele so poslej imeli svoje avtonomne narodne cerkve in propagirali so "čisto kr i ščanstvo", ki izvira te iz biblije in evangelijev zato se imenujejo tudi evangeljska cerkev Ampak edinosti med njimi ni bilo. Vsi pro! testantje so zavrgli papeža, rimski pomp ,n obrede, večino zakramentov in drugo navlako iz paganske dobe. kljub temu ni med njimi enotnosti; vsak "čisti" voditelj je pustil za se boj, svojo sekto "čistega" krščanstva. Izjema Je angleška cerkev — v Ameriki se imenuje episkopalna — ki je obdržala rimske čerema-nije, toda namesto Dapeža, je angleški kralj njen vrhovni poglavar.» Odziv pravoslavnih in protestantov na pape-žev klic je še slab. Pravoslavni molče, med proteetanti se Je pa oglasil neki metodisttfni škof v Ameriki in i^jsvil, če hoče papež zdru-žitev, naj se prelevi v metodista. Obudilo se je pa gibanje za zbližanje angleške cerkve« starokatoliki. Ta naziv nosijo oni, ki so odpadli od Rima po letu 1870, ko je bila sprejeta dogma papeške nezmotljivosti. PreS nekaj dnevi je škofovska zbornica angličanske cerkve v Londonu soglasno zaključila, da se vse staro-katoliške organizacije povabijo v zvezo z an-gličanl. Ta korak angličanov morda ne bo jalov. Sta-rokatoliki, kakor pravoelavni, so še najbližji angličanom in morda se združijo. V to jih silijo zunanje razmere. Nato pridejo protestanti zraven. Vse ksže, da se prej združijo med eeboj vse krščanske cerkve in sekte zunaj Rima kot pa z Rimom. Združenje z Rimom pride nazadnje, ko bo Rim že — golo okostje. Papež Pij Je rekel v svoji "združitveni" en-cikliki, da Je združitev krščanstva potrebna zaradi silnega vala brezverstva, ki se širi po svetu in največ na račun krščanskih cerkvi. Ampak papež še ne misli na kompromis, tem-več hoče, da vsi pridejo brezpogojno v Rim. Te kapitulacije še ne bo. Enkrat pa pride čas, ko bo papeŠ — seveda bodoči — rad mislil na kompromis. To pride takrat, ko rimska cerkev izgubi vse privilegije in ko bo odpadanje vernikov od vseh krščanskih cerkva tako veliko, da bodo vse resno računale z zadnjimi deaperatnimi sredstvi samoohrane. Razkol znači konkurenco in boj, ki poživlja obe strani. Ko ps se ostanki vsega krščanstva adrušijo, pride stagnacija, ki povapeši propast Ze današnji klici na združitev pomenijo začetek konca. Vse cerkve gredo navzdol. Novih ekonomskih ln socialnih razmer, zlasti pa masne moderne Izobrazbe, ne morejo prebaviti Se pred sto leti je bila cerkev, ki predstavlja organizirano religijo, prva V Javnem življenju; bila je državna Institucija in forsirala je priznanje ln reSpekt. Tega ni več. Danes Je cerkev v vlito i dežel privatna ustanova, ki se me ra vzdrževati iz laetnih virov. Kmalu pa pride čas, ko se bo morala cerkev težko boriti za pri-vHegij, da sploh sme eksistirati in imeti kake vire bogastva. Tsdaj pride akcija za končno združitev. To ser najbrž zgodi še v tem sto-letju. Razvoj verstva je jasen. Iz primitivnep praznoverja in čarovništva pri vseh narodih » Je rasvila močna duhovniška kaste, ki Je obratno razvila dojrmo in osebne bogove ter postavila svoj cilj na "oni svet". V državni cerkvi Je ta silna organizacija dosegla v^ek svojefi razvoja, nato ae začne proces razpadanja. Najprej razpade organizacija, nakar Izgube k dogme in doktrine vso nekdanjo moč in vrednost. Ostane še nekaka filozofsks megls, ki it, bo vlekla med majhnimi skupinami ekcentrK-nih ljudi še par stoletij. Istočasno pa moderno znanstvo razvije v« potrebna nadomestila, ki bodo blagodejnejfe in plodonoenejše vplivala na kulturno življenj« bodočega človeka kakor pa je vplivala ozko-srčna, dogmatlčna in dušeča verska morsls. Znanost sčasoma odkrije vee resnice, ti jih more človek doumeti, socialna etika pa sadom?-eti versko moralo, nakar vera v aupernaturi* Ipekulacjje ne bo več potrebna. In človek bo svežejši, značajnejši in svobodnejši! ▼ ItelUi U Rima poročajo: V šolskem letu ISIM** so našteti v Italiji IJM.000 učencev in dijakov To število je v lolski dobi 1929-30 poskoi .lo na 4.419 000 štgftlo snsifsbotov pa poda kakor alodl: 1881 Jo bilo v Italiji 71 odet annlfabetov 1801 ao našteli 48 odet. i!■ v. --v. * t< American State Bank 1900 BLUS ISLAND AV«. CHICAGO, ILLINOIS — TELEFON B0CKWELL 4804 SPREJEMA VSA S. N. P. J. Itd. e v tiskarsko obrt spadajoča dela vizltnlce, časnike, knjige, koledarje, letake In VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ' * 1 ** 'j ' * t. '"».,.. ^ Vaa poJttaOt daje vodatvo tlakama unij ako delo prvo vrata PWto po infortsttUe na S. N. P. J. PRINTERY a 2«7-59 80. Lavadale Avenoe CHICAGO, ILL. TAM SKDOBS HA ZELJO TUDI "VSA USTMgNA POJASNILA