LetOj.IIL
MariborjSobata,24;TjanuarjaJ 1920.
St. 19.
aeaaaa aaaa—c	tt
MMiHnsmr
• Al 1
IjUKGAHjuA.	tituli	A
t^.CUcG>.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po poSti K 6’50 mesečno.
četrtletno K 19‘50.
Ce pride naročnik sam v upravniStvo po list: Me-i sečno K 6’—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
(Jredniltvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva it. 276, uprave St. 24.
Edini dostojni odgovor mirovni konferenci!
LDU. Zagreb, 23. januarja. Danes je poslal predsednik odseka poslancev z zasedenega ozemlja dr. Dinko Trinajstič min. predsedniku Davidovidu nastopno brzojavko: Povodom podiva mirovne konference vladi SHS naj se v Štirih dneh izjavi radi predlaganega načrta o rešitvi jadranskega vprašanja, ker bi se sicer izvedel londonski pakt, smatra ožji odsek poslancev iz zasedenega ozemlja, da bi bil edini dostojni odgovor takojšnja izvedba splošne mobilizacije.
Seja o ultimatu antante naši državi.
LDU. Beograd, 23. januarja. Včeraj dopoldne se je pod predsedstvom regenta Aleksandra vršila seja ministrskega sveta, pri kateri 8e je razpravljalo o ultimatu, ki 60 ga zavezniki poslali naši državi.
Amerika in jadransko vprašanje.
LDU. N ewyork, 23. januarja. Reuterjev urad poroča: Kakor javlja washjngton6ki poro-evalec »Associated Press", se objavlja uradno, a 8e stališče Amerike napram jadranskemu Vprašanju od zadnjih izjav predsednika Wilsona anzu ni niti najmanje izpremenilo. Poučeni
r*	men‘j°i	»da	se Zedinjene države
ni o i ne bodo strinjale z dogovorom o jadranskem vprašanju, 0 katerem se razpravlja sedaj, er a ogoyor popolnoma nasprotuje stališču Amen e in bi se torej brez sodelovanja Amerike mogel uveljaviti le * nasiljem_
Ustanovitev industrijalne banke.
LDU. B e O g r a d, 23. januarja. Predvče-yaJšnjem je bila otvorjena konferenca industrialcev i2 vse kraljevine. Na konferenci je mini-
za^ob* ŠUmC *“ rude’ Kristan* razvil svoj načrt ustanov°iV°- industr‘ie- Po novcm načrtu se bo
milijonov d^rjev*1"3 § kapita,0m 200
Boljševiški pokret v
r	Bolgariji.
l ° • B“Jareš‘a, 23. januarja. Rom. brz ag; „Dacia poroča: Kbkor se javlja iz
bnfi J®	mini8trski	Predsednik	Stam-
telil*i U u* SC 'ma*° zaPreti vs‘ vodi‘ telji bolgarskih boljševikov. ‘ Doslej so zaprli
?avkarsk0 gibanje v Bolgariji traja dena • avka|ožc Podpirajo ruski komunisti z
•Poljska marka in avstrijska krona.
LDU. N a u e n, 23. januarja. „BerIiner BOrsenkurier" poroča iz Varšave, da je bil Y seji poljskega državnega sveta z veliko večino sprejet načrt vlade, ki določa relacijo avstrijske krone napram poljski marki v izmeri 50 mark =■ 100 K.
Italijanski parlament.
LDU. R i m, 23. januarja. „Agenzia Stefani" poroča: Namesto 28. t. m. bo sklicana italijanska poslanska zbornica dne 3. februarja t. 1.
Brezupen položaj tiskarske \obrti v Nemčiji.
LDU. Berlin, 23. januarja. Tukajšnji listi naznanjajo, da so vsled brezupnega položaja tiskarniške obrti prisiljeni, počenši s 1. februarjem t 1. znatno podražiti naročnino.
Proti novim madžarskim zahtevam. 3
LDU. Bukarešta, 23. januarja. Brzojavna agentura „Dacia" poroča :	Romunski
minister za zunanje stvari je prejel brzojavno obvestilo iz Pariza, da so romunski ministrski predsednik dr. Vajda-Vojvoda, češki minister za zunanje stvari dr. Beneš ter jugoslovenska delegata Pašič in dr. Trumbič sklenili, pri mirovni konferenci složno nastopiti proti voditelju madžarske mirovne delegacije, grofu Appo-nyiju, kakor hitro bi se iz Budimpešte z novimi zahtevami povrnil v Pariz.
Važen sklep ameriškega senata.
LDU. W a s h i n g t o n, 23. januarja. Ameriški senat je sprejel sklep, po katerem bo podpiral prepustitev tracijskega po Turkih izpraznjenega ozemlja Grški, obenem pa deloval na to, da dobi Bolgarija izhod na Egejsko morje.
Holandska in cesar Viljem.
LDU. Berlin, 23. januarja. Holandska je izročila bivšemu cesarju Viljemu prepis note s katero zahteva antanta njegovo izročitev. Kakor poroča „Libre belg:que" se želi holandska vlada izogniti temu, da bi morala odločati o Izročitvi, ter je zato pozvala bivšega nemškega cesarja, naj se prostovoljno preda antanti.
Stara resnica.
Oni, ki so v zadnjem času iz poročil naših listov sklepali, da se bo reško vprašanje za nas ugodno rešilo
— so se zopet enkrat varali. Nekateri listi so že v naprej nas svarili pred optimizmom — in kakor vse kaže, se bo pri tem izkazala resnica o bajki, ki pripoveduje nam o volku in jagnjetu. Volk in jagnje sta pila vodo v potoku. „Čemu mi kališ vodo?“ je rekel volk. „Kako je to mogoče, ko stojim niže od tebe —“ je reklo jagnje. »To je vse eno,«1 je rekel volk, »dovolj je, da piješ iz istega potoka" — in je skočil in jagnje požrl. To se pravi, da ima močnejši — vedno prav. In tako se je zgodilo, da je gospod Nitti naenkrat zahteval, da se ne čaka več na odgovor jugoslovenske vlade — ampak da se izvede londonska pogodba. Italijani torej ne marajo več ugovorov — zanje je vprašanje zrelo in — rešeno. Za nas tudi. Mi vemo, da je vse krivica, kar se godi z nami, toda pomagati si ne moremo. Mi	smo jagnje,	ki	pije
vodo iz istega potoka kakor volk in enkrat bo volk naredil — konec sporu. O tem ni dvoma in že zdaj lahko vemo, da ta konec ne bo ugoden za nas.
Mi bi sicer lahko pokazali, da ne-čemo igrati uloge jagnjeta — saj so se naši fantje bili kakor levi ob Soči
— ampak mi vemo, da ima volk mnogo prijateljev in tudi če bi ga odpo-dili, bo rekel, da se mu godi krivica, sklical bo na pomoč vse sebi enake — in mi bi	morali	popustiti. Torej	nam
nič druzega ne pomaga, kakor protest in pa upanje, da ni nič večnega na svetu in da bodo počasi naše sile tako zrastle, da bomo z volkom drugače govorili. Volk ima sicer doma slabo gospodarstvo — ravno zdaj je stavka po celem	njegovem kraljevstvu	—	toda
mi nismo	mnogo	na boljšem —	in	volk
se bo tem bolj trudil, da bi imel uspehe ob potoku, da tako pomiri svojo javnost. Pravica je lepa beseda, toda naš pesnik
Mariborski delavec.
- - ■ -	*—r~*	  ■	-	■■
Gregorčič je rekel, da je bil zraven, ko so jo pokopavali...
Mi bomo dobro vedeli, kaj pomeni ta rešitev, naj izpade že v smislu londonske pogodbe — ali malo boljše. Vsega ne bomo dobili — in s tem je rečeno, da nam sosed ob potoku ne privošči življenja. Mi ne kalimo vode
— saj imamo le malo tega, česar ima Italija mnogo — namreč morja — toda mi smo Italiji na poti in ker je ona zdaj močna, igra ulogo volka. Mi pa bomo prenesli ta udarec in bomo vzgojili v naših gozdih nov narod, ki si bo znal priboriti pravice ob potoku.
Italijanom se nič ne mudi. Oni so »gospodje situacije« in se nečejo umakniti. To je razumljivo. Umakniti se bomo morali mi oz. pregnani bomo s svojega mesta. Za nas je glavna stvar, da narod čuti to krivico — čutili jo bomo v vsem svojem gospodarstvu
— zato je ne bomo pozabili.
Politični pregled.
Enotna socijalno demokratična stranka v čehoslovaški. Dne 18. t. m. so imeli madžarski in nemški socijalni demokratje Slovaške v Bratislavi zborovanje, na katerem so sklenili, da se združijo s češkimi in slovaškimi socijalnimi demokrati v eno edinstveno stranko. Obenem so tudi sklenili, da se udeleže predstoječih državnozborskih volitev. Končno so sprejeli še resolucijo, |v kateri ostro protestirajo proti belemu terorju v Budimpešti.
Tudi cesar Karel je, kakor poročajo z Dunaja napisal svoje »Spomine«, katere bo okrog velike noči priobčil v ameriških listih. S »Spomini« hoče dokazati, da je bil tudi on — proti svetovni vojni.
Dr. Renner bo, kakor poročajo dunajsk listi v kratkem zopet odpotoval v Pariz. Namen potovanja bo ta, da zaprosi antanto še enkrat za pomoč.
Prvi kongres jugoslovenskih žen v Beogradu.
(Predavanje gospe dr. Lipoldove v »Mar. ženskem društvu« dne 18. jan. 1920).
(Dalje).	-	/
Po sklepu seje smo se peljale na povabilo ge. predsednice na Topčider, kjer nas je sprejela ga. Hrističeva v svoji vili ter nas pogostila s čajem.
Ko smo po razgreti debati željne počitka stale na terasi lepe stare vile ter gledale na Beograd, je pač menda marsikateremu zakrknjenemu in užaljenemu srcu prišlo prepričanje: »Kaj mari ime, naj bo, katero hoče, da je le naš centrum tu in ne več na Dunaju.« Iz Topčidera gledan je Beograd kot Betlehem, kakor ga pri nas na jaslicah slikajo. In saj je on naš narodni Betlehem — od tod nam žari zvezda svobode 1..
Drugi dan so prišla na vrsto društvena poročila beogradskih društev. Ta poročila so bila zelo zanimiva- Beogradske žene so že organizirane delale za narod v času, ko se še našim ženam o narodnih ženskih organizacijah sanjalo ni-
Najstareje beopradsko žensko društvo je osnovano leta 1875. Stavilo si je nalogo, da ohrani svojo staro domačo umetnost,
D’Annunzio in — Deschanel. D’An-nunzio je poslal novemu predsedniku francoske republike Deschanelu brzojavko, v kateri ga pozdravlja kot prvoboritelja romanske stvari, za katero se bodo tudi on in njegovi arditi vedno bili.
Madžari in Habsburgovci. Prva naloga, ki jo bo dobil novi madžarski parlament, bo določitev državne oblike. Madžarski politiki so si edini v tem, da bodi Madžarska monarhija. Najraje bi posadili na prestol Habsburgovce, ker pa sumijo, da jim tega antanta ne bo dovolila, bodo za toliko časa da se stvar kako ne obrne, izvolili najbrže le začasnega vladarja, nekakega palatina.
Humanitč o dr. Rennerjevih potovanjih. V pariškem socialističnem listu »Hu-manite« piše Paul Louis (Lewy), da glavni namen dr. Rennerjevih potovanj v Prago in Beograd ni gospodarstvo, ampak politika. Dr. Renner hoče s svojimi potovanji vstva-riti trozvezo Čehoslovaške-Avstrije-Jugosla-vije proti Madžarski in morda tudi še proti komu drugemu. Pofrancoženemu poljskemu židu taka zveza ne bi bila pogodu, čeprav je socijalni demokrat, ker se boji, da bi na ta način omenjene tri države prišle preveč izpod francoskega upliva, ter se mogoče v bodoče pridružile kaki politični skupini, ki ni prijazna Franciji.
Dnevne vesti.
Vsa društva In prireditelji veselic, ki
hočejo imeti podaljšanje policijske ure, morajo vložiti tozadevno prošnje vsaj 8 dni pred prireditvijo na policijski komisarijat, ker podeljuje podaljšanje policijske ure samo deželna vlada.
Predavanje ženskega druStva. Napovedano predavanje g. dr. Toplaka se radi pogreba gdč. Koprivnikove ne vrši ob 16. uri, kakor je bilo javljeno, ampak ob 17. uri in sicer, kakor je bilo naznanjeno, v telovadnici dekliške šole v Reiserjevi ulici.
Po mariborskih izložbah se vidijo tu in tam pnckarije, ki naj bi predstavljale »umetniška" dela. Želeti je, da trgovci takih del ne dajejo v izložbe, ker so skrajno neukusna. Tujci si bodo mislili, da je naše slikarstvo v XX. stoletju tako nizko, kakor ukus gotovih umetnikov.
Javna študijska knjižnica y Mariboru. Maribor postaja naše drugo kulturno središče, zato je bilo nujno potrebno misliti na to, da
svoja srbska ročna dela. Z izdelki svojih šol se je udeležilo svetovnih razstav z velikim uspehom. Razven strokovnih šol je ustanovilo gospodinjsko šolo, dijaški dom in dom za starce. Odbor kneginje Ljubice je skrbel za narodno in versko propagando skoz dolgo dobo let v srbskih pokrajinah, ki so bile zasedene od Turkov in od Avst. Oger. Kolo srbskih sestara se je bavilo z bolničarskim vprašanjem, med vojno pa z veliko požrtvovalnostjo s postrežbo ranjencev. Danes ima v programu rešitev invalidnega vprašanja.
Materinsko udruženje (1904) je skrbelo za revne otroke do 7 1. in za revne matere. Razven tega je še delovalo društvo Doma učiteljic srbskih škola in dva izraelitska društva. Brezdvomno je najbolj zanimivo najmlajše društvo, društvo za prosveto žene in varstvo njenih pravic.
Šele 5 mesecev je bilo tedaj minilo, kar je bilo ustanovljeno, a štelo je že 700 članov —■ 600 ženskih in 100 moških. Referat društva, gd. profesorica Z. Kastnareva, je bil tem bolj zanimiv, ker ni slikal delo, ki spada že v preteklost — ampak delo za narod, ki so ga rodile današnje razmere in potrebe. To poročilo je bil dokaz, koliko dela danes mlada srbska inteligenca za kulturo, zdravje in pravice svojega naroda.
dobim i znanstveno študijsko-knjiŽnico, ki bi od govarjala našim potrebam, da morejo znanstveniki in ktfliurni delavci v- Mariboru vršiti svoje delo. Edina večja znanstvena knjižnica je bila doslej knjižnica »Zgodovinskega društva", ki je tekom časa precej narastla, in je dobila tudi dolžnostne eksemplare iz vse Slovenije. Njeni prostori pa niso zadostovali, da bi se mogla knjižnica urediti. Zato je od strani mestne občine izšla inicijativa, da naj preide knjižnica v javno last. V ta namen je kupila mestna občina knjižnico prof. Kaspreta, ki ima mnogo lepih del zgodovinske in jezikoslovne stroke. Poleg tega je dala občina za javno študijsko knjižnico na razpolago prostore v deškem zavetišču. „Zg. društvo" je pristalo na to, da pod gotovimi pogoji prepusti mestu oz. državi svojo knjižnico, ki naj se izpopolni v javno študijsko knjižnico. Tako bo Maribor v dogledni dobi razpolagal z lepo knjižnico, ki bo omogočevala učeči se mladini in kult. delavcu, da bodo imeli vsaj najpotrebnejša dela na razpolago.
Slovanska Čitalnica v Mariboru. Ponovno opozarjamo, da se vrši v pondeljek, dne 26. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih občni zbor.
Naraščanje cen življenskih potrebščin v inozemstvu. »Labour Gazette" prinaša seznam naraščanja cen življenjskih potrebščin: V Belgiji so cene od julija 1914 do julija 1919 poskočile za 273%; na Švedskem od junija 1914 do junija 1919 za 219%; v Italiji od izbruha vojne do avgusta 1919 za 204%; na Francoskem od julija 1914 do julija 1919 za 193%; na Norvežkem od aprila 1914 do aprila 1919 za 176; na Portugalskem od maja 1914 do maja
1918 za 151%; v Švici od junija 1914 do junija 1919 za 15G %; na Angleškem od septembra 1914 do septembra 1919 za 116%, na Danskem od julija 19l4 do julija 1919 za 112 odstotkov; na Nizozemskem od julija 1914 do julija 1919 za 110 odstotkov; v Zedinjenih državah od julija 1914 do julija 1919 za 86%; v Kanadi in Španiji od marca 1914 do marca
1919 za 57%; v Indiji od avgusta 1914 do avgusta 1919 za 47% ter končno v Južni Afriki od junija 1914 do junija 1919 za 36 odstotkov.
Nezadostna hrana dunajskih otrok. Ameriška pomožna akcija za dunajske otroke je preiskala te dni dunajsko šolsko mladino ter u-gotovila, da komaj trije od sto vživajo zadostno hrano; vsi drugi trpe pomanjkanje.
Odprava carine na žito in moko v Italiji. Iz Rima poročajo, da je s posebnim kraljevim dekretom odpravljena carina na žito in moko.
Normalni promet na vseh avstrijskih železnicah se uvede zopet prihodnji pondeljek.
Nadalnje in glavno delo kongresa je bilo razdeljeno na humano, kulturno, feministično in higijensko sekcijo. V enake sekcije se namreč deli delo »Narodnega srbskega saveza«, ki je sklical ta kongres.
Delo posamezne sekcije pri kongresu je pričelo s tem, da je dotični odsek narodnega saveza prečital poročilo o svojem dosedanjem delu.
Kulturna sekcija je obsegala otroško in invalidno vprašanje. Najprej je referiral srbski savez nato druga društva. Poleg savez-nega sta bila najlepša dva zagrebška referata in sicer poročilo »Zadruge učiteljic« in poročilo za akcije za reševanje otrok med vojno. Ker je iz poročila »Zadruge učiteljic« najbolj razvidno, koliko lahko ustori dobra ženska organizacija, ga bom tukaj na kratko v glavnih potezah ponovila.
Leta 1900 je povabila zagrebška učiteljica gdična Milka Pogačič k seji večje število učiteljic, med njimi tudi take, ki niso še bile nastavljene. (V Zagrebu je bilo tedaj mnogo absolventinj preparandije brez mest). Animirala jih je, da ustanove svoj klub. V temu klubu so se odslej zanaprej shajale, tam so si osnovale svoj pevski zbor, tam so imele svoja predavanja.
(Dalj* sledi).
Ekspresni vlaki Dunaj—Trst. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Dne 26. t. m. se uvede na progi Dunaj—Trst nov par ekspresnih vlakov. V smeri iz Dunaja proti Trstu bo vozil ekspresni vlak vsak pondeljek in petek, v obratni smeri pa vsak torek in soboto. Z Dunaja odhaja ekspresni vlak ob 7-20, prihod v Maribor 13*34, v Ljubljano 17 27. prihod v Trst 2135. Ekspresni vlak odhaja iz Trsta ob 6’15, prihod v Ljubljano 10'49, prihod v Maribor 14-48 in na Dunaj ob 22. uri. Ekspresna vlaka imata samo vozoze I. razreda, in sicer 5, s črkami A—E označenih vozov za potnike z Dunaja do Trsta 1 voz za potnike z Dunaja do Ljubljane in 1 voz za potnike z Dunaja v Beograd. Za vožnjo v ekspresnih vlakih je treba:
1.	Nakaznice za voisani sedež v vozu, označenem s črko. 2. Vozni list I. razreda brzovlaka, veljaven za dotični dan. 3. Pribitni vozni listek po 20 lir (t. j. za 120 jugoslovenskih kron) za vsako prekoračenje državne meje.
Most preko Vardarja. Odobren ie kredit 300.000 dinarjev za zgradbo mostu preko Vardarja na poti Veles-Štip.
Tujski promet. Minister za obnovo zemlje je predložil ministrskemu svetu načrt zakona, s katerim se dovoljuje narodno-turistovskemu odseku, da najame posojilo 30 milijonov za zgradbo hotelov in restavracij in za ureditev avtomobilske službe v krajih, kjer so se bile bitke, da se olajša potovanje turistom, ki si hočejo ogledati nekdanja bojna pozorišča.
Brzojavni promet z Rumunijo. Ministrstvo za pošto je dovolilo brzojavni promet z Rumunijo. Pristojbina za besedo znaša po sedanjem dinarskem kurzu 72 vinarjev. Poleg tega pa je treba plačati še posebno pristojbino v znesku enega dinarja za vsak brzojav.
Na smrt obsojen. Preko sodišče v Subotici je te dni razpravljalo o zločinu umora, ki ga je zagrešil 21 letni Peter Berkeš iz Subotice. Obtoženec je v decembru napadel ponoči nekega Seregla ter mu ukradel iz notranjega žepa vsoto od 30.000 kron. Obtoženec se je izgovarjal s pijanostjo, toda sodni dvor se radi pogostih umorov v Subotici ni mogel ozirati na ta zagovor ter je obsodil Berkeša v smrt na vislicah.
Automobilska nesreča v Trstu. 20. t.
m. se je prigodila v Trsti na promenadni cesti pri Sy. Andreju velika automobilska nesreča. Vojaški automobil, v katerem so sedeli trije vojaki iu dve plesalki, je zadel ob cestno ograjo, jo prodrl ter padel devet metrov globoko na železniški tir. Vsi trije vojaki in ena plesalka so ostali na mestu mrtvi, eno plesalko pa so težko ranjeno prepeljali v deželno bolnico.
Rai^rlpo^o2amo novo slovensko tvrdko
niom i R°sina v Mariboru. Več v današnjem inseratu.
Slov- mestno gledališče.
Repertolre tekočega tedna:
V soboto 24. ob 19. uri: »Kraljevska visokost«. Ab. B 20.
V nedeljo 25. popoldne ob pol 15. uri ljudska predstava »Orkan«. Zvečer ob 19 uri: »Nioba«. Ab. B 21.
»Brez denar]aH. V četrtek je šla preko »ašega odra prva spevoigra letošnje sezone, za Katero je vladalo veliko zanimanje, tako, da je ® f popolnoma razprodano. Igra sama
smo jih ll?ej°v,PdUehlianam0r£da ,laj,pUhlerjŠa' kar - denar,
proti sinovi izvoljenki ,n nebrojna vsakdanja naključja, to je njena gonilna sila, ki smo o v del, že mnogokje bolje obdelano. Da le hrra vkljub temu dobro uspela, gre zahvala v prvi Vrst. režiserju g. Železniku, ki je iz pomanjkljivega ansambla ustvaril predstavo, ki zahteva 3fi oseb. Glavno ulogo, (Skok) je igral in pel g. bvagelj, ki je bil tokrat bolji nego sicer, dasi-ravno bi se dalo pri strožji analizi marsikaj grajati. Partnerca mu je bila gdč. Savinova v ulogi Marjetice. Igrala in pela je izborno ter poleg g.
Železnika, Prismodina, ki je bil v igri in maski tako izvrsten, da mu je občinstvo aplavdiralo samo, da se je pokazal na odru, oživljala ves večer. G. Bratina (Cekin) se ie poizkusil v idrskem dialektu, kar se mu je popolnoma posrečilo. V ulogi Marice pl. Filiodolske je bila gdč, Šetinska mnogo bolj doma kot kje drugje. G. Janko je v ulogi trgovca Zadnika pokazal precej talenta tudi glas ima dober. G. Strniša (pl. Golnik, oče) in g. Gregorin (pl. Golnik, sin) sta bila dobra, vendar pa je bil g. Strniša v ulogi diurnista Potrebe, mnogo boljši kot v u-logi očeta. Razbetger (Glavač) je rešil svojo ulogo sijajno. Lep in simpatičen glas ima gdč. Petkova, le žal, da na odru še ni popolnoma doma. Pri petju bi morala biti bolj živahna. Ga. Dragutinovičeva je podala v ulogi kuharice, poznejše restavraterke, Lize zopet krasen tip pristne ženske, kakor zna to samo ona. Velušček, njen soprog Megla, je napravil iz uloge kar se je dalo. G. Strašek je bil v ulogi komija preveč podoben baronu. Ostalo osobje je rešilo svojo nalogo dobi o, želeti pa bi bilo posebno pri plesu itd. več reda in ubranosti in ne prerivanja. V splošnem je uprizoritev jako dobro uspela in občinstvo je bilo zadovoljno.	—r.
Zadnje vesti.
Izplačilo vojne odškodnine.
LDU Beograd, 23. januarja. »Pravda« poroča: Obrnili smo se na pristojno mesto za informacije o tem, kdaj se bodo mogla pričeti pogajanja za sklepanje posojila na podlagi bonov, katere bo dobila Srbija iz naslova vojne odškodnine. Določitev v odstotni meri. katere bomo deležni, mora najprej proučiti stalna reparacijska komisija. Takoj na to bo Nemčija začela nakazovati svoje bone, katerih bomo prejeli v znesku 9 milijard. Na temelju teh bonov bomo mogli najemati posojila v inozemstvu; toda, ker so boni v zlatu se bo del niih uložil v našo emisijsko banko. Na ta način bomo dobili na razpolago večjo vsoto v domači valuti, s katero bo mogoče nabavljati za Srbijo živino in materijal v drugih pokrajinah naše države.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
. Tiska „Mariborska tiskarna", Maribor.
Priporoča se trgovina z galanterijo, drobnarijo in pleteninami. Velika izbira potnih košar in raznih pletarskih izdelkov.
Na debelo in drobno.
Baloh & Rosina
Maribor, Grajski trg 3.
Prostovoljna požarna bramba in njen rešilni oddelek v Mariboru.
VABILO.
V soboto, dne 24. januarja 1920 ob %20. uri (%8. zvečer) se vrši v požarnici na Koroški cesti št. 12 letošnji
redni letni občni zbor.
SPORED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Poročilo brambnega odbora.
S. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo pregledaikor računov ter istih nova
volitev.
5. Volitev dveh šefov zdravnikov, od katerih bo eden voditelj reševalnega oddelka.
6. Prosti predlogi.
7. Zvišanje podpornih prispevkov.
Prijatelji in dobrotniki dobrodošli!	2—2
?a poveljstvo prostovoljne požarne brambe in njenega rešilnega oddelka:
Tajnik:	Stotnik:
Franc Hoder m. p. Karl Robaus m. p.
Znižane cene za
Oranže, limone
odprte in celi zaboji
Kandite	Fondans
Oropps	Mttnte
orig. čehoslovaško blago
Velika zaloga tajnega peciva
Prekupci dobijo posebne cene!
Vinko Hmelak
Maribor, Stolni trg 6.
2—2
Zveza trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, krajevna skupina Maribor, naznanja vsem svojim članom žalostno vest, da je preminula po kratki in mučni bolezni v petek dne 23. t. m. ob 3. uri po noči njihova izredno zvesta, zavedna in v vsakem oziru vzorna tovarišica, gospodična
Mara Koprivnik.
Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 25. januarja ob 16. uri iz hiše žalosti v Kopališčni ulici (Badgasse) št. 15 na mestno pokopališče.
V sijajen vzgled naj nam ostaneta njena skromnost in vsikdar požrtvovalno njeno delovanje kot članica odbora.
ODBOR.
Naša preljuba, blaga
t J'
MARA
je danes ponoči ob 3. uri po sprejemu sv. zakramanta za umirajoče kot žrtev španske bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preljube se vrši v nedeljo ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Kopališčna ulica 15, na mestno pokopališče.
Maša zadušnica se bode služila v pondeljek dne 26. t. m. ob 7. uri predpoldan v stolni cerkvi.
Maribor, 23. prosinca 1920.
Marija Koprlvnlkova, vdova šolskega svetnika, mati. Ing. for. et abs. jur. Vajko Koprivnik, minlst. tajnik; Med. Ivan Koprivnik, brata. Jaika Koprlvnlkova roj. Radosavljevič. Ostali sorodniki.
istila se v Mariboru na bodo raspoliljala.
Prostovoljna požarna bramba in njen rešilni oddelek v Mariboru.
Na pustno soboto dne 14. februarja 1920 v vseh prostorih GStzove dvorane:
Dobrodelni plesni venčeft požarne brambe!
Več godbi Raznovrstni Šotoril SrečoJov! Začetek ob 20. (8.) zvečer. Podrobnosti na letakih in lepakih
Mala oznanila.
Ižro en cnhn z dvema posteljama in soba I31.C	)UUO z eno posteljo. Želi se hrana
za 3 osebe. Ponudbe pod »Dijakinja« na upravo. 2—2
Mlekarna Sunja, Hrvatska, Farep5e*
rial sir, duet. K 36'- , la liptauer sir, kilogr. K 16’—. Salje uzorce 5 kg s pouzecem.	9—8
Prva slovenska brivnica občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Tegetthoffova ulica 5t. 22 (prej G. Gredlič).	4—4
Vino
iz Slovenskih soric, vsakovrstne kakovosti ter različnih letnikov, kakor tudi sortirano, ter slivovko in vinsko žganje, razpošilja vsako množino v sodih in buteljkah. Avgust S tel cer, Maribor, Narodni dom.
Kupujem izpadle
ženske lase
po najvišji ceni. R i e d 1, brivec, Tegetthoffova cesta 21, Maribor.	2—1
„IDEAL“
Fran josipa IV/I o p i h n p Vetrinjska cesta št. 9. IVI dl 1 U UT ulica št. 16
Svetlolikalnica Pralnica Čistilnica
za ženske in moške obleke.
Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914
V nedeljo dne 25. januarja 1920 se vrši
Ples v dvorani
brez vstopnine in pobiranja v
restavraciji „Maribor“, Grajski trg 1
Začetek ob 16. (4.) uri. — Priporoča se dobra kuhinja in pristno vino.	3—2
Rezan in shrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
m
MARIBOR.
n.
Brodskn trgovalo i mjenjačno dioničko društvo
Interurban telefon feroj 59
B R O D n. S.
Ml E N J A CNIC A:
Brzojavi: PROMET.
Kavu
Bonbona
Mandula
OroSdJica
Smokva
= Kupuje in prodaje sva vrsti valuta, devlsa I vrljednosnih papira us najpovoljnije uvjete. -
-j- Importno i eksportno poduzeče.
ROBNI ODIO: Nugja svoj« bogato skladlčte kolonljalne I Ine robe kao:
Ropale	Sumporni cvijet	Metla
Sardina	Modra galica	Kanta sa ulja
Stlpsa	Karbit	Kanta sa med
čokolade	Konac	Cikorija!
Rilin Ikrob	LaStllo	Findiane
3-3
C
		(?)		1	1*7*»	1 |	|Q|	1
II,	Ul	' II1	1£>—				
Mariborska eshomptna banka
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 11
Podružnica: MURSKA SOBOTA
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredite: Pod najugodnejšemi pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
11