Št. 53. V Gorici, v soboto due 6. julija 1901. Letnik III. Izhaj;i vasik torek in Miboto v todnu oh 11. uri predpoldno za incsto tor oL 'A. uri pnpoldnc /;i d<'7.Ho. Ako pade na ta dnevu praznik uido dan prej ob 6. zvečer. Stjini* po pošli ptej V Gorioi v lohakariiali Scli war/, v Šolskih nlicah in Jcl- lersilz v Nunskih ulicali po H vin. GORICA (Zjutranje izdanje.) I'reduistvo in upravuistvo su nahajala v nasJovili na urpdništvu, otrlaso in narotiiiino pa na upravništvo «Gorico. Ojflasi s<> računijo po petit- vrslah in sic<>r ako so tiskajo 1-kiat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako at* vnckrat tiskajo, raou- nijo SH po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Javiia tombola v St. Petrn vnedeljo due 7. julijai HMM. ob 6. uri popoludne. Činkvina200, tombola 400 K. HF"" Čisti dohodekje naiuenjen „äulskeiriu Uoiiiu", ,,Alojzijeviščuu in „Slov. del. društvu". "^HI Ob 5. uri piične igrati vojaška gfodba, po toniboli bo pa domača za- bava z narodnim petjem. Da ne bodo ceste preveč pralne, poŠkropile se bodo b vodo. Srečke se prodajajo po 40 vin. oi) mm. Voda na mlin. Ker gre goiiški „napredni" kliki za to, da pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ,,prodr6 na vsej črti" in da pride „vseh deset naprednih kandidatov" v deželni zbor, — pričela je v ta namen že svojo ognjusno gonjo proti vsemu, kar ne sogiaša s pajacado dr. Turnovo kliko. Ker bi ta klika ne imela, kakor že ponuvno dokazano, na Goriškom ničesar opraviti, ako bi ne bila vzela v zakup deloma nerazsodnost nekaterih, a de- loma nekaterih po svoji preteklosti sum- Ijivih elementov ter bi ne nameravala pridobiti lovorik par znanim izkorisče- valcem našega ljudslvu z golimi luuipa- rijami, izbrala si je to sredstvo tudi, da ž njim prevlada pri bodočih deželno- zborskih volitvali. Tega sredstva se je poslužil na- predni „pošlenjak" ludi na uvodnem mesiu „Soče" od zadnjegn torka ter nalil v dotični uvodnik toliko srnradu iz svoje duševne kloäke, da bi pač zaslužil za to časnikaisko podlost, da se ga priveže na hrbet oslu in se ga s trnjem tepe skozi vso goriško deželo, našemu ljudstvu v gnjus in zasmeh. Povod temu smradljivemu izlivu je „naprednemu poštenjaku" dal članek, ki ga je v celjski „Domovini" priobčil nek štajerski deželni poslanec, kateri je po- tožil glede razmer na Goriškem, da se tu bije žalosten boj, ki je na pogubo slovenskega naroda in na korist in ve- selje italijanskih sovražnikov ter vlade. Napredni lump je takoj v začetku svojega „odgovora" štajerskemu poslancu jezno siknil v tega. eeš, da no pozna goriških razmer, ker je obžaloval goriški razkol, potem pu je takoj oeitno priznal, da je ta boj potreben ter da se ga celo veseli, — še več: neprikrito pove, da so ta boj provzroOili oni, na katerih mlin napdjava vodo v nvojem nesramnem Olanku. Še ni dolgo tega, ko je ista „Soča'k obžalovala goriški razkol in preklinjala one, ki so ga provzrociü, — v tern pe- klensko zlobnem članku od zadnjega torka pa že odobrava ta za goriške Slo- vence toliko poguben razpor, ki je le v radost in korist našim drugorodniin so- vražnikom. A pri tern skuša vse one podlosti in narodna hajduštva, katerih so zagrešili in zagrešujejo še vedno na- prednjaški kolovodje, podtakniti iiiožein požtene so venske stranke na Goriškem ter jih tako oblatili pred narodom — vse to seveda z namenom napeljavanja vode na mlin brezveslnih krvosesov in izkorižčevaleev ljudstva naprednjaške klike, kateriin se zlasti cede sline po de- želnozborskih mandatih v nasi deželi. Pred vsem pravi napredni „po- štenjak'', da se je takoj po razkolu zvezal dr. Gregorčič z dr. Pajerjem tor v Skodo slovenskega naroda sklenil ž njim neko skrivno pogodbo. To v „Soči" že stokrat ponovljeno zlobno pobalinsko izmišljotino smo že odločno zavrnili in pozvali „Sočine" fa- lote, da govore razločneje in podajo konkretrie dokaze o tajni zvezi dr. Gre- gorčiča z dr. Pajerjem v škodo naroda. A na našo zahtevo so vedno molčali kot tat v podstrešju, kajti s to frazo bijejo sami sebe po zobeh. Jednako po- zivljeino „naprednega" člankarja v tqr- kovi „Soc'i-1 da pove, kj e je tista tajna zveza in s čem more dokazati to ? Ako tega ne dokaže, je ialot prve vrste. Nasprotno pa imarno dokaze, da se vežejo naprednjažki kolovodje z ltalijani in židi ter da imajo ž njimi ne le za- Dober kup štacuna. Hud pravdar sem - brez pravd živeti Mogoče meni ni na sveti ! Zakaj sam nisem advokät, Kakö bi köval zlät na zlat In dragoceni ta skupiček Bi polnil žirni mi mošnjiček. A kaj ko nisem advokat — In pravda teči moral Saj pač ne bo takö volkat, Da zadnjega me — „reši" boraV... Ta dohtarska štacuna! Morda bo delal brez računa? Saj vedno tisto struno vbira, Da samo „far" ljudi odira ; Ko vedno a teh le poje strun, Vsaj n i z e k bo njegov račun ! Potrkajmo na vrata Zdaj tega advokata ! Odprta vrata, A soba ta je zlata — Kakö se mi blišči, Kakö srcč drhti! Bog pamet razsvetli mi naj : Naprej naj idem, li nazaj V Naprej! ta pravda teči tnora, In sleče pač me ne do „bora" ; Saj rnož je ta pravičen, Docela nesebičen*— Saj pravi, da nam samo „far" Odjemlje žuljavi denar! — Poklön, gospod vam advokat, Prestopil prag sem vaših vrat, Vedoe, da vi ste mož pravičen, Docela — nesebičen ! — Za dedščino tu, dohtar, gre — Ne vem, kakö je vam ime ! A vse natančno vam povem. — Povedal ! ... upati li smem Da kaj iz pravde te dobimo? Goldinarjev stoštirdeset! S tern opomogel bi si km^-t — Imel, oh, slabo sem vendimo, Pred sabo vidim dolgo zimo. Povejte, vi ste mož resničen, Docela — nesebičen, Iz pravde te li kaj dobimo Pred ostro zimoV — „Dobimo"! In res, Naj vzame pač ga bes ! Če dohtar tisoč pravd zgubi, On vendar vedno le dobi. In pravda je — zgubljena ! Sedaj pa dohtarska žtacuna Mi poÄlje dolg papir računa, Pri njih se zove „ekspenzär" : Aj ta je pač požtena! Forintov stoinšestdeset, — Kam ponje pojde borni kmet? Plačati se pa vendar mora — Odrl me je do „bora" ! Kedö si zbira Od kmetov žuljavi denar, Kedö ljudi odira Li pravdni dohtar, ali „far" V hrbtni narodno izdajski tehtel-mehtel. marvec, da se tudi javno ž njimi aliirajo. Ne oziraje sa nu GabršO.ekov slučaj z židom in Italijanom Graziadiom Luzza- tom in pa na dejstvo. da so naprednjaki za časa državnozbor.skih volitev lazili okoli Lahov ter moledovali za njihovo podporo, sam o, da bi prodrli proti ,.S 1 o g i n i in" kandidatom (saj se je GabrsOek sam izjavil proti nekemu Italijanu, da se morajo Slovenci z ltali- jani združiti, da po bijejo duhov ščino) — omeniti je tudi sumljivih pri- kazni, ki se pojavljajo v zadnjem öasu. Koliko je Gabršcek prejšni čas hrumel v „Soči" proti italijanskini listom in danes mu laska pohvala Tumovega pev- skega društva v „Corriere Friulano", v listu, ki je kruli nasprotnik vsega s 1 o- venskega. „Sočin" člankar pravi nadalje, da je narodno-napredna stranka oprta ob „v e 1 i k a n s k o večino slovenskega ljud- stva na Goriškem" ter da je dr. Pajer „debelo pogledal": o d k o d t i I j u d j e, odkod ti naprednjaki p o s 1 o- venske tn d e 1 u d e ž e 1 e i t d. Da, da, le poglejte razne Jere- ti če, J a n č i č o, S a u I i j e, Tu m e in Gabrščeke ter njihovo prošlost in sedan jost, pa bode s5e marsikdo „debelo gledal"' od kod ti ljudje, odkod ti naprednjaki, ta „kinč" slovenskega dela dežele! (Konec prih.) Najnovcjsi „preustrojbaiu nasoga petja. (Konec.) V zadnjem ölanku smo položili dr. Tumi na jezik besede, kakor bi jih moral kot pravi rodoljub in politicni vzgojitelj mladiue pevcem govoriti; pa ne snmo govoriti anijiak tudi po njih delati. Ako bi bil dr. Tuina tako vprizoril osnutek svojega pevskega društva, vprašamo, ali bi bil oni „odpor" zoper čitalničnega pevovodjo sploh možen? 0e pa dr. Tmna ni tako ravnal, kdo je kriv? Menda on sam. Ali on ni vsled tega kriv samo in- direktno Onega „odpora", ampak tudi direktno, ker si je — seveda za kulisami — prizadeval, da je do onega „odpora" prišlo. V pevskem društvu — kamor za- hajata Puma in Gabršček pridno „v vas1' — se je v zimskem času malo pelo, pač pa pridno razgovarjalo o stran- karski politiki. Dnevni politicni dogodki so bili „zdravilne krogljice", ki so se prodajale v „nedolžni" obliki v pevskem društvu zbraiii mladini, da se je po ma- lern nasrkala „Sočinega" političnega duha. Kdor je ,.Sočoi( vrnil — in med temije bil tudi čitalnični pevovodja —, kdor je v „Ljudski posojilnici" ali „Trgovsko- obrtni zadrugi" deleže ali hranilne vloge odpovedal — in med temi je bil zopet ta presneti čitalnični pevovodja — taje prišel pri prih. pevski vaji vpričo mladine na „i n d e k s" kot „klerikalec", kot na- zadnjak, kot mracnjak, kot nasprotnik „svobode", „napredka" in jednakih fraz, s katerimi se da mladina tako lehko slepiti. Ta je bil brez pardona proskri- biran kot nevaren človek, katerega naj se mladina skrbno ogiblje! Hie niger est, hunc tu, Romane, caveto ! In da ni mla- dina teh na „indeks" prišlih „zločincev" pozabila, so se njih imena v zvezi z iz- mižljenimi dogodbicami pri „pevskih" razgovorih pridno ponavljala, ter se je mladina zoper nje na nepošten način hujskala. — Naši čitatelji so torej zdaj z onirn „odporom" zoper citalničnega pevovodjo na jasnem. Na jasnem pa tudi, kako I i- s i c j o in za „narodnega voditelja1' zares ž a I o s t n o M logo igra dr. Tuina v „poslanici", k.jer piše: „Od strani dobro- poučenih krogov se mi je reklo, da bi pomeniJa Vasa (čit. pevovodje) izvolitev razpad društva". — Glejte no, kako ne- dolžno ! Najprej so „dobropouceni krogi" na skritem nahujskani, potem pa v jav- nosti rabijo za zagrinjalo, za katerim se skriva oni, ki jih je nahujskal. Kako ko- mod no ! Ali misli dr. Tuma, da so osiveli možje otroci, kateri občudujejo senčnate slike na steni ? In kdo so ti „dobropo- uceni krogi" V Pač le pevci! In kdo jih je „dobropoucil"? Dr. Tuma sam; kot načelnik nadzorovalnega odseka „Soči- nega", kot prudsednik „Ljud. posojilnice", kot pravni konsulent „Trg.-obrt. zadruge". In potem, ko je dr. Tuma te kroge „do- bropoučil", so pa šli ti krogi dr. Tumo „dobro poučevat" ! Ha, ha, ali ni to divnoV Do take divne smešnosti pa mora priti, kdor nosi za kulisami obraz zvito pri- krite zlobnosti, v javnosti pa kaže obraz fingirane dobrohotnosli. Mi smo ta obraz razkrinkali, kar smo tudi hoteli. Po kakih otrocj.h ničevostih je moral dr. Tuma v „poslanici" posegati, da je skrpal sploh kaj skupaj, kaže hotoma ali nehotoma zapisana neresnica v stavku: „Vi (6it. pevovodja) sami ste na vabilo k prvemu razgovoru radi oživotvorenja društva odgovorili, da rnorate, ce se ne motim, sodelovati pri citalniski plesni vaji". — Ta je tudi lepa ! Dr. Tuma je oživotvoril svoje društvo oktobra ali celo septembra meseca, če ne že prej ! Prva plosna vaja čitalnična pa je padla v sredo ali drugo polovico jnnuarja. In to naj spada skupa^ ? mi vidi dr. Tuma, kako se zaganja v odpi x vrata! Vemo, da je hotel g. doktor s tern stavkom prikriti netaktno svoje ignoriranje na- sproti čit. pevovodji, ali tako biti resnici v obraz pa vendar ne gre. V januariju ni bil p r v i razgovor o njegovem „petju", ampak Bog ve že k o 1 i k i. In kako je bilo to „vabilo" ? Neki pevec je srečal slučajno na ulici g. čital. pevovodjo (svojega bivšega šolskega in pevskega učitelja in pevovodjo), žel še nekaj ko- rakov naprej, naenkrat se vrnil, kakor bi bil nekaj pozabil, pristopil k čit. pe- vovodji ter mu rekel : „Jutri vecer imamo „Pri treh kronah" razgovor o pevskem društvu, pridite tudi Vi, ako hočete!" — Čit. pevovodja je obljubil, da pride. Ker se je pa potem spomnil, da je isto- časno plesna vaja v nČitalnici", je pismeno onemu g. pevcu odpovedal, navedši mu vzrok in dostavivši mu, da meni, da ni bil vabljen le v njegovem imenu, ampak v imenu vseh udeležencev, kajti, če ne, bi se lahko njegov (<5it. pevovodje) dohod smatral za usiljevanje, kar bi bilo pre- abotno z ozirom na naporno brezplačno delo, katero bi ga utegnilo doleteti v pevskem društvu. Pismo je zaključil sta- vek : „Ako je gospodom na tem, da pri- dem tudi jaz (čit. pevovodja) k zboro- vanju, naj je blagovole odložiti na drug dan". Na to pismo ni prejel eit. pevo- vodja nobenega odgovora, ni pismenega ni ustnega. — To je torej ono „vabilo", na katero se dr. Tuma v „poslanici" zaupno opira. Pustimo na stran vpra- sanje, ali je oblika tega „vabila" odgo- varjala običajem, ki so v navadi v omi- kanih krogih, ali je bilo to „vabilo" dostojno proti možu, ki se je — naj se A. GabrŠček v „Soči" tudi stokrat na glavo postavi — doslej največ žrtvoval za slov. petje v Gorici ! Ne glede na to kaže vse, da je imelo to vabilo tudi zlobni namen. Gospodje so so hoteli s čitalničnim pevovodjern nekoliko poSaliti, ali da se izrazimo po „Sočinem" jargonu: DovoliJi so si malo „zasrkacijo". Da jim ni bilo za dohod čit. pevovodje prav nič, kaže dejstvo, da mu niso na pisnio niti odgovorili, niti niso „razgovora" odložili. Vabili so ga tako kakor mesarskega hlapca mesarice ,.Oršoline" iz „geta". Vedeli so najprej, da ne pride zarad plesne vaje v „Čitalniei" ; če bi bil pa prišel, bi se bili pa ž njim šaliJi kot oiialničnim od- bornikorn, ki se briga več za druga društva nego za ono, kjer je odbornik. Gospodje so nastavili limanice, ali kalina ni biio nanje. In to frivolno počenjaje ponuja dr. Tuma „Sočinim" naročnikoni za rodoljubno deJo! — Pa še nekaj! To pa prihodnjič. (Drugo polovico konca prih.) Goriški dežolni zbor. Četrta seja. * Seja v torek dne 2. t. m. ob 5. pop. Poslanec prof. B e r b u č utemeljuje predlog o sestavi načrta za uravnavo reke Vipave. Predlog se glasi: Visoki zbor! Vipava poplavi leto za letorn in sieer navadno veekrat v letu najlepae in najrodovitnejše polje vipavske doline. Po teb povodnjih trp6 sicer zem- ljišča, ležeča v poplavju, trpe" tudi po- sestniki, katerim odnašajo povodnji letne pridelke; toda troški v obrarnbo takega nastopa vodä bi bili ztlo veliki in v ni- kakem razmerju z dobičkom, ki bi dona- sale brani, postavljene v to, da bi se nasledki tolikega razliva odpravili. Pač pa bi se dala zabraniti s primerno ma- limi stroski Skoda, katero dela pri nor- malni višini vode in po večjih in manjših povodnjih reka sama s tern, da iz- podjeda in reže mehko obrežje, širi svojo strugo in pretvarja rodovitno polje v peščeno in prodno medvodje. Najlopši travniki in najrodovitnejSe njive izginejo v teku časa v porečje, po- Bebno na lehtih in ovinkih, kjer se žene voda v vrtince. — Temu razširjenju rečnega obrežja bi se lahko prišlo v okom po branch, nasipih in zidovih, ki ne bi povzroc'ili primerno volikih stroä- kov, a bi obvarovali mnogo plodovitnega aveta pred izginom v rečje valovje. Toda ljudstvo je preubožno, da bi moglo samo uravnati obrežje imenovane reke, ter odstraniti škodo, katero po- uzročuje polju ob Vipavi. Dežela nima niti svojih tehničnih organov, niti dovolj sredstev, da bi Vi- pavcem pomagala, zato stavim predlog, naj viäoki zbor izvoli skleniti: Pozivlja ae visoko c. kr. poljedel- sko ministerstvo, naj naloži svojim teh- ničnim orgfuiom, da prirede in predložijo ko hitro mogoče načrt o regulaciji reke Vipave, ter skrbi za to, da se ti načrti sistematično izvržč. (Sledijo podpisi slov. poslancev.) Posl. Berbuö pa utemeljuje svoj predlog tako-le: Visoki zbor! Razlogi za sprejem tega predloga so vecinoma tu navedeni, zato mi preostaja, da dodam le malo opazk. Najboljši dokaz, da je delo potrebno, bi bil, ako bi povabil gospode poslance, da si nu lieu rnesta ogledajo škodo, ka- tero Vipava pouzročuje. A uverjen sem, da bi gospodje ne sprejeli te ponudbe v vročini in tudi za to ne, ker vein, da so sedaj z delom preobloženi. Zato pa sem uverjen, da bodo verovali mojim besedam in to tern bolj, ker sem si ogledal te škode sam večkrat na lieu rnesta. Opomniti mi je tudi, da namerava vlada resno uravnati naže reke, torej tudi Sočo; a Vipava je Sočin pritok in ni lahko in umestno uravnati Soce, vsaj spodnjega dela, dokler ni regulirana Vipava. Opomniti mi je dalje, da je visoka vlada že precej mnogo storila za našo kronovino v zadnjem Času v gmotnem oziru bodisi za regulacijo rek, bodisi za ceste in niostove, za vodnjake, nama- kanje itd.; a ravno na ta del na^e o/.je domovine, na Vipav.sko, ni prišlo tega malo ali nič. Prav bi bilo, ako bi država in dežela to v požtev jernali. lz teh razlogov priporoeain tej vi- soki zbornici, naj moj predlog soglasno sprejme. Predlog se izroči deželnemu od- boru. Posl. G r e a govori v imenu pravnega odseka o prošnjahžupanstev Renče, ßiljein Sovodnjezauravnavo kutastralnihmej. Pri- poroča deželnernu odboru. naj želje do- tičnih županstev pri popravi obeinskega reda vpošteva. — Isti poslanec priporoöa v imenu pravnega odseka, naj deluje de- želni zbor vzajemno z drugimi deželnimi odbori na to, da prevzamc država stroške za nastanitev orožništva. Posl. M a r a n i govori v imenu dež. odhora o zakonu glede pobiranja odstotne davščine od najemnin v Goriei. Predlog.se izroči pravn. odseku. — Isti poslanec poroča o opravilniku za deželni odbor in statutu za osobje doželuih uradov. Predlog se odstopi legalnemu in finanenemu od.seku. — Isti poslanec predlaga „Šolskemu Dornu"' in „Legi nazionale" po 2000 K podpore, kar pa se vrne peticijskemu odseku. — Isti poslanee predlagn načrt zakona o premembi §§ 31 in 32 obstoječega ob- činskega reda od 7/4 1864 5t. 8. dež. zak. in načrt zakona, s katerim se ustanovi pokojninski zalog za občinske uradnike. Predloga se odstopita legalnemu in linanč- nemu odseku. Posl. dr. Tuma prečita svoje tri — pesek v oči-predloge. Potein pa dve interpelaciji, jedno na trgovinskega mi- nistra v zadevi napisov in pečatov na poätnih uradih, drugo pa na poljedelskega ministra glede uruvnave hudournika Bersa. Posl. dr. V e n u t i interpelira za- rad i prepočasnega dela pri mostu čez Barko. V tej seji je odgovoril vladni za- stopnik na interpelac:jo slovenskih po- slanoev v zadevi preselitve slovenskega učiteljišOa iz Kopra v Gorico ter zaradi neznosnih razmer, ki so vladale in de- loina äe vladajo na koperskem učiteljišču. Glede preselitve učiteljišča iz Kopra v Gorico pravi vladni zastopnik, da se je naučna uprava s tern vprašanjem že resno bavila, da se je obrnila tudi že na goriški mestni zaslop in pa na deželni odbor, češ, naj bi jeden ali drugi teh dveh činiteljev brezplačno priskrbel učni upravi kako primerno stavbiSee v mestu Gorici, na katerein t>i se sezidalo novo gimnazijsko poslopje. A od obeh leh straiii je došel učni upravi negativen odgovor. Zdaj pa je vdobil slavbinski odsek tržaškega nameslništva nalog, da prouči, ako bi se ne dalo urediti tako, da bi se na prostoru, kjer stoji gimna- zijsko poslopje, sc/itlnlo potrebno po- slopje tudi za uciteljiače. Ob 7< na 8 je zaključil dež. glavar sejo ter napovedal novo sejo za četrtek ob 5. uri pop. D o p i s i. Z Yogersk^ga. — (0 duhovski in odvetniäki tarifi). Pod tern na- slovern je bilo čitati v „Soči" in „Pri- morcu", kako grozno veliki so duhovski tarifi v primeri z odvetniškimi. Tu opom- nimo le na splošno, da duhovniki imajo stalne taril'o, bodisi za listine iz matičnih knjig, bodisi za razna duhovska opravila pri porokah in pogrebih. Stolnina nad 30 gl. se duhovnikom računa v njih po- stavno plačo. Duhovniki se drž6 teh s t a 1 n i h t a r i f o v. Odvetniki pa po- stavljajo svojevoljno tarife, gotovo ne s e b i v š k o d o. Mnogokrat se pri- meii da mora sodišče črtati previsoki ekspenzar odvetnikom. Minister je hotel na novo urediti odvetnižki tarif. Pa od- vet.niki so štrajkali, so slovesno ugovar- jali. Prenehati je moral minister. Dbogo ljudstvo, ki potrebuje odvetniške pomoči, je njim izročeno na niilost in nemilost. T^'liko nu sploh. Glusili n«prednih slepičev sti na- vodli specijelni slučaj o župniku na Vo- gerskem, da je računil za krstni list nekemu n^vc/ii v Trstu .r> krön in 2l> vinarjev. Obrnili smo se na njega za pojasnilo. Kvo ga. Jožef Furlan . Trsta je pisal na župnijski urad na Vogerskem po krstni list in domovnico od županstva. To je bilo sredi meseca marca. Dne 17. marca je župnik poslal po visjih predpisih na pravljeni krstni list prosilcu v Trst. Le teh visjih predpisov ne sme noben du- hovski urad pod strogimi kaznimi prezirati. Matične knjige so v latinskem jeziku, v tern jeziku se morajo napraviti krstni listi in druge matiene listine. Laž je, da je župnik zapisal spodaj par slo- venskih besedij. Koliko je računil? Toliko, kolikor znaža že od pamtiveka tarif. Izkaz o ta- rifu je javno v sakrisliji razpoložen. Naprednjaki nu hodijo radi v cerkev, zato ni čuda, da o lein nie ne vedö. — Stranki ni župnik napravil nobene krivice. Stranka v Trstu ni sprejela posla- nega krstnega lista, katerega je izrečno zahtevala. Župnik je imel pravico so- dnijsko izterjati svojo tirjatev. Pa tega ni stoi'il. — Zato ni bil proti stranki neusmiljen. Še le ]jo treh meseeih je prišcl nelvdo s Krasa na županstvo, ter izjavil, da potrebuje domovnico in krstni list, tor da plača, kar je plačati treba. Nikdo gu iii silil, naj sprejme krstni list. Oe je hotel le domovnico, zakaj je terjal krstni list ? Sicer pa meseca marca ni bilo Š5e JHsno, ali se listine glede domovinske pravice smejo dajati brez koleka. Dr. Gregorčič, in ne kak napredni od- v e t n i k, ker tak nima zato s r c a, je v državnem zboru interpeliral v tej za- dovi. Še le meseca maja so prinesli listi odlok (in. minist., da listine gieile domo- vinske pravice se smejo dajati brez ko- leka. (Correspondenzblatt für den kat. Clerus, 25. maja.) Glede tega, da morajo duhovski uradi dajati take listine brez- p 1 a č n o, je zopet drugo pražanje. Župnik na Vogerskem je pa že pred odlokom fin. minist, se obrnil na županstvo s po- nudbo, naj bi into gled6 listin potrebnih za domovinsko pravico, preskrbelo ko- leke, on pa bo dajal vse listine brezplac"- no, kar se tudi dejanski godi do da- nasnjega dne, le kolekov ni treba več. Tako je tista reč. Tu še pristavimo. da kak napredni odvetnik bi računil v tem slučaju tako: 1. za sprejem pisma 30 vinar. 2. da je pismo prebral, 2 kroni, 3. da je na pismo odgovoril, 4 krone, da je poslal pismo na pošto, 2 kroni, skupaj zraven tarila 5 krön in 25 vin. 13 krön 55 vi- narjev. Kar se tiče tega, kedo na Voger- skem go^podari in županuje, je nam dobro znano, da je pred leti tarn paševal Blaž Sedevčič, tamošnji učitelj. Župan je bil Kubbia. Odpovedal se je županstvu. Izvoljen je bil Ivan B e 1 e. Odpovedal se je tudi on. Zakaj ? Prašajte njih. Uči- teljeva in Rubbijeva stranka, in ne žup- nikova, je izvolila sedajnega župana Andreja Gregoriča. On je sprej<'l žu- panstvo, odslovil uöitelja-tajnika, ter ure- dil silno zarnotane zadeve. Velika cast bi bila za župnika, če bi on občini pre- ski-bel tako razurnnega in dobrega žu- paua, kateremu je ležece na tem, da občina in ljudstvo ne trpi i5kode. Zastonj pričaki je trojica na Vo- gerskem, da pojde župnik proč. Kaka je župiiija na Vogerskem, nam ni znano. To pa vemo, da župnik i\\ še nikoli resno mislil se drugam preseliti. To je le želja Blaziälava, Hasüslava in — llra- brislava. Pa se jim ne bo še tako brž izpolnila. 1z Kriäke župnije. — „Soča" si kaj rada privošOi katerega učitelju (seveda „klerikalnega") pri svojem obedu mesto črne kave. Kaj pa, ako bi jim tudi mi napravili en ,.mehlšpeis" iz naprednjaške moke ? V vsaki šoli, kakor sem slisal po- vedati, se nahaja na steni obeäen učni red. V Sv. Križu pa ima zakrinkani na- prednjak Sin. svoj „ekstra učni red". Že večkrat sem svojega lantiča vprašal, ko je iz šole prišpl: kaj vas je danes učitelj ueil? Odgovoril mi je: nič, ali pa: ja, skoraj nič. Kaj ne. dragi či- tatelji, lep in kratek odgovor. To se mi je veckrat dogodilo, slednjicsem pa tirjal od fantica, da mi pove, kaj pa vendar delajo v soli? In i'ant mi je povedal, da g. iu:itelj cita časnike po celo uro, nam pa uka/e čitati iz sol. knjig; prašal sem ga: pa kakšne časnike öitaV „Tisti „Slov. Narod-'. Hotel sem se prepricati, pa poizvedd sem da je to resnica, ker tako povedo tudi drugi učenci, stariäi se pa pritožujejo, da otroci niö ne znajo v tem razredu, iu o tem sein tudi sam pre- pričan. Znano Vam je, dragi čitatelji, da starisi otroka že od 6. leta za kaj malega porabijo doma, pa rnoi-a iti v šolo. Ali bi ne bilo bolje, da bi otrok doma ostal, kakor pa da gre v šolo po tak podukV? Gg. ucitelji tirjajo, da otroci redno obiskujejo solo, ako pa ne, je hitro po- vabilo tu od kraj. sol. sveta, da se redi- telji pridejo opravičit, zakaj je otrok iz- ostal. Ako nima telituih uzrokov, ali ce se ne zna mojstersko zlagati, prikapi pred- .sednik tudi par kron ali še več, kazni. Gg. učitelji larnajo, da so slabo (pre- malo) plačani; da, v resnici premalo plačo imajo tisti u v. i t. e I j i , k a t e r i s e t r u d i j o z otroci, i n j i h p r i d- no ueijo. Za ucitelje pa, kateri čitajo v žoli časnike in si s tem „dolgi čas" proganjajo n. pr. s „Slov. Narodom" (se- vtiila pri njem je tudi njegova soprogd „Soča"), bi bila po mojein inrienju dovolj plača, kakoršno iina vojak-prostak, to je ti k r. (12 vin.) n a da n. G. učitelj! Časa iinate dovolj pro- stega, „Bralno društvo" je od Vaše ku- hinje eden korak daleč, poslužite se, ka- kor se posluži Vaš kolega Medvešček! \ šoli pa učite otroke kakor t i r j a p o s t a v n i učni red, potem pa Vam ne bo treba VaSih žolarjev (ker nične znajo) pretepati s crtaloni, nietrom, in ne cabati] in za uha vlačiti, kakor ste že večkrat storili, ker drugače utegneto dočakati, da si kedo kupi osla, ki ga bode gonil: „hie koren!" kakor je nekdaj gonil Petrinc „hie Cibej!'' Iz Sv. Kri/a. — (Zur Steuer der W a-h r h e i t). „Nekdaj so bili tukaj t gioljo in imeli so vodo in tivoj vodnjak, za vbogo ljudstvo se niso brigali, ker ono jim je bilo — sužno". (.,So stevilko. Za danes smo se namenili le povedati svojim čitaleljem, da je bil ta dan za deželnega poslanca in odbornika dr. Tumo — kritičen dan, naj ga pa Falb zaznamuje v svojem koledarju kakor si bodi. Dr. Tuina je pokazal že v spo- znavanju do/.elnozborskega opravih:ka svojo nevednost, kor ni niti vedel, koliko poslancev da mora podpirati kak pred- log, ako se hoče, da pride isti sploh v razpravo. Moral ga je v tern oziru še le podučiti dezelni glavar. Za take juriste, kot je dr. Tuma, ki je ob jednem vočkralni pravni kon- zulent, je tak tobak nekoliko prehud. Poleg tega pa je dobil dr. Tuma v če- trtek še bud — tremo. In česa se je tako vstrašil? Kaj mislile ljudjo božji?! Nedolžne resolucije „Katoliškega političnega društva v Bovcu" in sicer jedne same najnedolžniše točke te resolucije, ki zahteva, da se deželni volilni red na Goriskem tako spremeni, da sine vsak volilec trgov in mest voliti v domačem kraju, — torej, da bi n. pr. volilci slovenskih trgov ne morali roinali v Tolrnin, ako bi hoteli izvršovati svojo volilno pravico. Ta za- hteva je, ako se misli na dejstvo, da je Ajdovščina od Tolmina — dvanajst ur oddaljena in da mora volilec, ako hoče vršiti svojo volilno pravico za de- zelni zbor, romati iz Ajdov.ščine v Tol- in in in ravno tako iz Bovca v Tolmin, tako opravicena, da bi se jej ne smel ustavljati najhujši nazadnjak. In glejte! Dr. Tuma, oni liberalni človek, ona zvezda nepremiunica, okoli katere se suče toliko naprednih planetov, ta clovek tedaj izrokel se je odločno proti temu ter opravičeval svoje na- sprotno mnenjo s tern, da je trdil, da so naši Mndje v trgih — čujte vi obrtniki in trgovci, vi opora dr. Tuine! — so nezreli, da ne znajo ne pisati ne brati in torej preneumni, da bi odloče vali pri volitvah. Sicer pa: dr. Tuma liberalen, na- preden ali pa tudi klerikalen?! — La- rifari! Dr. Tuma je pač tak kakor mu kaže in zagovarja zaradi tega tudi vse kar mu kaže. Za sedaj inu kaže, da bi ostal Tolmin volišče za vse slovenske trge na Goriskem in se torej boji kake spremembe v tern pogledu. Od tod tremo, od tod strah pred resolucijo „Katoliško- političnega društva" v Bovcu. Ves ta sfrah pa vondar lo ni prernagal dr. Tu- move hudomušnosti in maščevalnosti. Kopali je začel koj jamo svojim sloven- skim tovarišem, v katero je pa padel — sam in sicer v jamo smešnosti, v jamo blama/e. K predlogu poročevalca pravnega odseka, da se gori oinenjena resolucija odstopi pravnemu odseku, ki naj pa še v tern zasedanju o njej poroča dežel- nomu zboru, je stavil poslanec Grca do- stavek : „in pravnemu odseku se naroča, da glede tocke „volišča", omenjene v istej resoluciji, priredi prodlog v smislu resolucije, t ak o namroc, da se do- ločijo za volišča bivališča vo I i 1 c e v — ter deželnemu zboru pred- loži v potrjenje že v sedanjem zase- danju". Deželni glavar da najprej na gla- sovanje predlog poročevalca, češ da se resolucija sploh odkaže pravnemu odseku in potem še io dostavek poslanca Grče. Za predlog so glasovali vsi poslanci, za dostavek poslanca Grče pa le vsi navzoči slovenski poslanci r a z u n dr.Tume. In tu vstane dr. Tuma ter nekako domonično smej6 se reče: „gospod glavar, konstatiram, da so nekateri poslanci z a oboje glasovali". Mož je hotel narnrec osmešiti svoje slovlo. Tudi ko je doSel sam general dr. Tuma na po- zorišče. je bilo vse tibo, čeravno je nekdo dornače mladeniče pozivljal, da naj zaorijo „živio Dr. Tuma". Hadi tega so bili „na- prednjaki" zelo poparjeni, posebno še zato. Ler niso imeli komu svojih nazorov vcepljevati. Odšli so okolo 2. po polnoči. Poprej pa so se med seboj hudo sprli in skoro stepli. Tak je bil torej uspeb nastopa cir- kusa Turne v Rencah. Seveda Tumovo glasilo pa opisuje ta uspeh tako, k.ikor si ga je — želelo. RenČani, ki ste bili tarn in ki ste vse videli, pa lahko sodite, koliko sniete verjeti temu, kar piše „Soča", bodisi pa o jedni ali drugi stvari. „Sočinau resnica je vedno — laž. Svilodi. Do četrtka se je prodalo na tukajšnem trgu 17.646 kilogr. svilodov, v četrtek jim je bila najviša cena 208 K; najnižja 2— K, a srednja 248 K. Lbežal. — 131etni Herman Zei sin Ane Zei, stanujoče v ulici Ascoli štv. 5, je te dni ubežal, ker ga je mati silila, da se loti kakega dela. Fant ima črno obleko, kratke hlače z nogavicami, slamnik je obrobljen s črnim trakorn, deček ima črne lase. Kanal med Tržičem in morjem. Te dni izda ministerstvo koncesijo za zgradbo kanala mej Tržičem in morjem ter je vlada že zagotovila svoj jako izdatni ].:rispevek v ta namen. Razpisuna prcbenda. — Ena iz- praznjena prebenda usfanovitve za ple- menite gospč poknežene grofovine goriške in gradiške se s tern vazpisuje z opazko, da imajo prosilke podati svoje dotične vioge v šestih tednih podpisanernu de- želnemu odboru: V la namen naj do- kažejo: 1. da imajo najmanje 18 let; 2. da so uboge ; 3. vrstu njihovega plem- stva in ali spadajo rned plemenite rod- bine tukajšnje grofovine; 4 da so lepega zadržanja ; 5. stan in premoženje njiho- vih stariäev, pa kake zasluge imajo oni za državo ; 6. žtevilo sester, ali uživa vže katera izmej njih ali prosilka sama kako prebendo ali drugo pomoc. Cigaretni papirrki v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljub- ljani. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo gospodu Josipu Štoku v Trstu, da založi in raz- prodaja narodne cigaretne papirčko v korist družbi. Papir bo najprve vrste in boljši od vseh drugih ter pride v promet v kratkem. Cena papirju bo ista in celö nizja kakor drugirn tujim mnogo slabäita izdelkom. Upati je, da bo vsaki Slovenee vedno in povsod zahteval le take pa- pirčke in s tern pomagaii Jnaši prepo- trebni družbi sv. Ctrila in Metoda. Zaklad stnrega denarja. — V Milevski na Češkem zida tamožnja kmet- aka posojilnica na glavnem trgu novo hišo, v katero svrho so morali podreti dve atari nisi. Pod tlakom jedne teh dveh hi3 so zadeli na velik prsten lonec s pokrovom. Ko lonec odkrijejo, vidijo, da je poln srebrnega denarja. Ti sre- brnjaki so vsi iz dobe zadnjih čeških kraljev Premislov, Ivana Luksenburškega, Karola IV., Vaclava IV. in Jurija Podje- bradskega. Denar je bil zakopan Že leta 1600. Delavski nemiri v Italiji. — V okolici Ferrare v Italiji so se pojavili kr- vavi spopadi med delavci in vojaštvom. Ubogo ljudstvo mora na posestvih go- spode delati za sramotno nizko plačo; radi tega so popustili delo in zahtevali od gospodarjev da jim dajo vsaj toliko place, da morejo prehraniti sebe in svoje. Toda brezsrčna gospoda je odbila te zah- teve. S to gospodo v zvezi so oblasti po- slale vojaštvo na lice mesta, ki je streljalo med ljudstvo in ubilo več sto oseb. Točtt na juincm Tirolskem. — V Rivi in v Arcu na južnem Tirolskem padala je te dni toča debela kakor jajca ter uničila tamošnjemu prebivalstvu ves pridelek. Škoda se ceni na vee stotisoč kron. RsllSlScfi! ^l>o1t)in.iaJt€; se ° vsaki s'j^^ ^**85^ nUJailL p,.iiiui „äolskcßa doma". fl%$fh\ Dunajska borza. Ltf*JaRiSH H *. juiija 1901. WmMsU Skupni državni dolg v notah . 99-Of) \^2y!^L5?y Skupni državni dolg v srebru . 99— ^s±T^^_\Zr Avstrijska zlata ronta .... 118*05 Avstrijska kronska renta 4°0 , 9585 Ogerska zlata renta 4% ... 11810 Ogerska kronska renla 4°/g . . 93.15 Avstro-ogerske banone deinice 16-45 Kreditne deinice...... 643'— London vista........ 23947'A, Neni. drž. bankovci za 100 mark 11745 20 mark •......... 2348 20 frankov......... 19 03 Hal ijanske lire........ 91 10 C. kr. cekini ....... 1127 Ker se me išče še vedno na Travniku št. 11, kjer sern delal prej in je sediij ijuu fotograf Marcgu, javljam s tejii shiviieinu obČinstvu, (la se nuhaja moj novi atelije že dve leti v Gosposki ulici St. 7 II. nadstr. v liisi „(jJor. ljud. posojllnice", kjer je tudi „Rrojaška zadruga". Atelije je v vsakem oziru najmodernejši, naj- lepši, največji v Gorici, ter urejen velikomeslno. Priporočaje se tudi v bodoče naklonjenosti slavnega občinstva, bi- • lježim se z odličnini spoštovanjein Ant. JcrkiS, odlikovaiii l'otogrnfski zavoti v (iorici, Gosposka ulica 7. s 5 oktavami v dobreni stanu se odda za 200 kron. Kje, pove ured- ništvo. Anton Pečenko Vrtiia ulica 8 GOKICA Via Giardino 8 priporoča i pristna bela in örna vina iz vipavskih, ftirlaitskih, briskih, dal- 9 matinskih in isterskih v i nogradov. Dostavlja na dorn in razpošiljii jjo lulez nici na vse kraje avstro-egorske monarhije > sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošiljL tudi uzorcH. Cene tmeme. Postrežba poitena. Hlag. gosj). e ^ Gabrijel Piccoli, fl ^ dvorni založnik Nj. Svo- (i tosti pajjoža Loona XII1. ^ Odlikovana kleparska delavnica yMm^ | Artur Makutz \^^^^ v Gorici ^ pr. kavo : Santos, Sandornin^o, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istersko in dalinatinsko. Pe.trolej v zahoju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvoče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od I fiinta. Testenine iz tvornice Žnideršič & ValenOič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Meloda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochrnann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih n«jmanje po 5 Kg. na vse kraje. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gosposka ulica liiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovi'stnoga manuJakturnegH blaga. za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v Iiajvečji i/heri, Icakor: sukno, platno, prte- nino, Chiffon, okssort, srovico, vsa- kovrstue preproge, zavese, naniizne prlc; nadalje vsakovrslno perilo,srajce. Jäger il.d. itd. Ine !>o uaJGiizjih ecnals. (/en« so stalne hrez pu^ajan.ja. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po nrij- nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. ) Jakob Miklus, ( ¦I trgovec z lesorn in opeko, zaloga t w pohištva, rakev (trug), vinskih po- % k sod, stiskalnice za vino in sadje s A vsake vulikusti, kakor tudi krat- I s kočasnih iger slovenskili ,.iHiiri- 1 jjinic" t. j. licnih in trpežnih t r miz iz trdega lesu, ki imajo ^ k znotraj tro- ali štiridelno keg- # J Iji^če z vrtenci in kegljavnicno | L blagajuo po najnovejsi sestavi. za - J kremarje, zasebnike itd. I L v Pevmi, s r za Soškim rnosiom, p. Gorica, * j priporoca p. n. občinstvu svojo t f bo^äto zalogo. zagotavlja naj- * k hitrejšu postre/Tbo in jako nizke s J cone. | L. .^^a^^ ^^mm^^ <¦¦>& MT. j~M~-— ^«a^k .^mtm^^ * § jk — ^^. ^^ -^a^. ^m^- ¦*¦ .-^k- —¦ — ^^k. ^^. ^flbk. i \\ „jVarodrca Xiskarna" v Qoriei u jj ulica Vetturini y. n j Ilijada. \ y\ Povest slov. miadini. R \ Prosto po Homerju ,! | pripuveduje I fi ANDREJ KRAGELJ. U \ S tolmnčeiii važnejših osebnih m { imen ter obsega 273 stranij. n (J CENA: U ) 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. fi V Vezana v platno 2 kroni, ozi- i h roma 2 kroni 20 vin. < h Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici, ' y pri knjlgotržcih Pallichu v Qorici na ( A Travniku, pri Schweiitnerju v Ljubljani i fi in riorijanu v Kranji. lJ I ^^p** ~*r- »i - M - ^^ - 1 ¦ w 1 - -^r- ^-v --«^----•mmr- -^^~ I \ Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani j ! Dnnajska cesta it 15 v Mefljatovi Ml v prillicjii j j vzprojerna zavarovaiija vsakovrstnih poslopsj, pivjnie- | • liin in poljsliih pridelkov proti požarni škodi, kakor | I Uidi ZVO11OV proti poskodbi. jj I Pojasnila daje in vzprejenia ponudho ravnatelJHtvo J ; /avtirovalniee v pritličju Modjatove hiise na Dunajski j jj eesti v Ljubljani, a tudi po slovenskili deželah nastav- | I ljuiii poverjeiilki. | ? „VzaJiMiina zavarovalniea v IjiibJjanl" jeedina u i> slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodninii ä I po^oji, d;i se lahko nieri z vsako drugo zavarovalnico. I I Poslavno vloženi ustanovni zaklad jainci zavarovan- $ I ccm popoino varnost. | ROJAKI! Zavarujte svoje j \ imetjo pri domačem zavodu I ;tu|loAS >! lsoA^ Edina slovenska zavarovalnica!