PoStnlns plačana t gotovini. Leto XVL, štev. 67 Ljubljana, četrtek 21. marca 193S Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. lnseratni oddeieit: Ljubljana Selen-burgova ui. 3. — TeJ. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3t_ 11. — Telefon 8t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. _ Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Koroški Slovenci S knjigami in drugimi spisi, ki z naše ali z nemške strani obravnavajo nacionalno in kulturno vprašanje koroških Slovencev, bi lahko napolnili celo knjižnico. Vse to razpravljanje se v glavnem koncentrira okoli bitnega vpra-lanja naše manjšine, okoli enakopravnosti in veljave slovenskega jezika v šolstvu, v uradih in v javnosti sploh. Najhujši je bil in je še vedno boj za priznanje slovenščine v šolah, v tistih zloglasnih »utrakvističnih« šolah, ki leto za letom odtujujejo na stotine nepokvarjenih src slovenskimi otrok. Zadnja leta se je že zdelo, da je šolsko vprašanja na slovenskem Koroškem zašlo na slepi tir in da ga misli Avstri-:a za vselej odstaviti z dnevnega reda. Zato so vzbudile nedavne izjave kance-larja dr. Schuschnigga toliko večjo pozornost. V začetku februarja letos je dr. Schuschnigg na javnem zborovanju v Celovcu slovesno izjavil, da bo Koroška vsemu svetu dokazala, kako si nemška Avstrija zamišlja vzorno, za ves svet vzgledno manjšinsko politiko. »Ker je narod,« je dejal, »nekaj samo po sebi umevnega, podajrno roko pripadnikom drugega jezika — Slovencem!« Naslovil pa je na svoje rojake tudi tele besede: »Nihče naj na Koroškem ne poudarja svoje nemške narodnosti, zakaj v nevarnosti je, da se preišče, koliko pokol en j že govori njegov rod nemški!« Še več! Deputaciji koroških Slovencev je kancelar ne le zopet obljubil vso zaščito, ampak je šel celo tako daleč, da je obsodil narodne odpadnike, češ, da ti še nikoli nobenemu narodu niso koristili. obenem pa je vzpodbujal depu-tacijo, naj manjšina le marljivo goji svojo narodno kulturno. Naravno je, da takih — priznati moramo — prijaznih besed tudi celovško časopisje ni moglo molče preiti. In res je glasilo sedanjega kurza v Avstriji, »Karat ne r Tagblatt«, priobčilo zanimiv članek, v katerem priznava, da se ni doslej prav nič naredilo, da se izpolnijo že tolikokrat dane obljube koroškim Slovencem, in trdi, da je zadovoljiva rešitev manjšinskega vprašanja velikega pomena tako za notranjo kakor za zunanjo politiko. Tudi to priznanje je nad vse dragoceno, saj je dokaz, da je slovensko vprašanje stopilo zopet v ospredje in da se merodajni krogi dobro zavedajo, da je »nekaj gnilega« v deželi Korotanski. Nočemo odrekati iskrenosti niti besedam kancelarjevim, niti omenjenemu članku, a pribiti moramo takoj, da lepe besede, katerim ne slede enaka dejanja, ne bodo ustvarile v deželi pomirjenja, o katerem se toliko govori. Da pa bo vsak morebitni, tudi dobro mišljeni poskus osrednje vlade, rešiti manjšinsko vprašanje na Koroškem na pravičen način, naletel na odpor lokalnih činiteljev v Celovcu, na odpor tistih proslulih ljudi okoli iHeimatbunda« (Wutte, Perkonig, Meder - Kaibitsch, Scheichellbauer itd.), ki jih nobena notranja perturbacija v Avstriji ne spravi z vodilnih mest, nam priča članek v glasilu te skupine »Freie Stimmen« pod naslovom »Zur nationa-len Frage in Karaten«. Tudi ta članek smatra sporazum med Nemci in Slovenci za častno dolžnost Koroške, priporoča pa za rešitev narodnostnega in šolskega vprašanja naslednji recept: »Podlaga narodnega sporazuma naj bo narodni kataster; ta naj se osnuje na naj-slovesnejši in najskrbnejši način, ne morda na osnovi operatov ljudskega štetja, ampak na osnovi izrecne, vseh vplivov proste izjave posameznika, kateremu narodu hoče pripadati. Iz vrst na ta način dobljene manjšine naj se izberejo zastopniki, s katerimi naj se sporazumno ustvarijo zakoni o kulturni avtonomiji manjšine.« Ne glede na absurdnost stališča, da odločuj o narodnosti vsakokratna volja poedinca, je treba odkloniti tak način reševanja manjšinskega problema, ker ni podana niti najmanjša garancija, da bo odločitev res svobodna. Bridke izkušnje mnogih ljudskih štetij, ki so naš živelj na Koroškem zdecimirala, to nezaupanje docela opravičujejo. Saj so še v svežem spominu metode števnih komisarjev — ki so tudi morali biti »objektivni« — pri lanskem ljudskem štetju v Avstriji. Dasi člankar odklanja operate ljudskih štetij, s čimer sam priznava njihovo nepravičnost, si vendar ne moremo misliti, da bi ob sestavljanju narodnega katastra, za prestiž nemštva tako važne institucije, postopale komisije kako drugače, saj jih bodo tvorili po večini isti ljudje, ki so lani z grožnjami in zvijačo znali izvabiti ljudem odgovor, da »pripadajo nemškemu kulturnemu območju«. Pa tudi, ako bi verjeli, da bodo komisije postopale res korektno, je ta predlog za koroške Slovence nesprejemljiv. Nemogoče je govoriti o svobodni odločitvi po 60 letih sistematičnega raznarodovanja po šolah, po uradih in tu pa tam celo po cerkvah. Lahko je danes ponujati narodni kataster ljudstvu, ki že desetletja ne čuje od vodilnih činiteljev drugega kot to, da so »Wmdi-sche« posebna mešanica germanstva in slovanstva, ki pa pripada kulturno Nemcem in ne Slovencem. Narodni kataster je za močne, narodno vseskozi zavedne manjšine, ne pa za ljudstvo, ki je pre- SKUPNA AKCIJA VELESIL V OBRAMBI PROTI NEMČIJI Pred odhodom sira Johna Simona t Berlin se bodo v Parizu sestali zastopniki Francije, Anglije in Italije, da sklepajo o skupnih ukrepih Pariz, 20. inarca. AA. Francoska vlada je naročila svojima poslanikoma v Londonu in Rimu, naj sondirata teren pri britanski oziroma italijanski vladi o možnosti istočasne in enake protestne note v Berlinu. Ker je medtem Velika Britanija odposlala samostojno protestno noto, se sedaj pogajajo o nadaljnji skupni akciji. V prvem trenutku so razmotrivali tudi o možnosti sestanka francoskega in angleškega zunanjega ministra z Mussolinijem v nekem severnem italijanskem mestu. Ker pa sir John Simon zaradi svojih poslov ne more potovati v Italijo, bo francosko-britan-sko- italijanski sestanek najbrž v Parizu. Listi so soglasno mnenja, da je brezpogojno potrebna skupna demarša francoske, britanske in italijanske vlade v Berlinu, še preden odide Simon v nemško prestolnico. Med Rimom in Parizom vlada popolno soglasje, glede na včerajšnje vesti je pa upravičeno upanje, da se bo doseglo soglasje tudi z Veliko Britanijo. »Journal« pravi: Najvažnejše dejstvo včerajšnjega dne je, da se Angleži vračajo k solidarnosti s Francijo in Italijo. >Echo de Pariš« piše: Vse kaže, da bo pred berlinskim obiskom prišlo do sestanka treh. Mussolini se za ta sestanek prav tako zavzema kakor Laval. Bilo bi le želeti, da bi se sestanka udeležil tudi sir Simon osebno. Državne funkcije se lahko delegirajo na druge osebnosti, toda v važnih trenutkih osebno avtoriteto zunanjega ministra. ni mogoče zmerom prenesti na drugo osebnost. »Matin« misli, da bo na tem sestanku prišlo do izčrpne izmenjave misli tudi o tem, ali kaže iti pred Društvo narodov. Pričakovati je. da bosta na ta predlog pristala i Pariz i Rim. Sestanek treh Pariz, 20. marca, g. Na predlog angleške vlade bo angleško-francosko-italijan-ska konferenca prihodnjo soboto v Parizu. Francijo bo zastopal zunanji minister Laval, Anglijo lord Eden, Italijo pa državni podtajnik Suvich. Lord Eden se bo po pariški konferenci vrnil v London, kjer bo vladi poročal o izidu pogajanj ter šele potem sledil zunanjemu ministru Simonu v Berlin. Sestanek v Parizu bo preliminarnega značaja. Drugi sestanek treh bo po Simonovi vrnitvi iz Berlina. Dve konferenci London, 20. marca. w. Reuterjev urad poroča iz Pariza, da prevladuje tamkaj nazi-ranje, da bosta v kratkem dve konferenci treh velesil, in sicer prva v soboto v Parizu, druga pa po povratku zunanjega ministra Simona iz Berlina in lorda Eden a iz Moskve in Varšave. Francoski protest Pariz, 20. marca, g. Ministrski svet je na dopoldanski seji z neznatnimi izpre-membami odobril protestno noto Nemčiji, ki jo je izdelalo zunanje ministrstvo. Nota js bila takoj po seji ministrskega sveta odposlana v Berlin Francoska vlada podčrtava v njej v vljudnem, toda odločnem tonu protipegodbeni in enostranski značaj nemškega postopanja, ki je popolnoma v nasprotju z versajsko mirovno pogodbo in ženevsko pogodbo iz decembra 1932. Francija zaiadj tega ne more odobravati nemške akcije, ki je bila izvršena brez prejšnjega sporazuma z ostalimi državami in bo morala to okoliščino tudi upoštevati pri bodočih pogajanjih. Francija bo zahtevala posredovanje DN Pariz, 20. marca. Francoska vlada je danes sklenila, da bo nemške sklepe z dne 16. marca nemudoma predložila svetu Društva narodov. Bržkone se bo sklicevala na čl. 11, 164 in 213 versajske mirovne pogodbe. Cim bo tajništvo Društva narodov prejelo francosko noto o nujnem sklicanju izrednega sestanka Društva narodov, jo bo brzojavno sporočilo predsedniku sveta, turškemu zunanjemu ministru Tevfiku Ruždiju Arasu, ki bo nato stopil v zvezo z ostalimi člani sveta in se z njimi dogovoril o dnevu tega sestanka. Kakor znano, so na januarskem zaseda nju sveta Društva narodov sklenili, da morajo biti za izredne sestanke sveta Društva narodov člani sveta o tem obveščeni najmanj pet drri pred sklicanjem. Demarša v Londonu Pariz, 20. marca. g. Londonski poročevalec »Echa de Parisa« poroča, da so zastopniki Sovjetske unije, Francije, Italije, Male antante in Avstrije izvedli včeraj v angleškem zunanjem ministrstvu demaršo, pri kateri ao angleški vladi sporočili, da je Evropa angleško noto Nemčiji občutila kot premalo energično. Tako je izjavil ruski poslanik Majski, da je po naziranju njegove vlade angleška nota skoraj enakovredna odobravanju nemškega postopika. Celo poljski poslanik ni v razgovorih niti najmanj prikrival, da bo Nemčija zaradi angleške popustljivosti vedno močnejša. Angleška vlada je dala nekaj pomirljivih izjav in diplomati, ki so posredovali, so baje dobili zagotovila. da Anglija nikakor ne odobrava nemškega postopanja. Namen Simonovega potovanja v Berlin Velika Britanija hoče zvedeti, ali misli Nemčija sodelovati pri skupnem varnostnem sistemu ali ne London, 20. marca d. Angleška vlada nadaljuje svoje razgovore s francosko in italijansko vlado o nemški odpovedi V. poglavja versajske pogodbe. V političnih krogih poudarjajo, da se Simonovo potovanje v Berlin ne sine smatrati kot tih pristanek na nemško enostransko odpoved versajske pogodbe ln da ni z njim prav nič prejudicirano vprašanje stališča, ki ga bodo zavzele velesile v tej zadevi. Namen potovanja angleškega zunanjega ministra v Berlin je po izjavah oficielnih krogov, da Izve, ali hoče Nemčija sodelovati pri kolektivnem varnostnem sistemu ali ne. Da je postala podlaga nameravnih berlinskih razgovorov kljub angleški noti in nemškemu odgovoru povaem druga, je jasno. Uljudnost, s katero Je Anglija nastopila v Berlinu, se ne sme smatrati kot slabost. V Izmenjavi naziranj z ostalimi državami gre predvsem za odgovor na akcijo Nemčije. V Londonu se boje, da bi mogla Francija sedaj, ko ima Nemčija močnejšo vojsko kakor pa jo je Francija kdajkoll imela, skleniti vojaško zvezo z Rusijo. Tega Anglija nikakor ne želi, ker se hoče izogniti vsemu, kar bi bilo podobno obkolitvi Nemčije. V spodnji Zbornici Je zunanji minister .slmon odgovoril na vprašanje nekega poslanca, da bosta obiska v Berlinu in Moskvi zgolj Informativnega značaja. Sedanji mednarodni položaj v Evropi je sicer ko polovice narodno nezavedno, katerega zavedni del pa v svoji prav slovanski meihkobi in ponižnosti tudi nima dovolj poguma za odločen nastop v obrambo svojih pravic. Gospodje na Dunaju in v Celovcu, če imajo res dobro in resno voljo popraviti dosedanje krivice, se morajo zaradi tega postaviti pri reševanju manjšinskega vprašanja na edino zdravemu razumu odgovarjajoče stališče: kar doma v hiši in na vasi slovensko govori, moli in poje, je slovensko in taka mladina spada v slovensko šolo. Prenehajo naj že enkrat z nemoralnim vzgajanjem po-turic, ki nemštvu nikakor niso v čast in jih prav nič ne rabi. Slovensko ljudstvo bi tako opredelitev in iz nje izvajane posledice z veseljem sprejelo; kričali bi le tisti poklicni hujskači, ki bi v tem zelo resen, navzlic temu pa ni vzroka za obupavanje. Prizadete države smatrajo, da se bo moral vsak kršitelj miru znajti pred enotnim blokom miroljubnih držav. Angleško obvestilo Moskve Moskva, 20. marca č. Angleški poslanik v Moskvi je obiskal včeraj komisarja za zunanje zadeve Litvinova in mu izročil prepis britanske note, izročene nemški vladi, v kateri protestira proti prekršitvi 5. poglavja versajske mirovne pogodbe z uvedbo splošne vojaške obveznosti. Tudi Avstrijo skomina Pariz, 20. marca r. Z veliko pozornostjo spremljajo tukajšnji politični krogi odmev, ki ga je imel nemški korak v sosednji Avstriji. Z malo izjemo onih krogov, ki se boje močne Nemčije, vsa avstrijska javnost odobrava nemški korak ter izraža nado, da je sedaj napočil tudi trenutek, ko bo mogla Avstrija slediti zgledu Nemčije in prav tako uvesti splošno vojaško dolžnost. Značilno je, da zastopa to mnenje tudi vodilni krogi sedanjega režima. Na nedeljski konferenci avstrijskih kato-_____i----------1__ trenutku izgubili svoj delokrog; danes nezavedni rojaki pa bi v okolju, v katero spadajo, zaživeli zdravo narodno in kulturno življenje, ki bi bilo v ponos njim in tudi njihovi državi. Zavedni del koroških Slovencev, katerega edinega priznavajo Nemci za manjšino, je doprinesel novi Avstriji v najkočljivejših trenutkih dokaze najvišje lojalnosti, kakršno more kaka država zahtevati od manjšine. S polno upravičenostjo pričakujejo koroški Slovenci, da bo tudi država do njih pravična, dosledna onim krščanskim načelom, ki jih sedanji avstrijski režim vedno znova poudarja in da jim ne bo odrekala, kar jim gre — da citiramo uvodne besede nove avstrijske ustave — »v imenu Boga Vsemogočnega, ki je izvor vsega prava«. liških mladinskih društev je dunajski župan dr. Schmitz v svojem govoru med drugim dejal, da bo tudi v Avstriji kmalu prišla splošna vojaška dolžnost. Avstrij-' ska mladina bo s ponosom nosila avstrijsko uniformo in slehernega nasprotnika bo minila volja, da bi še kdaj dvignil roko proti Avstriji. V enakem smislu se je Izjavil tudi gornjeavstrijski deželni glavar še bolj značiilno pa je pieanje vladnih organov. Schuschniggov »Neuigke:ts-Welt-blatt« pravi > komentarju, da je Nemčija sedaj zlomila mirovne pogodbe in torej tudi za Avstrijo mi več nobene ovire, da znova uvede splošno vojaško dolžnost. Heimwehrovski organ »Oesterreichische Abendzeitung« se prav tako zavzema za zopetno uvedbo splošne vojaške dolžnosti kot docela naravne posledice sličnega koraka Nemčije. Zdi se, da v Avstriji samo še čakajo, kakšne bodo mednarodne posledice nemškega koraka. č>e ne bo nobene Naročnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11- Telefon St_ 2440. Celje. StrossmayerJeva ulica Štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. večje reakcije, ui dvoma, da bo tudi Avstrija sledila nemškemu primeru. Titulescu poseti Beograd Beograd, 20. marca. p. Kakor poročajo rumunski listi, bo rumunski zunanji minister dr. Titulescu v kratkem poseti 1 vse važnejše prestolnice, da kot predsednik Male antante obrazloži njeno stališče in stališče Balkanske zveze glede na položaj, Id je nastal po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji. Stopil bo najprej v stike s predstavniki Male antante. Najprvo se bo usta-il v Beogradu, kjer bo imel posvetovanje r ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom g. Jevticem. Iz Beograda bo odpotoval v Bratislavo, kjer se bo sestal z dr. Benešem, od tam pa v Pariz in London. Na povratku se bo ustavil v Bruslju, kjer bo ostal par dni kot gost belgijskega kralja Njegovemu potovanju pripisujejo v diplomatskih krogih veliko važnost, ker smatrajo, da zastopa kot predsednik Male antante in Balkanske zveze velesilo, s katero je treba resno računati in čije vpliv se je tako odlično uveljavil o priliki dogodkov v Grčiji. Razvoj nemške vojske Kako se je Nemčija skrivaj oboroževala proti določbam versajske pogodbe Pariz 20 marca. r. V zvezi s proučeva- | še oborožena država na svetu. Nemci so njem »nemškega problema«, kakor v poli- namreč v Rusiji zgradili ogromne tvorniee tičnih krogih na kratko označujejo najnovejšo akcijo Nemčije proti določbam versajske mirovne pogodbe, se bavijo listi tudi z razvojem nemške vojske po sklenitvi ver-sajskega miru. Nemčija je morala takrat vse orožje, ki je presegalo v mirovni pogodbi naštete vrste in količine, izročili mednarodni kontrolni komisiji, ki je orožje uničila. Uničeno je bilo tudi vse nemško vojno letalstvo, vojno mornarico pa, ki bi jo morala Nemčija izročiti zaveznikom, so Nemci sami potopili in uničili. Toda že istega leta se je Nemčija začela tajno znova oboroževati. Francoski generalni štab je bil vedno podrobno poučen o vseh tajnih ukrepih nemških vlad. Ponovno oboroževanje in skrivanje orožja se je pričelo že pod vlado Noskeja, torej pod socialno-demo-kratskim režimom, ki se je v svetu predstavljal vselej za nasprotnika revanžne ideje in za pobornika mednarodne sprave in sporazuma. Duša nemškega oboroževanja je bil general Schleicher, ki je zavzemal v nemški vojski vedno vidno vlogo. To svojo akcijo, za katero so vedeli vsi merodajni nemški krogi, je general Schleicher sistematično izvajal pod vsemi vojnimi ministri, (general Pritwitz, Seckt, Hav in Gronner), dokler ni naposled sam postal vojni minister in tako dobil v tem pogledu popolnoma svobodne roke. Ko je postal naposled še kancelar, je bil edino odločujoči v vseh zadevah tajnega oboroževanja. Schleicher je oboroževal Nemčijo v tajnem sporazumu in s sodelovanjem Rusije, ki se ima edino Nemčiji zahvaliti, da je danes najmodernej namreč v Rusiji zgradili ogromne orožja in drugih vojaških potrebščin. Tovarna za izdelavo težkega topništva je bila v Poltavi, v Nikolajevu so se gradile podmornice, v Smolensku pa je bila največja tvornica letal. Dve tretjini izdelkov teh tovarn sta ostali Rusiji, eno pa je dobila Nemčija, ki je orožje in druge vojaške potrebščine tajno uvažala po morski poti iz Rusije v Nemčijo. Ko so prišli na vlado narodni socialisti, je general Schleicher osnoval tako zvane »Blitzregimente«, ki so bili vsi motorizirani in opremljeni z najmodernejšim orožjem. Potom Rusije je pozneje tudi Francija dobila točne podatke o nemškem oboroževanju. Še pred prihodom narodnih socialistov je že general Schleicher tajno organiziral 12 armadnih zborov. Vso politiko, ki je dovedla do izstopa Nemčije iz Društva narodov in do njenega odhoda z razorožitvene konference, je vodil in narekoval nemški generalni štab, ki ima tudi pod narodno - socialističnim režimom odločilno vlogo v pogledu glavnih smernic državne politike. Sedaj ko je bilo vse pripravljeno in organizacija ter oborožitev velike nemške armade do zadnje pičice izvršena, je generalni štab dovolil, da vlada to pred vsem svetom objavi. Iz govora, ki ga je imel pri tej priliki vojni minister general Blomberg. se jasno vidi vloga, ki jo igra nemška vojska v nemški državni politiki. General Schleicher, ki je bil pravi organizator nove nemške armade, je dobil za to kaj slabo priznanje: pri dogodkih 80. junija lanskega leta je bil ustreljen. Mussolinijevi predlogi jugoslovenski vladi Konkretni predlogi italijanske vlade za ureditev odnošajev med Italijo in Jugoslavijo Pariz, 20. marca. k. Iz Rima poročajo: V svrho izboljšanja odnošajev med Jugoslavijo in Italijo je Mussolini stavil jugoslovenski vladi naslednje predloge: 1. Sklene naj se nova italijansko-jugoslovenska trgovinska pogodba. 2. Sklene naj &e albansko-jugoslovenska prijateljska pogodba. V zvezi z njo bi dala Italija Jugoslaviji docela proste roke v njeni balkanski politiki 3. Jugoslavija naj prizna in zajamči Avstriji njene sedanje meje in položaj, Italija pa bo na drugi strani vplivala na Madžarsko, da se odreče svojim revizionističn m zahtevam, pristane na gospodarsko sodelova- nje z državami Male antante ter podpiše erednje-evropsko pogodbo o nevmešanju v politične zadeve sosednjih držav. 4. Sklene naj se italijansko-jugoslovenska prijateljska in varnostna pogodba, za katero so se v Rimu in Beogradu diplomatska pogajanja že pričela. Rimski politični krogi potrjujejo tudi vest. da bo jugoslovenski zunanji minister Jevtič meseca aprila odpotoval v Rim, se sestal z Museol nijem in podpisal novo trgovinsko pogodbo, ki naj postane izhodišče tudi za razvoj novih prijateljskih političnih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Venizelos v Italiji Neapelj, 20. marca. d. Včeraj se je pripeljal z otoka Rodosa bivši grški ministrski predsednik in vodja poslednje revolucije Venizelos. V njegovem spremstvu so bili admiral Demostichos, bivši finančni minister Konduros in mnogo mornariških oficirjev. Za enkrat še ni znano, ali se bodo grški emigrantje naselili v Italiji. Češki agrarci za podržavljenje premogovnikov Praga, 20. marca d. Klub senatorjev češke agrarne stranke je včeraj vložil v senatu predlog velikega pomena za narodno gospodarske interese češkoslovaške. Gre namreč za podržavljenje premogovnikov. Pri izvedbi tozadevnega zakona naj bi po predlogu češke agrarne stranke služile kot smernice določbe o agrarni reformi, v kolikor se tičejo zaplembe veleposesti. Predlog pride v razpravo bržkone že na prihodnji seji senata. Nova urugvajska vlada Montevideo, 20. marca AA. Predsednik Terra je sestavil novo urugvajsko vlado. Zunanje ministrstvo bo vodil Joseph Ba-do, notranje Avguste Bado, vojsko polkovnik Baldomi. finančno Charlone, kmetijsko Guttierez, socialno Saldias. prosve-to Etchegoyen, zdravstvo Acevedo. javna dela Herran. Jugoslovensko-bolgarska vzajemnost na kulturnem polju Sofija, 20. marca. AA. Znani bolgarski pisatelj Štefan Kostov je nocoj odpotoval v Beograd, kjer bo jutri 21. t. m. uprizorilo beograjsko Narodno gledališče premieru njegovega dela »Golemanovi«. S Kostovim pride v Beograd skupina bolgarskih književnikov, da vrne obisk jugoslovenskih književnikov, ki so obiskali Sofijo ob nedavni premieri Nušičevega dela »Žaluioči ostali« v sofijskem Narodnem gledališču. Pred odhodom bolgarskih književnikov je upravnik sofijskega gledališča Vladimir Vasiljev izjavil poročevalcu Avale: Že Nu-šičev uspeh pri nas je pokazal, da smo na pravem potu. Dela, ki neposredno vplivajo na občinstvo, so najboljše sredstvo medsebojnega zbližanja m seznanjanja. Po tej bratski književni manifestaciji v Sofiji odhajamo v Beograd na podobno manifestacijo. Verujem v uspeh naše drame v Beogradu. Tako bo tudi gledališče prispevalo, da nam postane skupna bodočnost srečna. Čitaite tedrnsho rrviio ŽIVLJENJE IN SVET Slab duh iz ust I nr^So osvežuiočo in okusno Chlorodont zobno pasto, s pnietno osve5!?loc£h,orodont da zobem biettei lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba' Din. 8.- Jugoslovanski nroizvod. Naselitev brezdomcev Važna konferenca izseljenskih in socialnih korporacij o eksistenčnem vprašanju brezdelcev in brezdomcev Volilno Minister Auer v radiu Danes ob 20. bo govoril v adiu minister za telesno vzgojo g. dr. Ljudevit Auer. G. minister je star in znan sokolski delavec in razumevajoč podpornik našega, tako lepo se razvijajočega športa v vseh njegovih disciplinah. V razpuščeni Narodni skupščini je zastopal srez Sisak, ki ga je tudi za majske volitve soglasno postavil za kandidata. Govor bodo oddajale vse tri radijske postaje. Peti kandidat v Kočevju Kakor smo že v »Jutru« poročali, je sreski volilni odbor za kočevski srez postavil štiri kandidate, med katerimi naj bi volilci izbirali pri volitvah 5. maja. Bili so to gg. dr. Sajovic lz Kočevja, dr. Lovrenčič lz Ljubljane, Ivan Arko iz Ribnice ln Franc Hočevar iz Kolenče vasi v Strugah. Vsi imajo za svoje namestnike Slovence. Sedaj pa smo prejeli poročilo, da se je pojavila za kočevski srez še peta kandidatura in to g. Franca Hočevarja, župana v Velikih Laščah. Tej kandidaturi se pripisuje poseben pomen ne le zaradi kraja, kjer je kandidat doma — iz Velikih Lašč je, kakor znano tudi g. senator Pucelj — marveč še bolj zato, ker se zatrjuje, da bo namestnik g. Hočevarja vodja kočevskih Nemcev g. dr. Hans Arko. Bojevniki in volitve V torek dopoldne je bil sestanek delegatov bojevniških krajevnih organizacij iz Breza Ljubljane-okolice. Glavni predmet razprave je bil razigovor o zadržanju bojevnikov pri majskih volitvah. Zmagalo je stališče, naj se bojevniška organizacija kot taka ne vmešava v volilno borbo. Ako kak njen član kandidira, stori to na lastno pest ln se ne more sklicevati na organizacijo; zato tudi za druge člane organizacije iz take kandidature ne morejo nastati nikake obveznosti. Tudi prof. Pavlič bo zopet kandidiral & Celja nam poročajo, da je prijavil svojo kandidaturo za skupščinske volitve tndi dosedanja poslanec laškega sreza, London, 20. marca. AA. V debati o proračunu za letalstvo je v spodnji zbornici letalski minister Londonderry izjavil, da je Valika Britanija kot letalska sila na petem mestu. Ta njena slabost ni samo nevarnost fcanjo, marveč tudi za mir kot tak. Ce bi razpolagala s primernim letalstvom, bi igrala boljšo vlogo pri podajanjih o letalskem faktu. Letalske sile Zedinjenih' d.ržav in tali je presegajo letalske moči Velike Britanije. Francosko in rusko letalstvo pa sta 5e močnejši. Navzlic temu razipolaga Velika Britanija z znatnim številom kvalificiranih letalcev m je v tem pogledu enaka Zedi-njenim državam in Italiji. Angleško letalstvo je moderne konstrukcije. V kratkem nameram razpisati nagrado 25.000 funtov za nafboliše letalo, ki bi ga zgradila angleška tvrdka. Bogate nagrade bodo razpisane tudi za poiziknisne poleta. Podtajnik letalskega ministrstva je povedal, da je proračun povišan za okroglo S Vrhovno državno pravobranilstvo Beograd, 30. marca. p. V smislu zakona o državnem pravobranilstvu je bilo osnovano vrhovno državno pravobranilstvo, ki ima svoj sedež v Beogradu, Ferdinandova ulica št. 2. Vrhovno državno pravobranilstvo bo pričelo poslovati s 1. aprilom. Odlikovanja pri Narodni banki Beograd, 20. marca. p. Povodom 501etni-ce obstoja Narodne banke je regentski svet odlikoval z visokimi odlikovanji bivše in sedanje vodilne funkcionarje Narodne banke. Ž redom Jugoslovenske krone I. stopinje je odlikovan dosmrtni častni guverner Djordje Vajfert; z redom Jugoslovenske krone II. stopnje bivši guverner Ignjat Bajloni ki člani upravnega sveta Nikola Peikovič, Jovan Markovič in dr. Sve-tislav Sumamovic; vsi ostali člaini upravnega in nadzornega sveta so odlikovani z redom Jugoslovenske krone III. in IV, stopnje. Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje so odlikovani vsi direktorji podružnic Narodne banke. Z redom sv. Save I. stopnje so odlikovani sedanji guverner Narodne banke dr. Milan Radosavlievič ter oba viceguvemerja dr. Čingrija in Dra-gutin Protič, z redom sv. Save II. stopnje pa generalni direktor dr. Milan Protič. Želje in zahteve gledaliških igralcev Beograd, 20. marca. p. Začasna uprava centralnega pokojninskega fonda gledaliških igralcev je imela svojo sejo, na kateri je izvršila razvrstitev članstva po službenih letih, ki se štejejo v pokojnino. Razvrščenih je vsega 620 članov, od katerih bo s 1. aprilom, ko začne fond poslovati, upokojenih okrog 50. Na ta način je tudi za bodoče zasigurana pokojnina ostarelim in onemoglim gledališkim umetnikom. Uprava je obenem sklenila naprositi Nj. Vel. kralja Petra II., naj bi blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Udruženja gledaliških igralcev. Dosedanji pokrovitelj je bil blagopokojni kralj Aleksander Uedinitelj. Resolucija se dalje zavzema za to, da se popravi krivica oženjenim gledališkem igralcem odnosno igralkam, ki so poročene z aktivnimi igralci ali drugimi državnimi uradniki, ker se gledaliških igralcev v tem pogledu ne more vzporejati z ostalimi državnimi uradniki. Poročena gledališča igralka ima za razliko od druge državne uradnice prav tako visoke izdatke za gledaliSko garderobo, kakor neporočena. gibanje upokojeni katehet g. Alojzij Pavlič. Ali se bo potegoval za mandat zopet v laškem srezu, ali pa kje drugje, še ni znano. v drinski banovini V drinski banovini je postavljanje kandidatov za listo predsednika Jevtiča že tik pred zaključkom, število kandidatov je večje, kakor pri katerihkoli volitvah. Pred vsem bo kandidirala na vladni listi zopet cela vrsta dosedanjih poslancev. Sigurno pa je, da ne bo več kandidiral bivši ministrski predsednik dr. Milan Srškič. Po zadnjiih vesteh iz Sarajeva bodo ponudili tamošnji predstavniki JNS kandidaturo za mesto Sarajevo notranjemu ministru Velji Popoviču, ki je bil dolga leta ban dninske banovine. V drugih banovinah V Kumanovem je bil postavljen za »reškega kandidata na shodu meščanstva šolski nadzornik Jovan Stevanovič. V Krupnju bo kandidiral dosedanji narodni poslanec Uroš Nedeljkovič. Ravno tako je bil postavljen na konferenci JNS za kandidata v jagodinskem srez« zopet dosedanji narodni poslanec životin Jevtič, t kovačiškem srezu pa dosedanji poslanec Mihajlo živančeviič, član glavnega odbora JNS in predsednik novinarske Male antante. živahno akcijo Je razvil oni del bivolih zemljoradnikov, ki so se pridružili predsedniku Je vtiču. Tako je postavljen ra kandidata v vukovarskem srezu upravnik Zveze zemljoradnlških zadrug za Srem, Banat in Bačko g. Marin Glavina. Kakor je znano, kandidira poleg znanega voditelja bivše srbske zemljoradnišfte stranke Voje Laziča na Jevtičevi Msti tudi upravnik Zveze srbskih zemljoradniških zadrug Voja Djordjevič, tudi bivši zemljoradnlški poslanec Stanko Miletič je prijavil svojo kandidaturo, in sicer v banjaluškem srezu. Za srez Bosansko Krn po je prijavil kandidaturo na listi predsednika Jevtiča tndi Trivo Drljača, ki je bil doslej član Jugoslovenske narodne stranke iz katere- pa je te dni izstopil s posebno izjavo milijone funtov in znaša 13 milijonov funtov. Britansko letalstvo ima 920 letal redne letalske služba in 130 izrednih letal. Ob koncu leta bo število britanskih letal znašalo 1170. leta 1936. pa 1310. Poslanec Churchill je izjavil v debati: Prosrram britanskega letalstva je absolutno nezadosten. Prišli smo v eno izmed naj-resnejših dob, ki v marsičem spominja na dobo pred svetovno vojno, ki se je končala novembra 1918. Upam, da bo mogoče katastrofo preprečiti, toda položaj je po moji sodbi mnogo hujši, kakor je bil 1. 1914. Zaradi razvoia letalstva je Velika Britanija postala država, ki ji je mogoče storiti največjo škodo. Svoj govor je končal z zahtevo, da mora biti britansko letalstvo enakopravno največjemu letalstvu na svetu. Zbornica je po končani debati odklonila opozicijski predlog o znižanju letalskega kadra in letalski proračun odobrila. Isto velja tudi za gledališke igralce. Zato naj se znižanje draginjsklh doklad za poročene gledališke igralke in igralce zopet ukine. Resolucija govori tudi o škodljivosti di-letantskih gledaliških odrov v mestih, kjer obstojajo redna gledališča. Po mnenju gledaliških igralcev se taki odri pretvarjajo v stalne ustanove, ki odjemajo gledališčem publiko, na drugi strani pa se dogajajo primeri, da se dohodki takih gledaliških predstav razdele med igraloe, ki imajo dohodke iz drugih rednih poklicev. Zato naj bi se stalne predstave dHetantskih odrov v mestih, kjer je sedež stalnega gledališča, v bodoče zabranile. Končno zahteva resolucija, naj se uvede enoten gledališki jezik, ker govore sedaj skoraj na vsakem odru svoj jezik. Prav tako naj se daje prednost domačim komadom in forsira domača gledališka literatura. Bogastvo naše zemlje Sarajevo, 20. marca. d. Zastopnik nekega angleškega rudarskega podjetja inž. Robert Smith je pri sarajevski rudarski direkciji pridobil za svoje podjetje pravico rudosledstva na 150 poljih v fočanskem srezu, kjer je izsledil bogata ležišča svinčene rude. Posebna komisija je ugotovila, da je mogoče iz tamkajšnje rude pridobivati do 70 odstotkov čistega svinca, nekoliko cinka ter neznatne količine srebra in zlata. Računi so pokazali, da bo eks-ploatacija rvpvih rudnikov rentabilna. V kratkem bodo pričeli graditi posebno lokalno železnico, ki bo dolga 40 km. Z eks-ploatacijo rude bodo pričeli najkasneje v dveh letih. Tragična smrt guvernerja francoske kolonije Pariz, 20. marca AA. Po poročilu iz Bruslja je belgijsko kolonijalno ministrstvo prejelo od generalnega guvernerja belgijskega Konga obvestilo, da so včeraj našli ostanke letela generalnega guvernerja francoske ekvatorialne kolonije Re-narda. Vse kaže, da je letalo treščilo na tla z ogromno hitrostjo zaradi slabega vremena. Letalo je popolnoma uničeno, vsi potniki, ki so bili v njem, pet po številu, pa so se ubili. Guverner ee Je pred štirimi dnevi v spremstvu svoje žene in višjih uradnikov z letalom podal na inšpekcijsko potovanje. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Abesinska afera in evropska poKtika Ze takoj, ko so dospele prve vesti o spopadu med italijanskimi Ul abesinskimi oddelki pri Ualualu, je bila splošna sodba, da se je s tem konfliktom pričela afera, ki bo imela še jako daleč segajoče pusle-dice. Razvoj dogodkov je to sodbo potrdiL Iz onega, na prvi pogled malo pomembnega spopada se je razpletla zadeva, ki se mora z njo pečati mednarodnopolitična javnost že tedne in mesece, pa se bo bržkone še prav dolgo pečala. Saj so i-nele tudi francoske čete konflikt z abesinskimi oboroženci, pa iz tega ni bilo nikake afere, pač zgovoren dokaz, kako odločilne so v takih stvareh okolnosti, ki dajo dejstvom samim šele pravo osvetljavo in jim odkažejo značaj. Težišče tedaj ni bilo na dogodku samem, iharveč za kulisami, pred katerimi se je odigral. Da je treba ualualski spopad meriti s to oceno, se je izkazalo pozornim motrilcem takoj z znamenito italijansko izjavo, da za likvidacijo afere ne pride v poštev določba o razsodišču, na katero sta vezani po pogodbi obe državi, marveč da se morata stranki sami in neposredno pogoditi. S tem načelnim stališčem je bila podana osnova, da se izloči eventualna posredovalna težnja Društva narodov, kar silno mnogo pomeni. Čisto prirodno je, da so se v Ženevi ualualskega konflikta prestrašili, ker so poznali zadevo in so vedeli, da morejo za ženevski forum iz njega zrasti samo neprijetnosti. In te zares rasto zelo bujno, ne da bi že sedaj dosegel višek. Nadaljnja zelo važna stopnja v razvoju je bila odredba mobilizacije v Italiji. Bila je seveda samo delna, ali tudi to se je moralo označiti kot dogodek zelo velike važnosti. Zakaj dandanes se stroški te vrste ne delajo kar samo za demonstracije, marveč jako premišljeno, takorekoč z računi-co v roki. Komur je bilo to še potrebno, je postalo sedaj jasno, da gre za pričetek večje akcije. Se prav posebno se je ta domneva potrjevala z dejstvom, da je Društvo narodov svetovalo Abesiniji, naj opravi zadevo v neposrednih pogajanjih z Italijo. Da so se začeli vojaški transporti pošiljati v Somalijo in Eritrejo, je samo logično nadaljevanje. Kdo pač bo izvajal mobilizacijo brez njene praktične izrabe? In kdo si bo nakopaval silne stroške transportov do abesinskih meja, če ne bi imel pri tem čisto konkretnih načrtov, kake koristi naj prinese ekspedicija? Iz vsega tega izhaja določno, da so italijanske operacije na aibesinskih mejah točno projektirane i« da imajo konkreten cHi. O tem si je danes na jasnem re samo diplomacija, marveč tudi že mednarodna politična javnost. O končnih ciljih italijanske politike bo svet pač pravočasno obveščen, sedaj zadostujejo še kulise. Kolonialna osvajanja so danes nekako anahrorustiona. Svet sc je napolnil s parolami o enakosti vn demokraciji ter svobodi. Velika Britanija je svoj imperij pričela spreminjati v zvezo ali skupnost domi-nijonov, pri čemer je sicer res. da se te demokratične preuredbe deležni dosedaj šele teritoriji, ki so naseljeni z evropskimi doseljenci. Vendar tudi v Indiji je na potu preuredba v smeri dominionske samouprave. Zedinjene države ameriške so podelile Filipinom celo še mnogo več nego samo dominionski statut. Ob zaključku votnena mirovni konferenci nemških kolonij niso delili po starem, marveč pod označfco mandatov, kar je pravno nekaj novega, različnega od kolonijalne posesti. Celo Japonska je smatrala za potrebno, da okupacijo Mandžurije izvede pod firmo »osamosvojitve« izpod kitajske anarhije, dasi je ves svet vedel im je potrdila tudi posebna komisija Društva narodov, da gre tu za zasedbo proti volji prebivalstva samega. Zato je abesinska afera posebno neprijetna in komplicirana za ženevski diplomatski forum. Tam je vsa politika zgrajena vsaj formalno na pravnih in humanih osnovah in tam mora imeti vsaka akcija svojo legalno in etično formulo. Za abe-sinsko afero jo bo težko dobiti, vsa i od takrat dalje, ko italijanske divizije ne bodo več samo zasedale meje, makar one »meje«, kakor jih izkazujejo karte rimskega generalnega štaba, marveč marširale še dalje. To bodo za Ženevo hudi časi Jasno je, da je Italija smatrala, da je sedaj najugodnejša prilika za izvedbo afriških kolonialnih načrtov. Ne Francija, ne Anglija ji ne bosta nasprotovali, ker sta navezani v svojih načrtih na italijansko sodelovanje. O tem je pač škoda izgubljati besede. Težje so posledice v drugi smeri. Dosedaj še v bolj skromni obliki, a povsem določno se že postavljajo z nemške strani aspiracije po obnovi nemškega kolonialnega gospodstva. Sedaj ko je Nemčija dosegla po črtanju reparacij še oborožitev, seda i najbrž ni daleč od tega, da bo povsem konkretno postavila tudi zahteve po kolonijah. Sicer je tu Berlin bolj kakor v kateremkoli pogledu daleč od sredstev, da si dejansko pridobi kolonije, ali vendar ni brez pomena, ako se more pri svojih prizadevanjih sklicevati na abesin-ski primer. Tudi prizadevanje, da se Nemčija vrne v Ženevo, dobi s te strani novo, načelno važno težavo. Osrednja organizacija lesne industrije Beograd, 20. marca, p. V mnustrstvu za šume in rude je bila danes konferenca zastopnikov lesne industrije in lesne trgovine. Po vsestranski proučitvi položaja je bil osnovan osrednji odbor lesne industrije, ki bo zastopal interese lesne industrije in trgovine vse države. Za predsednika odbora je bal izvoljen bivši minister dr. Milan Ulmanski, za podpredsednika inž. Lenarčič industrijec v Ribnici na Pohorju. Naloga tega odbora je predvsem predlagati primerne ukrepe za boljšo zaščito naše lesne industrije in lesne trgovine. Justifikadja bolgarskih komunistov Sofija, 20. marca AA. V Haskovu so rčeraj obesili komunista Veljka Tuličin-skega in Nikolo Vlkova, ki sta bila obsojena na smrt zaradi komunistične zarote med orožništvom. Sedaj se v Sofiji vrši razprava proti 11 osebam, obtoženim komunistične zarote med sofijskim konjeniškim orožništvom. Za štiri zahteva državni tožilec smrtno kazen. Ljubljana, 30. marca V organizaciji našega socialnega skrbstva se v novejšem času odpira novo vprašanje, ki postaja iz dneva v dan bolj akutno, namreč: Kam s številnimi rojaki, ki se vračajo iz tujih krajev? Na pobudo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se je v ta namen vršila predvčerajšnjim v posvetovalnici Delavske zbornice važna konferenca, ki jo je v imenu ministra vodil šef naše izseljenske in priseljenske službe dr. Fedor Aranicki iz Beograda, prisostvovali pa so ji med drugimi tudi predsednik Zveze izseljenskih organizacij Milan Marjanovič iz Zagreba, predsednik Zveze jugoslovenskih emigrantskih društev dr. Ivan Marija Čok, predsednik Centralnega odbora borze dela dr. Mario Krmpotič iz Beograda ter predstavniki raznih izseljenskih in emigrantskih organizacij in korporacij iz Ljubljane. med njimi socialni referent Zveze emigrantskih društev prof. Gorup. predsednik ^Branibora« dr. Oblak, predsednik Delavskega prosvetnega društva »Tabor« Saša Strekelj, predsednik Društva koroških Slovencev dr. Fellacher in zastopnik agrarne reforme inšpektor dr. Sapla. Dr. čop je na konferenci v izbranih besedah obrazložil obupni položaj naših rojakov, ki so se zatekli v nacionalno državo, da si poiščejo tu zaposlitve in eksistence. Jugoslavija ima seveda sama dovolj brezposelnih, katerih vrste se množijo stalno še z izseljenskimi repatriiranci in zato ti narodni priseljenci po večini ne najdejo dela, na katero so računali, temveč tavajo brez upanja okrog, izročeni gotovemu propadu. V interesu državnega, narodnega in gospodarskega prospeha je treba najti življenjske rešitve temu delu našega naroda, ki šteje po približni cenitvi nad 70.000 oseb. Dir. Fomazarič iz Maribora je v podrobno utemeljenem referatu pokazal nujnost, da se ta problem reši s sigurno in pogumno roko. Da bodo ti naši brezposelni priseljenci spravljeni pod streho, naj se organizirajo v raznih delavskih skupinah, tako da bodo koristili sebi in narodni skupnosti. V ta namen naj se ustanovi neke vrste osrednje taborišče, nekakšna centralna priseljenska naselbina, v kateri bodo vsi ti brezdomci in brezdel-ci našli vsaj skromno bivališče ter priliko do rednega dela in življenja. O tem predlogu se je razvila živahna debata, ki pa ni dovedla do kakšnega enotnega sklepa, ker se je nekaterim udeležencem konference zdel takšen način re- Beograd, 20. marca. AA. Na predlog pravosodnega ministra in na podlagi 1. odstavka H. 64 finančnega zakona za finančno leto 1934-35 je ministrski eve«t izdal uredbo o hitrejšem postopku pri kazenskih sodiščih. Uredba je izdelana na podlagi zaslišanja strokovne komisije, katere člani so bili univerzitetni profesorji in zastopniki višjih sodišč, ter na podlagi predlogov, ki so jih poslala višja sodišča in višja državna tožilstva pravosodnemu ministrstvu Uredba ima namen čim bolj pospešiti postopek pri sodiščih, da se znižajo sitroški kazenskega sodnega postopka. Nova uredba hoče nadalje preprečiti odlaganje razjprav i.n omogočiti, da ne bo treba razprav pri ustavitvah na novo začeti. To je bilo zato potrebno, ker pomeni vsaka ponovna razprava znatno poslabšanje postopka, ker sa ponovna razprava mora izvršiti z znatnimi stroški. Vse prejšnje delo je doslej propadlo. Že zaslišane priče so s težavo prihajale. zlasti, če so imale daleč potovati. Njihove izpoaK dan na razmeroma oddaljeno Savo, pa bo mesto zgradilo na Ljubljanici od Špice do prulskega mostu veliko javno kopališče na prostem, ki bo dostopno občinstvu brez vstopnine. Gradnja tega kopališča, ki pomeni spričo dejstva, da je voda v Gruberjevem kanalu, ki ga je doslej veliko Ljubljančanov uporabljalo za kopanje, zaradi nečiste vode za takšne namene neprimerna, je velikega pomena in se ■bo vršila že hkratu z regulacijskimi deli na tem sektorju. Radio kotiček Ljubljana, 30. marca Na večernem sporedu naše oddajne postaje za četrtek 21. t. m. je Bachova ura; sodelujejo prof. L. M. Skerjanc z uvodnim predavanjem, gdč. Jadviga Poženelo-va, radijski orkester pod vodstvom dirigenta Narodnega gledališča gosp. Antona Neffata Ln plošče. Spored oddaje je naslednji: Bach: L Partita, Adagio iz italijanskega koncerta Kromatična fuga in fantazija, Velika tokata in fuga (plošče). Opombe k suiti: a) Gavotta iz orkestralne suite D-dur, b) Bourre iz h-mol sonate za dve violini, c) Air i i orkestralne suite D-dur, d) Gavotta in rondo iz sonate E-dur. Opombe k njegovim cerkvenim skladbam: a) Koral — Spavajooi se budijo, b) Kristus je prišel k Jordanu, c) Usmili se iz Matev-ževega pasijona, d) Sanctus in Agnus iz H-mol maše. Bach-Urbach: Pobožni Bach, fantazija. Nov napredek slovenske filatelije Ljubljana, 20. marca Pretečeno soboto so v hotelu Štrukelj zborovali mladi filatelisti in so si ustanovili svoj »Filatelistični klub Ljubljano«. V medsebojnem sodelovanju in izpopolnjevanju hočejo gojiti filatelijo. Izkušeni strokovnjaki zbirajo okrog sebe mladino, da jo uvedejo v to lepo in smiselno udejstvo-vanje, ki je tako velikega pomena za razvoj duševnega obzora in širokogrudnosti. Poročilo pripravljalnega odbora je podal njegov dosedanji predsednik g. inž. prof. Marne in ostali funkcionarji, agilni podpredsednik Pavlin, tajnik Černota in blagajnik Ham. V svojem lepem govoru je predsednik spominjal članstvo na težko izgubo, ki jo je doživel naš narod s smrtjo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ter pozval zboro-valce k počastitvi njegovega spomina. Iz poročil funkcionarjev pripravljalnega odbora smo posneli, da je klub v svoji pripravljalni dobi jako agilno delal in priredil nekaj tombol, redno vsak teden pa fi-latelistione sestanke, ki so bili nadvse živahni in jako dobro obiskani. Saj šteje klub danes že 38 članov, ki so povezani med seboj z vzornim tovarištvom. — Po odobritvi pravil je prejel dosedanji odbor absolutorij, nakar se je konstituiral novi odbor, v katerem so sedaj predsednik prof. inž. Marne, podpredsednik inž. Mengeš, tajništvo je moral nanovo prevzeti agilni g. Černota, ki mu vestno pomaga pri požrtvovalnem delu tudi njegova gospa soproga, blagajniške posle bo vodil naprej g. Ham, ostali funkcionarji pa so si razdelili med seboj odborniška mesta. Vsekakor ima novi klub pod tem odborom najlepšo priložnost do velikih uspehov, zlasti če bo delal po začrtanem načrtu m konsolidarno z ostalim ljubljanskimi filatelisti. Z novim klubom je storila slovenska filatelija korak naprej. Iskreno ji čestitamo! ulturiii pregled še o šorlijevih »Blodnih ognjih" (Pismo iz Maribora) V mariborskem gledališču je bilo krščenih v povojni dobi precej dramskih novosti. šorlijevi >Blodni ognji« (prvotno >Divji ognji«), ki so pretekli četrtek doživeli mariborsko krstno predstavo, so nesporno najmočnejša drama v vrsti teh domačih novitet, ki so bile pretežno poiz-kusnega značaja. Avtor »človeka in pol«, »Poti za razpotjem«, »Na solnčnib višinah življenja«, »Štefana Zaplotnika«, »Diso-nanc« itd. je tudi pri svojem dramskem prvencu ostal zvest naturalistični liniji ter nam ustvaril nekaj trajnega. Tu ni iluzij, problemov in podobnega. To, kar se dogaja na odru, je torzo resničnega, nepopačenega in neolepšanega življenja. Na ravnini te rodbinske tragedije se sicer srečuje mladi in stari svet. Ni pa ta stik nakazan v smeri nečesa problematičnega, kar naj bi se tako ali drugače rešilo. Ta »igra v treh dejanjih iz naših dni« je sestavno in snovno zasi-'saca v drugem dejanju. Tukaj je jedro. In vendar je po zgrajenosti in organično dinamični povezanosti prvo dejanje najmočnejše. Nositelja prvega dejanja sta stari Brezovnik in njegov sin Dušan. Nosilec drugega dejanja je veletrgovec Ka-stelic, nosilka tretjega dejanja pa Brezov-nikova žena Melanija. Tako prehaja težišče v posameznih dejanjih na vodilne osebe in ni kakor običajno dano izključno prevladovanje neke absolutno osrednje osebe. Motna situacija ki je v prvem dejanju orisana, se v drugem dejanju še bolj zavozlja, dokler se v tretjem dejanju v katarzi gospe Melanije povsem odločno ne razčisti, y tehničnem ozira moti edino majhna pomanjkljivost, ki povzroča pri gledalcu v pričetku drugega dejanja nepravilne vtise. Gre za pojav Kastelica, ki se v začetku omenjenega dejanja nenadno pojavi na odra in se nazadnje razkrije kot tihi in dolgoletni oboževalec gospe Melanije. Neumesten smeh publike ni imel svojega razloga samo v nedovoljm organični fun- daciji in psihološki pripravi, ampak morda še bolj v nepravilno poudarjeni igri, ki je v trenutkih dobivala operetne oblike. Ta Tudi mamina bluza — le zelo redkokdaj obleče mama svojo svileno bluzo. Ta bluza je namreč zelo občutljiva, pa jo je treba varovati. To se vidi iz tega, kako previdno jo mama pere. Ona pere zdaj bluzo — kakor tudi ostalo perilo — s Schichtovim Radio-nom. Bluzo nekolikokrat pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radio-na in že je zopet lepa in čista kakor prvi dan. * Kar je dobro za občutljivo svilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. Domači izdelek RADIOI pere vse higijenično č A.J. 6-35 SCHICHTOV Poneverbe v beograjski bolnišnici Beograd, 20. marca Kakor je »Jutro« že kratko beležilo, se je v ponedeljek pred beograjskim sodiščem pričela razprava proti 12 nameščencem v beograjski državni bolnišnici, ki so obtoženi, da so s svojim nepravilnim ravnanjem oškodovali bolnišnico za velike vsote. Včeraj je državni tožilec proti 12. obtožencu obtožbo umaknil. Glavni obtoženec je bolniški skladiščnik Uroševič, ki ima štiri razrede gimnazije, za seboj pa pestro uradniško kariero. Tako n. pr. je bil uradnik pri davkariji, pri železniškem ravnateljstvu in pri beograjski občini. Po navedbi obtožnice je izdajal iz skladišča vedno manj živil, kakor pa je iznašal vsakdanji zahtevek. Tako je delal tudi s kurjavo. Od raznih trgovcev si je dal napraviti račune za veliko količino živil, ki so bila seveda plačana, a je bolnišnica od tega prejela le en del. Celo prodajalec pe- Do 20% več svetlobe za manj denarja TUNGSRAM nitka ? dvojni vijačnici svetlobna množina t dekaltunenib D rutnine je dajal take račune. V računih je bilo navedenih po 600, 700 in celo 1800 piščancev, v bolnišnico pa jih je res prišlo samo po 200, 300 in 6U0. Blagajna bolnišnice je predložene račune gladko likvidirala in je razlika ostajala skladiščniku. Povečani računi so seveda vsi zabeleženi v skladiščni knjigi in so se sleparije posrečile zaradi tega, ker ni bilo prave kontrole, ki bi primerjala postavke skladiščne knjige s pravimi dobavami. Skladiščnik Uroševič je imel poleg prostega stanovanja in hrane še 2106 Din mesečne plače. V Beogradu si je zgradil štiri hiše in skuša sedaj sodišču dokazati, da si pri tem ni pomagal s svojimi manipulacijami v bolnišnici. Med ostalimi obtoženci sta tudi bivši ekonom in inženjer, ki je urejeval bolni-šniški park. Tudi b i vsi ekonom ima lepo hišo in avtomobil, a pravi, da je vse to last — njegove žene. Obtožnica zatrjuje, da je ekonom pomagal skladiščniku pri njegovih manipulacijah. Inženjer je obtožen, ker je podpisal plačilne liste, na katerih je bilo vpisanih vedno več delavcev, kakor pa jih je v resnici delalo. Mezde delavcev, ki jih ni bilo, so si seveda delili sleparji, v resnici najeti delavci pa so morali delati v akordu, kakor je priznal eden od obtožencev, od prve zore do trdega mraka. Razprava o tej korupcijski aferi bo trajala še več dni, ker bodo zaslišali še večje število prič. Sarajevsko predmestje v veliki nevarnosti pred plazovi Sarajevo, 20. marca V ponedelqek zvečer je prišlo do hude nesreče v sarajevskem predmestju Bostariču. Najprej se je slišalo močno grmenje, potem pa se je ves okoliš stresel kakor od močnega potresa. Prebivalci, ki so pritekli iz svojih hiš, so opazili, da se je ogromna stena odvalila od hriba Trebeviča. Stena je najprej udarila v hišo posestnika Poriča ter jo napol porušila. Domačini k sreči še niso bili doma. Od velike stene so se oddvojili tudi na desno in levo manjši plazovi, ki so poškodovali več hiš ter povročili v predmestnih ulicah strašno paniko. Manjši plazovi so drčali po hribu v predmestje vso noč in so morali proti jutru blokirati ves okoliš. Na strmem pobočju Trebeviča se še vedno vidijo velike kamenite skupine, ki ee bodo prej ali slej tudi zrušile v predmestje. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM ŠTIVU! Dr. Ivo Sorli rahla nepovezanost prvega in drugega dejanja bi se mogla učvrstiti s potrebnimi migljaji in dopolnili v prvem dejanju, ki naj Kastelica prikažejo v označeni luči in s potrebnimi osvetlitvami glede morebitnih uspešnih odmevov pri gospe Melaniji, s čimer bi bilo njeno čudno ponašanje v rodbinskem krogu v prvem dejanju konkretno utemeljeno. Tako bi bilo občinstvo pripravljeno na globlji smisel in pravi razlog terjatve 20.000 dinarjev ter Kasteliče-vega odnosa do gospe Melanije. S takšnim dotatkom v prvem dejanju bi ta tabnični nedostatek shlapel in bi bila dana snovna fundacija in psihološka priprava že po okoliščinah in migljajih v prvem dejanju. Dramatičnost bi se še bolj stopnjevala. V vseh drugih pogledih sta snovna obdelava in formalna zgrajenost tako vzorni in eksaktni, da bo stvar morda našla uspešen odmev tudi preko jugoslovenskih odrskih centrov. Avtorju je treba iskreno časti tatL ★ Mariborska uprizoritev je slonela na V. Skrbinšku, ki se je v svojem zasnutku držal predvsem ljubljanske priredbe. S skrbnim in izčrpno odrsko organizacijo je zajamčil delu tudi na mariborskem odru popoln prodor. Spričo ostro pritegnjenih karakterizacijskih črt, ki ločujejo poedine osebe, je bila važna pritegnitev primernih moči iz našega ansambla, ki je režiserju V. Skrbinšku tudi povsem uspela. V potrpljenju neskončno vdanega in v svojem dnevnem delovanju ta življenjskem redu okorelega sodnega nadsvetnika Antona Brezovnika je s slehernim izraznim sredstvom in neko dostojanstveno umerjenostjo podal Maks F u -r i j a n. Za tega njegovega Brezovnika ni moglo biti zares nič nepričakovanega ali neprenesljivega. Njegova žena Melanija je v prvem dejanju dama, ki ima svoje muhe in morda celo postrani poglede. V dragem dejanju ljubimkuje, v tretjem dejanju poruši v sebi zle strani in se v sencah tragično umrlega sina Dušana prečisti do veličastno zmagujočega materinstva. To materinstvo veliko bolj imponira kakor malo čudna tožba samotarskega in ego-ističnega njenega moža Antona Brezovnika Naša prvoigralka E. Kraljeva je z globoko pretehtano igro prehajala vse te tri faze: dama v prvem dejanju, grešnica v drugem, mati - svetnica v tretjem dejanju. Kraljeva je v gospe Melaniji konkretizirala ves svoj veliki umetniški format, ki ga zasledimo le pri prvorazrednih igralcih in igralkah. Pri V. Skrbinšlaovem Dušanu, predstavniku mlade generacije in nove dobe, je tista sikajoča zakrknjenost in nagrmadena zagrenjenost šla vzporedno s patetičnim zanešenjaštvom ter heroično grozljivostjo. Podoba veletrgovca Kastelica zahteva spričo uvodno označenega pravega mojstra - igralca Posmehovanje publike ob pričetku drugega dejanja dokazuje to v polni meri. Gromov Kastelio je bil bolj reprezentativen in prikazovan ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.1/4 In 9.V4 premiera vesele operete Hišica v Grinzingu Smeh, zabava, petje to veselje SVETISLAV PETROVIČ GRETE THEIMER Godba: STRAUSS-LANNER Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure. — Rezervirajte si vstopnice! Domače vesti ♦ Za zgradbo Doma na Jadranu. Oblastni odbor Jadranske straže v Beogradu nam poroča, da je Jadranska straža začela akcijo za zgradbo Doma na Jadranu za svoje člnstvo in šolski podmladek iz vse države. Ker bo zahtevala gradnja velike izdatke, se priredi loterija z mnogimi dobitki, med katerimi bo tudi bivanje na Jadranu in v naših adravilnih kopališčih. V Domu na Jadranu si bo naša mladina krepila zdravje, a razen tega bo služil v to svrho, da bo lahko naša mladina spoznavala lepote in pomen našega morja Nj. Vel. kralj Peter II. je že blagovolil za to loterijo darovati zlato uro z monogra-mom. ♦ Prvi obisk bolgarskih dijakcv. Na povabilo akademske sekcije Jugoslovensko-bolgarske lige v Beogradu odpotuje 22. t. m. iz Sofije 45 dijakov in dijakinj, čianov bolgarske dijaške zveze, na 15 dnevno potovanje po Jugoslaviji. To bo prvi uradni obisk bolgarskih dijakov v Jugoslaviji in nekak odgovor na lanski obisk jugosloven-sk:h dijakov v Sofiji. Bolgarske dijake bo vodil profesor sofijskega vseučilišča Aseu Zlatarev. Bolgarski dijaki obiščejo Beograd, Zagreb, Ljubljano, Bled, Split in Sarajevo. ♦ Mesto izrednega profesorja za pravno enciklopedijo in filozofijo na juridični fakulteti razpisuje rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Prošnje, opremljene z objavljenimi znanstvenimi spisa in z dokumenti po členu 3. zakona o uradnikih je vložiti najkasneje do 8. maja letos na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. « Napredovanja v železniški službi. Pri računovodstvu železniškega ravnateljstva v Ljubljani so napredovali: za inšpektorja V. skupine Rudolf šegula, za višje kontrolorje VI. skupine: Mehle Avguštin. Hrastnik Tone, Mauer Alojzij, Miiller Tone, Miki -Ivan, Bernik Leopold, Kuret Marij, Jelenič Zvonimir in Brajnik Ciril. ♦ Nacionalna ura radia. Predavanje dr. Rudolfa Andrejke o nacionalnem pomenu Bleda se ni moglo vršiti 19. t. m. in se bo vršilo jutri. Danes pa bo predavala dr. Mara Illčevr, « jugoslovenski ženi v zgodovini. Predavanje bo oddajala beograjska postaja Drevi ob 20. bo predaval minister za telesno vzgojo naroda dr. Ljudevit Auer o politiki ministrstva za telesno vzgojo v zvezi s splošno politiko vlade. ♦ Iz »Službenega lista«, »Službeni list kr. banske -uprave dravske banovine« št. 23 z dne 20. t. m. objavlja ukaz o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1935. pojasnilo o amnestiji in pomilostitvi, izpremembo odločbe o poiožbi carine za koruzo, izvoženo v Nemčijo, odločbo občne seje državnega sveta po 5 49 v zvezi s § 339 uradniškega zakona, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Služ-benih Novin«. ♦ Anton švara f. V prijaznih Ricmanjih pri Trstu je na dan sv. Jožefa za vedno zatisnil svoje oči Anton švara, star 59 let. švarova ali tudi Guličeva hiša imenovana, leži v sredini prijazne vasi. Bila je to t-tara in znana gostilna, trgovina in mesarija. Skrben gospodar, marljiv kot čebelica je Anton švara svoje gospodarstvo z ljubeznijo urejeval, spopolnjeval in ga razširjal tako, da je bilo v kras in ponos a ^ Zvočni kino Ideal BiH '•S 1 Danes premiera prekrasnega in veselega filma Krvnik src Hollvwooda J. Cagney /In kot Vražji dečko Smeh, zabava, veselje in šala Predstave ob 4., 7. to 9.15 uri celi občini. Pokojnik je bil kremenit značaj, poštenjak od nog do glave, obče spoštovan od naših ljudi. V strogo nacionalnem duhu je vzgojil vse svoje otroke, od katerih so trije sinovi v Jugoslaviji, in sicer: g. Ernest, učitelj v Dev. M. v Polju, g. dr. Danilo, kapelnik ljubljanskt opere, in g. Darko, gostilničar v Kranju Pogreb bo danes v Ricmanjih na domače pokopališče. Pokojnemu Antonu Svari ohranimo blag in trajen spomin, globoko potrti soprogi Francki in vsej družini naše iskreno sožalje! * Smrt zaslužnega znanstvenika. V Slavonski Požegi je umrl ravnatelj gimnazije Franjo Bauer, ki je bil star 58 let. Zadela ga je srčna kap. Požeška gimnazija je izgubila požrtvovalnega in iniciativnega ravnatelja, šolska mladina izvrstnega pedagoga in prijatelja, mnogoštevilna društva pa svojega vnetega sotrudnika. Pokojni ravnatelj Bauer je bil rodom iz Zemuna, na Dunaju pa je kot učenec Ja-giča dovršil filozofske študije ter si že kot visokošolec pridobil sloves dobrega slavista. Ugledni pedagog se je mnogo udejstvoval tudi kot znanstveni pisatelj. ♦ Novi grobovi. V Mariboru je umrl g. Anton V r t o v e c, državni upokojenec, ki bo jutri ob 15. položen k večnemu počitku. — V škofji Loki je preminil g. Rihard S u p a n, upokojeni finančna nadpaznik Njegov pogreb bo jutri ob 16. V Ljubljani sta umrla: fotograf g. Franc Gaj še k, ki bo pokopan jutri ob pol 15., in gospa Frančiška M a h e r, ki je dosegla visoko starost 85 let. Njen pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Na rednem občnem zboru JAD »Triglava« v Zagrebu 16. t. m. je bil izvoljen nastopni novi odbor: predsednik Cihel-ka Bogumil, tehn., podpredsednik Kac Boris, vet.; tajnik Poljanec Joško, tehn.; blagajnik Pestevšek žarko, med.; gospodar Založnik Igo, tehn.; knjižničar čuček France, vet.; arhivar Kune Leon, tehn.; revizorja Leskovec Bert, tehn., ln Lovše Branko, agr.; častno razsodišče: Nemec Janez, iur., Pinter Danilo, vet. in Mast-nak Martin, agr. ♦ Predavalna turneja predsednika ljubljanske Jč lige drja Egona Stareta. Predsednik Jugoslovensko-češkoslovaške lige v Ljubljani dr. Egon S t a r 6, ki z veliko vnemo deluje za vzajemnost med obema narodoma, pojde te dni na predavalno turnejo po češkoslovaški. Predaval bo o kulturnih, gospodarskih in turističnih stikih med čehoslovaki in Jugosloveni s posebnim ozirom na Slovence. Za propagando pokrajinskih lepot Slovenije si je dal izgotoviti posebej izbrane diapozitive, nekaj pa so jih prispevali Slov. planinsko društvo, Zveza za tujski promet in g. Cveto Švigelj, tako da bo predavanje spremljalo okrog 140 svetlobnih slik. Predavanja dr. Stareta 6e bodo vršila v temle vrstnem redu: 26. marca v Pribra-mu, 27. v Pragi, 28. v Plznji, 29. v čeških Budjejovicah, 30. v Taboru, 1. aprila v Benešovu, 2. v Hradcu Kralovem, 3. v Pardubicah, 4. v Brnu in 6. v Bratislavi. » Odmev ljubljanskega festivala slovanske glasbe in narodnih plesov. Pravkar izišli zvezek revije »Plzensko«, glasila za domoznanstvo Zapadne češke, prinaša o ljubljanskem festivalu članka Marije Labkove in R. Andrčea. ♦ Obiskovalcem razstave nacionalne delavnosti Narodne odbrane, ki se bo vršila v Beogradu od 21. aprila do 2. maja t. L je dovoljena polovična voznina pri povrat-ku. Popust velja za odhod z železniško legitimacijo od 19. aprila do 2. maja in za povratek od 21. aprila do vštetega 4. ma- ja. Razstavljeni! predmeti se bodo prepeljali za polovično ceno na podlagi določb tarife za prevoz blaga, prvi zvezek. • Zveza gospodinj pripravlja za svojo 5. gospodinjsko-gospodarsko razstavo »žena v obrti« v okviru pomladanskega velesej-ma poleg modne revije tudi tekmo otroških, dekliških in ženskih oblek in tekmo v narodnih vezeninah in čipkah. Zveza gospodinj zato poziva mlade deklice, žene in matere, da se te tekme udeleže in da začno že sedaj delati oblačila z narodnimi vezeninami. Upoštevali se bodo vsi vzorci naše lepe jugoslovenske domovine in le želimo, da se čim več žen in deklet udeleži tekme ter takoj prične z delom. Taka oblačila jim bodo v vsakdanjem življenju le v korist, ter bodo ženam in dekletom v njih ponos. Prijave sprejema Zveza gospodinj do otvoritve velesejma. Pojasnila se dobe v društveni pisarni, Breg št. 8. vsak delavnik od 4. do 5. ure popoldne. • Izkoriščanje bogatih rud pri Foči. Zastopniki velikega rudniškega podjetja, ki ima svoj sedež v Londonu, so že nekajkrat preiskoval! rude v Bosni in Hercegovini ter so se najbolj zanimali za velike sklade rud v okolici Foče. Ruda je tam v preko meter debelih skladih !n vsebuje tudi zlato. Tako vsebujejo veliki skladi rude do 70 odstotkov čistega svinca, preiskave pa so ugotovile, da bi dala ta ruda na tono tudi po 200 gramov srebra in do 100 gramov zlata. Prirodni zakladi v okolici Foče so znani že iz najstarejših dob. a še niso bili nikdar pravilno izkoriščani. Revno prebivalstvo se zelo zanima za raziskavanja angleških strokovnjakov v upanju, da bo prišlo v novih rudnikih do zaslužka. • Obvestilo o voznih olajšavah za šole. Železniška uprava dan za dnem dobiva prošnje od uprav nekaterih šol, da bi dobili popust za romanje na Oplenac. Ker pa uživajo dijaki državnih ali od države priznanih šol 75 odstotkov popusta na normalno voznino na podlagi določb čl. 6. potniške tarife, jim je treba samo, da prijavijo potovanje šefu odhodne postaje, ne pa da se obračajo zaradi dovoljenja na železniško upravo. • Sodniki kupujejo letovišče. Sodniki iz Banjaluke in Sarajeva ter iz drugih krajev Bosne in Hercegovine so sklenili kupiti pri Makarski moderno urejeno letovišče, da bi Imeli v njem zase in za svoje rodbinske člane počitniški oddih. Sodniki so izvolili poseben odbor, ki vodi to akcijo in zbira med člani potrebna denarna sredstva. • Nad tisoč praznih stanovanj v Oslje-ku. že dolge mesece je v Osljeku praznih nad 1000 stanovanj. Večja tri do štirisoih-na stanovanja so prazna že leto dni, manjša stanovanja pa po šest mesecev. Najemnine so v 06ijeku sicer padle od leta 1931 za 40 do 65 odstotkov, znižali pa so se tudi dohodki stanovanjskih najemnikov v toliki meri, da mnogi tudi znižanih najemnin ne morejo redno plačevati. Največ praznih stanovanj je v spodnjem delu mesta, od koder so se revnejši najemniki preselili daleč na periferijo. Mestno poglavarstvo je ugotovilo, da je v Osijeku tretjina stanovanjskih najemnikov v tolikih stiskah, da ne morejo plačevati redno svojih najemnin. Zaradi tega so stanovanjske odpovedi ln deložacije na dnevnem redu. • Štirileten otrok priča umora lastnega očeta. Pred travniškim okrožnim sod iščem se je vršila razprava proti Simu šolaku, kmetu iz Hasanbegovca v glamoškem srezu, njegovi ženi Ružici in sinu Obradu, ki so bili obtoženi, da so ustrelili lastnega sina odnosno brata Stevana, ki se je ločil od družine, oženil in živel sam zase. Ste-van je bil prej na delu v Franciji in je prinesel od tamkaj nekaj tisočakov. 5000 dinarjev je dal v skupno gospodarstvo, ostanek pa je pridržal zase. Starši pa so venomer zahtevali, da mora ves svoj prihranek izročiti njim, in je zato prihajalo vedno do prepirov in tudi Se potem, ko se je Stevan oženil ln zahteval, da mu oče izročd njemu pripadajoči del posestva. Lani 25. novembra je Stevanova žena od-šda v posete k svojim staršem v sosednjo vas. Naslednjega jutra so pa našli Stevana v njegova hiši mrtvega, zadetega s petim! streli iz samokresa. Sum za zločin je takoj padel na starše in brata, ki so seveda tajili. Toda na razpravi so izpovedale priče, da so tistega večera slišale v očetovi PERM Najboljše od najboljšega En p o s k □ s — prepričali se boste ! ROKAVI c ME/JAK ^mENBURGOVA ul. J - hiši rllen prepir in materin glas: »Ubljte ga ko psa!« Štiriletni Stevanov sinček pa je povedal pred sodniki, kako sta stari oče in stric streljala na očeta. Sodišče je, smatrajoč, da se je uboj izvršil v prepiru in pretepu obsodil očeta in mater na poldrugo leto, brata pa na dve leti strogega zapora. ♦ Pustolovca Rijavca, ki je, kakor znano, v ponedeljek že tretjič utekel, in sicer tokrat orožnikom na Strmicj pri Kninu, ko še niso vedeli, kdo jim je padel v roke, 60 po poročilih iz Splita včeraj spet zajeli na Kninskem polju. Orožniki so ga spravili na varno v Kninu, od koder bo od-premljen v Split po zahtevi tamošnje policije. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane u Ljudska univerza. Predavanje g. ravnatelja OUZD dr. Joža Bohinjca o vlogi zdravnika v delavskem zavarovanju, ki bi se moralo vršiti drevi, odpade zaradi zadržanosti g. predavatelja. u— Program prvega simfoničnega koncerta, ki ga bo 29. t. m. dirigiral slavni francoski dirigent Rhene-Baton, obsega francoske komponiste Berlioza, C. Frank-ka, Rabauda, Ducasa in Bravničarjevo »Slovensko plesno burlesko«. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— G. M. Skrbinšek bo slavil 251etnl jubilej svojega umetniškega dela v soboto 23 t. m. v vlogi Shvlocka v »Beneškem trgovcu«. Delo je na novo opremljeno v režiji C. Debevea. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni. u— Znani slikar Balaž iz Beograda, po rodu iz češkoslovaške, priredi 31. t. m. razstavo svojih del v razstavnih prostorih g. A. Kosa na Mestnem trgu 25. Razstavljenih bo 50 Balaževih del. Balaž se bavi največ z grafiko in je zlasti odličen v monotipijah. u— Znani Brandl-trio koncertlra v Hu-badovi pevski dvorani na intimnem koncertu Glasbene Matice v sredo 3. aprila ob 20. Trlo je v resnici odličen in opozarjamo na njegov nastop vse prijatelje komorne glasbe. Sedež! po 10 Din v knjigarni Glasbene Matice. u— Slovensko zdravniško društvo in Jugoslovensko kirurško društvo (sekcija Ljubljana) imata v petek 22. t m. ob 18. v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni znanstven sestanek. Predavala bosta g. dr. Zalokar in asistent dr. Pehani. Poročilo o 900 primerih ginekološkega raka. Vabljeni vsi gospodje zdravniki. u— Udruženje jugoslovenskih Inženjer« jev in arhitektov — sekcija Ljubljana naznanja, da ima svoj 16. redni letni občni zbor v sredo 10. aprila ob pol 20. v društvenem lokalu na Kongresnem trgu l-II. (Zveada). u— Lep železničarskl večer Na večer pred Jožefovim so želez, organizacije priredile v Ljubljanskem dvoru prijateljski večer z namenom, da počaste številne Jožice in Josipe med svojim članstvom in okrepe kolegijalni čut med železničarji. Udeležba je bila izredno lepa. Med svojo veliko železničarsko rodbino je prišel seveda tudi priljubljeni direktor Cugmus z vodilnimi uradniki direkcije. Navzoči so bili poleg drugih tudi general Pekič, polkovnik Nedeljkovič in poštni direktor dr. Tavzes. Večer sta s svojim pestrim programom izpolnila v prvi vrsti železni-čarski pevski zbor in orkester »Sloge«. O polnoči je inž. Zelenko čestital vsem go-dovnjakom, zlasti pa direktorju Josipu Cugmusu, ki so mu vsi navzoči priredili tople ovacije. Direktor Cugmus se je zahvalil v lepem nagovoru, v katerem je izrekel željo, da bi se še bolj poglobilo medsebojno zaupanje med železniško upravo ln njenimi nameščenci, pa tudi med železničarji samimi. Zaključil je s čestitkami vsem prisotnim Jožetom in Jožicam. Razvrstilo se je še več govornikov, med njimi polkovnik Nedeljkovič in direktor dr. Tavzes. Večer, ki se ga je udeležilo tudi mnogo izvenljubljanskih železničarjev, je potekal v vzorni harmoniji in najlepšem razpoloženju. u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo v društveni čitalnici predaval g. dr. Bajič. Novi socialno politični sistemi. Po predavanju debata. Tovariši novinci se obveščajo, da se bo jutri ob 20. vršilo nadaljevanje nov. tečaja, referat o društvenem razsodišču. Udeležba obvezna. u— O Abeslniji bo predaval g. dr. Stanko Jug pri društvu »Tabor« drevi ob pol SI. v kemični predavalnici na realki. Vstop svoboden — iskreno vabljeni. u— Magda Schneider v veseli opereti »Srečno pot« pride v Ljubljano že v petek. Opereta je nadvse ljubka ln vesela. Max Hansen. partner Magde Schneider-jeve je tak, da se mu mora smejati še vsako tako žalostno srce. Film bo na programu ZKD. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 D!n. u— Prirodoslovno društvo priredi v soboto 23. t. m. svoje 8. predavanje v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. ■ Zvočni kino Dvor | TeL 27-30 Danes velika premiera senzacionalnega velefilma Srce kapetana Sama FIlm lepote morja, ljubezni, sreče. Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50. Govoril bo g. dr. O. Reja o temperaturnih izpremembah v dravski banovini. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Zače tek ob 18. uri. u— Slavna junaka Pegam in Lambergar sta tudi ovekovečena v narodni pesmi »Pegam in Lambergar« je junaška pesem starih kranjskih Lambergov, ki se je že v prejšnjem stoletju pogosto prepevala po Gorenjski in vzdolž Save. Melodična črta, ki stilno spominja na starorusko motiviko Glinke in Musorgskega, je tipičen primer malo ohranjene slovenske epike. Pesem je harmoniziral g. Matija Tome in se bo izvajala na koncertu Akademskega pevskega zbora 1. aprila v Unionu. Vstopnice so že na razpolago v prodaji na univerzi v vratarjevi loži, kjer naj si jih občinstvo čimprej nabavi. u— Filozofskemu društvu v Ljubljani sta nadalje darovala po 500 Din soproga ministra n. r. gospa Vida dr. Novakova kot svojo ustanovnino ln mestna občina ljubljanska kot svojo prvo podporo in s tem postala njegova ustanovna člana. Društvo izreka darovalcema svojo najtoplejšo zahvalo. u— »Filozofsko društvo« v Ljubljani priredi v soboto 23. t. m. ob 18. v sobi 77 na univerzi svoje prvo predavanje. Predaval bo predsednik društva g. vseučiliškl profesor dr. France Veber o »Svobodi in nujnosti«. K predavanju so vabljeni člani in prijatelji filozofije. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Drevi ob 20. vaja vsega zbora. — Odbor. u— Darovi. Namesto renca na grob blagopokojnega Leopolda Jaka, vodje mestne trgovine električnih izdelkov, so darovali za sklad v korist slepih otrok vsak po 200 Din: veleindustrijec Bonač Ivan iz Ljubljane, inž. Nejko Vrhunc iz Niša in učiteljica Vrhunčeva Franica iz Kočevja. Srčna hvala! u— Občni zbor Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani bo v petek 22. t. m. ob 17.30 in ne ob pol 20., kakor je bilo pomotno javljeno. u— Danes vendar enkrat. Kakor smo že naznanili, bomo danes gledali Svetlsla-va Petroviča in Greto Theimerjevo v veseli opereti »Hišica v Grinzingu«. Ta opereta je nekaj izrednega za vse. ki ljubijo 6tare običaje. Pesem, veselje, ljubezen, godba, to so stebri te ljubke operete. u— Tragična smrt brezposelnega delavca. Včeraj je na kirurškem oddelku obče bolnišnice umrl 24 letni brezposelni mizarski pomočnik France Ule s Sela pr: Zagorju. ki je postal na prav tragičen način žrtev dela. V soboto je doma tolkel s kladivom po skali, pa se mu je kladivo nenadno v rokah razletelo in je košček železa odletel vanj ter ga z vso silo zadel v trebuh. Zaradi poškodbe, ki se izprva ni zdela nevarna, je bil prepeljan v bolnišnico, pa je vkljub skrbni negi naposled podlegel. — Razen nekaterih drugih ponesrečencev so pripeljali včeraj na kirurški oddelek tudi 351etnesa brezposelnega krojaškega pomočnika Jakoba L. iz Flor-janske ulice, ki si je iz obupa zaradi bede prereza! Žile na rokah. u— Zveza gospodinj, doslej še odsek Splošnega ženskega društva, se osamosvoji in sklicuje svoj ustanovni občni zbor danes ob 16. v svojih društvenih prostorih Breg št. 8. Iz Marihsta a— V počastitev spomina kralja Uedinitelja priredi Ipavčeva župe JPS svoj župni koncert dne 7. aprila t. L v Unionu. Koncert bo koinemorativen in bo nekak zaključek Gmesečnega narodnega žalovanja v Mariboru. Na sporedu sta Zajcev ?Oče Daš« in Mirkove »Blagovestnikom«. a— Za mariborski spomenik so darovali: Sokoli, Mala Nedelja 75, Strelska družina Markovci 70, narodna šola v Ko-strivnici pri Rogatcu 125, II. c razred dr?, realne gimnaije v Mariboru 87.50, narodna šola Pobrež je pri Mariboru 250, narodna šola Fram 230, pomožna šola Maribor 100 Din. a— Komunalna rest. Šolski upravitelj Viktor Grčar je izstopil iz upravnega sveta Mestnih podjetij ter obenem odložil svojo funkcijo kot podpredsednik nadzornega odbora te korporacije. a— Vprašanje komunali m rije dimnikar-stva se je obravnavalo tudi pri mariborski mestni občini ter se je zavzelo napram zadevnemu predlogu odklonilno stališče. manj pa osvajajoč in doživljen. Vendar spada Kastelic v vrsto njegovih najboljših stvaritev. Pri zaključni sceni je udarila na plan vsa njegova ustvarjajoča sila. Vida S. S e v e r j e v e je zaživela v vsej svoji nežni ljubeznivosti, iskrenosti in zvestobi. Stojan Dolar B. Stupice pa tihi, mirni Vidin zaročenec. V drugem dejanju nastopa tudi Janko Brezovnik (D. Gorinšek), ki mu je pa odmerjena bolj pičla naloga, v drugem in tretjem pa Ivan Brezovnik P. K o v i č a, ki je bil tipičen reprezentant svojega stanu (lesni trgovec). šorlijeva drama, sveža in sočna v živahni dialektiki, elementarna v močnem dejanju, bo poleg Feldmanovega »Profesorja žiča« najmikavnejše dramsko delo letošnjega mariborskega dramskega repertoarja. —c. »Življenje in svet« spominu Jožefa Štefana. Pravkar izišla 13. številka našega tedenskega obzornika »Življenje in svet« je delno posvečena spominu slovečega fizika Jožefa Štefana, čigar stoletnica rojstva bo v nedeljo, dne 24. t. m. Jožef Štefan je zaslo-val v tujem svetu kot naravoslovec, prav kakor njegov starejši sodobnik Fran Miklošič kot jezikoslovec. Štefan pa je bil tudi slovenski pesnik in pisatelj. Miroslav A d 1 e-š i č je obdelal Štefanovo osebnost ter literarno in znanstveno delo v daljšem, poljudno spisanem članku, cigar prvi del imaš v "v>v«vii zvezku Zisa. Uredništvo je opremilo članek z Justinovim markantnim portretom J. Štefana (v lesorezu) in s faksimil-nim posnetkom njegovega slovenskega soneta iz 1. 1856. Skoraj že pozabljeno ime in delo slavnega koroškega Slovenca bo tako po zaslugi »Življenja in sveta« zopet prodrlo v širše sloje njegovega naroda. _ Nadaljuje se izredno zanimivi spis primarija dr. Mirka černiča »Stebri sodobne kirurgije«, ki se po svoji tvarini in poljudni obravnavi že sam po sebi priporoča čitate-ljem. — Spominu Mihajla Pupina je posvečen članek >0d pastirja do izumitelja«. Pisatelj Makso Š n nu d e r 1 je prispeval »Bajko o miru«. — Nadaljuje se spis Essad-bega »Zarota zoper svet«, končuje pa Miroslava A d 1 e š i č a življenjepis Konrada V. Rontgena. Dr. Anton D e b e 1 j a k kramlja še dalje svojim številnim čitateljem, kako je lani potoval po Adriji. Takisto se nadaljuje Perrigaultjev potopis »Med zadnjimi kralji malikovalec«. V rubriki »Iz literarneea sveta«- imaš A. D. poročili o Magajnovih »Gra-ničarjih« in o Vercelovem »Capitainu lona-nuf. Tudi rubrike »Naš jezik«. »Knjige in revije« in druge prinašajo obilo zanimivosti Produkcija državnega konservatorija. Dne 18. t. m. se je vršila v dvorani Filharmonič-ne družbe javna produkcija gojencev drž. konservatoriia. Nastopili so oni učenci, ki bodo dne 23. t. m. zastopali naš najvišji glasbeni zavod pred zagrebško publiko, zato je bilo tudi zanimanje za to produkcijo razumljivo in razveseljivo. Zal da sta dve točki (pevska nastopa sopranistk Jelke Igli« čeve in Štefke Fratnikove) zaradi obolelosti odpadli. V ostalem so nastopili: bas-bariton Tone Petrovčič, violončelist Gustav Šivic, violinista Albert Dermelj in Uroš Prevoršek, pianistinji Boža Šaplja in Marta Osterc ter pianist Valens Vodušek, sopranistinja Štefka Korenčanova in trio Prevoršek-Lu-bec-Dermelj. Pri klavirju sta spremljala soliste prof. Pavel Šivic in Janko Ravnik. V celoti je produkcija pokazala dostojen in visok nivo glasbeno-pedagoškega dela zavoda. Spored sam je sestavljen pestro, kakor je navada povsod pri šolskih, pa tudi koncertnih produkcijah. Zastopani so skladatelji najrazličnejših dob in narodnosti, kar povečuje pestrost in zanimivost sporeda. Prednjačijo seveda Slovani, od katerih so na sporedu Slovenci Premrl, Pavčič in Lajovie, od ostalih Dvordk, Prokofjev. Smetana; nemška romantika je zastopana z Lisztom in Webrom, italijanski predklasiki z Vandinijem in Vitalijem, novi Francozi z Ravelom in Poulencom. K naštetim še prideta Mattheson in Sarasate, ki sta manj opredeljiva. Spored sam je bil dovoli obsežen za koncertni nastop, saj je trajal skoraj dve uri. Vse točke so bile nagrajene z bogatim aplavzom mnogoštevilne publike, ki je z velikim zanimanjem sledila produkciji. L. M. Š. Ferdo Kari*, Spomini iz narodnega in sokolskega življenja. V Mariboru je izšla s tem naslovom knjižica na 96 straneh: ponatis iz »Mariborskega Večernika Jutra«. Pisec, dolgoletni poštni uradnik in narodni delavec na Primorskem, pripoveduje ▼ tem spisu preprosto in nepretenciozno svoje spomine, izkušnje in opazovanja. Krog njegove delavnosti in vpliva ni bil širok, vendar je v teku dolgoletnega javnega delovanja prišel v stik z mnogimi vodilnimi osebami. Kot uradnik v Trstu in drugod je vneto sodeloval pri narodnem prebujanju in organiziranju našega življa na Primorskem, zlasti v Trstu. Bi' je verna priča njegove vzra-sti ter političnega in kulturnega napredka tja do svetovne vojne. Zato bo v spominih Ferda Karisa našel to ali ono tudi bodoči zgodovinar tržaških in istrskih Slovencev. Memoarska literatura je pri nas se vedno skiomna, vendar se zdi, da nekoliko napreduje smisel za vrednost takih dokumenta-ričnih izpovedi posameznikov, ki so po svojih močeh sodelovali pri oblikovanju naše narodne preteklosti. O. Karis je torei prav storil, da je objavil svoje spomine. SOletniea Zolajevega »Germinala«. V službeno Biblioerafijo Francije je bila dne 21. marca 1885 vpisana nova knjiga že priznanega pisatelja Emila Zolaja »Germinal«. Ta novi del njegovega velikega cikla »Rougon-Macguart« je prvotno izhajal v »Gil Blasuc (od novembra 1884 do januarja 1885). Točno pred petdesetimi leti je torej dobil definitivno knjižno obliko. Francoski literarni svet se danes s prireditvami in članki v listih spominja tega bibliografskega dogodka. Kajti »Germinal« je bil v resnici dogodek: v obsežnem delu »očeta naturalizma« pomeni ta roman enega izmed viškov Zolajevega stvarjanja. Če ne najvišji vrb. »Germinal« je in ostane klasičen nos; socialnega romana, kakor je Flaubertjev »Salambo« po svoji tehnični popolnosti, objektivnosti in umetniški sili vzgled zgodovinskega romana. Z mogočnim zamahom je Zola obdelal življenje rudarjev in osvetlil ne samo njih temačne rove in bedno živo-tarjenje v delavskih stanovanjih, marveč tudi njihovo duševnost; tako je dal človeštvu enega največjih in na jtrajnejših dokumentov o psihologiji delavstva, »terminal« je kmalu nastopil zmagovito pot širom sveta in doživlja še vedno nove izdaje in nove prevode. To Zolajevo mojstrsko delo je nedavno izdala Tiskovna zadruga v novem, lepem prevodu Alfonza G s o a n a. O pomenu »Germinala« in sploh o Zolaje-vem delu najdeš v tej okusno opremljeni knjigi daljši uvod iz peresa profesorja francoskega jezika in literature na naši univerzi dr. Fr. Štu rma. Umik preko Albanije v romanu. Tajnik Narodnega gledališča v Skoplju Mirko G o-lubovič je pravkar izdal roman »Groblie bez krstova«. V njem opisuje strahotni umik srbske vojske preko Albanije. Avtor je opozoril nase že s spisom »Fragmenta tragoediae belli«. ki ga je nagradila beograjska občina. Mednarodna tekma goslačev se je zaključila minule dni v Varšavi. Prirejena je bila v proslavo stoletnice rojstva poljskega vir-tuoza H. Wieniawskega. Prvo nagrado v znesku 5000 zl. si je pridobila petnajstletna Francozinja Ginetta Neveuova, ki je obenem dobila tudi nagrado francoske vlade T znesku 10.000 frankov in še srebrni bo- a— 2000 Tolilcer v ti. Tukajšnja srečko 60diš5e je odločilo, da se morajo v volilni seznam mariborskih volilcev vpisati tudi neatalini železniški delavci, zaradi čeear je naraslo število volilcev za 2000 in jih bo torej preko 13.000. a— Smrt blage žene. V splošni bolnišnici je umrla včeraj dopoldne gospa Ana Bla-žičeva, soproga nadradarja iz Slovenske Bistrice, na posledicah kapi. Pogreb bo juitri v pete>k ob 16. iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. a— Okoliški gostilničarji so imeli vge7 raj dopoldne pri Mothi na Pobrežju svoj redni letni občni zbor. Mariborski okoliški gostilničarji so organizirani v svojem ZJruž -mu gostilniških podjetij za Maribor okolico, ki je tudi v preteklem letu prav živahno delovalo v korist gos ilnicar-stva. Občni zbor je otvoril in vodil agilni predsednik M. Hoic, ki se je uvodoma spomnil mučeniške smrti blagopokojr.ega kra ia Aleksandra. # # a_ ženske prevladujejo ▼ krojaški obrti. To je bilo razvidno iz poročil na nedeljskem občnem zboru mariborskih krojačev. Krojaških mojstrov oziroma članov je 92, krojaških pomočnikov 62. krojaških vajencev 26. Skupno 180 moških pripadnikov. Članic - mojstric je 108, krojaških pomočnic 117, vajenk 132. Rezultat: 177 ženskih več kakor moških. a— Muslimani izginjajo. Leta 1931. smo imeli v Mariboru še 112 muslimanov, a pravkar zaiključeno štetje je pokazalo, da je število mariborskih musl:manov padlo na 6. a— Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega dre-vja bo v soboto dne 6. aprila t. 1. na tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli. Tečaji je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. a— Kdo je kriv? Znano dramo našega pisatelja Angela Cerkvenika pod tem naslovom pripravlja tukajšnje gledališče v režiji M. Košioa. Nastopijo Starčeva, Furi-jan/ Gorinšek. Med ven in Verlonik. a— Se Dnnaj bi se lahko ponašal. K noremu baru v palači Grajskega kina so dejali člani orkestra, ki so videli že precej l<=>pih barskih prostorov, da tako okusno urejenega prostora še niso videli. Dunaj premore sicer precej razkošno opremljenih barov, teko skladne in ugodno vplivajoče urej^osti pa ni zlepa kje najti. a— Bore malo blaga, bore malo kupčije je bilo na včerajšnjem »malem trgu«. Kmetje »o pripeljali farno štiri voze krompirja, S voze drv in 5 vozov jabolk ter 3 voze mladih drevesc. Navzlic nižjim cenam je bila kupčija boli pičla. a— Odmevi jožefovskega tingl-tangla. V tukajšnjo splošno bolnišnico &o pripeljali 20Ietno posestnikovo hčerko Mariio Lešni-tovo, ki ie na Jožefovo zvečer padla z vrtiljaka in si strla levo nogo. a— Vse priče zaslišane. V zadevi umora v Gregorčičevi 7, se je včeraj zaključilo na sodišču zasliševanje prič, kd so krojaškega mojstra šušteriča precej obremenile. Ves material, ki je zelo narastel, ker so se priključile še nekatere druge težje stvari iz prejšnje dobe, se bo odstopil državnemu tožiteljstvu, kateremu se predlaga obtožba zaradi dvojnega umora, šušterič prejkoslej vsako krivdo taji. a_ Iz maščevanja zalgal. V Vanetincih j«3 do tal zgorelo gospodarsko poslopje po-sestnika Josipa Fekonja. škoda zmaša pre-l-o 40.000 Din. Feko-nja je imel poslopje zavarovano samo za 1300 Din. Orožniki so aretirali nekega moškega, ki je tik pred požarom govoril okrog, da se bo nad Fe-krvnio maščeval. a— Na meji ustreljen. Blizu meje pri Dravogradu se je podal 211etni posestnikov p in Ivan Pongaršek, po domače Branek, s štirimi tovariši preko meje v Avstrijo.^ kamor ie hotel vtihotapiti dva konja. Bežeče-ga tihotapca je finančni stražnik ustrelil v nocro. Tihotapec je izkrvavel, njegovi tovariši so zbežali, konja pa so avstrijski firsancarji zaplenil". a_ Ponoči bežala i« zaporov in kradla. 23'etni posestniški sin Simon Beztiak iz Kiča rja in 291etni Matevž Koželj iz Velike Varn:ce sta lani izvršila več tatvin in na-silstev v času. ko sta služila kazen v ptujskih sodnih zaporih. Z rafiniranim trikom ste preko noči pobegnilo, zhitrai pa se vračala nazaj v celico. Državno tožilstvo je sestavilo obtožnico radi zločinstva raziboj-nštva in ie veliki senat pod predsedstvom v=>s Lenarta obsodil K^zla na 2S mesacev težke ječe :n izgubo častnih državljanskih pTn^c za dobo treh le»t. Beziaka pa na 20 težke ia-če in triletno izgubo častnih državiianfikih pravic. a— Rav« in kavs ie nastal na Jožefovo zvečer v neki podr>vski gostilni radi malenkostnega razloga. V nezavesti in mlaki krvi je obležal na tleh 231etni posestniški sin I^.acii Podgoršek, zab^Hen z nožem- Zdravijo r»a v tukajšnji boln'šnici. a— Po štirih letih kazen. Včeraj je mariborski veliki kazenski senat obravnaval zanimiv primer roparskega napada pred 4 leti. ki sta ga izvršila 39Ietni čevljar Prečko Kosi iz Ruperč ln njegov brat nad TSletnim prevžitkarjem Francem Hericeiff, kal. ki ga je darovala vdova \Vieniawskega, ter gosli neke poljske tvrdke. Drugo nagrado v znesku 4000 zl. ie prejel sovjetski državljan David Ostreich. Tretja je bila po deljena britskemu državljanu Tinianku. četrte sovjetskemu državljanu Goldsteinu. peta Jugoslovenu Ljerku Spilleriu iz Zagreba in šesta Italijanki Mariji Louizi Sardo. Predavanje o Dalmaciji v Krakom. Nedavno je v Krakovu predaval tamošnii redni vseučiliški profesor, naš rojak dr. Voje-slav Mole o »Dalmaciji, spomenikih njene preteklosti in meni zakladnici umetnosti« Nova knjiga Thomasa Manna. Pri Fischer-ju v Berlinu je izšla nova esejistična zbirka Thomasa Manna »Leiden und Grčsse der Meister«. V nji so Mannove študije o Goetheju. Platenu, Wagnerju, donu Ouijotu in Stormu. Colette — članica belgijske akademije. Belgijska akademija francoskega jezika in slovstva je na mesto pokojne pesnice grofice de Noailles izvolila za svojo članico znano pripovednico gospo Collette. Ob tej priliki vprašujejo francoski listi. ali_bo kdaj tudi francoska akademija odprta ženskam? Shakespeareja obravnava prof. dr. Josef Gregor v svoii najnovejši knjigi >Shakes-peare. Eine Biografie«. Izšla je pri znani založbi Phaidon na Gunaju. življenjepis zadnjega ruskega earja. Es-sad Bev, čigar >Zarota zoper svet« pravkar izhaja "v »Življenju in svetu«, je v svoji najnovejši knjigi obdelal življenje ruskega carja Nikolaia II. in hkrati orisal politično zgodovino Rusije zadnjih dvajset let pred svetovno vojno. (»Nikoi-Mi« TI. Glanz und Untergang des letzten Zaren«). kl sta mm odvrol* 110 Din. Kosi je zbežal in se je štiri leta skrival pod raznimi imeni, dočim je bil njegov brat obsojen na 10 mesecev težke ječe. Končno je prišlo vse na dan. Veliki senat Je Kosija obsodil na 30 mesecev težke ječe s triletnim pridržkom in izgubo državljanskih pravic za dobo treh let. Iz Celja e— Hmeljarji in čebelarji bodo zborovali. Na praznik 25. t. m. bo z začetkom ob pol 9. dopoldne v dvorani g. Robleka v Žalcu 55. redni občni zbor Hmeljarskega društva za dravsko banovino po običajnem dnevnem redu. V nedeljo 24. t. m. ob 8. zjutraj pa bo v Obrtnem domu v Celju' 9. redni letni občni zbor Zveze čebelarskih podružnic za bivšo mariborsko oblast v Celju ®— Regulacija Suinlee lepo napreduje. Doslej so regulirali strugo od izliva vse do železniškega mostu na Lav! pri Zg. La-novžu. Od Ipavčeve ulice do želeoniBkega mostu so izkopali novo strugo. Delo se bo nadaljevalo do Ostrožnega. Regulacijo izvršujeta mestna in okoliška občina, vsaka na svojem ozemlju. Pri delu Je zaposlenih večje število brezposelnih. e— Umrli so v celjski bolnišnici: Mlet-ni prevžitkar Jože Weiseubach iz Bukovja pri Vojniku, 601etni upokojeni zasebni uradnik Ivan Rihar iz Celja (Na okopih 9) in 221etni pekovski pomočnik Vladimir Mljač iz Velenja. e— Poizkusite srečo in nabavite si v podružnici »Jutra« v Celju srečke sa novo kolo državne razredne loterije. e— Kino Union. Danes ob 16.30 la 20.30 zvočna opereta »Poljska kri« ln zvočni tednik. Nejasna usoda belgijskega Gospodarstvo K vinarskemu kongresu Četrti vinarski kongres, ki se je vršil 17. t. m. v Vršcu, je bil namenjen vinogradnikom vse naše države. Dan pred kongresom se je vršila predkonferenca, ki je trajala polnih 8 ur. Na tej predkonferenci je bil določen redakcijski odbor za resolucije (v katerem sem zastopal slovenske vinogradnike). Četudi so interesi posameznih vinarskih okolišev v naši državi različni, vendar je jasno, da nam le skupni nastop lahko pomaga, pri čemer moramo svoje zahteve složno formulirati, kajti le potem imamo upanje, da odstranimo ali ublažimo ovire, ki se postavljajo vinarstvu. Z zadoščenjem je treba ugotoviti, da je na predkonferenci, kjer so se razpravljala najtežja vprašanja, prišlo do prilično soglasnega stališča, ker je predvladoval namen, doseči v spornih vprašanjih kompromisne rešitve. Borba proti trošarinam je bila tudi na tem zborovanju glavna točka. Vinogradniki težko razumemo, da mora naš proizvod, ki je pridelek zemlje, obremenjene z najvišjo zemljarino, nositi tako znatna bremena. Komplicirana pot do konsumen-ta vpliva v zvezi z velikimi bremeni odločilno na ceno. Ce ta bremena dosežejo ali celo presegajo ceno, katero dobi produ-cent za svoj pridelek, je tako stanje nevzdržno. Na kongresu je bila sprožena misel. da bi se namesto trošarine uvedel pri-bitek na zemljarino, ki bi bil po efektu enak trošarinam: promet z vinom in žganjem pa naj bi bil potem prost. Ta misel se je porodila v vrstah srbijanskih trgovcev. Ce naj bi bil ta pribitek ekvivalent za dohodke, ki jih imajo od trošarine država in banovine v okroglem znesku 50 milijonov Din, bi moral znašati pribitek na hektar 250 Din: če pa upoštevamo še občinske trošarine, tedaj bi bilo treba pribiti 1000 Din na hektar (računajoč, da imamo 200.000 hektarjev vinogradov). To bi bil brez dvoma produkcijski davek. Kdor le malo Domisli, od kolikih okoliščin, vremenskih razmer itd. je odvisen pridelek vinograda ta ve, da vinogradniki takega bremena ne morejo prevzeti Naše stališče je bilo po dal.ši razpravi soglasno odobreno in je bila sprejeta zahteva, da se naj, dokler ni mogoče ukiniti vseh trošarin, vsaj spremeni način pobiranja trošarine. Pri tem imamo v mislih sistem nagodbe, kakor je bil nekdaj v Madžarski (Abfindungssistem). Obširno se je na kongresu razpravljalo tudi o uvozu suhega grozdja. Neke tvorniee špirita so lam uvozile precejšnje število vagonov suhih korint iz Grčije. Ker pa imamo doma na razpolago dovolj surovin za vsako vrsto alkohola, je to povzročilo precej upravičenega ogorčenja. Zato zahtevamo vinogradniki da se prepreči vsako kuhanje žganja iz uvoženega suhega grozdja in iz fig, prepreči pa na) se tudi vsako kuhanje žganja iz žita, kar se dogaja v žitorodnih krajih. Velike važnosti je, da je kongres prišel do soglasnega sklepa, po kater3 .i zahtevamo rajoniranje zemlje, kjer se sme trti saditi. Namer te zahteve je ta, da ostanejo vinogradi tam. kjer so od nekdaj bili in kjer so druge kulture manj prikladne. Tako bi se omejilo širjenje vinogradov v ravnini na plodnih njivah, primernih za proizvajanje žita. Velik uspeh je tudi soglasno postavljena zahteva, da se za konsum ne smejo uporabljati odnosno prodajati bela vi.ii izpod 8.5 odst. alkohola in črna vina izpod 93 odst. alkohola. Tudi ta zahteva bi pomenila, če ji kraljevska vlada ugodi, omejitev vinogradov tam, kamor ne spadajo Na kongresu se je zvedelo, da se industrija špirita z vnemo prizadeva za znižanje trošarine na špirit, ki je danes sicer prohibitivna, vendar zahtevajo življenjski >0bzorove« informacije. V >Obzoru< z dne 15. t m. je M. J-č orisal slovensko prevodno književnost zadnjih let. V uvodu svojega ponekod subjektivnega članka pravi, da Slovenija »nije bog zna kako pogodna za izdavanje knjiga u večem opsegu, to tim manje, kad se uzme u obzir, da od toga broja, kao i u drugim našim kraievima, vrlo mali procenat čita i druge knjige osim kalendara i molitvenika.« Daleč od tega, da bi tolkli na veliki boben, češ, mi Slovenci in samo mi.. ., moramo vendar dejstvom na ljubo zavrniti netočno presojanje >Obzorovega« sodelavca. Tista primera z drugimi našimi kraji in z ljudmi, ki čitajo samo ^koledarje in molitvenike«, namreč že dolgo ne drži. Samo naše kniižne družbe (Vodnikova družba, Mohorjeva dr., Cankarjeva dr.. Slovenska Matica, Kmetijska Matica) imajo skupaj okrog 70.000 članov. Članstvo teh družb sega v široke sloje. Prav tako so vse do zadnjega prodirali naši tedniki v najbolj oddaljene gorske vasi. Nadalje je treba uvaževati razširjenost ljudskih knjižnic, ki jih imamo v vsaki večji župniji, ponekod celo po dve, in ki se jih kmečko ljudstvo pridno poslužuje. Relativni odnos med številom slovensko čitajočih ljudi in našo knjižno produkriio nas stavi celo nad Norvežane, ki so imeli doslej svetovno prvenstvo; to je nedavno ugotovila tudi beograjska »Javnost«. Zaradi tega nikakor ne drži. da pri nas le zelo maihen odstotek ljudi čita kaj drugega kot molitve-nike in koledarje. Ta odstotek je za nas sorazmerno visok, in tega posledka smotrnega ljud«ko - izobraževalnega dela si ne damo vzeti. Ce ataki^a nanj go«nodarska Kriza, ni treba, da bi ga zmanjševal »Obzor«. interesi vinogradnikov in sadjarjev, da to tako ostane. Odkar velja ta visoka trošarina na špirit, se na leto prekuha v vinski destilat skoro 500 vagonov po 100 hI slabših vin, kar gotovo povzroča občutno razbremenitev na vinskem tržišču. Vse to bi odpadlo, če bi se trošarina na špirit znižala. Zaradi te namere, ki jo zasledujejo tvorniee špirita, je bilo na kongresu veliko ogorčenje, ki se je pomirilo, ko je bilo sporočeno obvestilo ministra financ, da do tega znižanja ne bo prišlo. Težaven je tudi problem hibridov (sa-morodnic). O tem vprašanju razpravljati v oni banovini, kjer je število neposredno rodečih trt znatno, je prav delikatno. Vendar smo se na kongresu docela sporazumeli in je bila soglasno postavljena zahteva, da se samorodnice povsem iztrebijo. V resoluciji so predvidene celo odškodnine posestnikom, ki bodo te samorodnice iztrebili. | Dolgotrajna je bila razprava o načinu ! sladkanja vina. Vinski okoliši, kjer je po-! gosto preveč padavin in drugih vremen-J skih neprilik (in to so po večini vinski okoliši ki se bavijo s kvalitetnim vinogradništvom) morajo tu m tam vinski mošt zboljšati. S stališča teh okolišev je bila docela nesprejemljiva zahteva, da se z zakonom prepove dodajati sladkor, medtem ko sedanji zakon o vinu omogoča tako sladkanje v slabih letih. Prišlo je končno tudi tu do soglasno postavljene zahteve. Zastopniki Banata. Dalmacije tn Srbije so predvsem zahtevali znatno znižanje to-vornine. Mi na te zahteve nismo mogli v celoti pristati. Našli pa smo kompromisno rešitev v tem. da zahtevamo sicer znižanje tovornin za vino in za vse potrebščine. ki jih vinogradnik potrebuje, vendar pa niso te zahteve postavljene v oni obliki, kakor je bilo to prvotno predlagano. V »Jutru« od 19. t. m. je bila objavljena vsa resolucija in so gornje vrstice le v dopolnitev te resolucije. Postavljena je bila tudi zahteva, da se naj zemljarina zniža za vse vinograde, ki so v vinorodnih okoliših in ne samo za krševite vinograde. Končno je bilo sklenjeno nadaljevati organizacijsko delo. Uspehi bodo seveda odvisni od merodajnih činiteljev, lri bodo morali pač uvideti, da gre za eksistenčni boj vinogradnikov, njih delavcev in obi-telji. Pa tudi sami se moramo zavedati, da bomo uspeli le tedaj, če ne bo borbe ene pokrajine proti drugi če bomo res vsi organizirani in če nas bo javnost dovolj podprla. Lovro Petovar. Nove tarifne reforme Prometni minister je te dni izdaj nekaj važnih tarifnih odlokov. V prvi vrsti je definitivno rešeno vprašanje, ki je že dolgo vrsto let na dnevnem redu, to je vprašanje ugodnostne reekspedicije blaga na železnicah. Ta ugodnostna reekspedicija se uvaja za blago, ki se vskladišči v javna skladišča V bodoče bo lahko trgovec poslal svoje blago v javno skladišče na dok>čeno reekspedicijsko postajo, kjer bo blago lah ko sortiral in vskladiščil, dokler ga ne proda. Cim bo blago prodal, bo pošiljko lahko poslal do končne namembne postaje, pri^emer se mu bo voznina računala s povračilom razlike, in bo v celoti plačal toliko voznine, kakor če bi blago poslal od prvotne oddajne postaje neposredno do končne namembne postaje (kar bo ceneje, kakor če bi se voznina računala lomljeno. to je najprej od oddajne do reekspedicij-ske postaje in potem od reekspedicijskc postaje do končne namembne postaje). Vrh tega bo dotični trgovec lahko na blago v reekspedicijskem skladišču dobil lombard-ni kredit Odredbe te ugodnostne reexspe-dicije bodo stopile v veljavo 1. junija. Z drugim odlokom se ukine trajektira-nje blaga na Savi preko Zabrežja-Volje-vicev-Save. Vse to blago se bo poslalo na beograjsko postajo, kjer se bo pretovorilo v normalno tirne vagone.; voznina zaradi tega ne bo večia kakor v primeru, da bi pošiljka šla preko Save po trajektu. Ukinje-nje trajektiranja stopi v veljavo s 1. aprilom. Da se pritegne izvoz našega žita na pomorske luke, je izdan poseben odlok o olajšavah za izvoz koruze preko Splita, Su-šaka in Sibenika. Prav tako so dovoljene olajšave za izvoz koruze, ki je nameniena v Nižjo Avstrijo in v GradiščansJco (Bur-genland). Nadalje so dovoljene ugodnostne vozne cene za izvoz sena in slame v Švico in za izvoz železne rude iz Prijedo-ra odnosno Vareša v Madžarsko in Rh-munijo. Sedaj je na vrsti vprašanje reforme prevoza moke in žita in se tozadevna sprememba tarife že pripravlja. Prav tako bo v kratkem prišla splošna revizija blagovne tarife in je zaradi tega sklican tarifni odbor prometnega ministrstva za 26. t. m. v Ljubljano, kjer bodo' lahko predstavniki gospodarstva iznesli konkretne predloge za znižanje blagovne tarife, ki bo v sodelovanju s predstavniki železniSce uprave na tej seji tarifnega odbora podrobno proučeno. = Bolgarsko vino za nemSke stroje. Iz Sofije poročajo, da se bolgarsko gospodarsko ministrstvo pogaja z nemško vlado glede izvoza večje količine vima v Neirči-o proti kompenzacijam. Nemčija bo dobavila stroje in motorna kolesa. Po okrepitvi devize Bruselj, ki smo io zabeležili v ponedeljek kot posledico znatnih intervencij na mednarodnih tržiščih, je včeraj belgijski frank znova oslabel. Razlika nasproti pariteti je Se malenkostna, vendar se belgijski frank na mednarodnih tržiščih zaradi odstopa belgijske vlade znova neugodno presoja, zlasti tudi ker je belgijska vlada odstopila z motivacijo, da ni mogla preprečiti kampanje proti belgijskemu franku in da ni našla pomoči in dobre volje ▼ parlamentu. Zato naj bi se ustanovila velika koncentracijska vlada, ki naj bi si postavila kot program odločno obrambo belgijske valute. Glede ozadja slabosti belgijskega franka je treba pripomniti, da ta slabost ni morda posledica neugodnega kritja belgijske valute. Nasprotno obtok bankovcev je v Belgiji danes krit samo v zlatu z 68*/*, obtok bankovcev skupaj z obveznostmi na pokaz pa je krit • 64*/*. Z valutno • tehnične strani torej ni nikake nevarnosti za belgijski frank. Seveda pa se danes drugače presoja praktična vrednost kritja, kakor pred leti, zlasti v državi, kjer se gospodarska kriza nadalje poostruje. Brezposelnost je v Belgiji lani ponovno narasla. Vlada se je trudila znižati nivo cen in s tem ustvariti možnost konkuriranja na zunanjih tržiščih, vendar je uspeh malenkosten in je sedaj s ponovno oslabitvijo funta zopet eliminiran. V Bel giji obstojajo številne skupine, zlasti ▼ gospodarskih krogih, ki vidijo izhod samo v devalvaciji in v priključitvi Belgije k bloku angleškega funta. Pristaši devalvacije so v zadnjem času narasli po številu. V belgijski javnosti prodira spoznanje, da po izkušnjah v zadnjih letih tudi fantastično visoko zlato kritje ne more biti popolna garancija za stabilnost valute, če pride v gospodarstvu tako daleč, da ni najti drugega izhoda, nego devalvacijo. Tudi belgijska javnost že računa z možnostjo devalvacije, kar se vidi v popuščanju tečajev obveznic, ki se glasijo na belgijske franke, in v dviganje tečajev delnic, ki predstavljajo stvarne vrednote. Zadnje tedne je bilo na belgijskem trgu veliko povpraševanje po zlatnikih, ki imajo danes v prometu že ažijo, Ki ni nebistven. V Bruslju ni mogoče več dobiti zlatnikov. Opažajo se tudi že znaki bega kapitala iz Belgije. Mnogi računajo, da bodo v doglednem času devalvacionisti dobili premoč. Francija je sicer Belgiji ob ljubila pomoč, noče pa iti do skrajnosti in smatra, da se ne more obvezati, da bi podpirala belgijski frank v vsakem primeru. Nezadostne garancije, ki jih nudi Francija, so bile tudi vzrok za odstop belgijske vlade. Bodoča usoda belgijskega franka bo v znatni meri odvisna od tega. ali bo nova vlada dobila v parlamentu dovolj močno večino, ki se bo odločno in brez pridržkov postavila na stališče zlatega standarda. Stanje Narodne banke Tudi v drugi četrtini marca je bil dotok deviz pri Narodni banki večji nego odtok, kar je razvidno iz poslednjega izkaza od 15. t. m. Dotok deviz je namreč znašal 7.7 milijona Din (v prvi četrtini marca je dosegel 21.8 milijona Din), od tega je Slo 6.6 milijona Din za povečanje podlage in 1.1 milijona Din za povečanje deviz izven podlage. Zlata in devizna podlaga je torej narasla za 6.6 na 1310 6 milijona Din. Pri tem se je povečal zlati zaklad v tresorjih Narodne banke za 5.4 na 1140.3 milijona Din, dočim je v inozemstvu (v Parizu) deponirano zlato nazadovalo za 4.3 na 122.6 milijona Din. Narodna banka torej nadalje v manjših količinah prenaša v Parizu prosto deponirano zlato v našo državo. Devizne rezerve v podlagi so v drugi četrtini marca narasle za 5.2 na 47.3 milijona Din. Devize izven podlage, ki so se povečale za l.l milijona Dm, znašajo sedaj 142.2 milijona Din. Ta postavka je letos dosegla izredno visoko stanje, saj *o lani ob istem času znašale devize izven podlage le 51 milijonov Din, pred dvema letoma pa komaj 13 milijonov Din. Kakor v prejšnjem tednu, so posojila tudi v drugi četrtini marca nazadovala, ln sicer menična za 9-5 na 1553.5 milijona Din, lombardna pa za 0.6 na 259.2 milijona Din. Na pasivni strani se je obtok bankovcev zmanjšal za 16.8 na 4335.0 milijona Din in je pri tem za 153 milijonov Din večji nego lani ob istem času. Obveznost' na pokaz so se povečale za 2.5 na 1237.4 milijona Din (pri tem so žirovni računi narasli za 26.3 na 572.5, obveznosti na pokaz po raznih računih pa so se zmanjkale za 25.1 na 659.1 milijona Din). Obveznosti z rokom (kjer se knjižijo pred vsem blagajniški boni) so se povečale za 10.7 na 287.1 milijona Din. Vrednost zlate in devizne podlage skopaj s premijo (28-5 odstotka) znaša po novem izkazu 1684.1 milijona Din, kritje v zlata in devizah pa 30.22 odstotka (prejšnji teden 29 99). Valorizirana vrednost samega zlatega zaklada pa znaša 1465.2 milijona Din in kritje v samem zlatu 26.29 odstotka (26.10). Borze 20. marea. Na ljubljanski borzi sta se devizi London in Newvork po včerajšnji oslabitvi danes nekoliko okrepili, deviza Trst pa je malo popustila. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi nekoliko podražili in notira-jo sedaj 8.70 do 8.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.70 in v angleških funtih po 231.13, dočim so se grški boni nudili po 29.75. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje mirna in je bil zabeležen za kaso promet po 380 (v Beogradu po 378 in 379). Nadalje je bil promet v 7% investicijskem posojilu po 77 in 76. r TVo Blairovem posojilu po 68.02 in 69, v 8»'. Blairovem posojilu po 79.50 in 80 in v 6*/» begluških obveznicah po 67. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot) Amsterdam 2968.58 — 2983.17, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1023.14—1038.20, Curih 1421.01 — 1428.08. London 209.6€ — 21171, Newyork 4355.43 — 4391.74. Pariz 289.56 — 291.00, Praga 183.20 — 184.30. Trst 363.84 — 3«6.93. Avstrijek! šiling v privatnem kliringu 8.70—8.80. Zagreb. Amsterdam 2968.58 — 2983.17, Berlin 1756.08 — 1769.96. Bruseli 1023.14 do 1028.20. London 209.66_21t.71. Milan 963.84 do 366.93. Newvork kabel 4377.43—4413.74. ček 4355.43 — 4391.74. Pariz 289.56 _ 291, Praga 183.20 _ 184.30. Curih 1421.01 do 1428.08. Čarih. Beograd 7.02. Pariz 20.3775, London 14.P050. Newvork 909. Bruselj 71.90, Milan 25.65, Madrid 42.20, Amsterdam 208.95, Berlin 124.10, Dunaj 57, SocMiohn 76.30, Oslo 71.30. Kobenhavn 66.10. Praga 12.91, Varšava 58.25, Atene 2.90, Bukarešta 3X6. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 25.75. Milan 44.51, Newyork 536.41, Pariz 35.45, Praga 22.23, Curih 173.66, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 977.50 — 380, za marc - julij 379 bL, 7°/» investicijsko 76 — 77, 44/* agrarne 49 b!., 7*/. Blair 68.37 — 68.62, 8•/• Blair 79—80, 7•/• Drž. hipotekama banka 70 dem, 6V« begluške 66 — 6650; delnice: Priv. agrarna banka 226 bi.. Trboveljska 125 dem, Še-čerana Osijek 155 bi. Beograd. Vojna škoda 378 — 379 (379, 378), za april 378 — 379 (379), za maj 378.50 do 379.50 (379.50), 7*/» investicijsko 77 do 78, 6*/* begluške 66 — 67 (67), 8»/. Blair 79.43 — 80.50, 7*/. Blair 68.25 — 69 (68.50). 7*U DriL hipotekama banka 70.50 _ 72 (70-50), Narodna banka 5225 — 5300, Priv. agrarna banka 260 — 261. Ljubljana. Vojna škoda 380 — 382. 7*/« investicijsko 76 _ 77, 8»/• Blair 79 — 80, 7»/• Blair 68 — 69, 4*/. agrarne 48 — 49, 0*/» begluške 67 — 68. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.20, Državne železnice 22.25, Alpine-Montan. 10-55. Blagovna tržišča 21 TO. + Chieago. 20. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 92. za julij 89.1250, za september 89.1250; koruza: za maj 77.3750, za julij 73.6250. + Winnipeg, 20. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj t-3.25. za julij 82.6250. + Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 132.50 — 135; banatska, 78 kg težka po 127.50 — 130: oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 71 — 74: banatska po 67 — 69; moka: baška in banatska >0> po 210 — 230; baška >2« po 195 — 215; baška »5« pa po 175 — 195; otrobi : baški debeli 105 — 110. + Novosadska blagovna borza (20. L m.) Tendenca nespremenjena, promet slab. Pše niea: baška potiska 130—133; slavonska 129 —132; baška in sremsrka 123—125- banatska 120—125. Oves: baški. sremski in slavonski 88—90. JU: baška 122.50—125. Ječmen; baški in sremski 65/66 kg 125_130- jari, 67/68 kg 135—140. Koruza: baška in sremska 67—68, banatska 64—65. Moka: baška in banatska >0g« in »0gg< 192.50— 215; >2« 172.50—195; »5« 152.50—175" >6« 135—147.50; »7« 110—115: »8« 80—85. — Otrobi: baški in sremski 81—83; banatski 80—83 Fižol: bafiki in sremski beli 132 SO —137.50. BOMBAŽ. + Liverpool. 19. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.08 (6.02), za julij 6.00 (5.92). + Newyork. 19. marca. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za marc 10.62 (10.29), m julij 10.51 (10.53). Uspešno službovanje lažnega učitelja čačak, 20. marca Pred sodiščem j« stal včeraj zanimiv obtoženec. Bil je to Martin Angebrant, doma iz Osijeka, ki je uspešno služboval tri leta kot učitelj v Lascu pri Cačku, dasi ima za seboj samo nižjo trgovsko šolo ter izobrazbo pirotehniškega zavoda v Kragu-jevcu. Mož je ponaredil diplomo učiteljišča v Kragujevcu, prosil za namestitev ter dobil pred več kot tremi leti službo v Lascu. Tam je bala nameščena tudi njegova žena. ki je že prej službovala kot učiteljica v raznih južnih krajih. Martin si je na nepošten način pridobil učiteljsko službo zaradi tega, da bi mogel živeti v istem kraju s svojo ženo. Prej je več let služboval kot strokovnjak v raznih tehničnih ustanovah. 2ena ni vedela, da ni pravi učitelj, a tudi vaščani Lasca so ga čislali kot najboljšega učitelja, kar so jih kdaj imeli. Tudi šolski nadzornik je ocenil njegovo delovanje najboljše in lažni učitelj MaTtin si je za šolo in vas pridobil velike zasluge. Najprej je popravil in uredil staro šolo, potem pa je tako navdušil občane, da so z največjo požrtvovalnostjo zbirali sredstva za zgradbo novega šolskega poslopja, ki je bilo v dobi njegovega učite-Ijevanja tudi dovršeno. Ko je po nekem naključju prišla na dan njegova potvorba učiteljske diplome, so hodile iz Lasca deputacije občanov k šolski oblasti in na sodišče s prošnjami, naj Martinu ta greh spregledajo in naj ga pustijo, da bo še dalje učiteljeval v vasi, ker so vaščani pripravljena skrbeti tudi sami za njegovo plačo. Lažnemu, a vendar tako uspešnemu učitelju so ostali vaščani zvesti tudi med preiskavo in razpravo. Tudi šolski nadzornik je na razpravi izpovedal, da je bil Martin odlična moč na vaški šoli. Zaradi potvorbe diplome je bil Martin Angebrant obsojen na leto dni strogega zapora, vračunan pa mu je preiskovalni zapor, ki je trajal že preko 7 mesecev. Poljski notranji minister KosziaJkovvski je naletel na sproSno odobravanje s posebno okrožnico na podrejene oblasti, v kateri postavlja kot glavno smernico v razmerju med uradništvom in strankami to, da bi morali udarniki državljanom napraviti življenje čim lažje in jih pred vsem očuvati vseh nepotrebnih težav. Minister je odredil izdelavo novih predpisov, kl naj odpravijo vse nepotrebne formalnosti v službenem občevanju. Uradnikom, ki ljudi mučijo z malenkostmi in ši-kanami, preti s strogimi ukrepi. Uprava bo le tedaj uživala potrebni ugled med občani, če bo njenim stikom z javnostjo za podlage medsebojno zaupanje in dobrohotnost, najobzirnejša pravičnost v zvezi s krepko državno silo. Gocingova Senitev Berlinski listi beležijo, da se bo pruski ministrski predsednik oženil 12. aprila. Za ženo bo vzel igralko Emi Sonnemannovo. Pri poroki bosta za priči državni glav r in kancelar Hitler in minister Kerrl. Uradni obred bo opravil berlinski nadžupan Sahm. Sonnemannova bo takoj, ko mteče njena pogodba z gledališčem, kar bo leto« konec maja, za vedno dala slovo odru. Tako je Nemčija prelomila mirovno pogodbo Na levi: Minister za propagando dr. G o b b e 1 s čita v berlinski Športni palači Hitlerjev proglas o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. — Na desni: Hitler v spremstvu maršala Mackensena in generala Blomberga pri pregledovanju nemške vojske imo si težko Pomlad, prehrana in zdravje — Meso in tolšča naj izgineta z mize, naj pride zelenjava - Sadni in zelenjadni sokovi Dnevi so postali daljši, zrak toplejši. Vsa narava se pomlaja in naše telo z njo. Se-gTeti zrak v sobah in težka zimska hrana sta nam napravila kri težko in jo moramo sedaj prenoviti in očistiti. Pomladno vreme samo skrbi deloma za to, a njegov vpliv občutimo spočetka bolj neugodno nego ugodno. Tako zvana »pomladna kriza« se javlja s pobitostjo, glavobolom, nemirnim sipanjem, prebavnimi motnjami in drugimi nerednostmi . Pri nekih ljudeh je ta reakcija telesa na pomlad tako huda, da ne morejo niti prav delati Posebno za te ljudi je potrebno, da ee smotreno prilagodijo spremenjenim zunanjim okoliščinam, da jih motnje preveč in predolgo ne prevzamejo. En očki rekorder Ameriški letalec VV i 1 e y Post, ki je pro-šle dni absolviral uspešen polet iz Los An-gelesa v Cleveland @€ot vedno nudimo veliko izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana Pred vsem je treba posvetiti pozornost čim češčim in rednim sprehodom. Pomladni zrak vsebuje več ozona nego zimski. Ker je toplejši, nam tudi omogoča držati okna v stanovanjih odprta. Zračne kopeli in sonce v stanovanje sta najboljša pripomočka za hitro in lahko pomladno prenovitev telesa. Kri pa očistimo najhitreje s primerno hrano. Težke in tolske jedi so imele svojo upravičenost pozimi, sedaj pa je čas za svežo zelenjavo. Mleko, maslo in jajca naj poleg zelenjave zavzamejo glavno ulogo v našem jedilnem listu. Meso naj postane postransko živilo, mesne in zelenjadne konserve naj pa sploh izginejo. Kdor se hoče pomladnemu obnavljanju organizma še hitreje prilagoditi, naj poskusi tudi pomladno kuro s svežimi sadnimi in zelenjadnimi s o k i ter primernimi čaji. To prebavo zelo podžge in subjektivni počutek nam postane kmalu normalen. Moderni kralj Lear Iz Budimpešte poročajo o družinski tragediji, ki v celoti in tudi nekaterih posameznostih spominja na slovito Shakespe-areovo tragedijo kralja Leara. Bivši sobni slikar, 66 letni Ludovik Schal, se je skušal obesiti. V zadniem trenutku je njegovo namero opazila žena ter ga prestregla, da ni izvršil nakane. Rešili so ga, toda mož se kljub temu še vedno bori s smrtjo. Schal je pred poskusom samomora napisal več poslovilnih pisem v katerih je obrazložil vzrok svojega čina. Imel je šest otrok, dva sina in štiri hčere. Sinova sta se že pred leti izselila v Brazilijo, ki jima je postala nova domovina. Ustvarila sta si tam dobro eksistenco in sta pozvala za seboj tudi štiri sestre, ki so se v Južni Ameriki dobro omožile. Očeta m matere se niso otroci v tujini nikoli spomnili. Schal jim je sicer večkrat pisal in jih prosil za majhno podporo, nehvaležni otroci pa mu sploh niso odgovorili. Očetu je to tako zagrenilo življenje, da je zaradi bolezni, ki ga muči, segel po vrvi in skušal izvršiti samomor. Letalo se je ponesrečilo Na londonskem letališču v Croydonu se je te dni zrušilo na zemljo letalo, ki je oskrbovalo promet na progi med Egiptom in Palestino. Dva potnika sta se pri tem ubila, dva sta bila hudo, eden pa lahko ranjen. Dva potnika sta ostala k sreči nepoškodovana. Pilot si je pri padcu na zemljo zlomil obe nogi. V vinu se kopajo V Smalliortu, središču kaliforniške vinske industrije, so nedavno otvorili kopališče, kjer se lahko vsak gost okopa v vinu, ki je v tem kraju zaradi obilne produkcije jedva dražje od vode. Vino v kadeh najprej nekoliko segrejejo. Kopalec se nato vleže v kad in ostane v nji kakšne pol ure. Pravijo, da cakšna vinska kopel silno poživi bolnika in da pomaga ta kura zlasti pri boleznih prehlada. Zadnja pot žrtev plazu Minilo soboto zjutraj so pripeljali na Dunaj osem žrtev snežnega plazu v Schlad-minških Turah. Devete žrtve Krena še vedno niso mogli odgrniti v snegu. Dve rakvi ponesrečencev so dvignili iz vagona že medpotoma, prvo v St. Poltnu. drugo v Hadersdorfu. Pred odvozom krst iz Schladminga so mrliče skupno blagoslovili. Od ponesrečencev se je poslovilo prebivalstvo tega kraja v ogromnem številu. Krste z mrtvaškimi ostanki so bile iz kovine ter so potem, ko so jih začinili, položili vsako še v lesen obod. Zaboje so nato prenesli v skupen vagon z velikim belim križem. Svojci pokojnikov so pričakovali ostanke žrtev na dunajski zapadni postaji. Vsaka krsta je imela majhno okence, da so videli mrliča v obraz. Pripovedujejo, da so vsi obrazi nesrečnih smučarjev bili mirni, kar pomeni, da niso umrli v grozi. Lev rjove... V Baltskem morju bi neki lev kmalu povzročil nesrečo, ki bi ji ne bilo enake, žival je nastopala v nekem cirkusu v Helsinkih, kjer je raztrgala krotilca. Vkrcali so jo na parnik, da jo prejeljejo v Rigo. Med vožnjo je nastala gosta megla, tako da je morala ladijska sirena v rednih presledkih rjoveti, da bi ne prišlo do kakšnega trčenja. Lev, ki teh glasov ni bil vajen, pa je nanje odgovarjal s strašnim rjovenjem. V nekem presledku je zaslišal kapitan svarilni znak nekega drugega parnika in mu je dal s sireno znak, kako naj vozi. Toda lev je spet zarjul, kapitan drugega parnika je to rjovenje smatral za nov signal in je usmeril svojo ladjo baš proti prvemu parniku, ki se mu je hotel izogniti. V zadnjem trenutku, ko se je pojavil pred njegovim parnikom bok prvega parnika, mu je uspelo ladjo ustaviti. Najprvo je bilo nekaj krepkih mornarskih kletvic, potem se je vsa stvar pojasnila. Sreča je bila, da ni to pojasnilo prišlo prepozno. »Beračica" z denarjem Živela je ob kruhu in vodi ter zapustila 4s.C©0 Din Sorodniki naj se javifo! V Beljaku. Kaigasse št. 6, se je pred časom naselila 70 letni ženica Ana Koničeva, ki se je izselila iz Jugoslavije v Avstrijo. Starka je bila svojčas uslužbena kot delavka v Fischerjevi pivovarni. Zadnja leta je živela Koničeva v zelo revnih razmerah. Imeli so jo skoro vsi za beračico, da-si ni prosjačila. Vendar pa je stradala in je z načinom svojega življenja zbujala pri znancih vtis, da trpi pomanjkanje. Zategadelj so ji mnogi pomagali in jo podpirali, da ne bi umrla od prevelike bede. Starka je minuli teden umrla in ker se ni ob tej priliki javil noben sorodnik, je oblast odredila naj policija pregleda stanovanje pokojnice. Nihče ni mislil, da se bodo v revni sobici, kjer je životarila bedna starka, našle kakšne vredne reči. Toda ko so na policiji sestavljali zapisnik o dejanskem stanju, so se čudili policijski komisar in priče preiskave. Koničeva je namreč zapustila dve vložni knjižici s približno 3000 šilingi, med cunjami in v predalih pa so iztaknili še približno 2000 šilingov, vsega skupaj v našem denarju blizu 40.000 Din. Policijska oblast je denar m knjižice vzela v varstvo ter odredila, naj se iščejo sorodniki umrle, da jim izroči gotovino in vložnice. Če je imela Koničeva sploh kakšne sorodnike, se bodo namreč zdaj gotovo javili, saj je danes vsakdo v stiski za denar. NAMESTU ANEKDOTE V nekem moskovskem gledališču so dolgo igrali kriminalno dramo, pri kateri ima policijski pes nalogo, da preko odra išče sledu za morilcem. Eden izmed igralcev je imel krasnega ovčarja, ki je pri skušnjah kmalu razumel, kako naj voha čez oder in izgine za stransko kuliso. Pri prvi predstavi pa se je zgodila nesreča. Pes, ki se je baš pripravljal, da steče čez oder, je zagledal nekaj, česar prej ni videl: sruflerjevo kabino. Stekel je tja, pogledal vanjo, dvignil eno nogo — in ustavil nesrečnežu govorjenje ... ^^^^^ JOD proti sklerozi, ttBmSS^ BROM IN FOSFATI za živce, ^^BV MAGNEZIJ za žolč in jetra, ^^B^r MANGAN za kri, ^^r KALIJ za ledvice, KALCIJ proti vnetju in kataru, ŽVEPLO proti revmi, TEŽKE KOVINE za protoplazmo in žleze, LITIJ proti sečni kislini, OGLJIKOVA KISLINA za srce in hormone, ALKALIJE proti želodčni kislini in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd.: vse te sestavine vsebuje IZMED VSEH MINERALNIH VOD VSE JUGOSLAVIJE SAMO ZNANA RADENSKA Zato je tako dobra, pitna in zdrava! miio je milo za vas, Vedno, kadar kupujete milo, zahtevajte od trgovca, da vam da domač izdelek. To je HUBERTU S milo. Dobro in poceni je. SVOJI K SVOJIM! VSAK DAN ENA »Svetujte mi. kaj naj storim, v žepu nimam niti prebite pare!« s>Kaj naj starite? Napravite kratkomalo dolg! J. §. BACH (Ob 250 letnici rojstva Johann Sebastian Bach se je rodil dne 21. marca (po julijanskem koledarju) 16S3. leta, torej nekako mesec dni po rojstvu svojega slavnega sodobnika Handla. Njegov oče je bil že dvorni godbenik in njegov rodovnik se razteza daleč nazaj. Vsi dedje in pradedje so bili glasbeniki, bolj ali manj pomembni in v mladem Bachu se je strnilo vse njihovo znanje. Rojen je bil v mestu Eisenach na Turin-škem. Ko je bil star devet let, mu je umrla mati, leto dni potem pa še oče in siroto je vzel k sebi starejša brat Krištof, ki je bi! v bližn jem Ohrdrufu organist. Tam je posečal Bach gimnazijo. 2e v zgodnji mladosti je kazal nagnjenje do glasbe in kot dijak,se je tudi še nadalje izpopolnjeval v glasbi. In ko mu je umrl brat, je 15 letni Bach krenil v dalini Limeberg, kjer je bil sprejet v deški zbor sv. Mihaela. Nadaljeval je gimnazijske študije, obenem pa prepeval — imel je lep sopran — pri mašah, pogrebih in drugih prilikah. Tu se je seznanil z osebnostjo Jurija Bohma. ki je bil organist v cerkvi sv. Janeza. Bohm je bil tudi pomemben skladatelj in Bo.chove skladbe kažejo dolgo njegov vpliv. Seznanil se je tudi s francosko glasbo ki so jo gojili na knežjem dvoru v bližnjem mestu Celle- tam so imeli znatno knjižnico skladb italijanskih skladateljev. ki jih je Bach hlastno spoznaval. Po dokončanju klasičnih študij je vsto-•»il kot goslač v dvomi orkester ■vreir.iat- skega princa. Kmalu je prevzel ponujeno mesto organista v bližnjem mestu Arn-stadtu. Njegova znatiželjnost je bila tako velika, da si je po dveh letih pridnega dela vzel štirinajstdnevni dopust, da bi obiskal slovečega organista in skladatelja Buxtehuda v Lubecku. Sredstva mu niso dopuščala, da bi si najel voz, zato je dolgo pot (krog 350 km) opravil peš. Buxte-hude pa ga je zadržal preko dovoljenega časa in vrnil se je šele čez štiri mesece v Arnstadt, kjer je imel zaradi tega neprili-ke. Zato je dal temu mestu slovo in prevzel službo organista v mestu Miihlhau-sen, tudi na Turinškem. Tam se je tudi poročil s sorodnico Marijo Barbaro Bach. Od tu pa ga je pozval veimarski knez in Bach se je povabilu tem rajši odzval ker v malem mestecu ni mogel razviti svojih zmožnosti, in ker so verski spori zavzemali tak obseg, da je bilo zanimanje za vse druge dogodke minimalno. V Weimaru je bil dvorni organist in komorni godbenik, kasneje koncertni mojster. Knez mu je bil naklonjen ter mu je nakazal znatno plačo. Devet let je ostal pri njem v službi, in njegova slava je rasla, posebno odkar je izzval na tekmo v orglanju in na klavirju slovečega francoskega virtuoza Marchanda. ki pa se je tekmi rajši umaknil, prepričan da velikemu Bachu pač ni kos. Toda omalovaževanje vodilnih krogov, slednjič pa tudi kneza, ki ga je prezrl ob razpisu kompozicije za proslavo 200 letnice reformacije, mu je zagrenilo bivanje v Weimaru in bil je vesel povabila kneza anhaltskega. Knez Leopold je bil zelo muzikalen in Bachu izredno naklonjen. Pri njem je imel le malo dela, ni bil niti organist niti zborovodja, temveč je vodil le orkester, za katerega je komponiral mnogo skladb. Življenje v Kothenu, kamor se je bil preselil iz Weimara, je bilo prijazno in Bach se je v krogu svoje družine počutil dobro. Toda nesreča ni počivala, in ko se je leta 1720. povrnil iz Karlovih varov, kamor je bil spremil kneza, je našel hišo brez gospodinje: žena mu je bila med tem umrla. Njegov sloves je ta čas rasel, posebno ko je orglal v Hamburgu in je 97 letni organist Reinken gin jen izjavil: »Mislil sem, da je ta umetnost umrla, zdaj pa vidim da živi v Vas.« Toda njegovo prošnjo za namestitev v Hamburgu so mestni očetje odbili, ker se je bil ponudil drug, sicer nevešč, a bogat organist, ki je obljubil 4000 tolarjev, ako ga sprejmejo za organista. Kothenski knez pa ni vaTČeval z darili in kmalu je prevzel Bach tudi službo prvega dvornega kapelnika z znatno plačo. Drugo leto po smrti prve žene se je poročil vdrugič, to pot z Ano Magdaleno \Vulken. hčerjo dvornega trobentača. Bila je dobra pianistinja in pevka, predvsem pa Bachu do smrti verna pomagalka pri prepisovanju in razmnoževanju not. V Kothenu je preživel šest let. ki so bila gotovo najsrečnejša v njegovem življenju. Ko pa je bila po smrti organista Kuhnaua razpisana služba organista in kantorja na Toma zevi cerkvi v Leipzigu, se je^ potegoval zanjo in jo tudi res dobil, s pripombo, »da se na žalost ni javil noben dober organist ter se morajo zaradi tega zadovoljiti s srednjim«. V tej službi je ostal Bach celih 27 let, da si niso bili popolnoma zadovoljni z njim. Imel je namreč poleg or- glanja tudi nalogo, vežbati mlade pevce in cerkvene zbore tudi nekaterih drugih cerkev. To pa ni bilo po njegovem okusu: z netalentiranimi učenci se ni znal baviti in pritoževali so se da prihaja prepozno in zanemarja pouk. Zaradi tega je imel stalna trenja s predpostavljenimi, ki so šli tako daleč, da so mu odtrgovali od plače, niti ne sluteč, kako je zgodovina obsodila njih zaslepljenost! Da, celo ko je umrl, je menil eden odbornikov mestnega sveta: »Ne rečem, da ni bil dober skladatelj, toda pedagog ni bil!« Kar mu je bilo veselja odrečenega v šoli in službi, to mu je nadomeščal dom. V otrocih (vsega jih je imel dvajset, toda skoraj polovica jih je umrlo pred njim) si je vzgojil strumno četo glasbenikov in v njegovem domu se je muziciralo po mili volji. Tedaj pa mu je začel pešati vid, ki si ga je bil pokvaril že v mladosti s pretirano ukaželjnostjo. Zdravila in operacije niso pomagale. Tudi ko je slavni zdravnik. Anglež Tavlor, poskusil zadnjo operacijo, je bila brezuspešna (Zanimalo bo. da je isti specialist zdravil tudi Handlove bolne oči in z istim rezultatom.) Bach je popolnoma oslepel, kar pa ni nikakor zmanjšalo njegove delavnosti. Diktiral je skladbe svojemu sinu, in v tej dobi so nastala njegova najbolj poglobljena dela. Toda zdravila so mu zdravje zrahljala in hiral je čedalje bolj. Nenadno je v juliju leta 1750. spregledal in videl kakor v najboljših dneh. To pa je bil le smrtni sel: prevara je trajala dve uri, nato ga je zadela kap in vzlic skrbnosti dveh najboljših Kp-skih zdravnikov je 28. julija (po novem koledarju) 1. 1750. izdihnil. Pokopali so ga na pokopališču cerkve sv. Janeza. Ko pa so pokopališče začetkom 19. stoletja popravljali in preuredili, se ni nihče zanimal za kosti velikega genija, in danes ni znano, kje točno je njegov grob. Sicer so se kasnejši rodovi spomnili Bacha in se zavedali svoje dolžnosti ter dali vsa okostja vestno preiskati. Na podlagi izsledkov so eno proglasili za Bachovo. Bach je bil zaključek baročne dobe v glasbi, njegovo delo pa sega že globoko v kasnejšo dobo. Komponiral je ogromno število skladb, med katerimi se odlikujejo po veličastnosti misli dovršenosti iz delave in mogočnosti arhitekture predverr pasijoni, maše, oratoriji, kantate, dalje pa instrumentalna dela, med njimi osobito zbirka preludijev in fug v vseh tonovskih načinih (»Das vohltemperierte Klavier), ki so še danes vzor mnogoglasnega klavirskega stavka: potem orgelska dela komorna dela, skladbe za posamezne instrumente in mnogo priložnostnih del. Bil je največji mojster kontrapunkta. Prevzel je kntrapunktsko tehniko svojih prednikov ter jo združil s harmonsko svojih predvsem francoskih in italijanskih sodobnikov. Njegov slog je vedno velik in mo-numentalen, tehnika dovršena: na izvajalca pa stavljajo njegove skladbe kar največje zahteve tehnične in interpretacijskd popolnosti, zato je bilo in bo pridržano le največjim umetnikom, da prodro v njihove najgloblje tajne in jih vredno podajo. Bach bo ostal, dokler se bo gojila glasbena kultura, ker je vseobsežen. Resnične so Beethovnove besede: »Ne potok, morje naj bi se nazivaL« L. Š ŠPORT BSK : Primorje Drugo kolo letošnjega tekmovanje v ligi nam prinaša prvo tekmo na ljubljanskih tleh. Ne samo prvo tekmo, temveč obenem tudi nastop oficielnega državnega prvaka in najresnejšega pretendenta tudi za letošnji naslov državnega prvaka. Skoro je škoda, da prihaja kot prvi na vrsto prav BSK, ki bi ga nemara hoteli rajši videti v višku sezone. Toda ne glede na to je posvečena srečanju med našimi črno-belimi in plavimi iz prestolnice vsa naša pozornost. Pozdravljamo nastop državnega prvaka na ljubljanskih tleh. kjer naj pošteno, v viteški igri izbojuje z našim ligasem svojo borbo za točke Začetne faze borbe za državne pike so prinesle našemu zastopniku v ligi težke borbe, v katerih bo težko kaj pozitivnega dosegel. Prešle bodo, morda bo kljub vsemu kaka točka obtičala v seznamu domačih, pozneje pridejo na vrsto tudi »dobavitelji« točk. Za začetek pa imamo že pni višek sezone. še odmev iz Planice Letošnja skakalna tekma v Planici se je pričela in končala v tako neobičajnih okoliščinah, da smo že po prvih vtisih z gotovostjo računali na številne naknadne uricToo bodo mogoče ▼ soboto zvečer v domu na Gorjušah. Vse informacije v klubovem lokalu. STK Moste. Drevi ob 20. v klubovem lokalu (gostilna g. Bajea) prvi redni skupni sestanek našega kluba v tej poslovni dobi. Na sestanku bo predaval predsednik dr. Osolnik. Pridite vsi. Po sestanku odborova seja. SK Slovan. Danes ob 14.30 strogo obvezen trening za vse verificirane igralce. Ob 20. strogo obvezen sestanek za vse članstvo. Ker se v nedeljo prično že prvenstvene tekme, naj se sestanka vse članstvo gotovo udeleži. Pred sestankom seja na-čelstva nogometne sekcije. SK Slovan : SK Reka. 8:1 (5:0). Na Jožefovo sta odigrala omenjena kluba na igrišču Reke drugo prijateljsko tekmo v tem letu. V prvi tekmi, ki se je vršila na igrišču Slovana, je zmagal Slovan s 7 : 2. Simpatični Vičani so takoj poklicali Slovana na revanžni dvoboj, toda tudi to pot so morali kloniti. Rezultat je popolnoma regularen. Moštvo Slovana je predvedlo odlično in koristno igro. Odlikuje se z naglimi prodori, kateri se ponavadi vsi končujejo z ostrimi streli. Tudi Reka je predvedla lepo kombinatorno igro, katera pa se končuje v kazenskem prostoru. Sodil je g. Galič dobro. V pred-tekmi sta nastopili rezervi obeh klubov. Zmagala je Reka s 7 : 2. Otvoritev nogometne sezone v Murski Soboti. Mura : Jugoslavija 5 : 1 (3 : 0). Mura je presenetila svoje pristaše z nepričakovano formo. Rezultat odgovarja poteku igre. Mura je pokazala boljšo tehnično igro, bila je zelo požrtvovalna in je igrala z velikim elanom. Jugoslavija še ni v treningu in se vidi moštvu zimski počitek. Tekmo je sodil s. s. g. Turk zadovoljivo. Športne vesti Sic transit... Uridila, »tanka« Rapidovega napada z Dunaja, pozna menda vsa nogometna generacija sedanjih časov. Velika je bila slava v prvih povojnih letih in Dunajčani so ga opevali kar v kupletih. Mož je ostarel, trenerske službe je izgubil in ostal je končno brez strehe in kruha. Ni dolgo tega. kar je bil pred., sodiščem, kjer se je moral zagovarjati zaradi tega, ker svojima dvema otrokoma, ki jih je po ločitvi vzela v oskrbo njegova žena, ni mogel plačevati preskrbnine. še dva otroka pa sta ostala njemu in z njima se je vrnil spet — k materi, živel je — kakor je hotel slučaj. Za otroke se bodo zavzeli znanci; eden je že pri nogometu. Šport in poklic sta si torej često v laseh! Kdaj bo pa pri nas tako? Nemci to Poljaki so se dogovorili za praktično novost, ki bo omogočila smučarjem obeh držav ceneno in udobno potovanje v vse znamenitejše smučarske predele. Nemške in poljske železnice bodo s primernimi popusti dale v promet smučarske stanovanjske vlake, ki bodo n. pr. teden dni na potu. Vozili bodo kraja v kraj, ostali po en dan v vsakem in ponoči spet odšli v drugo zimsko športno postojanko, povsod bodo gostom na razpolago vešči vodniki, tako da bodo lahko v najkrajšem času opravili najhvaležnejše izlete. Cene bodo za lOdnevno vožnjo in preskrbo približno poldrugi tisoč dinarjev. Misel je vredna posnemanja, samo krizo bi morali ta čas poslati v puščavo. Davisov pokal 1935 V konkurenci za tradicionalni Davisov pokal se bo letos borilo 17 držav, in sicer 11 v evropskem, 4 v severnoameriškem in dve v južnoameriškem pasu. Kakor smo že poročali, nam usoda letos pri žrebanju ni bila posebno naklonjena; izžrebani smo bili že za prvo kolo, za nasprotnika pa smo dobili brate čehoslo-vake, ki so v tenisu dali opraviti že najmočnejšim zastopnikom te panoge v Evropi. Torej — brez upa zmage! — Ne glede na to pa le poglejmo še okoli sebe! Približno enako so potegnili Japonci in Holandci ter zastopniki Novega Zelanda in Avstralije. V dirugem kolu se bodo pomerile razen treh zmagovalcev iz prvega kola še Poljska, Južna Afrika, Francija, Nemčija in Italija. V severnoameriškem pasu so pari izžrebani takole: Kitajska — Amerika, Mehiko — Kuba ter zmagovalca obeh prednjih iger. V Južni Ameriki sta že dva kandidata, in sicer Brazilija in Urugnaj. Z olimpijske zelene mize V Oslu so letos zborovali najvišji predstavniki vsega športnega bitja in žitja in imeli v razpravi zelo važne zadeve. Najbolj jih je »zvijalo« vprašanje, komu naj oddajo organizacijo XII. olimpijade — za njo se še zmerom potegujejo trije, Italija, Japonska in Finska — dokler ni bil sprejet najlažji sklep, da se ta odločitev prepusti prihodnjemu kongresu v Berlinu. — Gospodje so se dalje lotili smuških učiteljev in takšnih amaterskih trenerjev, ki poučujejo za denar, pa kljub temu nastopajo v tekmah kot čisti tekmovalci. Za rešitev je bila imenovana »posebna komisija«, ki bo izdelala enotne smernice. Ce jih bo le skovala... ? Olimpijski odbor je bil to pot tudi precej energičen in je poslal mednarodni akademski športni zvezi strogo svarilo, naj opusti vsako »politiko« v svojem delovanju, ker ji bo sicer olimpijski odbor odrekel vsako podporo. — Od leta 1906 dalje daje olimpijski odbor vsako leto olimpijski pokal eni izmed organizacij ali oseb, ki ima največ zaslug za procvit olimp. ideje. Med vsemi temi po čudnem naključju tega odlikovanja še ni dobila Grčija, kjer je prav za prav tekla zibelka olimpijskih iger ln so tudi moderne olimpijade prve vstale na njenih tleh. Zato je bil sklep, naj letos dobi ta pokal Grčija, sprejet s splošnim odobravanjem. Končno je bil sprejet še važen načelni sklep, da se v bodoče olimpijade ne smejo deliti na dva dela, to je, da bi zimsko organizirala druga, letno pa spet druga država, temveč oboje ena. Angleško prvenstvo v alpski kombinaciji Ker Anglija nima smučišč doma, morajo svoje prvenstvene tekme prirejati v drugih državah. Tako so si letos v ta namen izposodili Švico — in priredili svoj smuk in slalom v letovišču Wengen. V moški kombinaciji jim je prvo mesto odnesel Nemec Craisy iz Monakova, med damami pa je bila prva vendarle Angležinja Pinching. Pri slednjih pa je bila samo ena tuja tekmovalka. ®4hAR0DH0 v tJiU bi j Aru ^^ REPERTOAR drama. Začetek ob 20. Četrtek, 21: Siromakovo jagnje. Četrtek. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Beneški trgovec. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja režiserja g. Milana Skrbinška. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek. 21.: Zdaj vam eno zaigram. A. Petek, 22.: Zaprto. ★ V sohoto 23. t. m. bo proslava 2olet-nega umetniškega delovanje režiserja in igralca g. Milana Skrbinška. Igrala ee bo Šhakespea rejeva isra »Benešk trgovec« z g. Skrbinškom t vlogi Shjioeka. g. Levar-jem v naslovni vlogi trgovca Antonija ter gdč Boltarjevo v slavni ženski vlogi. Predstava je iz%'en abonmaja. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. V drami «o v nolnem tpkn sknšnie za E. Gregorinovo pas:jonsko dramo »V Času obiskanja«. Delo je izredno zanimivo po vsebini in slogu, se ollikuie z lepim jezikom. ter je napisano po najrazličnejših zgodovinskih virih. G Gregorin. ki igro reži ra. bo tudi tokrat predstavljal Jezusa iz Nazareta. V igri sodeluje ves dramski ans?mbel. pomnožen z velikim številom statistov. Premiera ho na cvetno nedeljo. mariborsko rci,fn4lisce. Začetek ob 20 Četrtek. 21: Profesor Zič. A. Petek, 22.: Zaprto. Offenbachova opera »Hoffmannove pripovedke« — naslednja glasbena premiera. Pod niuzikalnim vodstvom kapelnika Her-zoga in v režiji glavnega režiserja J. Kovica bo v kratkem premiera nesmrtne Offen-bachove opere »Hoffinannove pripovedke?. Na ljubezenske zgodbe nesrečnega nemškega pesnika Hoffmanna je komponiral Offen-bach živahno in melodiozno glasbo, ki je prinesla operi svetovno slavo in jo ohranila svežo do današnjega dne. V vodilnih partijah gostujejo ga. Alfreda Herzogova. odlič- Zato vedno samo DIANA pasto za zobe ZA IZPIRANJE UST DIANA FRANCOSKO ŽGANJE Kako je NESPAMETNA — ure in ure urejuje lase, nos pa se j? sveti Ona tako skrbi ta svojo zunanjost ter ure in ure urejuje svoje 'a«e, da bi bila pravilno počesana. Najdražje pudre Kupuje, njen no« pa te vendar blestet. Pri aajmanjšem potenju zaradi plesanja ii »e polt takoj pokvarjena. Puder o« ostane na licu in je njena koža videti mastna. Ko bi le vedela, kakšna je razlika, če se pudru primeša malo smetanove pene! Smetanova pena je sedaj ime-šana r najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje). To povzroča, da se ouder na lice pripoji in da ostane na niem vkljub vetru, dežju ali potenjr pri plesu v toplih prostorih. Puder Tokalon odstranjuje Hidi najmanjši blesk in mastni videz kože, pri tem pa kožo ne tuii kakor navadni pudri Puder Tokalon olepšava Vaše kožo ter jo napravi mehko ln baržur«sto. pri *em pa oslane na licti ves dan. na koncertna in operna pevka lepega, prebojnega glasu, ki je še pri mariborskem občinstvu v najboljšem spominu, saj je pred leti stalno gostovala kot Marjetica v Gou-nodovi operi »Faust«, nadalje naša priljubljena stalna gosta altistka ga. Vida ZemljiČ-Kovičeva in baritonist g. Fr. Neralič. Vremensko porociio številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. erner in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 20. marca LJubljana 7, 770.1, 1.7, 88, 0, megla, —, —; Ljubljana 13, 767.3, 13.8, 51, 0, 0, —, —; .Maribor 7, 768.4, 2.0, 90, NW2. 4. —, —; Zagreb 7, 768:8, 6.0, 86, NNW1, 0, —, —; Beograd 7, 76S.2, 50, 90, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 771.0, 1.0, 90, 0, 7, —, —; Skoplje 7, 768.1, 2.0, 90, 0. 0. —, —; Kumuor 7. 766.9, 12.0, 50, NW3, 0. —, —; Split 7, 767.3, 11.0, 60, NNE1, 0, —, —; Rab 7. 767.7 11.0, 40, SE2, 0, —, —; Rog. Slatina 7, —. —1.0, 95, El, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 15.0, 1.0; Maribor 13.0. 2.0; Zagreb 16.0, 4.0; Beograd 14.0, —0.3; Sarajevo 12.0. —1.0; Skoplje 15.0, 0.0; Kumbor 16.0, 11.0; Rab —, 6.0; Rogaška Slatina 14.0. —1.0. Vremenski pregled 20. t. m.: V srednji in južni Evropi visok pritisk z lepim in vedrim vremenom. Nad Severnim morjem ciklon. — V Jugoslaviji je vedro z zvišanjem temperature povsod. Minimum Kosovska Mitrovica —3, maksimum Erceg-novi +19. Novc6adska vremenska napoved za četrtek; Vedro in lepo vreme bo še trajalo. Temperatura se bo dvignila. Iz življenja na deželi POLJČANE. V nedeljo je glasbeni odsek Sokola (pevski zbor in salonski orkester) proslavil lOletnico obstoja s koncertom, ki je obsegal pevske in orkestralne točke. Obširna sokolska dvorana je bila nabito polna. Odlično naštudiran spored je otvoril salonski orkester s koračnico, ki ji je sledil Suppejev »Pesnik in kmet«. Nato je nastopil 25članski pevski zbor ki je otvoril vrsto pesmi z Bučarjevo »Tam. k?er pisana so polja« Ln Hudovernikovo »Našo zvezdo«. Na odprtem odru je pa za tem izpregovoril starosta br. France Li-puvšek ter obema voditeljema br. Jan':u Živku in dr. Hronovskemu za njih požrtvovalno delo izročil ob burnem ploskanju občinstva v spomin lični spomenici. Za njim je čestital pevcem in godbenikom v imenu Ipavčeve župe delegat g. Modran. Sledil je nadaljnji spored, ki je bil ves lepo podan. Poslušalci so bili zadovoljni in pevci so morali nekatere pesmi ponoviti. Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja. Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, ki jim je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. ZAHVALA Vsem, ki so se spomnili pokojnega Sattleria Antona koroškega dobrovolj ca-invalida v bolezni in ob smrti, in vsem, ki so z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljuje rodbina Sattlerjeva. Bog plačaj! Ljubljana, dne 20. marca 1935. 2607 V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrl naš nepozabni soprog, oče, ded in tast, gospod ANTON ŠVARA posestnik in gostilničar dne 19. marca, po dolg& mučni bolezni. Pogreb blagopokojnika bo v črtetrk, dne 21. marca, popoldne v Ric-manjih. Ljubljana, dne 20. marca 1935. FRAN J A, soproga; ERNEST, DANILO, DARKO, VLADKO, ANTON in VINKO, sinovi; DARINKA por. CEJ, hči, in ostalo sorodstvo. 2614 + Občina Ljubljana Mestni pogrebni laroa Umrla nam je naša nad vse ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa FRANČIŠKA MAHER zasebnica v starosti 85 let. Pogreb rajnice bo r petek, dne 22. marca 1935., ob 4. uri popoldne izpred hiSe žalosti, Ciril Metodova ulica 13, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. marca 1935. Žalujoči rodbini Maher-Pavlič. 2613 *ammmm Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pre-tužno vest, da nas je danes, dne 20. marca, ob %15. uri nenadoma zapustil na£ iskreno ljubljeni soprog, oče in stric, gospod Anton Vrtovec državni upokojenec Pogreb se bo vršil 22. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Maribor, dne 20. marca 1935. Žalujoči: Julči, soproga; Edo, Stane, Vlado, sinovi. li. WOLFFj 51 Pokonci glavo Šarlota je brez vere v ercu ustrežljivo privoljevala v njegove sanjarije. Kadar je bila sama, je brez strahu gledala resničnosti v kameniti obraz. Zrak ji je bučal mimo ušes, tako vrtoglav je postajal padec v globino. D' Ormesson je zdaj igral v nekem klubu v ulici Vivienne. Klub ni bil prvovrsten, a vendar je blagajna plačevala dobitke v gotovem denarju in brez upiranja. Ko je teden dni previdno in ne brez uspeha igral v ulici Vivienne, se je osmi dan zazdelo, da se sreča brez pridržka vrača k njemu. S petimi tisoč franki, ki jih je imel, se mu je posrečilo, da je v eni uri priigral petnajst tisoč frankov. Nato je izdražil banko za dvajset tisoč frankov, ki se je v naslednji igri podvojila. Dal je snito in se umaknil. Sel je v sosednjo sobo, popil kozarec oranžade in sedel zamišljen, kakor da bi poslušal mnogo glasov. Nato ga je obšlo bolestno hrepenenje po Šarloti. Ubožica je zdaj sama sedela v hotelski sobi. Njen obraz je bil postal zadnji čas tako žalosten, da je človeka srce bolelo. Skočil je pokonci in sklenil iti k njej. Pozno še ni bilo, lahko bi se še peljala kam v okolico. Ko je krenil skozi igralno sobo, ga je postalo te etrahopetnosti sram. Ali ni bilo blazno, bežati pred nedvomno šanso? Temistoklej Braveanu, veliki rumunski igralec, je imel banko. D' Ormesson je položil deset tisoč frankov na mizo. Banka je bila »bacc. D* Ormesson je imel zdaj petdeset tisoč frankov. Braveanu je oddal banko, in d' Ormesson jo je kupil za petdeset tisoč frankov. Pri prvi igri je dobil d' Ormesson devet v roke. Dobival je mah na mah. Igralci so se drug za drugim umikali. Stavki 60 postajali čedalje manjši. Braveanu ni poentiral. D' Ormesson, ki je cenil svojo banko na vsaj dve sto tisoč frankov, je ošabno naznanil: »Če gospodje ne želijo več staviti proti meni, oddam banko.< »Banko!< je zaklical Temistoklej Braveanu. D' Ormesson je od radosti vzdrhtel. Dobro se je zavedal, da je prišel njegov veliki trenutek. »Ali preštejeva banko, kolikšna je, gospod?« »Potem, gospod,« je odvrnil Runnin. D' Ormesson je razdelil karte. Deteljnega kralja in pikovega fanta je imel v roki. Bilo je »bac«. »Dajem,« je rekel z glasom, ki je drhtel od napetosti. »Prosim.« D' Ormesson je dal Rumunu enojko. To ni bilo mnogo. Še ga je bilo moči dohiteti Ko je pa hotel d' Ormesson vzdigniti zase tretjo karto, ga je ohromel nenaden občutek groze. Razločno je čutil, da mora biti karta, ki jo je hotel kupiti, srčna kraljica. Trenutek se je še obotavljal in gledal Rumuna, kakor da bi čakal ponudbe. Temistoklej Braveanu je ogledoval svoje nohte. D' Ormesson je vzdignil karto. Bila je srčna dama. Izgubil je bil. Rumun je pokazal svojo karto. Imel je enojko. D' Ormesson je vstal in zapustil sobo. Odšel je po bulvarjib vse tja do Seine. Vso pot je žvižgal »Violetero«. Dve uri je žvižgal sam pri sebi, zmerom isti napev. Na nekem mostu čez Seino je ob- stal in zaetrmel v reko, v kateri se je zrcalil rastoči mesec. Pogled v tekočo vodo ga je pomirjeval. Neki redar ga je nezaupno ogledoval. D' Ormesonn 66 je zasmejal. Nikar se ne boj, vrli mož, vikont d' Ormesson se ne utopi. Redar je osramočen odšel. D' Ormesson je šel k vojvodi Sancedillskemu. Druga dan sta se peljala Šarlota in njen prijatelj v Bois, da bi v Armenonvillskem paviljonu pila čaj. Peljala eta se v starem ameriškem vozu, ki je bil menda Beni-tova last. Benito je bil zelo resen in potrt. Sedeli so na svetlem pomladanskem vrtu in gledali plešoče dvojice. D' Ormesson, ves vročično vesel, je kadil cigareto za cigareto. Zbijal je šale o plesalcih, se brez povoda smejal in neprestano čebljal. Sarloti je bilo, kakor da bi jo hotelo nekaj zadušiti. Pozneje je prišel Sancedilla. Spoštljivo je pozdravil Šarloto, tovariško d' Ormessona in prisedel k njima. D' Ormesson je čudno utihnil. Morda se je Šarlota motila, a zdelo se ji je, da mu zobje šklepečejo kakor v vročici. Prijela ga je za roko in v skrbeh vprašala: »Ali se ne počutiš dobro?« »Pač srčece, prav dobro ee počutim. Ali zapleševa?« »Plesala ne bi rada, Olivier.« »Prosim te, Charlv.« Pogledal jo je s tako obupno prosečimi očmi, da je vstala. Med plesom jo je krčevito stiskal k sebi, da so jo prsi bolele, in nenehoma šepetal »Ljubim to, moja Charly. Ljubim te. Ljubim te.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa dn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objave oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« na, naprodaj. — Ponudbe na oglas. oddelei »J-utra.« pod »Luksus«. 5435-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dober zaslužek dobijo prodajalci časopisov in brezposelni po vseh krajih dravske bajiovine. — Hranilnica »Moj dom« Ljubljana, Dvorakova ul. 8 54Š3S-3 Službi dobi Beseda t Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Presvečevalca in vlagatelja jajc izvežbanega sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eiport«. 5330-1 Frizerko in brivskega pomočnika iščem. Naslov v vseh po-siovalnicah »Jutra«. 54£33-d značko ►Trgovska v fari« na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani 4T799-20 Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem v bližini Domžal, za gostilno in mesarijo posebno priporočljiva ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Hiša Domžale«. 4800-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo s hrano ali brez oddam. — Sprejmem pa tndi abonente Gradišče 17, pritličje des-5430-J3 Sobo strogo separiraoo oddam 1 ali -2 osebama. — Istotam prodam veliko salonsko ogledalo in železno posteljo Križevniška ulica št. 6 — pritličje. &4i2&^3 Sobo na Taboru oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 54C9-Ž3 Veliko prazno sobo s plinom in elektriko — primerno za pisarno ali mirno obrt — kakor tudi opremljeno sobo odda Ravtar, Stari trg 19. 51JG-23 Mesečno sobo lepo opremljeno, s separatnim vhodom, v I. nadstropju oddam na Rimski cesti 23. 54211 -23 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Boljšo sobo opremljeno, z uporabo kopalnice in poseb. vhodom, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista soba«. 5404-23 a Za dijaka učiteljišča iščem stanovanje s 1. aprilom t. 1. Pogoj strogo nadzorstvo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nadzorstvo«. &416-2C»'a Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Drobilec za kamenje zelo malo rabljen naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drobilec 15.000«. 51'Jl-2e MHTIOTfM Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spalnico in kuhinjo kompletno opremljeno ali prazno takoj oddam nad kavarno Evropa. Vprašati telefon 29-52. 54i:«j-31 Dve sobici vsaka t posebnim vhodom zelo čisti in mirni, oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5481-23 Manjše stanovanje primerno za 1 ali 2 osebi, oddam z aprilom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 5113-31 Štirisob. stanovanje parketirano, lepo, prostorno in solnčno, v I. nadstr. oddam na Rimski cesti 23 3420-31 V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da. je dne 20. t. m. preminil naš nad vse ljubljeni soprog, očka in brat, gospod RIHARD SUPAN finančni nadpaznik v pok. Pogreb predragega se bo vršil v petek, dne 22. marca, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg štev. 33 v škofji Loki. škofja Loka, dne 20. marca 1935. 2615 Rodbini Supan, Janežic. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni brat, svak in stric, gospod FRANC CAJŠEK fotograf v Tivoliju v sredo, dne 20. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 22 .t. m., ob %3. uri popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti štev. 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. marca 1935. 2612 Žalujoči ostali. Štirisob. stanovanje s kopalnico, plinom, bal konom, vrtom itd. oddam v vili blizu Zvezde. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. MtJS-ai Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 29 § 1 PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska cesta INSERIRAJTE V »JTTRr« Zdrave in snežno bele zobe zadobite z uporabo BOTOT paste, ki tudi brez pene Lzborno čisti in odpravi zobni kamen. Poskusite še danes našo propagandno tubo za 4.— Din! Glavno zastopstvo: D. PECHMAJOU & CIE, ZEMUN MEDU Za vilo pri Crikvenici (Sv. Jelena) tik ob morju, dvodružinsko, prostorne parketne sobe, kopalnica, elektrika, vodovod in velik krasen vrt iščem družabnika Nujno se oglasiti pod: »Delež 125.000« Naročite — čitajte ..ŽIVLJENJE IN SVET" f PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA MAJŠPERK sporoča tužno vest, da je njen visoko spoštovani ustanovni član in veliki pobornik gasilstva gospod Karel Kubricht generalštabni kapetan češkoslov. armade, ravnatelj in solastnik tovarne strojil d. d. v Majšperku umrl po dolgi, mukepolni bolezni dne 18. marca 1935. Blagopokojnika ohranimo v najlepšem in trajnem spominu. Majšperk, dne 18. marca 1935. 2608 Uspeli za uspehom žanje kdor se ob vsaki Driliki poslužuje OPOZORILO! Ne zahtevajte »gume« temveč izrecno O L L A" TROPIC da ne boste razočarani! Originalna samo v belem »O L L A« KARTONU Petletna trpežnost. M ZAHVALA. Za mnoge izraze iskrenega so-čuvstvovanja, za vence in cvetje ob bridki izgubi gospe MARIJE VILFANOVE roj. JAKO S izrekam tem potom vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 22. t. m., ob 7.15 uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije Pomagaj. Ljubljana, dne 20. marca 1935. Ivuiza Lovšinova. ZAHVALA Ob smrti našega predobrega soproga in papana, gospoda FILIPA PRISTOU-A st. soSefa tvrdke Pristou & Bricelj, predsednika Okrožnih odborov, posestnika itd. smo prejeli toliko izrazov in dokazov sočutja, da se žal ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Zato smatramo za svojo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, zlasti pa velja naša zahvala pevskima društvoma »Slavec« in »Krakovo-Trnovo« za ganljive žalostinke, Ljubljanskemu Sokolu za spremstvo, CMD, Jadranski Straži, Zvezi ribarskih društev, mengeški godbi, ki je bila zastopana z deputacijo, kakor tudi vsem številnim drugim društvom in deputacijam. Častna dolžnost je, da se zahvalimo tudi za iskrene poslovilne govore pri odprtem grobu podpredsedniku Zbornice za TOI g. Rebeku, generalnemu tajniku TPD g. Pogačniku za JS in podpredsedniku Okrožnih odborov g. Igliču. Prisrčna hvala tudi darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, kakor vsem onim, ki so nam poslali pismene izraze sožalja. Naposled se zahvaljujemo tudi čč. sestrama Karmeli in Bernardi, ki sta mu požrtvovalno stregli v času njegove težke bolezni, a posebna zahvala gre tudi zdravnikoma dr. Merčunu in dr. Volavšku, ki sta mu lajšala njegovo gorje. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi šentjakobskemu župniku g. Barletu za njegove obiske i. dr. Ljnbljana, dne 20. marca 1935. ŽALUJOČI OSTALI T*eluje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoil Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarja Prane Jeaerdek. — Za inaeratn) del Je odgovoren Alojz Novak. — Val 9 LJubljani