te'.
Ok
T Leto XVII. - Štev. 26 (851)
jeli
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizla, Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L 1.000
Letna naročnina ..... L 2.000
Letna inozemstvo ................L 3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	L
	m
Wk
Gorica - četrtek, 24. junija 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
Goriški mozaik
srt
Občinske in pokrajinske volitve na Goriškem so za nami. Zato se sama od sebe vriva skušnjava, da naredimo nekaj pregleda in skušamo povzeti nekaj zaključkov.
Predvsem zadene opazovavca pogled na dokaj veliko število strank, ki so nastopale na zadnjih volitvah. Osem po številu. To razmeroma veliko število strank je značilno za italijansko demokracijo. Znamenje, da je ta še mlada. V starih preizkušenih demokracijah je število strank vedno zelo omejeno: dve, včasih tri ali kvečjemu štiri. Videti je pa, da se ta pojav strankarske razcepljenosti čisti. Dve majhni stranki sta na zadnjih volitvah že izginili, namreč republikanci in monarhisti, ki niso več nastopili samostojno. To je dobro znamenje: pomeni, da se demokracija utrjuje.
V	tem mozaiku strank smo se razpršili tudi Slovenci in sicer kar na sedem izmed njih; samo misini niso imeli na kandidatni listi nobenega Slovenca, dočim so vse ostale stranke letos pritegnile na kandidatno listo tudi Slovence, celo demokristjani in liberalci. Ti slednji so imeli v svoji sredi didaktičnega ravnatelja slovenskih ljudskih šol dr. Lebanija.
Taka razpršenost Slovencev na sedem strank je znak, da nismo še demokratično zreli. Demokratična zrelost je namreč v tem, da ob volitvah koncentriraš čimveč glasov ob istem znaku, ker le močna stranka potem nekaj pomeni. Kljub temu smemo trditi, da tudi mi Slovenci demokratično zorimo, ker so rezultati pokazali, da so volivci bolj zreli kot kandidati, H so se zrinili na vse liste, dočim so se v°livci opredelili na dve skupini: za Slo-v«nsko demokratsko zvezo in pa za tri levičarske stranke: socialiste, komuniste ta za PSIUP, oziroma bolj preprosto na dva bloka: sredinskega in levega.
bi
■Jot*
rit
trt
SLOVENCI PRI ITALIJANSKI KOMUNISTIČNI PARTIJI
O	levem bloku so volitve pokazale, da ni več tako monoliten, kot je včasih bil. Se vedno prevladujejo komunisti, kot pričajo izidi pokrajinskih volitev. Človek pa težko razume, zakaj delavci glasujejo za KPI. Ta vendar vodi zelo nazadnjaško socialno politiko po geslu: Cim slabše, tem boljše. Toda ti časi so minili. Sedaj mora veljati: Cim boljše in čim prej! To pa ntore nuditi le prava demokracija, odprta probleme delovnega ljudstva, kar KPI gotovo ni!
Sc težje je razumeti, da se slovenski delavci opredelujejo danes za KPI, ki je Pokazala tako kameleonsko politiko do naše narodne manjšine, da ji ni primere ^ slovenski zgodovini. Dušan Hreščak je ,0^ to jolitiko v tržaškem pokrajinskem svetu takole karakterlziral: »Boj slovenskega ljudstva za njegove narodne pravice je KPI najprej označila kot "pravico do samoodločbe ljudstev"; kmalu nato "kot sramotno preteklost” (potem ko so se ®kregali s Titom leta 1948); čez čas so ta boj imenovali "nacionalizem", ko je šlo to, da bi se zbližali sovjetska KP in 2veza jugoslovanskih komunistov. Zadnje fase pa znova pravijo, da je to legitimna borba v cilju, da se ustvari enakost med Italijanskim in slovenskim prebivavstvom.«
Ob tej karakteristiki bi sc moral slovenski delavec vprašati: Kaj je torej boj za jtflt naše narodne pravice: PRAVICA, SRAMOTNA PRETEKLOST, NACIONALIZEM? Ce je erK)j „i drugo. Seveda se pa večina *'aših delavcev ne bo o tem nič vprašala, i 0*“ ker so že vajeni, da se nič ne vprašujejo, k(t‘‘ teniveč samo avtomatično ponavljajo, kar Jhn tovariši od KPI narekujejo. Ker malo berejo, še manj mislijo, zato pa tudi tako brezmiselno glasujejo za KPI, ki Jih bo v ^krajini zastopala tovarišica Selli, ki je 113 nobeni slovenski kulturni prireditvi ni-8>no še videli.
Zato pravilno zaključuje g. Hreščak:
‘V8e
to (to je ves boj slovenske manjšine za svoje pravice) smatra KPI za svoj Wtrumentallzem,« ali bolj preprosto: Komunistični partiji Slovenci kot Slovenci n,s« nič mar; mar so ji le kot sredstvo, ^ more doseči svoje namene.
>1
M
ulil'
siitH
P1
,
j <t
rti*
tet1 itd 'ii i ¥
i
itii1 n* (it
rici
SLOVENSKI SOCIALISTI
Socialisti so se tudi med Slovenci razcepili med PSIUP in PSI. Zdi se, da prvi prevladujejo, kot so pokazale volitve v pokrajinske svete. Glede PSI je pri nas še bolj vidno kot v ostali državi, da se ne more odločiti za prestop v okvir demokratičnih strank in da je še vedno s preveč vezmi priklenjena na KPI. Bo pa imela svojega slovenskega zastopnika v pokrajinskem svetu v osebi Marka Wal-tritscha in v goriškem občinskem svetu dr. Sanzina.
SLOVENCI OKROG LIPOVE VEJICE
Ostanejo še Slovenci zbrani okrog Slovenske liste in njenega znaka lipove vejice. Kot znano, sestavljajo to skupino pristaši Slovenske katoliške skupnosti in slovenski demokrati, ki složno nastopajo pri - vseh volitvah že od leta 1948.
Tik pred volitvami je bilo slišati, da so nekateri, ki se priznavajo za krščanske socialiste, želeli imeti razgovore z voditelji SDZ, da bi se za volitve zvarila skupna in enotna slovenska lista, na kateri bi uradno kandidirali tudi zastopniki SKSZ.
V	tem smislu je goreče pisal tržaški Novi list.
Kolikor nam je znano, je vodstvo SDZ stavilo pogoje, ki jih SKSZ ni sprejela. To je zelo razhudilo nekatere osebe, ki so začele delati propagando, naj po vaseh ne glasujejo za lipovo vejico, temveč naj oddajo bele glasovnice, v mestu pa so številni volivci dobili pismo, kjer so priporočali, naj oddajo preferenčni glas dr. Igorju Franku, dočim je uradno vodstvo SDZ svetovalo dati preferenčni glas prvim trem kandidatom na listi.
Tako so hoteli uveljaviti svojo voljo na škodo celotne naše skupnosti. Volivci jim niso kaj prida nasedli, ker je dr. Franko dobil 138 preferenc, na deželi je pa število belih glasovnic bilo le malo višje od že normalnega števila.
Kljub vsemu temu se je Slovenska lista zadovoljivo odrezala. V Gorici je za malenkost povečala svoje glasove v primeru z zadnjimi deželnimi volitvami, ko je nastopila kot Skupna slovenska lista. Tudi v pokrajini so se njeni glasovi pomnožili. Tiho nasprotovanje ji torej v splošnem ni škodovalo, pač pa se je čutil vpliv podtalne propagande SKSZ v nekaterih vaseh, posebno v sovodenjski občini, kjer je bilo največ belih glasovnic.
Spričo takega postopanja nekaterih slovenskih ljudi, ki trdijo, da so Jim pri srcu le interesi slovenske manjšine, človek ne more kaj, da ne bi podvomil o iskrenosti njihovih trditev; vriva se mu sum, da gre tem gospodom predvsem za njih osebne koristi in da morda sledijo kakim direktivam.
Saj vemo, da so prva leta po vojni, ko so se stavili temelji našemu samostojnemu političnemu in kulturnemu življenju na Goriškem, stali lepo ob strani in pustili druge, da so uživali očitke narodnih iz-dajavcev. Danes, ko so se razmere spremenile in pogumni nastop demokratičnih Slovencev daje sadove, bi radi vsem diktirali svojo voljo. Kranjc bi dejal, da za tem grmom tiči zajec.
Zaključiti moremo z ugotovitvijo, da so tudi zadnje volitve pokazale, da smo katoliški in demokratični Slovenci na Goriškem dokaj strnjena skupnost, ki hoče še naprej živeti v zvestobi narodnim In demokratičnim izročilom ob lojalnem sodelovanju z drugimi silami za mir ln napredek v deželi.
Prepričani smo, da bodo to voljo znali udejstviti naši demokratični zastopniki, Izvoljeni na listi lipove vejice.
Katoliška radijska postaja v Liberiji
V	državi Liberija na zahodnoafriški obali gradijo katoliško radijsko postajo, ki bo služila vsej Zahodni Afriki. Namen nove radijske postaje ne bo toliko širiti katoliški nauk kot podajati novice iz življenja Cerkve v Afriki in iz drugih delov sveta.
Državni udar v Alžiriji
V	noči od četrtka na petek 19. junija je alžirska vojska izvedla državni udar, odstavila predsednika Ben Belo ter ga aretirala. Oblast je prevzel poseben svet revolucije, ki mu predseduje podpredsednik vlade polkovnik Bume-dien. Brž po prevzemu oblasti in aretaciji Ben Bele je vojaški svet objavil dolgo sporočilo, v katerem razlaga vzroke, zaradi katerih je nastopila vojska in odstavila predsednika vlade Ben Belo. Med drugim je v izjavi rečeno: »Po treh letih narodne suverenosti mora dežela imeti opravka s spletkami, ki se pletejo v senci in z nasprotujočimi si tendencami skupin, ki se poživljajo za potrebe vladanja: deliti, da se lahko kraljuje. Umazani računi, politični narcizem in strastna navezanost na oblast se najbolje zrcalijo v sistematični likvidaciji kadrov dežele in v zločinskem poskusu diskreditiranja Mujahidi-na in odpornikov. Prišel je trenutek, da se poišče zlo. Predvsem je bilo potrebno nastopiti, da se napravi konec temu dramatičnemu položaju. Nihče ne more namreč zahtevati, da bi sam in istočasno uteleševal Alžirijo, revolucijo in socializem, da bi razpolagal z deželo in z javnimi zadevami, ki so mu poverjene, kakor da bi šlo za osebno in privatno lastnino.«
Nato očita revolucionarni svet Ben Beli, da je slabo upravljal narodno gospodarstvo, razsipal jav-
ni denar, uganjal demagogijo ter kršil individualne svoboščine. Posledica tega je še velika zaostalost dežele, ki se kaže v »zmanjšani produktivnosti, padcu gospodarskega dohodka in v zaskrbljujočem padcu investicij. Temeljita sprememba družbe bo mogoča samo ob upoštevanju naše vere, naših prepričanj in stoletnih tradicij našega ljudstva.«
To naj bi bili glavni razlogi za odstranitev Ben Bele, ki je presenetila ves svet. Nekateri opazo-vavci so mnenja, da so v ozadju ideološki razlogi. Ben Bela naj bi bil bolj pragmatist ali socialist, vojska pa bi hotela, da bi se v državi bolj spoštovale verske (muslimanske) in narodne tradicije. Toda po vsej verjetnosti gre za običajne osebne politične ambicije. Ne smemo pozabiti, da je Ben Bela odstranil iz političnega življenja vse svoje bivše sodelavce med osvobodilno vojno proti Francozom in sam iz dneva v dan dobival vedno večjo oblast. Izmed starih borcev je v vladi ostal le polkovnik Bumedien, ki je sedaj z državnim udarom preobrnil položaj .
Revolucionarni svet je naznanil, da se zunanja politika Alžirije ne bo spremenila. Enako se nadaljujejo priprave za drugo konferenco afro-azijskih držav, ki se prične konec tega meseca v Alžiru.
Kitajska reorganizirala vojsko
1.	junija so v komunistični Kitajski reorganizirali (preuredili) vojsko. Ukinili so vse oznake činov. Odslej v kitajski vojski ni več generalov, polkovnikov, kapetanov, verjetno niti maršalov, ampak samo vojaki in pa starešinski kader, ki pa se na zunaj prav nič ne razlikujejo od navadnih vojakov.
Ukinili so tudi vse druge zunanje oznake, po katerih so se med seboj razlikovale enote oboroženih sil, dalje oznake, ki so si jih pridobili oficirji z leti službovanja v vojski in slično. Vsa kitajska vojska se bo, kar zadeva zunanje oznake in pa notranji ustroj, povrnila k stanju, v kakršnem je bila za časa komunistične kitajske revolucije.
Vsa vojska ima s 1. junijem enotne kape, enotne vojaške pasove in enotne uniforme, z rdečo zvezdo na kapah in rdečimi oznakami na uniformah. Ukinili so tudi vse svečane uniforme za dosedanje višje oficirje, posebne dosedanje mornarske uniforme, vojaška krila za pripadnice vojske in prav tako so ukinili vse druge elemente tako imenovanih zahodnih slogov pri dosedanjih uniformah.
Ta reorganizacija komunistične kitajske vojske pomeni oddaljitev od težnje, ki je prišla do izraza v letih 1955-56, ko je bila preurejena po sovjetskem vzorcu.
Kitajski časopisi so pisali o tej reorganizaciji njih vojske silno veliko in z velikimi napisi.
V	obrazložitvi so časopisi poudarjali med drugim, da bo to prispevalo k nadaljnji poglobitvi revolucionarnosti kitajske vojske in da bo to pomenilo nov velik korak v njeni nadaljni proletarizaciji in povzdigu borbenega duha.
Politični opazovavci vidijo v novih merah rdeče Kitajske dejstvo, da je prevzela komunistična partija vodstvo vojske v svoje roke in to v času, ko preti, da se bo vietnamska vojna bolj kot kdaj prej razširila.
Zdi se, da se je komunistična partija odločila odstraniti iz vojske tudi zadnje ostanke tako imenovanih meščanskih teženj, ki so se okrepile, ko je bila leta
1956 vpeljana vojaška dolžnost, kajti do tedaj so služili v vojski samo prostovoljci, torej povečini le komunistični aktivisti.
TISK
v sovjetski sveži
V	Sovjetski zvezi je 12 milijonov televizijskih in 40 milijonov radijskih aparatov. Periodične revije izhajajo v 1 milijardi 200 milijonov izvodov. Najbolj razširjena je revija »Rabotnica« (Delavka), ki jo izdajajo v 7.4 milijonih izvodov. Za njo pride revija »Krestianka«, ki izhaja v 3.5 milijonih izvodov. Ideološke revije, ki so manj brane, so štiri: Komunist, Partij-naja Zizn, Političeskoje Samoobrazovanije in Agitator, ki jih tiskajo skupno v 3.3 milijonih izvodov .
Države Commonwealtha ter vojna v Vietnamu
V Londonu so se zbrali ministrski predsedniki 21 držav, članic Commomvealtha (Britanske skupnosti narodov), da se pogovorijo o medsebojnih problemih, ki jih ni malo. Tako je na dnevnem redu reorganizacija Commomvealtha, glede katere nekateri predlagajo ustanovitev splošnega tajništva; dalje širjenje vpliva komunistične Kitajske na Daljnem Vzhodu ter vojni odnosi med Indonezijo in nedavno ustanovljeno federacijo Malajzija ter položaj v Rodeziji.
Poleg teh vprašanj, v katerih so države Commomvealtha direktno zainteresirane, konferenca ni mogla mimo vojne v Vietnamu. Že prvi dan so začeli razpravljati o pobudi angleškega premiera Wil-sona, da bi posebno odposlanstvo odšlo v Hanoi, Peking, Moskvo in Washington ter skušalo posredovati med prizadetimi stranmi. Toda že takoj v začetku se je pokazalo, da niso vsi člani Common-wealtha zadovoljni s tovrstno pobudo. Najodločneje ji nasprotuje predsednik Tanzanije Julius Nie-rere, ki je imel pred kratkim v gosteh ministrskega predsednika Ču-enlaja. Ta okoliščina ni ostala brez političnih posledic. Tanzanija je namreč navezala zelo tesne stike s Pekingom. Zato ni čudno, če je njen premier Nierere izjavil, da je namen Wilsonove pobude postaviti Kitajsko na zatožno klop.
Tudi Kenija, Uganda, Indija in Gana so izrazile svoje pomisleke glede britanske pobude. Toda taki in podobni dvomi so bili premagani, ko so štirje voditelji, ki sestavljajo mirovno odposlanstvo (ministrski predsedniki Trinidada, Toga, Nigerije, Gane in Velike Britanije) po številnih posvetovanjih objavili poziv vojskujočim se silam v Vietnamu, naj »kolikor se da omejijo vojaške operacije kot prvi korak za popolno ustavitev ognja, glede katere odposlanstvo upa, da bo mogoča ob prvi mogoči priložnosti.« Člani odposlanstva so prav tako izrazili pripravljenost, da se sestanejo z vsemi prizadetimi stranmi kakor tudi s predstavniki Vietkonga v okviru severnovietnamske delegacije.
V teku so priprave za odhod odposlanstva v Moskvo, Peking, Washington, Hanoj in Sajgon. V primeru, da misija ne bo dobila pritrdilnih odgovorov iz Pekinga, Hanoja in Moskve, se bo omejila na Washington in New York za stike z ameriško vlado ter glavnim tajnikom OZN.
Kardinal S krščanske
Nad petsto predstavnikov gospodarskega, političnega in kulturnega življenja se je zbralo na sestanku Krščanske zveze podjetnikov in ravnateljev v Turinu. Na njem so proslavili obletnice socialnih okrožnic Rerum novarum, Ouadragesimo anno in Mater et Magistra.
Sestanek je imel kot temo: Krščanska družba in družbena dinamika. Z njim so hoteli opozoriti na nekatera neodpovedljiva načela socialnega krščanstva. V svojem govoru je nadškof iz Genove kard. Siri poudaril navzočim, da obstaja sociologija, ki je tipično krščanska z značilnostmi, ki jih ni mogoče zamešati in ki so v svoji celoti edinstvene. Ta sociologija, je dejal kardinal, v celoti ščiti človeško osebo v njeni svobodi in avtonomiji z vsemi učinki. Država mora vršiti dopolnilno funkcijo, ki je zato dobrohotna in ne zati-
iri o načelih sociologije
ralna ter razdiralna. Meje med osebo in družbo se morajo urejevati z načelom pravega skupnega dobrega. Skupno dobro je pred individualnim dobrim. Socialni čut izhaja iz evangeljskega pojmovanja skupnosti. Vse smernice krščanske sociologije, tako je zaključil kardinal Siri, streme ne po borbi zaradi borbe, ki ima vedno premagance, marveč po konstruktivnem sodelovanju, ki pozna samo zmagovavce.
Anglikanski obisk v Romuniji
Na povabilo romunskega pravoslavnega patriarha je bil od 2. do 8. junija v Bukarešti na obisku primas anglikanske Cerkve dr. Ramsey. Na binkoštno nedeljo je imel pridigo v anglikanski cerkvi v Bukarešti. Sestal se je s predstavniki romunske pravoslavne Cerkve.
Sv. oče se je udeležil procesije sv. Rešnjega Telesa
V Rimu je bila letos za praznik svetega Rešnjega Telesa mogočna evharistična manifestacija v središču EUR, t.j. bivšega področja svetovne razstave v Rimu.
Sv. oče Pavel VI. je tja prispel ob 19. uri in osebno prenesel monštranco na prostor pred Palazzo della Civilta. V svojem govoru je označil sv. Evharistijo kot vez edinosti med Kristusom ter verniki kakor tudi med verniki samimi. Opazno je, da bi si narodi radi zgradili novo družbo, v kateri bi vsi iskreno sodelovali, toda povsod nastopajo ovire, ki izvirajo iz pomanjkanja medsebojne ljubezni. To ljubezen je Kristus že prinesel na svet, toda treba jo bo zasaditi v srca ljudi, če hočemo, da bo svet zadihal v miru in sreči. Treba je zato moliti za mir na svetu. Prav te dni so spet nekateri deli sveta doživeli nova krvoprelitja, kot pokol nedolžnih talcev v Kongu, med njimi dobrohotnih misijonarjev; v Vietnamu se vojna širi in povzroča vedno nove razvaline in bolečine; Santo Domingo je še vedno pod grožnjo državljanske vojne. Treba je torej misliti, da zmagata ljubezen in dobrota med ljudmi. Po nagovoru je sv. oče podelil zbrani množici blagoslov z Najsvetejšim ter se nato vrnil v Vatikan, kamor je prispel ob 20,40. Tam ga je spet sprejela nova množica vernikov, katero je tudi blagoslovil, predno se je umaknil v svoje prostore.
ščanc 1.000; ob smrti Marije Colja-Bandelj nečak z družino 5.000; N. N. 1.000; Ule Pavla 1.000; pevski zbor Gallus 5.000; Prunk Anton ob godu 1.000; Danilo Piščanc 1.500; Jože Jamnik 3.000; članice ženske Marijine družbe v spomin Terezije Germek 8.000. Bog plačaj!
Za Katoliški dom: N. N. 500; U. Z. 3.000; Marisa Sardoč 4.000; K. M. 10.000; N. N. 10.000; Cej Jožef 500; Leban Marinka 500; družina Žgavec 500; N. N. 1.000; N.N. 1.000; Munih Katarina 1.000; N. N. 1.000; Humar Zofija 1.000; N. N. 1.000; N. N. 500; N. N. 1.500; N. N. 4.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; M. K. 1.000; F. Doles 1.000; I. H. 3.000 lir.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
Razstava ročnih del otroških vrtcev bo v občinski dvorani v Gorici v nedeljo, 27. t.m. od 9.12 in od 14. do 19. ure. V ponedeljek, 28. pa od 9. do 12. ure. Vabimo občinstvo, da si jo ogleda.
V slovenskem otroškem vrtcu v ulici Randaccio se bodo otrokom razdeljevala ročna dela v sredo od 9. do 12 ure.
Romarje za na Trsat ponovno opozarjamo naj prinesejo v upravo Kat. glasa ali propustnico ali potni list. Zamudnike bomo po 30. juniju črtali iz seznama. (Osebna izkaznica ne zadostuje.)
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: N. N. za kruh sv. Antona 10.000; A. M. 5.000; Milka Velikonja 1.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ivanka Furlan 10.000; M. O. 5.0C0; Ivanka Piščanc 1.500; Trobec Marij ob 25-letnici smrti staršev 5.000; Julka Štrancar 1.000; Pipan 1.000; N. N. 10.000; Natali 2.000; N. N. 1.000; Bandelj Regina za obletnico mamine smrti 2.000; N.N. 5.000; Marija Ferluga namesto cvetja ob godu 2.000; F. R. 1.000; Miklavčič 1.000; Piščanc Roža 2.000; Prezzi Elisabeta 1.000; ob mamini smrti Mara, Ernesta in Angela Germek 11.000; Bernarda Piščanc 1.000; St. 100.000; Zanotta Barbara za obletnico sinove smrti 1.000; Marija Ferluga 1.000; družina Volčič ob prvem sv. obhajilu 5.000; družina Trampuž ob prvem sv. obhajilu 3.000; družina Siega 2.000; Colja Jožefa 2.000; prvoobhajanci 5.000; nabirka ob sklepu šmarnic 30.000; Z. J. 5.000; Pahor 1.000; Gregorič 3.000; Giraldi Pina 1.000; N. N. 7.500; Kosmina Meri 2.000; J. J. 3.000; Pešelj Ana za obletnico sestrine smrti 2.000; za obletnico smrti Sosič Marije, nečakinja 5.000; Pi-
Nov zemljevid
Na eni izmed zadnjih sej Akademije za ekonomske (gospodarske) in socialne vede »Cenacolo Triestino« je univerzitetni prof. A. Marussi prikazal potrebo po novem zemljevidu pod vidikom sedanjega dejanskega stanja v deželi Furlanija-Julijska Benečija. Po njegovem mnenju naj bi bil zemljevid čimbolj podroben in v geometričnem razmerju 1:10.000. Tehnična izvedba za našo deželo, ki meri približno 7850 kvadratnih kilometrov, bi zahtevala približno štiri leta priprav.
Slovenci želimo pristaviti, da bi se moralo pri krajevnih imenih absolutno uporabljati tudi naša domača slovenska imena, ki so že stoletja na ustih vseh prebi-vavcev in so pod Avstrijo bila tudi na zemljevidih, pa čeprav je fašizem uvedel dosti prisiljenih in neutemeljenih spake-drank. V tem smislu naj bi naši slovenski predstavniki intervenirali na pristojnih mestih v deželnem zboru, v pokrajinskih in občinskih svetih, da se znova uveljavijo krajevna imena, ki so že stoletja in stoletja v rabi.
življenja
Proslave sv. Ansgarja
Sveti Ansgar, apostol nordijskih držav, predstavlja za katoliško in protestantsko Cerkev skupen spomin in povabilo, da bi dali bolj pogumno in odkrito pričevanje o Kristusu v sedanji dobi. Tako so zapisali luteranski škof v Hamburgu dr. Wblber, pokrajinski predstojnik Hasseglaan in vrhovni upravnik Stein v skupnem pismu, ki so ga naslovili na vernike ob priliki 1100-letnice smrti sv. Ansgarja, ki je bil prvi hamburški škof. Vodje protestantske Cerkve žele, naj bi bil dan katoličanov s severa vzpodbuda k molitvi za prilagoditev Cerkve sedanjemu času, za obnovo vsega krščanstva in da bi bila vsem vidna edinost krščanstva v Jezusu Kristusu. Listino zaključujejo s tem, da vabijo svoje protestantske vernike, naj nudijo plemenito gostoljubnost svojim katoliškim bratom v teku .proslav in verskih manifestacij. Dneva katoličanov s severa, ki je bil od 18. do 20. junija v Hamburgu, so se udeležili med drugimi tudi kardinali Bea, Frings in Jaeger.
molili za preporod vseh krščanskih ognjišč na svetu in večje poznanje njihovega poslanstva v Cerkvi. Romarji so prišli iz Evrope, Avstralije, obeh Amerik, z otokov Sv. Mavricija in Madagaskarja ter Južnega Vietnama.
Vojaki v Lurdu
V Lurdu, se je vršilo koncem maja mednarodno vojaško romanje. V Marijino svetišče je prispelo 40.000 vojakov iz dvajset različnih dežel.
Rasne pregrade padajo
Za nadškofijo v New Orleansu in škofijo Baton Rouge bo sedaj izvedla tudi severnoameriška škofija Lafayette šolsko integracijo. Ta škofija ima 33 zavodov, ki jih obiskuje 12.945 dijakov. Od meseca septembra bodo sprejemali v te šole vse dijake ne oziraje se na raso in barvo.
Radijske oddaje z ekumensko vsebino
Zveza proti lakoti
Ustanovili bodo mednarodno katoliško zvezo za borbo proti lakoti in za pomoč deželam, ki so na poti razvoja. Pobudo so sprejeli v teku sestanka, ki se je vršil v Kdlnu pod predsedstvom kardinala Fring-sa. Sestanka so se udeležili predstavniki škofijskih asistenčnih ustanov iz ZDA, Nemške zvezne republike, Francije, Belgije, Holandske, Avstrije in Švice. V teku sestanka so ustanovili posobno komisijo, ki ima nalogo izdelati program delavnosti in statut novega organizma. Do uradne ustanovitve te mednarodne zveze bo prišlo meseca septembra.
Kardinal Saigh bo obiskal Nemčijo
3500 novoporočencev v Lurdu
3500 novoporočencev je prišlo na romanje v Lurd dne 5. junija. Na njem so skupaj
■f Msgr .Janez Hladnik
in ga razbremenili med rojaki.
G. Janez Hladnik je postal v svoji okolici najbolj popularna osebnost. Vsi so poznalo »padre Juana«. Nikdar se ni brigal
Tedenski program katoliške ure v ZDA je posvetil svoje štiri oddaje v mesecu juniju problemu ekumenskega razgovora. Oddaje, ki jih organizira narodni svet katoliških mož ob sodelovanju z National Broadcasting Company, so vsebovale tele teme: Verska svoboda. Svoboda in avtoriteta, Združitev in obnova ter Izgledi ekumenskega gibanja.
Melhitski patriarh iz Antiohije kardinal Maksimos IV. Saigh bo obiskal Nemčijo ob priliki proslav 700-letnice stolnice v mestu Miinster. Spominske slovesnosti se bodo vršile od 10. do 12. septembra. Pričele se bodo z liturgijo v bizantinskem obredu, ki jo bo opravil sam patriarh.
Saj nismo skoro mogli verjeti, a telegram iz Argentine je govoril neizprosno: msgr. Janez Hladnik, zaslužni slovenski izseljenski duhovnik, je preteklo nedeljo, 20. junija zaključil svoje zemsko potovanje, potem ko smo bili vsi, kateri smo ga poznali, po delikatni operaciji na nogi trdno prepričani, da bo idealni in požrtvovalni g. Hladnik še dolgo lahko skrbel za zaupane mu. ovčice.
Plodovito in razgibano je bilo njegovo življenje in prav Kristusovo duhovništvo mu je dalo izrazit in svojevrsten pečat.
Rodil se je v Rovtah pri Logatcu 22. decembra 1902. Bil je torej v 64. letu starosti. Duhovnik je postal 29. junija 1927. Prvo službeno mesto ga je čakalo v Metliki; tam je stanoval v isti sobi kot nekdaj veliki misijonar Friderik Baraga. Ta duh ga je nato spremljal skozi njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Kdor je pokojnega g. Hladnika poznal, ve da ta trditev ni pretirana ali samo lepo izrečena fraza.
Iz Metlike je odšel pok. Hladnik v Zagreb za slovenskega kaplana; tam je prvič prišel v stik s problemi, verskimi, moralnimi in narodnimi, ki se pojavijo, ko gre človek na tuje. Brez dvoma je že v Zagrebu začutil tragiko izseljenstva in začel razmišljati o veliki družini slovenskih otrok, ki so zapustili slovensko domačijo in so upali v tujini najti to, kar jim domovina ni mogla ali ni hotela dati.
Iz Zagreba se je vrnil v Slovenijo. A le za kratek čas. Po nekajmesečnem službovanju v Kostanjevici ob Krki je v njem dozorel sklep: »Grem med slovenske izseljence v Argentino!« Res ga v začetku leta 1936 že najdemo v Buenos Airesu, kjer se pridruži drugemu idealistu, izseljenskemu duhovniku Jožetu Kastelicu.
A ni mu namenjeno, da se ob sobratu uživi v novo delo. Jože Kastelic omahne pod vrhom skrivnostne in mogočne Acon-cague; šele po enem letu ga gora vrne na površino. Janez Hladnik je spet sam.
Skrbeti mora za ogromno družino 20.000 Slovencev, ki so prišli v Argentino iz vseh slovenskih pokrajin, zlasti pa iz od fašizma teptane in zaničevane Primorske. Začenjajo se njegovi dušnopastirski obiski po raznih slovenskih središčih, ki pomenijo na tisoče kilometrov napravljenih poti, neprespane noči, zaprašeno obleko, žejo, utrujenost, pa še dostikrat nehvaležnost in majhno razumevanje s strani premnogih naših izseljencev.
Zanje izdaja poljudno versko revijo »Duhovno življenje«, ki jo je podedoval od Jožeta Kastelica. Večino napiše sam. Njegovi potopisi pričajo, da je bil rojen za časnikarja in njegove duhovite domislice ter šegavost v pripovedovanju zagotovijo reviji širok krog bravcev. In on jo sam paginira, razširja in potem — tudi pobira naročnino, kajti revija brez denarja ne more živeti.
Pridejo leta druge svetovne vojne. Večina njegovih izseljencev se pridruži Titovemu gibanju; Janez Hladnik je spočetka zadržan. Toda ko jasno spozna, da gre za komunizem, svojim ljudem ne skriva resnice. Revija »Duhovno življenje« postane glasnik gorja in zločinov, ki so se v teku revolucije zgodili v imenu osvoboditve na slovenski zemlji.
Janez Hladnik doživi tedaj prvi silni udarec. Večina izseljencev ga zapusti in se pridruži rdečim propagandistom. Le peščica mu ostane zvesta in ta ga bo podpirala do smrti.
Tedaj že trkajo na vrata Argentine slovenski protikomunistični begunci. Janez Hladnik gre k Peronu, takratnemu predsedniku države in doseže dovoljenje, da se 10.000 slovenskih beguncev vseli v Argentino.
Za g. Hladnika se začno nove skrbi. Tem ljudem je treba najti streho, jih uvesti v novo življenje, jim olajšati izgubo domovine. Spet sama pota, intervencije, dostikrat nerazumevanje, včasih nehvaležnost.
In potem pride najlepša poteza v življenjski zgodbi pok. monsignorja. Ko je v glavnem dotok novih beguncev zaključen in stojijo prvi temelji za razvoj nove izseljenske skupnosti, smatra g. Hladnik za modro, da prepusti vodstvo te skupnosti ljudem, ki so prišli z njo; celo svojega ljubljenega otroka, revijo »Duhovno življenje« prepusti novim močem.
Danes vemo, da je bila ta odločitev herojska. Zmožen jo je bil doprinesti le človek Hladnikovega kova, ki ni nikdar sebe iskal. Umakni! se je v eno najbolj zapuščenih buenosaireških predmestij, kamor je vozil le tramvaj, kjer so stale mlake ob cesti, kjer je bilo ob lepih dnevih prahu na tone, ob dežju pa spet blata, da si komaj prišel iz njega.
Tam je stala majhna cerkvica Sv. Jožefa iz Pompeja. In tam se je začelo razvijati zadnje dejanje plodovitega življenja pok. g. Hladnika. V bližini je bilo prazno večje zemljišče. S svojimi zvezami je omogočil, da so si ga kupili Slovenci. Nastala je Slovenska vas v Lanusu. Ti Slovenci so bili prvi, ki so obiskovali njegovo cerkvico in bili g. Hladniku v moralno oporo.
Nato pa so začeli prihajati domačini. Zgled Slovencev jih je vzbudil iz verskega mrtvila; ostalo je storila frančiškanska preprostost in izredna gorečnost gospoda Hladnika.
Tekom 15 let se je stara cerkvica umaknila novi, lepi in prostorni; zrastlo je novo šolsko poslopje za farno šolo. Prišle so slovenske šolske sestre, da mu šolo vodijo; vstalo je novo župnišče; asfalt je Svetega Jožefa povezal z ostalim svetom! V bližnjo Slovensko vas so prišli slovenski lazaristi
za svojo zunanjost, nikdar skrbel, kje bo vzel denar, nikdar zgubil vere v božjo previdnost. Bil je slovenski Cottolengo. Duh, ki ga je preveval, je bil duh asiškega ubožca in Friderika Baraga.
Ni čuda, da je njegov škof strmel nad delavnostjo tega izrednega duhovnika. Preskrbel mu je monsignorsko čast in mu hotel s tem izraziti svojo hvaležnost za opravljeno delo.
Nihče ni slutil, da se g. Janezu stekajo ure življenja. Vsa leta mu je delala težave poškodba na nogi, ki si jo je ranil v mladosti. Prav pred kratkim je bil znova na operacijski mizi. Toda smrt ga je napadla z druge strani. Zagrabila ga je nenadna oslabelost, ki ji organizem ni bil kos.
Msgr. Janez Hladnik je omahnil kot vojak na bojišču. Mi strmimo nad veličino del, ki jih je opravil in samo eno prosimo Boga: »Gospod, bodi mu preobilno plačilo!«
-Jj
Nei
teni
»u.
s n; 2.00
is.
“dna
esel
fera
bnii
Uclt
olov
Pot
; Sli
ka
Do
ll!llllllllllllillllM!ll!!ll!llll!l!lllllllllllllllll!lllllllllllllllll!lllllllll!llll!|||!|||!||!l|||||||||||||||||||||||||||!|||||||||||||!!||||||!|!iailllll!lllllllllllllll!lllllllllllllllllllltlllllllllllllllll
Dragi verniki!
Dne 21. junija sta pretekli dve leti od izvolitve sedanjega sv. očeta Pavla VI. in 29. junija bo druga obletnica njegovega kronanja.
Na praznik sil Petra in Pavla se navadno obhaja papežev dan, posvečen molitvi za vrhovnega poglavarja sv. Cerkve in se zbira »novčič sv. Petra«.
Ti spominski dnevi morajo v nas obnoviti vdanost, ljubezen in hvaležnost sv. očetu Pavlu VI. za njegovo izredno delo za sveto Cerkev in za ves svet.
Sv. oče neprestano oznanja s svojo besedo in s svojim zgledom svetu Kristusov evangelij in z veliko skrbjo gleda rta narode in na njihove duhovne in časne potrebe.
Zato smo tudi mi povabljeni, da damo svoj prispevek svetemu očetu, da bo lahko pomagal neštetim, ki se zatekajo k njemu, da jim olajša trpljenje ali pa da pomaga pri delu za širjenje vere in nravnosti.
Dragi moji verniki, združimo z molitvijo tudi svoj dar in naj bo tako oboje dokaz naše zvestobe, ljubezni in želje, da bi se uresničile želje Cerkve, da bi kmalu bili vsi ena družina pod enim samim pastirjem.
Vas vse blagoslavljam Gorica, 21. junija 1965
f Andrej, nadškof
Smrt duhovnikove matere
Tc
jpi>
vse
18.
* sk
z a N Sto. Hor Tot •9.C ko tora Ho H d “slu 'ton isai tire, stlO\ trs “rp
H V lev; bve aJna zač Sre fess, “sre
“n ja
hciie
htl.
V
;«str
oc
'osti
Na dan sv. Vida je v Bači pri Sv. Luciji umrla svetniška mati duhovnika-mučenca Ludvika, Marija Sluga. Dotrpela je žena mučenica in se združila s svojim sinom, ki ga je v bolezni stalno klicala.
Živela je mirno in tiho življenje slovenske žene in matere, živela za svoje otroke in moža, za dom in za Boga. Ni ji bilo prizaneseno s trdimi preizkušnjami. Dvakrat je okusila grenkobo pregnanstva, prvič v prvi svetovni vojni, ko je s štirimi nedoraslimi otroci bežala pred topniškim ognjem na Dolenjsko, kjer se ji je rodil peti otrok, Ludvik — poznejši duhovnik, in drugič pod krutim fašističnim režimom, ki je njenega moža železničarja in vso družino pregnal v južno Italijo. V mestu Campo-basso so preživeli šest let.
Vrnili so se spet v Bačo, postavili so si lep domek in mati Marija je neutrudno delala in skrbela za svojo družino, posebno za sina Ludvika, ki je vstopil v semenišče. še pred sinovo novo mašo so ji neke noči prinesli domov prvega sina mrtvega.
Začela se je druga svetovna vojna z vsemi grozotami, ki niso prizanesli niti mirnemu kotičku baške doline. Leta 1943 je sin Ludvik zapel pri Sv. Luciji svojo novo mašo. Bil je dan sreče in veselja za vse, zlasti še za dobro in pobožno mater Marijo. Sina Ludvika so poslali v Cerkno za drugega kaplana. Z njim je šla sestra Marija, druga dva sinova sta bila v vojni in mati Marija je ostala sama z možem na domu v Bači.
Tu jo je dosegla največja žalost v življenju, ko so ji sporočili strašno vest: sina duhovnika in 13 drugih so v Cerknem slovenski partizani ubili kot izdajavce. Ta izguba je potem do smrti razjedala njeno življenje. Trpela je, molila in jokala in kot globoko verna žena odpustila vsem, ki so ji prizadeli nezaslišano krivico.
Vrnil se je sin Polde iz nemškega ujetništva, a domov si ni upal, izbral si je pot preko morja v Južno Ameriko. Od tu je stalno dopisoval in pomagal mami in jo rotil: mama, počakaite me, da se vrnem. Ni ga dočakala. Prihitel ie le sin iz Sa-raieva, a tudi on ie ni več našel žive.
Niena smrt ie bila izredno lepa. Samo svetniške duše znaio tako umirali. Čutila ie. da se ii bliža konec življenia, pa je nodala roko hčerki Mariii, ki ii je zvesto noč in dan stregla, nato se je pobožno prekrižala in sklenila roke na prsih. Po-
gledala je navzgor in se blaženo nasmehnila in s tem smehljajem na ustnicah je|!r; odšla v večnost. Ob pogrebu so vsi govorili: sin Ludvik ji je prišel naproti.
Pogreb je bil na dan sv. Rešnjega Telesa popoldne. Silno slabo vreme in pa praznik je zadržal doma marsikoga, zlasti še duhovnike iz okolice, ki bi drugače silno radi-prišli na pogreb duhovniške matere. A kljub temu se je zbralo veliko ljudi, tudij iz Gorice so prišli najožji prijatelji.
Domači g. župnik je imel v cerkvi lep, govor, poudaril je svetniško življenje kojnice, saj dokler ji je zdravje dopuščalOi je dan za dnem prihajala v tričetrt uri oddaljeno cerkev k maši in v bolezni ie vsak mesec pobožno prejemala sv. obhajilo. Rekel je, da bi si želel mnogo takih mater v fari, zlasti še mater, ki bi Cerkvi dale sina duhovnika.
Ko je pogreb iz cerkve krenil proti kopališču se je skoro že zjasnilo. S.podajj v globeli je tiho polzela sinja Soča, v ozadju pa so se blestele gore v sijaju koma! zapadlega snega. Čudovita okolica je bil polna miru in spokojnosti in v tem ko-1 tičku slovenske zemlje bo sedaj počivala V duhovnikova mati Marija Sluga in čakala vstajenja. Naj prosi v nebesih za nas v$S' *iih zlasti še za slovenske duhovnike in duhovniški naraščaj, sinovom in hčerk1 Mariji pa naj Bog nakloni svojo tolažbo!
Zo—P
ka i Cet
'ali
ksbi
Tri vrste obiskovavcev
Ob priliki ene svojih zadnjih splošnih avdienc je sv. oče Pavel VI. dejal, da b* se dalo udeležence teh avdienc razdeliti v' tri skupine: tujce, prijatelje in sinove. Tujci so prisotni kot obiskovavci, opazovavč in turisti ter se osebno ne udeležujejo vsebine razgovora. Prijatelji so tisti, ki pri'
»k;
'i
;aj
'aj
S
api
dejo na avdience, ker se zanimajo
ur
h
umetnost, zgodovino in za veličastni prizof' ki jim ga nudi avdienca in ki ga morej® opazovati in uživati. Njihova udeležba P1' srečanju s papežem je bolj prisrčna 1,1 iskrenejša, toda delna, ker jih loči verd in ljubezen, ki predstavlja bistvo avdiefK' Sinovi pa prihajajo na avdienco kot nV • dom svojega očeta, da za trenutek doživi/ 1 skrivnostno duhovno polnost, ki jim J0 nudi občutek, da so živi udje skrivno®1) ^ nega Kristusovega Telesa in gotovost V * same vere v veselju in pristni IjubezU1'
Ulil
G
‘im
kc
'Jat
V
IX
Od
si
h;
'Ne
sc
bi
Sl
Vi
»Si
h,
Radio Trsi A
Teden od 27. junija do 3. julija 1965
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 renos svete maše iz župne cerkve v Ro-tou. — 11.00 Vokalni kvartet iz Trsta, vodi Ubald Vrabec. — 11.15 Oddaja a najmlajše: »Triki«. Mladinska igra. — TOO Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi ^na v naši deželi. — 15.00 Pojeta: Dalida
I Bobby Solo. — 15.30 »Nova gospoda«, ^eloigra v treh dejanjih. — 18.30 Kino, kraj in danes. — 19.00 Sonate 18. stoletja:
.j ^menico Scarlatti. — 20.30 Iz slovenske illclore: Niko Kuret: »Pratika za prvo “ffovico julij a«.
Ponedeljek: 11.45 Novi pevci. — 12.15 ; slovenske folklore: Niko Kuret: »Pra-za prvo polovico julija«. — 17.20 Ši-obzorja: (14) »Wilhelm Rontgen«. kisala Mara Kalan. — 18.00 Ne , toda vsenr - radijska poljudna enciklopedija. '18,30 Koncertisti naše dežele. Enrico De ^gelis Valentini: 8 skladb v starem slogu, } skladb v modernem slogu. — 19.15 Plo-za vas. 21.00 Richar Strauss: »Ariadna 5 Maksu«, opera v enem dejanju s pred-P°. V odmoru (približno ob 21,45) Opera, vt°r in njegova doba.
Torek: 8.30 Slovenske zborovske skladbe. " 9.00 Prenos te maše iz župne cerkve Bojanu. — 10.30 S koncerta Komornega )0ra ljubljanske radiotelevizije. Koncert registrirali v Kulturnem domu v Tr-
II dne 26. aprila 1965. — 12.15 Pomenek s ^lušavkami. — 15.30 »Šentjurjevski prodor«. Drama v treh dejanjih, ki jo je na-lsal Stanko Kociper. — 18.00 Z zaključne Reditve šolskega leta 1964/65 državnih 5n°vnih šol s slovenskim učnim jezikom Trstu.
— 19.15 .Dante Alighieri: (14) »Ar-llro Cronia in njegova knjiga "Dantejev ®Peh v srbo-hrvatski književnosti”, pripra-'1 Martin Jevnikar. — 20.30 Kulturni od-'evi - dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 °venske novele 20. stoletja: Bogomir Ma-aina: »Icarus«. — 22.45 Komorna glasba Zažetku 20. stoletja.
Sreda: 11.45 Mali ansambli. — 12.00 lssandro Manzoni: Zaročenca: (4) »Posrečena poroka«. — 13.30 Prijetna srenja, izbor motivov in izvajavcev. — 18.00 vse, toda o vsem - radijska poljudna ^iklopedija. — 19.15 Higiena in zdravje. ' 21.00 Simfonični koncert komornega or-i/Stra j»Alessandro Scarlatti« iz Neaplja.
°drnoru (približno ob 21.20) Knjižne no-°sfi; Franc Jeza: »Ivan Cankar in evrop-a literatura« Dušana Pirjevca.
. Cetrtek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 1 raF smo za vas. — 17.20 Iz albuma lahke ke. — 18.30 Komorne opere. Izbrani od-
lomki iz komične opere v treh dejanjih »Zaljubljeni brat«. — 19.15 Radijska univerza: Guido Fasso: Naravno pravo: (5) »Šola naravnega prava«. — 21.00 »Roke«, radijska drama. — 23.00 S 17. festivala sodobne glasbe v Benetkah.
Petek: 11.45 Neapeljski motivi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Modema simfonična glasba. Igor Stravvinsky>: Zgodba o vojaku. — 18.55 Koncertisti naše dežele. — 19.15 Salvador De Madariaga: »Kultura, angažiranost in svoboda«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Znanost in tehnika: Slavko Andree: »Hladno izgorevanje«.
Sobota: 11.45 Ameriški motivi. — 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne: Luigi Pirandello: »Berecche e la guerra«. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Arturo Zardini« iz Rizzija. — 17.20 Chopinove poloneze. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik. — 19.30 Tržaški motivi. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi Ivan Bolčina. — 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (5) »Redovnica iz Monze«.
eh-
vCr
m
SLOKAD vabi letos otroke na počitniško kolonijo v Drago
'‘UlllllliiltllllliMIIIIIIUIIIIIIIIMfllllltllllllllllllltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIlilllltlllllUIIIIHUlllllHlllllllllllllUlIHMHIUIIUIII,,:
za politično zaščito. Kdor ve, kako angle-
Utrditev položajev
Slovenske liste na Goriškem
Deset milijard posebnega tržaškega fonda
Komisija za Trst, kateri predseduje tržaški župan dr. Franzil, je sklenila porazdeliti večje vsote v korist različnih dejavnosti. Približno 2 milijardi lir bo šlo v korist splošnih luških dejavnosti in javnih skladišč; 200 milijonov lir za turistične pobude; 450 milijonov lir za različna posojila za zgraditev hiš privatnikom na podlagi komisarskega dekreta iz 1. 1951; za avtonomno ustanovo ljudskih hiš, kakor tudi za zgraditev stanovanj za istrske begunce je predvidenih 581 milijonov lir. Kar milijardo lir so določili za različna luška dela in za popravila javnih zgradb. Nanovo snujoča se medicinska fakulteta bo prejela 65 milijonov lir; občinsko gledališče »Verdi« 100 milijonov lir, Ustanova za tržaški velesejem pa 12 milijonov lir. Določili so tudi različne vsote v prid občinam na Tržaškem in za Združene tržaške bolnišnice.
Ni pa razvidno, da bodo kaj prejele specifično slovenske ustanove. Dasi živimo Slovenci že od 7. stoletja na tržaški zemlji, se zdi, da ostajamo kljub toliko opevani novi sredinsko-levičarski politiki vedno in povsod le »deseti brat«, ki je pozabljen in zapostavljen od vseh odgovornih činiteljev.
Kot smo že poročali v zadnji številki, je slovenska lista z lipovo vejico odnesla pri zadnjih upravnih volitvah na Goriškem lepo zmago. Tako je zabeležila občuten porast glasov za pokrajinske volitve in za občinske volitve v Gorici in Števerjanu; v Doberdobu in Sovodnjah pa je bolj ali manj (z manjšimi razlikami) ohranila svoje položaje).
Za pokrajinskega svetovavca je bil na Slovenski listi izvoljen dr. Martin Kranner.
V goriski občinski svet pa so bili za Slovensko listo z lipovo vejico izvoljeni (s preferenčnimi glasovi v oklepaju): dr. Avgust Sfiligoj (551), dr. Andrej Bratuž (464) in dr. Stanislav Bratina (452). S tem, da so oddali visoko število preferenčnih glasov prvim trem kandidatom, so slovenski volivci goriške občine pokazali, da so pravilno razumeli poziv volilnega odbora glede preferenčnih glasov.
V občinski svet v Števerjanu so bili na listi lipove vejice izvoljeni sledeči kandidati: Klanjšček Stanislav, Mužič Bogomir, Skok Armando, Terčič Zdenko, Corsi Hadrijan, Terpin Ciril, Hlede Alojz, Mužič Alojz, Miklus Bruno, Humar Marčelo, Terpin Emil, Prinčič Izidor.
V Sovodnjah bodo zastopali slovensko listo: Hmeljak Mirko, Devetak Remo in Devetak Ernest.
V Doberdobu pa so bili na listi z lipovo vejico izvoljeni: Ferletič Slavko, Ferletič Marija in Pahor Bruno.
V naslednji razpredelnici bomo videli, koliko glasov je nabrala Slovenska lista za pokrajinske volitve v posameznih okrožjih:
POKRAJINSKE VOLITVE
Pri vsem tem je treba poudariti, da je Slovenska lista z lipovo vejico zaznamovala tak velik porast glasov kljub vsem napadov s strani PCI, PSI, PSIUP in nasprotni propagandi neke skupine, ki je v svojem listu podpihovala volivce, naj za pokrajinske volitve ne volijo kandidatov lipove vejice.
Slovenski volivci na Goriškem so 13. junija zopet pokazali svojo narodno in politično zrelost. To pa je najboljše jamstvo za nadaljne uspehe in pridobitve v slovenskem katoliškem in demokratičnem taboru, ki si še naprej zastavlja kot svoj glavni cilj borbo za krščanske vrednote, za ideale svobode in demokracije ter ohranitev našega naroda in uresničenje njegovih pravic v zamejstvu.
Vedno ostrejša tekma za vesolje
Tekma za osvojitev vesolja postaja vedno ostrejša in strastnejša, zlasti ker se vedno bolj bližamo cilju, ki je v pristanku prvega vesoljskega potnika na luni.
Sovjeti so upali, da bo nova vesoljska sonda »Lunik 6« lahko mirno pristala na luni in oddajala fotografije z luninega površja. Pa je poskus propadel. K tej tekmi med ZDA in Sovjetsko zvezo znatno prispevajo — kar zadeva Združene države — neprestani uspehi v poletih, ki nudijo trdno tehnično in znanstveno osnovo, na kateri sloni vsa organizacija ameriške vesoljske ustanove.
Zadnji uspeh je opogumil vodstvo, da pripravlja sedaj polet, ki bo v avgustu in bo trajal 7 dni. Temu bo v oktobru sledil polet za 2 dni, ko bosta astronavta skušala pripeti svojo kapsulo na drug satelit, ki bo že v vesolju. Za december pa je predviden polet za 14 dni in bo temu sledilo srečanje meseca januarja kar za 2 dni.
Vodstvo SDZ v Gorici se prav prisrčno zahvaljuje vsem gg. kandidatinjam in gg. kandidatom, ki so s svojim pogumnim nastopom omogočili predstavitev slovenskih list z lipovo vejico.
Enako se zahvaljuje vsem trem Kmečko-delavskim zvezam na deželi, podpisnikom volilnih kandidatnih list, požrtvovalvinm skrutinatorjem in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah za volitve in tako mogočili naš sedanji uspeh.
Prav tako se vodstvo lepo zahvaljuje uredništvu in upravi »Katoliškega glasa« za obveščanje slovenskih volivcev in vso ostalo propagando.
Enako topla zahvala velja tudi vsem nesebičnim podpornikom, ki so s svojimi velikodušnimi prispevki olajšali finančno breme volivnega odbora.
Vodstvo SDZ v Gorici
Dr. Simčič o proračunu tržaške občine
	1965	1961
Krmin I	73	84
Krmin II	34	29
Fara-Kapriva (Števerjan)	292	265
Gorica I	375	317
Gorica II	346	340
Gorica III	329	328
Gorica IV	188	197
Gorica V	176	161
Gorica VI	286	269
Gorica VII	192	189
ra H i š le a	3	6
’—'j ciui jiva		
Gradež I	36	5
Gradež II	30	11
Tržič I	15	18.
Tržič II	9	6
Tržič III	6	4
Tržič IV	14	3
Tržič V	31	19
Romans	4	2
Ronke I	28	14
Ronke 11	26	18
Zagraj (Doberdob, Sovodnje)	612	615
Škocijan I	13	17
Škocijan II	6	4
	3124	2921
Med razpravo o proračunu tržaške občine se je v petek 18. 6. oglasil k besedi svetovavec Slovenske skupnosti dr. Simčič. V dolgem in tehtnem govoru je o-bravnaval celotni proračun, zlasti pa tista vprašanja, ki od blizu zanimajo slovensko prebivalstvo. Povedal je, da daje občina 95% svojih dohodkov za uradništvo, medtem ko znaša ta odstotek v drugih občinah le 30-50%. Občina mora vzdrževali veliko osebja, ki so prejšnje uprave najele iz političnih razlogov. To stanje je treba urediti, saj so občani že skrajno preobremenjeni z občinskimi davki, ki so lani znašali 26.800 lir na osebo. Dalje se je pritožil nad pomanjkljivo mestno čistočo, nad slabo razsvetljavo in slabimi cestami zlasti v okolici ter nad pomanjkanjem zelenja, zlasti parkov. Dr. Simčič je v nadaljevanju zahteval, naj občinska uprava ojači službo poljskih čuvajev, ker izletniki delajo veliko škodo na poljih, vinogradih in travnikih, ko hodijo odnosno se z avtomobili vozijo na Kras. Zahteval je tudi, naj občina že vendar enkrat namesti slovenske napise v slovenskih krajih, kajti ta imena so naša lastnina, ki so nam jo predniki izročali iz stoletja v stoletje in se ji ne bomo nikdar odpovedali. Slovenske napise krajev zahtevamo na osnovi londonske spomenice, ker si ne moremo misliti, da bi jo diplomati leta
ŠTEVERJAN
1954 podpisali z namenom, da je vlade ne izpolnjujejo. Občina je imenovala več novih ulic, toda kljub mojim ponovnim zahtevam, je rekel dr. Simčič, ni med njimi nobenega imena po kakšnem Slovencu. Razumem, je nadaljeval, da to za občinski odbor ni lahko, ker ima opravka z nacionalistično tradicijo, dediščino prejšnjih li-beralnomasonskih uprav. Zares demokratična, zares sredinsko-leva uprava pa bi se morala manj ozirati na nekatere mumije preteklosti in bolj na. svoja načela ter pravice slovenske manjšine, ki izhajajo iz ustave ter drugih zakonov in sporazumov. Cesto raje naredi krivico manjšini, samo da ne bj povzročila nezadovoljstva pri nekaterih izginevajočih skupinah, ki so še zasidrane v nacionalislično-fašistični miselnosti. Tudi Slovenci imamo pravico do počastitve naših pesnikov, pisateljev, znanstvenikov. Bilo bi pravično, če bi odbor imenoval kakšno ulico po Prešernu, Gregorčiču, Župančiču, Cankarju (ki je večkrat v Trstu govoril), po pesniku Krasa Srečku Kosovelu, po škofu Hrenu, Mariju Kogoju ali Josipu Godini Verdeljskem. Poleg kmetijstva je dr. Simčič posvetil daljše poglavje slovenskemu šolstvu. Pohvalil je, kar je bilo narejeno in zahteval, da mora šolsko poslopje pri Sv, Ivanu služiti izključno slovenskim šolam. Razna popravila na šolskih poslopjih naj bj izvedli med počitnicami, da ne bi pozneje motili pouka. Naštel je nekatera popravila, ki so nujno potrebna. Končno je govoril o veljavnosti Londonske spomenice in pozval občino, naj izpolni stari dolg, to je nastavi na občinske izpostave v okoliških krajih ter predmestjih uradnike, ki znajo slovenščino ter poskrbi za dobrega prevajavca na tržaškem občinskem uradu. Izrekel je upanje, da bo občinska uprava prihodnje mesece vodila novo politiko do slovenske narodne skupnosti, politiko, ki bo bolj odgovarjala naukom papeža Janeza XXIII. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiimmimiiiiimiiiMiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiminiiiiiiiiuiiimiiiimimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniNiimmimimiiiiiiiiiniimiiiiiiiimiiMiiiiiiimiiimmii
REZULTATI POKRAJINSKIH VOLITEV V SLOVENSKIH OBČINAH
DOBERDOB
SOVODNJE
		(deželne		(deželne		(deželne
		1964)		1964)		1964)
Lipova vejica	268	258	243	246	366	404
PCI	105	74	382	362	238	213
PSI	73	119	38	64	271	313
PSIUP	17	11	60	—	85	48
FSDI	20	24	10	10	39	25
DC	33	40	57	95	55	106
PLI	10	6	4	—	11	13
MSI	6	5	3	—	7	3
M E J A
25
‘Trn,
aš čisto prav, Nacc. Slovenci nismo
'.Komunisti ne kapitalisti, zato nimamo
^teljev. Zavoljo tega si se mi zelo za-
n n * N° s> m> taNo odkrito povedal, bi
i	v
'uj-
ivcf
!S?
pri' z»
r or.
e}° pri ib
no n»
Si*
P osi'
eh«
zfli'
ik.
.,1 si pribežal na Slemonico. Vendar
Hip,;
N vidiš, da človek ni nikjer na svetu etl- Tajna in uniformirana policija sta
Ijh i
'• beguncem, stalno za petami. Beži v skrivaj se v dolini, napravi si br-^°d podnom taboriščne barake, povsod ^krijejo. Zato sem se ti silno čudil, Sl trdil, da si jim pošteno sled zmešal
*ot
da jih ne bo še tako brž
T Saj bi moral vedeti, da na vsakega
tlas najmanj trije pazijo!«
^ erbara Angležem tudi to ni po volji,
Sern že drugič pribežal na Koroško,
|. **t se radi še drugih beguncev izne-
' ln imajo zato name še posebno piko.
r s° me lani repatriirali, so bili trdno
r'£ani, da me ne bodo nikoli več tteii ,
k ■ Jaz pa, ne bodi len, sem sc jim dne spet predstavil in jih prosil
ški laburisti gledajo na vsako žlico jedi, ki nam jo dajo, zlahka razume, kako malo so se me razveselili, čeprav je po drugi strani treba resnici na ljubo priznati, da so laburisti precej boljši kot Churchill, ki nas je hotel vse s silo izročiti Titu. Vse to me je zelo bolelo. Bal sem se tudi, da me bodo skušali pregovoriti, naj se prostovoljno vrnem v titovino. Zato sem se za kratek čas umaknil iz taborišča, a na žalost brez uspeha. Sam Bog ve, zakaj je vse to prišlo nadme!« se je Nace župniku po vrsti izpovedal vseh svojih malih grehov, a zamolčal največjega, da se mu je namreč v začetku nalagal, za kar ga je menda Bog kaznoval in za njim res poslal Angleže. Pa tudi če bi hotel priznati, da se je zlagal, ko je trdil, da ga Angleži zasledujejo, bi mu župnik gotovo ne verjel, ko pa je na lastne oči videl, da so mu Angleži res bili za petami.
»Poslušaj, Nace!« je gospod Simon Naceta zdajci resno pogledal. »Na vsak način skušajva dognati, kako to, da so ti
možje vstopili tako brž za teboj! Si komu povedal, kam greš, predno si odšel na pot?«
»Živi duši nisem nič zinil o Slemenici. Še to sem naokrog govoril, da grem dela iskat, da bi ja nikomur ne prišlo na um, kam se odpravljam.«
»Le kako moreš biti tako nepreviden, Nace? Cernu greš pravit, da boš odšel iz taborišča, ko veš, da dandanes nihče nikomur ne sme nič verjeti in vsakdo ve, da se za sleherno besedo nekaj drugega skriva. Dobro tudi veš, da je taborišče polno ogleduhov in da na vsakem izhodu kak titovec oprezuje za begunci, da jih Angležem naznani.«
»Sem jaz tudi že na to mislil. V resnici vse zadeve nisem dovolj premislil. Zdaj se mi pa otepa.«
»Nič si ne ženi vsega tega k srcu, Nace! Rajši mi povej, ali te je zelo zeblo pod posteljo?«
»Zeblo ne toliko. Le bal sem se, kako se bomo pomenili, ako me odkrijejo.«
»Brez potrebe. Po pravici ti povem, da si jim zelo dobro odgovarjal. Moram ti
priznati, da kaj takega od tebe ne bi bil pričakoval.«
»Dosti res ne znam. Toliko pa že razumem, da me ne bi prodali, čeprav oče niso imeli denarja, da bi me dali v šole,« so se Nacetu ob toliki pohvali oči od veselja zaiskrile.
»Kje si se torej toliko naučil?« se mu je čudil dušebrižnik.
»Veste, če človek ni preveč zabit, se nauči mimogrede. Tu pobere eno besedo, tam drugo, nekaj ugane pa gre. Zdi se mi pa, da je tu zasliševanje precej drugačno kot drugod. Tega, recimo, me še nikjer niso vprašali, kdaj godujem.«
»Ne smeš pozabiti, Nace, da smo v katoliški Avstriji. Tu še niso odpravili svetnikov, kakor v Jugoslaviji.«
»Tisto se mi je pa res za malo zdelo, ko me je vprašal, ali sem mu nalašč v obraz kihnil.«
»Meni je bilo zelo všeč, da si se tako razhudil. Tako je vsaj videl, da ti vprašanje ni bilo pogodu.«
»Se zdi, da ta dva ne dobita britvic, ka-
kor oni v taborišču. Starejši je bil ves neumen nanje. Se spomnite, kako me je sprašeVal, koliko jih je bilo. Najprej je hotel vedeti, ali so bile štiri, nato me je skušal in me zvito vprašal, ali jih je bilo pet.«
»Ne, se pa ne spomnim, da bi te bil o tem spraševal. Povej vendar še kaj več! Morda se bom le spomnil.«
»Seveda me je spraševal. Gotovo ste že pozabili. Saj je vas tudi vprašal, ali jih je bilo pet. Nato je mlajšega nagnal, da jih je šel iskat pod posteljo.«
»Imaš prav, Nace, imaš prav! Se že spomnim,« se je tudi župniku posvetilo, ko je slišal besedo postelj in jo je v mislih prestavil na nemško. »Že vidim, da imaš ti boljši, spomin. Morda se še česa drugega spominjaš, kar sem jaz že pozabil.«
»Najbrž ste vi bolje razumeli, kakor jaz, zakaj je postal tako prijazen, ko sem mu ime povedal. Kako je že bilo? Sem prav tedaj na nekaj drugega mislil in nisem pazil na vsako njegovo besedo.«
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Procesija sv. Rešnjega Telesa
Se .nekaj ur pred procesijo ni nič kazalo, da se bo ta lepi mimohod evharističnega Jezusa po goriških ulicah lahko izvršil. Toda silni naliv in vihar se je končno umiril in proti večeru se je zjasnilo. Po lepo okrašenih goriških ulicah se je razvila mogočna evharistična procesija.
Bila je lepa in veličastna kakor jo vedno pomnijo Goričani. Duhovščina, verske organizacije, prvoobhajanci, zavodi, najvišje mestne oblasti, bolničarke v procesiji in strnjene vrste občinstva po ulicah, vse je pcbožno sodelovalo in sledilo mimohodu evharističnega Boga.
Tudi naše slovenske organizacije so bile navzoče pri procesiji, v prvi vrsti številne članice Marijine družbe, naši zavodi ter Tretji red. Lepo so naša dekleta in žene molile in pele pod vodstvom p. Fidelisa.
Na Travniku je bil postavljen na visokem odru pred cerkvijo oltar, kamor je , g. nadškof postavil Najsvetejše in imel nato globoko zasnovan priložnostni govor. Sledil je trikratni blagoslov z Najsvetejšim.
Maša zadušnica za žrtve obeh zadnjih vojn
Preteklo nedeljo je bila prostorna cerkev sv. Ignacija na Travniku spet skoro premajhna. Naši rojaki iz mesta in okolice so se v zelo velikem številu odzvali vabilu slovenskih dušnih pastirjev, da se udeležijo maše zadušnice za žrtve obeh zadnjih vojn. Letos je namreč poteklo 50 let, odkar je Italija stopila v vojno zoper Avstrijo in zaradi česar so se premnogi kraji na Goriškem spremenili v turobno grobljo; istočasno pa je 8. maja minilo 20 let od zaključka druge svetovne vojne.
Maše zadušnice se je udeležil sam gori-ški nadškof msgr. Andrej Pangrazio, ki je na koncu sv. maše opravil pri katafalku molitve za padle in v obeh vojnah drugače umrle Slovence.
Samo sv. daritev je Bogu v prijeten dar izvršil nadškofijski kancler msgr. dr. Rudi Klinec. V svojem cerkvenem govoru je omenil dneve groze, ki sta jih za vso našo zemljo prinesii obe vojni, želel večnega pokoja vsem žrtvam, naj so stale v tem ali drugem taboru, žive pa pozval, naj mislijo in molijo zanje, svoja srca pa napolnijo z duhom krščanske ljubezni in odpuščanja.
Maša je bila občestvena. Naši verniki so ves čas doživeto odgovarjali in zlasti -Slavo in Vero glasno molili. Vidi se, da jim občestveni duh in množično sodelovanje nista nekaj tujega.
Izredno lepo so tudi združeni pevci pod vodstvom g. kaplana Stanka Jericija odpeli pesmi, ki so povezovale posamezne dele sv. maše. Prvič so bile pesmi zelo blizu ljudskemu okusu in zelo posrečeno izbrane, drugič pa so tudi pevci položili vanje toliko toplote, da je vsa cerkev uživala ob njih podajanju.
Nagrajeni višješolci
Po vsej Italiji je na srednjih šolah pri poučevanju verouka vpeljano tekmovanje, znano pod nazivom »Natečaj Veritas«. Ta natečaj se vsako leto organizira v okviru škofijskih katehetskih uradov. V goriški nadškofiji so se v preteklem letu udeležili tega tekmovanja vsi srednješolski katehet-je in s tem tudi vse srednje šole. Dijaki, ki se za natečaj javijo, pišejo proti koncu šolskega leta nalogo. Najboljši se potem iahko oglasijo še za ustni izpit, pri katerem izprašuje posebna komisija, ki jo določi katehetski urad. Na podlagi uspehov med šolskim letom ter na podlagi pismene naloge in ustnega izpraševanja določi komisija na vsaki šoli nekatere zmagovavce na škofijski ravni; nekatere druge pa kot zmagovavce na vsedržavni ravni, škofijski zmagovavci dobijo kot nagrado možnost, da gredo za tri dni na počitniško letovanje v Lorenzago; vsedržavni zmagovavci pa gredo v mesecu septembru na romanje v Rim, kjer jih navadno sprejme v avdienci sv. oče. Katehet pa lahko naprosi katehetski urad, da zmagovavci iz njegovih šol namesto v Lorenzago gredo kam drugam na kak drug izlet ali na romanje, ki ga morda katehet pripravlja. Na škofiji navadno v tem oziru ne delajo težav, ker se zanesejo na katehete. Razume se, da za tako romanje ali izlet nosi odgovornost le katehet in ne škofijski katehetski urad.
Na višjih srednjih šolah v Gorici je prejela škofijsko nagrado Nevenka Bric iz 3. učiteljišča, Špacapan Bernard iz 5.
Sestanek SDZ
V	nedeljo 27. junija bo ob treh popoldne v spodnji dvorani Katoliškega doma v Drevoredu 20. septembra v Gorici sestanek prijateljev in somišljenikov Slovenske demokratske zveze, na katerem bo vodstvo SDZ podalo poročilo o izidu volitev.
ZAHVALA KDZ V ŠTEVERJANU
Kmečko delavska zveza iz števerjana izreka toplo zahvalo vsem volivcem, ki so pri zadnjih volitvah oddali svoj glas za Slovensko listo z lipovo vejico in s tem omogočili nadaljevanje dosedanje zdrave občinske uprave.
Odbor KDZ v Števerjanu
gimnazije pa je prejel državno nagrado in bo v jeseni šel v Rim.
Sovodnje
Sovodenjski levičarji skupno z županom na čelu proslavljajo zmago na občinskih volitvah bolj hrupno kot Nemci, ko so zavzeli Pariz v zadnji svetovni vojni. Gospodu županu in njegovim pristašem pa povemo tole: Važnejše kot občinske so za nas zamejske Slovence pokrajinske volitve, ker tu pridejo v poštev samo slovenski demokratični glasovi, pri vaši listi pa se zlivajo frontaški in komunistični glasovi. Pri pokrajinskih volitvah je slovenska lista z znakom lipove vejice zmagala v občini Sovodnje in kot taka dobila dosti več glasov kot KPI ali katerakoli druga stranka, čeprav so se vsi govorniki in propagandisti levice povezali in zmerjali kandidate slovenske liste kot kaki nevzgojeni pobalini.
Lipova vejica je simbol svobodne demokracije in simbol vaših in naših očetov, ki so se v preteklosti borili proti zatiravcem za staro pravdo.
Tudi pri občinskih volitvah je slovenska lista kljub zvezi celotne levice in pritisku totalitarnih skupin dosegla svoj cilj in rešila ugled občine s tem, da je poslala v občinski svet svoje zastopnike, ki bodo, čeprav v opoziciji, glasniki prave demokracije v naši občini.
Upamo, da bo bodoči občinski svet deloval nepristransko v korist vseh Občinarjev in da bo popravil napake prejšnjega občinskega sveta.
ŠOLSKI IZIDI NA GORIŠKIH SREDNJIH ŠOLAH
Na nižji srednji šoli v Gorici so izdelali sledeči dijaki:
I. A: Bagon Franko, Culot Robert, Cu-strin Zdravko, Černič Alojz, Gergolet Marino, Gnezda Emil, Nanut Rudolf, Petejan Kazimir, Škorjanc Just, Špacapan Mirko, Stanič Herman, Tommasi Pavel, Zavadlav Sergij.
I. B: Cotič Hadrijan, Figelj Rinald, Ma-kuz Damijan, Ursic Robert, Devetak Sonja, Lakovič Andrejina, Lavrenčič Marta, Mozetič Nevenka, Peric Sonja, Visentin Adrijana.
I.C: Butkovič Ljubica, Cemic Ana, Ce-scutti Vera, Devetak Bernarda, Jarec Lidija, Komjanc Karla, Malič Ada, Marini Mavra, Mucic Ada, Pacor Ticijana, Semolič Ivana, Zavadlav Anastazija, Zavadlav Emi-lijna.
II. A: Beccia Oskar, Brajnik Herman, Brajnik Konrad, Cogni Franko, Comelli Gregor, Černič Lucijan, Frandolič Darij, Gravner Franc, Kogoj Jožko, Missio Leon, Mozetič Ivan, Mucci Jordan, Pavsic Rudolf, Pivk Pavel, Sobani Gabrijel.
II. B: Blasizza Antonieta, Blasizza Sonja, Budal Lučana, Buzzi Verena, Ferletic Ana, Ferletic Franka, Hvala Silva, Klanjšček Marjeta, Klanjšček Sonja, Komjanc Ida, Predan Marija Klara, Radetti Erminija, Skok Ana, Suligoi Nevenka.
II. C: Cociancig Lavra, Mauri Elvira, Moro Ivana, Musina Gabrijela, Nanut Nadja, Prinčič Neva, Tabaj Iva, Terpin Marija, Tomšič Franka, Ursic Marija, Vižintin Lilijana, Vižintin Sonja.
ŠOLSKI IZIDI NA SLOV. GIMNAZIJI-LICEJU V GORICI
Izdelali so:
4. gimn.: Gravner Savina Primožič Ida, Strosar Antonija.
5. g imn.: Vsi dijaki pripuščeni k izpitu.
1. licej: Budal Nevica, Hvala Zdenko, Klanjšček Sergij, Leghissa Zvonko, Pahor Marija, Rosi Levin, Troha Bogdan
2. licej: Cernic Karel, Koršič Marija, Križman Dušan, Pahor Angel, Prinčič Jožef, Valentinčič Emil.
3. licej: Vsi kandidati so pripuščeni k maturi.
ŠOLSKI IZIDI NA UČITELJIŠČU
I. uč.: Sever Vanda, Troha Sonja.
II. uč.: Klanjšček Adrijana, Zavadlav Majda.
III. uč.: Bric Nevenka, Paulin Nataša.
IV. uč.: Vsi so pripuščeni k maturi.
Števerjan
Občinske volitve so že dober teden za nami. Duhovi pa se niso še pomirili, zlasti še med vrstami Občinske enotnosti. To se je pokazalo tudi v preteklih dnev ob vinski razstavi na Bukovju, ki jo je organiziral odbor »Za Števerjan«, kjer so se večer za večerom vnemale ostre debate in nepotrebna prerekanja. Izid, mislimo, je že vsem znan.
Lista Kmečko delavske zveze, pod znakom lipove vejice je prejela 259 glasov; lista Občinske enotnosti (frontaška) pa 185. Tako je lipova vejica ne samo zmagala, ampak še pridobila precej glasov in s tem utrdila svoj položaj in to že četrtič po obnovitvi naše občine. Nasprotna lista pa od volitev do volitev izgublja glasove.
Volivna agitacija, ki je potekala precej mirno in trezno, je dosegla svoj višek v zadnjih dneh. Pri tem moramo zabeležiti skoraj mučen prizor. Čudimo se namreč, da so možje Občinske enotnosti izročili zvočno letečo propagando nekemu bivšemu Števerjancu, ki je dva dni pred vo^ litvami obšel vso vas s svojim avtomobilom, in prostaško zmerjal in napadal nasprotnike. Imeli smo spet priliko slišati slavne in oguljene parole iz let med vojno in takoj po njej: »izdajavci«, »fašisti«, »reakcionarji« in podobno. Tudi Cerkve se je dotaknil; izgleda, da mu je praznik sv. Južefa 1. maja trn v peti.
Zal nam je za Občinsko enotnost, ki je s postopanjem takega zaletelega neodgovor-neža, ki se je še po vrhu odtujil svoji vasi, raje izgubila kot pa pridobila marsikakšen glas.
Vsekakor smo pričakovali od tradicionalnih nasprotnikov več objektivnosti, olike in priznanja, da ljubimo svoj narod, če že ne bolj kot oni, vsaj v enaki meri. Lipa je pa sedaj ponosna. Veseli smo naše zmage, posebno še ker je k taki čisti zmagi veliko pripomogla prav števerjan-ska mladina. Upamo, da je to znak, da se bo v bodoče še več Slovencev oklenilo naše slovenske lipe.
V	ponedeljek se je zaključila na Bukovju III. Razstava domačih vin. Akoravno je prireditev večkrat motil dež, je popolnoma dosegla svoj namen, saj jo je obiskalo zelo veliko število ljudi. V torek se je sestala komisija, ki je pregledala razstavljena vina. Predsedoval ji je ing. J. Rustja in člani Bučinel Alojz, Perm Jožef, Gradnik Miro in Koršič Klavdij. Ugotovili so, da so vsa vina bila letos izredno dobra. Nagrade so prejeli:
— za najboljše belo vino: Terpin Jožef iz Ščedna, ki je prejel srebrni pokal gori-škega prefekta;
— za najboljše črno vino pa kmetovavea Humar Anton iz Valerišča, ki prejme pokal števerjanske občine.
Drugo nagrado za belo vino je prejel Klanjšček Anton iz Jazbin, za črno pa Terpin Jožef.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa je umrl na Bukovju po hudi bolezni Alojz Pintar. Bil je tipičen slovenski kmetovavec. Sorodnikom naj gre naše iskreno sožalje, pokojniku pa želimo mir pri Bogu.
Žabnice
Pretekli teden je naš g. župnik Ma' Črnet obhajal svoj srebrnomašni jubil Vaščani so ga hoteli proslaviti kar najt* slovesno, da tako izkažemo svojemu dl nemu pastirju hvaležnost za skrb, ki ima za župnijo in za žabniško podražil Sv. Višarje.
Na obletnico nove maše dne 16. junij ki jo je pred 25 leti daroval v črnem vri v slovenski Benečiji, so mu izročili vošči in darove za njegov jubilej: zlat pl^ vzhodne oblike in še razne druge reči, jih duhovnik rabi pri bogoslužju. PK župniščem so mu tudi postavili slavol z latinskim napisom, pred cerkvijo pa slovenskim »Srebrnomašnik bod’ pozdrs Ijen«.
G. župniku želi tudi naš list obilo božjei blagoslova pri dušnopastirskem delu župnijo in za Sv. Višarje ter zdravo dol življenje, da bi veliko dobrega naredil žabnicah in ohranil domačinom vse 1 kar že stoletja uživajo v župni cerkvi v farnem občestvu.
.Katoliški glas“ v vsak« slovensko družino I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ►-OBVESTI LJ
Čestitke Goričanom
Slovenska katoliška skupnost v Trstu čestita vsem goriškim demokratičnim Slovencem k uspehu, ki so ga dosegli pri pokrajinskih in občinskih volitvah. Ta u-speh naj nam bo vsem podžig za novo nesebično politično, narodnoobrambno in nazorno usmerjevalno delo za ohranitev in napredek slovenske narodne skupnosti v Italiji na široki demokratični, krščanski, narodni in socialni osnovi. SKS, Trst
Miramarski grad stalno odprt
Nadzorništvo za spomenike javlja, da bo čez poletje vse do 26. septembra t. 1. zgodovinski muzej miramarskega gradu odprt tudi ob nedeljah od 9-13. ure in popoldne od 14.-17. ure.
Novi pokrajinski svetovavec
V	tržaškem pokrajinskem svetu je odstopil inž. Milan Sosič, ki je tam zastopal Slovensko skupnost od zadnjih volitev. Na njegovo mesto bi moral priti naslednji izvoljen, to je g. Drago Štoka, a tudi on se zaradi poklicnih obveznosti ne more posvetiti delu v pokrajinskem svetu, kjer odslej zastopa Slovensko skupnost g. Saša Rudolf. Mlademu svetovavcu želimo veliko sreče in uspehov pri tem odgovornem delu.
Nove odredbe v obmejnem prometu
Pretekli teden so se v Vidmu sestali člani italijansko-jugoslovanske mešane komisije videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Sklenili so, da se s prvim julijem uveljavi sklep mešane stalne komisije o 72-urnem bivanju v obmejnem pasu od dneva vstopa. (Ta sklep se že prakticira, le uradno ni bil še uveljavljen). S prihodnjim letom bodo uvedli propustnice, ki bodo veljavne tri leta. Ta sklep mešane komisije bomo vsi z veseljem pozdravili.
Komisija se bo ponovno sestala v septembru, da uredi še tehnično stran za hitrejše uveljavljenje novih olajšav.
RZASKE
NOVICE
Sesljan
Pred dnevi je avtonomna turistična u-stanova iz občine Devin-Nabrežina uradno odprla sezono s sprejemom v restavraciji Castelreggio, Sprejema so se udeležili krajevni predstavniki oblasti. Med drugim so nagradili hotelirja Castelreggia, ki je prejel zlato kolajno za svoje gostinske zasluge.
V	Sesljanu in Devinu je tudi precej slovenskih ljudi, ki se bavijo s turizmom in gostinstvom. Ne bi bilo napak dati priznanje tudi našim ljudem, ki se gotovo prav tako trudijo za proevit in napredek turizma v devinsko-nabrežinski občini. U-pajmo, da se bo v bodoče to tudi zgodilo.
ODHOD ROMARSKEGA VLAKA iz Trsta
v Oropo v nedeljo 4. julija ob 12. uri. Iz Tržiča približno ob 13. uri.
Ravnateljstvo državnega znanstvene! liceja s slovenskim učnim jezikom v Trs1 sporoča, da se prično zrelostni izpiti poletnem izpitnem roku šolskega le 1964/1965 dne 30. junija 1965 ob 8.30 pismenim izpitom iz italijanščine.
Zveza dekliških krožkov priredi GOS" DINJSKI TEČAJ meseca septembra. Vt se bo v Alojzijevišču od 30. avgusta 30. septembra. Vodile ga bodo šolske stre. Dekleta, ki se ga želijo udeležiti, se priglasijo do 20. avgusta ustno ali smeno v Zavodu sv. Družine v Gor1 ulica don Bosco 66 (telefon št. 23 kjer bodo dobila potrebna navodila.
Didaktično ravnateljstvo Sv.Ivan - T sporoča, da bo razstava na slovenski osi* ni šoli v Rojanu (III. in IV. razred) d 26. junija.
Za praznik 29. junija izide nova izrei knjižica: NA BOŽJO POT, spisal dr. dolf Klinec. Izredna je zato, ker ima go slik, obsega 96 strani in prinaša 7.0 vinski opis trinajstih najbolj znanih ( mačih in svetovnih romarskih središč sicer: Barbana, Brezje, Czenstochowo, $ siedeln, Fatima, Lemont, Loreto, Lurd, ^ rijino Celje, Oropa, Stara gora, Sveta ra, Višarje. Cena te izredne knjižice 150 lir. Lepo jo priporočamo romati' in vsem, ki se zanimajo za zgodovino mačih in svetovnih božjih poti.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp* trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moft Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 15. t.m. za vedno zapustila naša teta in babica
JOSIPINA COLJA p. BANDELJ
Zahvaljujemo se g. Stankotu Zorku za žalne obrede in vsem številnim sort^ nikom in znancem, ki so našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči:
nečak Jožef z družino, nečaki iz Op$ Gabrovice in Argentine.
Trst, 15. junija 1965 ■
Sv. Višarje
Kot vsako leto bo tudi letos višarska božja pot uradno odprla na god sv. Janeza Krstnika. Od takrat naprej do rožen-venske nedelje bodo v svetišču duhovniki romarjem stalno na razpolago. Tisti, ki ljubijo sneg, naj pohitijo na Sv. Višarje, dokrel ga poletno sonce ne raztopi, saj ga je po senčnih kotanjah še precej. Žičnica deluje ves dan (7,40-18,40) in tudi za ostalo je poskrbljeno. Seveda pa morajo Sv. Višarje ohraniti značaj božje poti, ker si je Marija izbrala ta kraj, da deli milosti vsem, ki prihajajo k njej z živo vero in velikim zaupanjem.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu starosti, zapustil naš dragi oče, tast in ded
Jožef Jercog
žalujoči:
žena, hči, zet vnukinji in ostali sot niki
Trst - Dolina, 17. junija 1965 l.T.F - v. Zonta 3 - tel. 38-006
a*