Poštnina plačana y gotovini. ;i0 * 14. j|. 193| IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. " ■—» --- — ■— Cena puHuinnzni Številki Din 1*50. -pnrcgT TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, Industrijo Vrt obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din- za Va leta 45 Din- me&ečno , Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi ne v 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, ri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 14. februarja 1931. ulef m st. 2552. štev. 18. Izredni prispevki za vzdrževanje javnih cest. Naše ceste niso v najboljšem položaju. V vojni in povojni dobi se na vzdrževanje cest v pravilnem stanju ni Polagalo zadosti važnosti, odnosno jc bila njihova izraba tako intenzivna, da je kakovost cest morala brezpogojno trpeti. Naša javna uprava je v dobrem razumevanju važnosti cest začela že takoj prva povojna leta misliti na to, da spravi ceste v uporabno pravilno stanje. Postavila se je na docela pravilno stališče, da naj oni, ki ceste in pota prekomerno izrablja in jih s tem kvari, prispeva v obliki izrednih prispevkov več nego oni, ki ]ili samo normalno porablja. Pii nas izredni prispevki niso novost. Poznali so jih že bivši deželni cestni zakoni predvojne dobe na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Vendar pa so se razmere izza časa uveljavljenja teh zakonov v toliko u-premenila, da ti zakoni za pobiranje izrednh prispevkov niso nudili zadosti opore. Radi tega je ljubljanska oblast določila teh zakonov glede izrednih prispevkov na novo uredila 7 oblastno uredbo, h kateri je predpisala poseben pravilnik. Dopolnjena določila so do cela izpolnjevala svoj namen in so morala tudi v praksi vstre-zati, kajti izza tega časa je stopilo vprašanje izrednih prispevkov v praktičnem gospodarskem življenju v ozadje, saj pritožb ni bilo čuti nika-kih. Načelo izrednih prispevkov, ki naj izenačijo bremena in koristi v pogledu cest, sta prevzela tudi zak®n o državnih cestah in zakon o samoupravnih cestah, ki sta stopila v veljavo v letu' 1929. S tem sta navedena zakona sledila inozemski zakonodaji, ki polaga vsaj v naših sosednih državah, n. pr. v Avstriji, na Češkoslovaškem itd. na pobiranje izrednih prispevkov precejšnjo važnost. Po določilih naših zakonov naj plačuje izreden prispevek za vzdrževanje prekomerno uko-riščene ceste vsakdo, kdor povzroča znatno večje stroške za vzdrževanje samoupravnih cest nego ostali interesenti. Za izvajanje tega zakonitega določila je ministrstvo za gradbe predpisalo posebna navodila, ki so bila te dni objavljena v »Službenem listu«. Ta navodila pa gredo preko načela, ki ga uveljavlja zakon. Zakon izrecno določa, da je dolžan plačevati izreden prispevek samo, kdor povzroča znatno večje stroške za vzdrževanje cest nego ostali interesenti, to je oni, ki prevaža po cesti več ton blaga ali potnikov, kot je to običajno pri normalnem obratu. Za normalni obrat se smatra prevoz vsega, kar poedinec potrebuje za svoje hišno ali poljsko gospodarstvo, kakor tudi prevoz blaga za malega trgovca jn obrtnika do vključno 52 ton letno. ačelo normalnega obrata pa ne ve-r'a *a. industrijska podjetja, ki upo-. “Oljajo cesto za prevoz sirovin in jzdelkov, bodisi da vrše te prevoz z ustnimi ali tujimi prevoznimi sredstvi, dalje za osebe in podjetja, ki sc bavijo z eksploatacijo šum, rudnikov, kamnolomov, izvozom ali uvozom življenjskih potrebščin in temu sličnega, ki cesto ukoriščajo za prevoz označo-nih proizvodov, pa četudi kupijo, blago od poedincev s pogojem »postaviti na postajo« ali »franko vagon« ali na drugem mestu zbiranja. Na drugi strani pa so zopet oprostitve tako da-lekosežne, da je z njimi več ali manj kršen princip izenačenja bremen in koristi. Razna podjetja, za katera se more po definiciji navodil smatrati celotna industrija in trgovina, kolikor porablja ceste, morajo plačati izredni prispevek po navodilih tudi pri normalni uporabi ceste. S tem postajajo izredni prispevki normalen cestni davek, katerega naj plačuje ndustrija in trgovina tudi za vožnje v okvirju normalnega obrata, to je tudi v primeru, tla cest ne ukorišča prekomerno. Za plačevanje izrednega prispevka je pogoj prekomerno ukoriščanje cest, ki povzroča večje stroške za vzdrževanje cest. Pri tem pogoju mora biti normalna uporaba cest oproščena plačevanja izrednega prispevka. Navodila so šla torej preko zakona, ko odrejajo, da morajo podjetja plačevati izreden prispevek tudi pri normalni uporabi cest, to je tudi takrat, kadar njihova vožnja ne povzroča večjih stroškov nego normalno za vzdrževanje cest. Položaj se je z navodili v tem oziru bistveno poslabšal, kajti oblastni pravilnik, ki je z navodili stopil iz veljn-ve, je še izrecno priznaval, da no -malna ali redna uporaba cest ni podvržena plačilu odškodnine. Pobiranje izrednega prispevka pri normalni porabi cest bo dalo brezdvo-rna že v dogledni bodočnosti mnogo povoda za spore in pritožbe. 0 ugledu in pomenu trgovcev in trgovine. V zadnji številki našega J ista je izšel iprevod članka o pomenu trgovcev in trgovine, ki ga je objavil beograjski Trgovinski glasnik. Kes krasne misli, ki zaslužijo, da se ž njimi seznani vsak slovenski trgovec. Nič manj pa ne bi zaleglo, ko bi njegovo vsebino skušali doumeti Lu prevzeti tudi oni številni slovenski razumniki, ki so jim iz ne znanja in neinformiranosti trgovina in trgovci trn v peti. Ta članek odbija napade na trgovstvo, ki prihajajo od netrgovcev, in ne prikazuje obeh plati tega vprašanja. Smatram zato za umestno, da pri tej priliki opozorim na neke okolnosti, ki naj izpopolnjujejo izvajanja Trgovinskega glasnika. Slabega ugleda in nerazumevanja trgovcev in trgovine srno namreč krivi tudi sami. To velja seve samo za naše domače razmere, kajti v širnem svetu, v Angliji, Nemčiji, zlasti v Združenih državah je položaj dokaj drugačen. Tam so trgovci faktični pijonirji napredka, solidnosti, trgovskega znanja. Velikopoteznost, racionalizacija obratov in poslov, znanstvena osnova reklame, statistični podatki itd., tesni stiki s stanovskimi organizacijami itd., to rabi ameriški .trgovec kakor riba vode. Konkurenčni boj je pač tamkaj povsem drugačen in mnogo ostrejši kakor pni nas. 'Kako pa je pri nas z večino trgovcev? Le poglejmo si enkrat iz oči v oči in ne bojmo se žive resnice! Koliko je med nami takih, ki bi se zanimali za stanovska vprašanja? Koliko jih je, ki so naročeni na naš list? Prav število naročnikov na edino stanovsko glasilo slovenskega trgovca je najbolj zanesljivo merilo za naš splošni položaj in to me- rilo kaže zelo slabo. Izgovori, ki jih prinašajo ti ai oni, so zelo jalovi. Pomanjkanje samozavesti, stanovskega duha in ponosa, pomanjkanje čuta pri-pdanosti k skupni družim trgovcev, to iit edino to je vzrok za naše pešanje v borbi za napredek, je rakrana na našem živem telesu. — Vse dello’ za zaščito skupnih interesov, za stanovski napredek, za prospeh in procvit skupnosti počiva le na mali kopici načelnikov in vodij naših organizacij. Taki po-borniki so v naših vrstah le redki, večina se odteguje delu za skupnost, gleda od strani in uživa sadove truda drugih! Koliko je nas trgovcev, ki nastopajo v stanovskih vprašanjih pobudno. Kje so predlogi, praktični nasveti, vzpodbude iz vrst naših trgovcev. Koliko je naših prijateljev, ki bi se v svojem prostem času poglabljali v sodobna važna vprašanja o trgovini, o modernih trgovinskih načelih, o reklamni organizaciji, o racionalizaciji knjigovodstva, obrata, poslov itd. I*e poglejmo, kako je v tem oziru drugod, n. pr. pri naših sosedih. Kako ponosni so tam na razne časti, ki se jim podeljujejo za zasluge, pridobljene pri delu za skupnost. Beseda Kommerzien-rat ni samo časten naslov, marveč po- meni priznanje za izredne zasluge v trgovini in za gospodarstvo. Če bomo hoteli iz kramarskega obsega trgovine in če slovenski trgovci žele stopiti iz dosedanje izolacije ter prevzeti širšo, ve-lekupčijsko vlogo v naši državi, pač ne bo kazalo drugega, kakor da vzgojimo iz svojih krogov take trgovinsko naobra-žene in praktično izvežbane pjonirjc. Trgovina mi več mešetarija, pač pa predpostavlja strokovno in znanstv eno iz obrazbo ter pri izvajanju docela znanstvene metode organizacije, propagande, rekla-m e itd., ki se ne pridobe s talentom, marveč s pridnostjo, samovzgojo in neprestanim delom. Kadar bo slovenski trgovski svet uvidel gornje činjenice ter spoznal, da je trgovina v moderni obliki visoko intelektualna funkcija, tedaj bo namah zavzel v naši javnosti oni ugled in si pridobil sloves, kakor ga uživajo v naprednih državah. Dotlej bomo že morali še naprej; prenašati pavšalne, otročje, neosnovane očitke o nepotrebnosti trgovine, o lahkem zaslužku, o bogatenju itd., ki bijejo pravi resnici v oči. Trgovec. Spomenica naših zbornic k načrtu novega zakona o socijalnem zavarovanju. Anketa vseh gospodarskih zbornic v državi je načrt zavrnila kot nesprejemljiv. (Nadaljevanje.) Du-nav«, istotako na palači »Pokojninskega zavoda«, »Trboveljske prem. družbe«, na posopju Učiteljske tiskarne, tvrdke Sch-nfe-ider & Vero-všek, Delniške tiskarne, Delavske zbornice, kakor tudi v severnem delu -Mestnega -trga. Z novim po-kabljemjem bi morala biti nadalje podana tudi -možnost zgradbe novih tele-ionskih naročnikov v novi palači Vzajemne zavarovalnice, v okolišu pokopališča -pri Sv. -Križu, kakor tudi v Vodma-tu in v -Mostah. S tem poka-bl jetijem bi se, -kakor že -prej omenjeno, dosedanji prosti vodi znatno -skrajšali in bi nedo-statki, ki trajajo po snežnih -metežin po 8 do 14 dni, trajali kvečjemu 2 do 3 dni. Kavno -tako je potrebno pokabljenje v severnem delu -mesta v bližini artilerijske vojašnice lin v Šiški proti odcepu kamniške železnice. Zadnje pokabljenje bi se llahko izvršilo z uporabo obstoječe -rezerve podjetja »Jugosteyer«. S temi pokabljenji bi bila -tudi dana možnost zgraditve javnih telefonskih govorilnic, kar je bilo dos-e-daj -skoraj v vseh okrajih nemogoče. Rentabilnost javnih govorilnic bi bila vsekakor neoporečna in je njih zgradba v javnem interesu zelo nujna. Najbolj potrebne bi bile na periferiji in v bližini kolodvorov. Istočasno z razširjenjem kablovske mreže bi se morala povečati tudi kapaciteta centrale, ki znaša sedaj 1500 za najmanj 1000 naročnikov. Povečanje kapacitete o-d 1500 na 2000 ne bi zadostovalo. Navedeno pokabljenje in povečanje centrale naj bi se izvršilo z ozirom na že vložene prošnje za instalacijo telefonskih postaj in z ozirom na klima-tične razmere v Ljubljani čim preje in to po možnost-i že -v računskem letu 1931./32. Druga važnejša dela, ki bi se morala izvršiti v svrho izboljšanja brzojavnega in telefonskega prometa, bi bita sledeča : 1. Izmenjati bi se moralo postopoma vse telefonske vode, katerih prevodnik je žellezna žica, z brončeno žico, ki je veliko trpežnejša in katera vsled neprimerno -manjšega upora dovoljuje brezhibno razumevanje pri telefonskih pogovorih. 2. Ljubljana razpolaga za telefonske pogovore iz Beogradom samo z enim vodom, ki je zelo obremenjen z državnimi pogovori. Dnevna izguba ujp-rave znaša vsled tega ca. 1000 Din. Ker bi bili stroški za zgradbo še enega voda zel-o visoki, bi bilo -montirati v Ljubljani in Beogradu -po eno -visoko frekvenčno ga-rnituro, ki bi dovoljevala na obstoječem vodu št. 3037 po več pogovorov naenkrat. Nabavni stroški za obe garnituri bi znašali ca. 1 milij. Din. Ti stroški bi se čisto gotovo izplačali v najkrajšem času. 3. Istotako, kakor v telefonskem prometu z Beogradom, je potrebna tudi re-niedura v -brzojavnem prometu, ki se ne vrši direktno, ampak s posredovanjem lostatki v Ljubljani. brzojavne centrale Zagreb. V-sled tega utrpe vse brzojavke dve- do triurno zamudo. To poslovanje je posledica pomanjkanja -hugh-es osebja v Ljubljani. Imenovano osebje je svoj čas za skrajno naporen posel dobivalo posebne doklade, ki se -sedaj že sk-oro 5 let ne izplačujejo več. Vrednost teli doklad je znašala pred vojno 40—60 zlatih kron mesečno. 4. Za osiguranje brezhibnega brzojavnega in telefonskega prometa je tudi potrebno, da se -z osebnimi intervencijami dosežejo večji vzdrževalni krediti in -to za delovne, kakor tudi za niate-rijalne izdatke. -Nabavite materijala bi bile v prvi vrsti decentralizirati in olajšati z novelami v zakonu o državnem računovodstvu. V dovoljenih kreditih za vzdrževanje' telefonskih in telegrafskih naprav so upoštevati tudi stalni mesečni dodatki tehničnemu osebju poštne uprave. Ti izdatki, ki so vsekakor opravičeni, naj hi bili v letnem proračunu predvideni v posebni postavki tako, da ne bi bil ž -njimi obremenjen proračun za vzdrževanje teh naprav. 5. Z rešitvijo teh vprašanj hi bilo rešiti istočasno vprašanje osobja, najsi-bodi tehničnega ati 1 manipulativnega, ki ga v področju ljubljanske direkcije zelo primanjkuje. Osobju bi se morala dati prilika strokovne izobrazbe v tečajih, ki naj bi se -vršili z dev-izo »čim -manj teorije, tim več prakse«. Tečaji naj bi se vršili na sedežih poštnih uprav. -Predavali naj bi -strokovnjaki brez ozira na kategorije. iK točki pomanjkanja osobja pripominjamo, da je telefonska -sekcija v Ljubljani leta 1923. do 1925. imela več osobja -kot danes. Leta 1923. do 1925. je pa bilo ca. 500 naročnikov z induktorskim sistemom, danes pa preko 1300 naročnikov z avtomatskim sitem o m, ki. je brezprimerno obču 11j ivej-ši. Zelo občutno je premajhno število dostavlljalcev brzojavk, ki se dostavljajo po par ur -po njih prihodu -v Ljubljano. 6. Modernizacija uprave, Id je po obstoječem pravilniku -možna, se mora izvršiti v najkrajšem času. Nikakor ne gre, da čakajo naročniki po 4 tedne na premestitev njih telefonov, ali pa po več meseoev na zgradbo novih. Ta dela bi bila -možna takoj po vloženi prošnji ali izrečeni želji. Modernizacija bi biki zaželjena tudi v socijalnem oziru, ker bi dovoljevala stalno zaposlenje -tehničnih delavcev. Administrativno postopanje, kakor se vrši sedaj, bi bilo morda moderno 'pred 50 leti ali več in ne odgovarja niti malo zahtevam pridobitn-L krogov. 7. Telefonske letne naročnike naj bi se odmerjalo na podlagi govorilnih števcev in ne na podlagi uvrstive v kategorije. 8. Osobje, ki je zaposleno z odstranitvijo napak v omrežjih, bi vsekakor potrebovalo kolesa in bi moralo imeti n.» podlagi posebnih sporazumov prosto vožnjo na električni cestni železnici in na avtobusih, ali pa imeti v to svrho posebne mesečne doklade. S tem bi se doba trajanja napak .zel-o skrajšala. 9. Vprašanje instalacijskih kreditov tri se po našem mnenju najenostavnejše rešilo na ta način, da se v to svrho porabijo takse, ki jiti stranke vplačajo, in ne, da značijo te -takse skupni državni prihod. Casl nam je gornje predloge predložiti ugledni upravi v razmotrivanje, prosimo pa, da se glede zaprek v telefonskem in brzojavnem prometu, ki nastopajo v času snežnih zametov, pokre-nejo nujni koraki, da se ti ne bodo ponavljali, ker so gospodarskim krogom občutno v škodo, na drugi strani pa prosimo, da se v zmislu naših predloženih predlogov modernizira administrativni aparat, da bo v vsakem oziru kos vsem stavljenimi nalogam. Za izvoznike živil. Tvrdka F. J. We-ber, generalno zastopstvo za izvoz, Leipzig C. 1, Platnerstrasse 3, se zanima za naše izvoznike mesa, perutnine, jajc, masla itd. % a vetu »Visico« se imenuje n va javanska družba sladkornih producentov, ki je v nasprotju z »Vkp«-o /.a to, da se -izvede ChadltiU-riio-v načrt. Po holandskih po-rcčF-ih bo novi družbi pristopilo 75% javanske sladkorne produkcije. Iz Manchestra v Indijo hoče prenesti -svoje obratovanje več vplivnih manche-s terski h bombaževih industr.ijcev in hočejo -zgraditi -tam veliko bombaževo tovarno. Povod za to je visoka indijska carina, ki onemogoča vsako konkurenco. Seveda so pa tudi delovne uroči v Indiji cenejše kot v Angliji. Baisse v džuti se stalno nadaljuje; za leto 1931/32 pričakujejo zopet previ-šelc džutine produkcije. Brezposelnih v Avstriji je bilo na koncu januarja nad 331.(XX), od teh 117 tisoč na Dunaju. Vereinigte Stalihverke, glavnica 800 mill-ij-onov mark, razdeljuje 4odstotno dividendo, lani 6%. Cisti dobiček leta 1929. 53 -milijonov, 1. 1930. 36 milijonov mark. Vse ameriške banke naj bi postale članice sistema zveznih rezervnih bank; -tako zahteva Owen Varog. Zadnji bančni polomi so zadeli povečini nečlanice tega sistema, prebivalstvo naj se v bodoče po možnosti ščiti pred izgubami. Produkcijski prirastek industrije v Rusiji je dosegel v preteklem letu 25%; to je povedal Stalin na konferenci industrijskih vod-itellj-ev. Med Bolgarijo in Grčijo bo izbruhnila carinska vojna; Grčija je nenadoma odpovedala začasno trgovsko -pogod-bo z Bolgarijo in je odredila za blago iz Bolgarije maksimalno tarifo. Bolgarski listi pozivajo vlado k primernim protiukrepom. Premogovna konvencija v Poljski je podaljšana do 1. aprila 1934. Letol 1. marca stopi v veljavo nov pravilnik, o 'katerem še razpravljajo. Mednarodna zveza surovega jekla bo ; zborovala 11. marca v Diisseldorfu; morda bo zahtevala zopetno redukcijo produkcije. Schvveizerischer Bankverein razdeljuje zopet 8odstot 110 dividendo; čisti dobiček 17-08 -milij. Din, 1. 1929. pa 18-11. Eidgenossisohe Bank A. G. Ziirich razdeljuj^ iz čistega dobička 9-449 milij. fr. (lani 9-283) zopet 8odsto-tno dividendo. Število brezposelnih v Franciji se navaja -tudi že s 350.000, !kar bi bilo popolnoma v nasprotju z dosedanjimi podatki. Ustanovitev francoskega kreditnega zavoda za kolonije je v načrtu. Zavod naj bi dajal k-olonijam srednjeročne kredite, bi imel obliko delniške družbe, glavnico 25 milij. fr. -i-n hi se imenoval »Gredi t Coloniak. Inozemske vrednote nu Stockholmski borzi doslej niso notirale, oficielno namreč. Sedaj jih bodo pod gotovimi pogoji pripustili v notacijo. Bela vrana v sedanjih časih jo perzijska vlada: V Parizu bo ustanovila poseben urad, ki bo vodil propagando za izseljevanje iz Evrope v Perzijo. Gotovo je, da bo ta urad imel uspeh. Zlate zaloge Francoske banke so narasle za nadaljnjih 466 milijonov na 55.510 -milijonov frankov. Obtok bankovcev je istočasno znašal 78.560 milijonov frankov. Za prevzem romunskega špiritovega monopola, ki ga l>odo pa šele ustanovili, ponuja neki švedski -konsorcij vsoto 2500 milijonov lejev. Češkoslovaške tovarne umetne svile se pogajajo o ustanovitvi skupnega prodajnega urada za domači konsum. Anglija in Sovjetska Rusija sta sklenili dogovor, da Rusija na nobenem trgu Britanskega imperija ne bo prodajala svojih bombaževih izdelkov. Britanska industrija propagira zaščitno carino in je izdalla tozadevno brošuro, ki je vzbudila veliko pozornost. Bremena socijalnega skrbstva in visokih mezd bi se olajšala, konkurenčna zmožnost britanske trgovine bi se zvišala.« Vizum med Avstrijo in Albanijo je odpravljen od 31. -marca t. 1. dalje. Smo radovedni, kdaj bo odpravljen vizum med Avstrijo in Jugoslavijo. Vi zaslužite, MAGGr>eve izdelke za juhe Razpečuje v kraljevini lugoslavifl Fran Ksav. Leinik, Maribor, Cankarjava 26 * Stalno V ZalogiI \ Položaj lesne industrije v Bosni. 'Položaj lesne industrije v Bosni je vedno slabši. Povpraševanje po blagu je minimalno in to zato, ker ni sedaj gradbene sezone in 'pa, ker imamo tclliko žag, da popolno,ma zadoščajo v svojem okolišu za kritje potreb. Tako imajo nekatere žage nakopičenega veliko blaga in ne vedo, kam z njim. Ker so pa za sečnjo lesa najeli posojilo in sedaj blaga ne morejo prodati, zato eo v zadregi, da ne morejo niti plačati obresti za izposojeni kapital; prisiljeni so radi tega, da prodajajo blago pod ceno, samo da lahko zadoste svojim obveznostim. Pa tudi sicer so cene v zadnjem času ipadle za celili 30%, čenrur je vzrok predvsem ruski dumping in pa v nemali meri gospodarska kriza, iki vlada po vseh državah. G. minister za šume iu rude je skllical konferenco lastnikov velikih žag, da bi se posvetovali o ukrepih, ki bi jih bito treba ukreniti za omiiljenje krize. Razen tega pa je posebej sklicana še konferenca lastnikov malih žag, v katerih je plasiran predvsem naš domač kapital, u ned tem ko je v onih v veliki večini tuj kapital. Najbolje bi seveda bilo, da bi se za oboje vršila samo ena konferenca, da bd bilo tako mogoče tudi vprašanje enotno rešiti. Proti blagovnim sejmom. Praška trgovska zbornica je z ozirom na dejstvo, da hočejo nekatera mesta v Čehoslovaški povečati število letnih blagovnih sejmov, poslala vladi spomenico, v kateri protestira proti taki nameri. Kot razlog za to navaja, da blagovni sejmi nimajo danes več tistega pomena kot so ga imeli nekoč, ker dajejo danes tildi trgovci sami radi konkurence blago Po nižjih cenah. Pa tudi sicer se na sejmih ne prodaja blago bogve kake kvalitete, med tem ko trgovec garantira zanje. Radi sejmov 'trpi zdravje in varnost državljanov. Radi blagovnih sejmov imajo predvsem škodo domači trgovci iu obrtniki, ki morajo radi tega plačati tudi -nižje davke, tako da tudi mesto samo nima od njih koristi. Ne tiče pa se ta spomenica živinskih sejmov, kateri edini imajo gospodarski pomen. OBVESTILA DELODAJALCEM 0 OZDRAVLJENJU ČLANOV yOUZD! Na željo delodajalcev je Okrožni urad 7-a zavarovanje delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večje obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli njihovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproščen poštnine v lokalnem prometu v vseh krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščanja opustiti, ker poštni izdatki za ta obvestila niso utemeljeni v zakonu za zavarovanje delavcev. Zato opozarja okrožni urad vse prizadete delodajalce, da naj si izvolijo sami na primeren način urediti svojo evidenco o bolovanju svojih uslužbnecev in da morebiti z večjo disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zagnali za njihovo ozdravljenje. Xinl)li,niJta havia 'Lčaj 13. februarja 1931. Povpia- ševanje Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. Berlm IM ..... Bruselj 1 belga .... oudimpeSta 1 pengO Cunh 100 fr. Dunaj 1 Šiling .... London 1 funt .... Newyork 1 dolar . . . Pariz 100 fr........ Praga 100 kron . . . . Trst 100 lir........ 13-490 7-9604 167-50 297-03 Ponudbe Din 22-80 13520 7-9178 9-9041 1095-90 7-9904 276-07 56-695 ‘>22-65 168-30 297-20 Poravnave in konkurzi. Društvo industrije e v iu veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzili in prisilnih poravnavali izven konkurza za čas od 1. do 10. februarja 1931. A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Čadež in lircar, Ljubljana; Kostevc 1. nasl. A. Pirš, Ljubljana. Savska banovina: Bjelič Bogdan, Da-ruvar; Ehrlich Aleksander, D. Miholjac; Ehrlich Julius, D. Miholjac; Očič Ljubomir, Sisak. Drinska banovina: Jovič Dragoj.il K., B. iBašta; Lcnčarevič Jovan i Djordje, Valjevo. Dunavska banovina: »Apolo«, vlasnik Safrunj Firanjo, Novi Vrbas; Babič Veljko, Vel. Kikinda; .Djordjevič Djurdje, Kragujevac; Gam boš Imre, Sombcv; Metzger Fillip, Stari Si-vac. Moravska banovina: »Jagoda«, An- drejevič P. Mahaj 1, Jagodina; Stevanovič S. Nikola, Niš. Vardarska banovina: Dič Kosta i Vasilij, Skoplje. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Ogrin Terezija, Novo mesto; Živko (Schifko), Maribor. Savska banovina: Artz Ljubica, Za- greb, Savska cest« br. 101-b; Briški Anton, Srp. Moravice. Drinska banovina: Babič Lazar, Tuzla; Stranac Franjo, Mitroviča. Dunavska banovina: Ambroži Jovan, Skorenovac; Goldbenger Ladislav, VeL Bečkerek; Horvat Franjo, Čantavir; Leč Viktor, Vršac; Prokla Johan i Ana, Jaša Tomič; >Rajn’ i Kalor«, Subotica; Šincer Lajče, Subotica; Vasi n Radi voj, Curug. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**) Dravska banovina: Novak A. (»Ode-on«, Ljubljana; Žgajnar Ana, Mirna. Savska banovina: Neumann S. O. »Nelson«, Zagreb. Drinska banovina: Andric, Miloša v, čačak; Nedeljkovi«?. R. i T. Miloševič, čačak. Dunavska banovina: Bencik Stjepan ml., čakovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Stojanovič Danilo, Beograd. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Savska banovina: Vujič Miša, Daniva r. Dunavska banovina: Čovič Vince, Subotica; Umsteter D jure, Knež. Vinogradi. Beograd, Zemun, Pančevo: Česnik i Gros, Beograd. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Jugoslavija na praškom sejnin. Na letošnjem XXII. spomladanskem praškem sejmu bo naša država zastopana © posebno turistično in tujskoprometno razstavo. Poleg tega pa nameravajo naši vinogradniki prirediti večjo vinsko razstavo na oddelku za hotelirstvo. Letošnji praški sejem bo trajal od 22. do 29. marca. Ravnotako se pričakuje tudi za jesenski praški sejem, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra, večja udeležba jugo® lov a n sk i h i zv o znikov. Velesejem v Poznanju se bo vršil letos od 26. aprila do 3. maja. Za ta sejem je cmeraj zelo zanimajo tudi pri nivS. Vpisale so se nastopne f i r in e: Sedež: Zagreb — Podružnica v Ljubljani. Besedilo: »V. Bizjak i drug«, kr. dvorski dobavitelj, tvornica keksa in dvopeka. Obratni predmet: Izdelovanje kruha, keksov in prepečenca ter trgovina z vsemi temi predmeti. Imetnik: Bizjak Viljem, tovarnar v Zagrebu, Savska cesta 20. Tvrdka je podružnica v Zagrebu pro-tokolirane firme enakega imena. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani. Firm 55/31 - Rg. A VII 31/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Ing. Franjo Dedek, mestni stavbenik. Obratni predmet: projektiranje in izvrševanje modernih nadtalnih stanovanjskih in industrijskih zgradb, vodnih naprav, mostov, cest, železnic, vodovodov in kanalizacij, nakup in proda [a zemljišč, gradbenih objektov in gradbenega materijala. Imetnik: Ing. Franjo oedek, Ljubljana, Žibertova ulica 7. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1931. Firm. 41/31 — Rg. A VII 40/1, * Sedež: Maribor. Besedilo: Jugoimpex Maribor, trgovska družba z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: Nakupovanje in prodajanje kolonijalnega in drugega blaga ter tovarniških in kmetijskih proizvodov na debelo in drobno na lasten in tuj račun. Poslovodje: Štuhec Jože, tovarnar v Mariboru, Vrtna ulica 21; Podgoršek Jožef, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica 11; Jesih Milko, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica 11. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm 52/31 - Rg C II 72/1. * Sedež: Radvanje št. 52 pri Mariboru. Besedilo: Krečič Fraiic in drug, Avto-družba Maribor—Sv. Jakob Jurij—Cmi»-rek. , Obratni predmet: prevažanje oseb z avtobusi na progi Maribor—Sv. Jakob v Slov. gor.—Sv. Jurij v Slov. gor.—Cmit-rek. Družabniki: Krečič Franc, strojni ključavničar in šofer v Radvanjah štev. 52; Vogrin Franc, gostilničar in posestnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 79. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm G5/31 — Rg A III 101/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah : Sedež: Ljubljana. Beesdilo: Alko, veletrgovina žganja, družba z o. z. Glasom notarskega zapisa z dne 20. decembra 1930, posl. št. 9437, vp. štev. 22/31, se je izpremenil § 8 družabne pogodbe in se glasi odslej: Poslovodij družbe sta odslej gospoda Lorant Adolf in Oton, to pa, dokler ostaneta družabnika. — Vsak poslovodja zastopa tvrdko samostojno in se podpisuje tvrdka, kar je lahko od kogarkoli podpisana, natisnjena ali s štampiljko odtisnjena, tako, da pristavi vsak poslovodja pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak samostojno. Za celokupno podjetje postavljeni prokurist podpisuje tvrdko na isti način, vendar s pristavkom, ki označuje pri-kuro. Vpišeta se poslovodji Lorant Adolf, veletrgovec, in Lorant Oton, trgovec, oba v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 11. Izbriše se poslovodja Šarabon Andrej, veletrgovec v Ljubljani, ker je poslovodstvo odložil. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IH., dne 17. januarja 1931. Firm. 59 — Rg C I 80/23. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Commerce d. d. Izbriše se upravni svetnik Pehani Otmar, vpiše pa kooptirani član upravnega sveta Črnko Viktor, upravitelj v Ljubljani. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 17. januarja 1931. Firm. 57 — Rg B II 100/16. * Sedež: Laško. Besedilo: Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem. Izbriše se upravni svetnik dr. Roš Fran, odvetnik v Laškem. Vpiše se kot nov upravni svetnik: Jug Riko, podravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 8. januarja 1931. Firm 19/31 — Reg B II 1/18. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Kranjska hranilnica. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 15. decembra 1930, štev. VII No 6722/1 in izjavo bana Dravske banovine z dne 5. januarja 1931 se je spremenilo besedilo in lastništvo tvrdke. Besedilo firme odslej: »Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 17. januarja 1931. Firm. 54. - Rg B I 42/73. Sedež: Celje. Besedilo: Strmecki in drug. Izstopil je družabnik: Murčič Mihael. Vstopil je kot nov družabnik: Hojkir Izidor, poslovodja v Celju, Zrinskega illica štev. 13 Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, Firm 1/31 — Reg A III 95/7, * Besedilo: Triglav, jugoslovanska izde-lovalnica perila, Ana Vok in drug. Istopila je javna dt užabnica Vok Ana, Vstopil pa je kot javni družabnik Olup Josip st., trgovec v Ljubljani, Stari trg štev. 1. Besedilo firme odslej: Triglav, jugoslovanska izdelovalnim perila, Olup Josip in drug. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, Firm 48 — Rg A IV 96/7. * Sedež: Maribor: Besedilo: Kokra, tekstilna delniška družba podružnica Maribor. Izbriše se prokura, podeljena Ivanu Štern. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm 68/31 Rg B II 28/5 Izbrisale so se nastopne firme: Sedež: Maribor, Trg Svobode 6. Besedilo: V. & M. Karcšič & Co, trgovina z avtomobili, motornimi kolesi in potrebščinami ter mehanična delavnici, podružnica v Mariboru. Izbrisala se je vsled opustitve te podružnice. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. januarja 1931. Firm 9/31 — Rg A III 144/3. * Sedež: Breg pri Celju. Besedilo: Jurič Franc & Topolovec, Josip, splošno mizarstvo. Izbrisala se je vsled razdružitve. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 28. januarja 1931. Firm 20/31 — Reg A III 108/4. Veletrgovina ;y ČR. Šarabon v Jujubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganj*, moko in deželne pridelke, raznovrstno o* rudninsko vodo. Xastna pražarna zo kavo in mlin za dišave z tUktričnim obratom. Ceniki na raspntrngrn. ‘Gelefon H. 2666. Kriza v nemški trgovski mornarici se pozna najbolj v tem, da je v hami-»urškem pristanišču 110 (ladij brez dela, brez tovora; polovica jih pripada >Hapag«-i. Vsa iz prometa vzeta prostornina v nemških pristaniščih obsega 444.200 ton, c>d teh v Hamburgu 320 tisoč. Dividende švedskih bank, ki so doslej priobčile bilanco, so ostale nespremenjene. Od 36 bank je priobčilo bilanco doslej 20 bank, med njim vse štiri ve-Jehanke. Te banke so imele 493 milijonov šved. kron glavnice dn 50-30 milij. čistega dobička (lani 51'60). Prodaja železa v USA se je v zadnjem času nekoliko poživila. Produkcija surovega železa v januarju (1714 milij. ton) 'je biila večja kot v decembru (1666), pač pa še dosti manjša ko v lanskem januarju (2827 milij. t.). Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin ter glede dobave žimnic in podglavnikov z žimo. — (iradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave mehkega rezanega lesa, 10.000 kg negašs-nega apna, 200 m2 heraklit plošč, 40 komadov dimniških vratič, 8 garnitur šte-dilniškega okovja, 4 komade angleških klosetov in 25.000 komadov zidne opeke; do 20. februarja t. 1. glede dobave 2.'0 komadov sirkovih metel, 250 konn-dov slamnatih podnožnic, 250 komadov navadnih krtač in 20 komadov žimnatih omel; do 27. februarja t. 1. pa glede dobave 17 telefonskih aparatov. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg rozin. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 221 m balat jermen, 500 komadov »Jakson« vijakov, ključavnic za omare, podložnih plošč, Wertheim ključavnic, obojev za okna in vrata, škarjastih rešetk, raznega usnja, jermen, masti za usnje, kompletnih klosetov znamke »Panama« ter glede dobave zobatih koles. Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg bakra iii 4700 kg železa. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. februarja t. 1. ponudbe glede dobave železa, knjig, raznega materijala. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1600 kg vijakov z maticami. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Oddaja adapcijskili del v Centralni ambulanti. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede oddaje adaptacijskih del v Centralni ambulanti (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) 41 N Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši In najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponodbo I Tehnično In higljenlčno naj mo-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisana: Ljubljana, Danalak« ceata 1 a, II. ladatr. Talaloa itev, 2389. poročili KOVINSKA BAISSK SE NADALJUJE. Razvoj kovinskih trgov je bil tudi v prvih tednih tekočega leta ob kolebanju obrnjen navzdol; zlasti na trgu svinca in cinka se je pritisk nadprodukcije čutil v ojačeni izmeri. Začasno se je zdelo, da, -se bo trg bakra poživil, a je padel kmalu zopet nazaj v prejšnjo stagnacijo. Januar je sicer zmeraj doba mirne kupčije, a letos je bila nakupovalna kupčija prav zelo omejena, bolj kot v kateremkoli drugem preteklem mesecu. Vse kovine so zaključile globoko pod stanjem na koncu decembra, kakor nam kaže sledeči pregled londonskega tečajnega razvoja (v funtih in šilingih za 1 tono): Baker Cin Leto 1913 68-50 201-13 Konec dec. 1929 67-17 178-20 Konec dec. 1930 46-90 116-11 Sreda jan. 1931 44-11 113-10 Konec jan. 1931 44-30 113-78 Svinec Cink Leto 1913 18-60 22-14 Konec dec. 1929 21-18 18-12 Konec dec. 1930 15-90 13-15 Sreda jan. 1931 14-00 12-30 Konec jan. 1931 13-30 12-50 Nezadostni kovinski porabi odgovarja napredujoča omejitev produkcije. A spričo velikih zalog v vseh kovinah je težko pričakovati, da bi nastopilo zboljšanje v doglednem času, čeprav se morajo na drugi strani upoštevati sedanje izredno niake kovinske cene. O ozdravljenju tržnega položaja se sedaj pri nobeni kovini ne more govoriti; a omejitev se stalno nadaljuje in so se v preteklem decembru ameriške zaloge bakra in cinka prvič zmanjšale. — Kakor nam kaže gornji pregled, je v januarju relativno najbolj padel svinec, ki se je bil sicer v primeri s predvojno dobo do lanskega leta še najbolje držal. Zdi se, da je zveza producentov svinca svoje oporne operacije ustavila. Moivoz Grosuplje Jomai slovenski izdelek • Svoji k svojim I Tovarna motvoza in \wvama d. d. Grosuplje pri Ljubljani Slrzoiavi: ŽKrispercoloniale JCjubljana — ‘Gele/on št. 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnih: Josip Vavlič Veletrgovina koloni- «-«■ Zaloga špirit o, raz lalne robe. ‘Velepra- MsJUDIf CZllCZ nega žj ' • iDunajska cesta 33 n*aka' voje “Sočna postrežba ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago žarna kave. SKlini za dišave nega žganja in ko-^Mineralne SPIOICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Talafan it 20-60 U U B LIANA prevzema vse ▼ to stroko spadajoč« posle. Lastno skitdiUe i direktnim tirom od glav. kolodvora Cariaike skiadlšia. Mestni trošarina presta skladišča. Cartauka po-sradovaaia. Prstoi pohištva s pohištvenimi metri ia avtemobHI Tiskarna MERKUR LJUBU ANA Gregorčičeva ulica št. 23 TELEFON 25-52 a -Iii se priporoča' za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. tnemorande. kuverte. časopise, knjige, brošuro, cenike, štatute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih conah. Za večja naročila zahtevajte pro račune LASTNA KNfHiUVtZNIU Kartotečni sistem »AGUIPPA« v obliki knjige NUDI: Pridobitev na času Največjo sigurnost Najhitrejšo kontrolo Popoln red Prihranek na prostoru Ugodno shranitev knjig v ognja-varnih blagajnah O D STR Al I U | E: Napačno odložitev in zmešnjavo Izgubo listov Napake Zamudno iskanje GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO M. TIČAR, LJUBL AIA Prospekti brezplačno! Kreditni zavod za trgovinoJnjndustrijo Ljubljana, Prešernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju) Bnolavk«! Krtiit Ljubljana m m Taltlon Stav.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2800 » Peterson International Banking Coda Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valu«, borsna narcttla, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In, Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safodopeolH Hd. lil—WliMiwManwHMro«waaMwTffr—» Ureja dr. IVAN PLBSS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.