GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA ST.: 1 LETO: I. MAREC 1978 t/ Obveščenost - osnova samoupravljanja Pred vami je prvi izvod krajevnega glasila „Krajan“. To glasilo bodo izdajale Krajevna konferenca SZDL in delovne organizacije kraja. Verjetno se bo vsak od nas vprašal, kaj nas je vodilo, da smo pričeli z izdajanjem krajevnega glasila. Osnovni namen je bil ta, da povečamo informiranost v krajevni skupnosti. Zavedati se moramo, da le informiran krajan in delavec v združenem delu lahko aktivno samoupravljata. Aktivno samoupravno odločanje na vseh nivojih ima več faz, od priprave predloga, analize in razprave o predlogu in končno pride šele na vrsto formalni akt sprejema z glasovanjem. V naših primerih vse Maks Kurent, predsednik KK SZDL Mirna preveč formalni akt sprejema jemljemo kot samoupravno odločitev in ta velikokrat sploh ni podana v variantah, ki bi omogočale različne odločitve. Z aktivnim vključevanjem vseh krajanov in zaposlenih v delovnih organizacijah v dajanju predlogov in iskanju najprimernejših rešitev za problematiko kraja bomo dosegli višjo samoupravo v kraju, prav tako tudi v DO. Pri delovanju krajevne organizacije SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij smo opažali, da se v pretežni večini primerov srečujemo na raznih sestankih le isti obrazi. Porodi se vprašanje, ali si je le manjša skupina ljudi vzeto v „zakup“ krajevno samoupravo in družbenopolitično življenje. Ali so res samo ti taki entuziasti, da svoj prosti čas povečajo temu ali morda nismo znali pritegniti širših krogov občanov za krajevno samoupravo in družbenopolitično delo. Mislim, da je neinformiranost in nezmožnost izmenjave informacij med kraja- Nekaj desetletij nazaj je žena veljala le za mater in gospodinjo. Njeno obzorje je bilo majhno, utesnjeno med domom in družino. Vedno zatirana in ponižana ni imela pravic, ki so lastne moškim. Socialne in razredne razlike so v ženah širom sveta zanetile upornost. Pridružile so se možem delavcem v stavkah in zahtevah po večjih plačah in ureditvi socialnih razmer za boljši vsakdan. Prve upore žena zasledimo v Ameriki. Ob strašnem pokolu na čikaških ulicah so glavno vlogo odigrale žene in dekleta. Zbrale so sestradane in izčrpane otroke ter se z njimi na čelu postavile v bran oboroženi vojski. Tako neenakemu boju so se uprli tudi vojaki: ..Neoboroženih in sestradanih otrok ne bomo pobijali.11 Tako se je stavka končala v korist izkoriščanih delavcev in njihovih družin. Glas o hrabrosti in pogumu teh žena je dosegel tudi Evropo. Naše žene so pogumno sledile korakom pobudnic za človeške pravice. Odločno so se izkazale med drugo svetovno vojno. Možje in fantje so odhajali v gozdove. Na ženah je slonela vsa teža skrbi. Otroci, starci, neobdelana polja so čakala njihovih rok. Treba je bilo pridelati hrano tudi za tiste v gorah. Skrbele so za ranjence, bile so povsod. Z orožjem in s svojimi življenji so pomagale v boju zoper izkoriščanje in zatiranje svojega naroda. Od boja do taborišč so šle skozi vihar in pekel, lakoto in mraz. ni osnovni razlog za marsikoga, da se ni bolj vključeval v to delo. Pojasnil bi še rad, kaj nas je vodilo k predlogu, da vključimo v glasilo še združeno delo. Osnovni razlog je ta, da smatramo, da ne more biti aktivne krajevne samouprave brez vključevanja združenega dela pri reševanju krajevne problematike. Mislim, da smo na tem področju dosegli visoko stopnjo Tudi Mirna se ponaša s takimi ženami, ki so še v cvetu mladosti okusile nasilje in bedo. Vzdržale so in dokazale, da so enakopravne moški moči in volji, da so kot moški kos vsaki, še tako težki nalogi. Tem ženam in dekletom velja naše spoštovanje in ponos. Na ruševinah svojih mladosti so nam zgradile današnji dan. Lep sodelovanja, saj so pri večini objektov družbenega pomena v kraju sodelovale delovne organizacije. Ob koncu bi poudaril rad še to, da ne želimo biti z našim glasilom ozko zaprti v okvirih naše KS, ampak želimo tudi aktivno sodelovanje ostalih krajevnih skupnosti. Krajani, sodelujte v svojem glasilu! Predsednik KK SZDL ing. MAKS KURENT je in svetal, ni pa še dokončno urejen. Enakopravnost žene je prinesla s seboj nove probleme. Naša revolucija še traja, še ni končana. Trdno povezane in zavedajoč se nalog, bomo me, mlajša generacija, na izkušnjah predhodnic zgradile lepši in toplejši jutri. PAVLINA HROVAT Žena se danes enakovredno vključuje v gospodarske in družbene tokove :............................................................ j Vsem ženam, čestitamo za praznik Dan žena. Želimo vam i mnogo osebne sreče in delovnih uspehov. Obenem pa vas ■ vabimo, da se udeležite proslave, ki bo posvečena vašemu : prazniku in bo v sredo 8. marca 1978 ob 17. uri v domu • Partizan na Mirni. : Po programu bo zakuska. Družbeno politične organizacije Delovne organizacije kraja Uredništvo „Krajana“ Žena včeraj, danes... Dohodkovne odnose smo že uveljavili Po letu 1976, ko še prvo predelavo še primernejše od polovico leta nismo predelovali sedanjih. V porabi vseh ostalih krompirja zaradi izredno slabe surovin in energije smo v okviru letine 1975/76 in zaradi velikih postavljenih normativov. V zalog krompirjevih kosmičev odnosih z dobavitelji naše pri zavodu za rezerve, je bilo glavne surovine — krompirja — leto 1977 v pogledu predelave smo že pred leti dogovorjene Samo še nekaj dni nas loči od pričetka pomladi krompirja dokaj normalno. Predelali smo nekaj preko 11.300 ton svežega krompirja, iz katerega smo dobili 1.517 ton izdelka, krompirjevih kosmičev. To pomeni, da smo porabili 7,45 kg svežega krompirja za 1 kg kosmičev, kar je nekaj nad našim normativom, ki je postavljen na osnovi dobrih prvih let predelave na 6,8. Za tako prekoračenje tega normativa sta dva glavna vzroka: — z intenzivnejšim pridelovanjem krompirja in vse večjim deležem strojnega izkopa se kvaliteta slabša; — jeseni odkupimo že večji del krompirja, s čimer se podaljšuje čas skladiščenja krompirja pri sami tovarni, s tem pa se nujno povečuje tudi kalo; Ker so to dejstva, s katerim je treba računati, smo na tem področju že v preteklem letu začeli z delom na razvoju in uvajanju novih sort, ki bodo za dohodkovne odnose z našim naj večjim partnerjem KZ Trebnje delno tudi že praktično uveljavili. Kljub sorazmerno visoki odkupni ceni v sezoni 1976/77 je končni obračun pokazal, da smo po končani " \ KOOPERANTI ŽE SADIJO HREN V letu 1977 smo v Kolinski na Mirni povečali tudi proizvodnjo hrenove majoneze, kar nam je omogočila večja količina surovine - hrena, ki ga mnogi kooperanti zaradi nižjih cen krompirja že radi sadijo in zato upamo, da bomo lahko to zelo zanimivo proizvodnjo v bodoče še povečali in tudi razširili izbiro. A. K. X________________________ sezoni \91blll lahko doplačali za vsak kg krompirja še po 0,03 N din, kar je med vsemi kooperanti še utrdilo zaupanje v naše skupno sodelovanje. Za sezono 1977/78 pa smo se dogovorili, da bomo dohodek, ustvarjen s predelavo krompirja, razdelili med dobavitelje v višini 57 %, 43 % pa bo ostalo TOZD, ker je tako tudi razmerje vloženega dela do nastanka končnega produkta. Prav je, da omenimo tudi naše dobro sodelovanje z delovno organizacijo Vočar iz Čačka, ki ima predelavo krompirja v kosmiče enake kapacitete kot TOZD Mirna. S skupnim dogovarjanjem smo večkrat našli ugodnejše rešitve kot bi jih sicer. Dejstvo pa je, da naše skupne kapacitete popolnoma zadoščajo za potrebe jugoslovanskega trga in bodo tudi še nekaj časa, zato nas skrbi, da bi katera od novih planiranih kapacitet (Sokolac, Glamoč) bistveno spremenila položaj na tržišču. ANTON KOTAR Priprave na volitve v Dani — raziskovalna skupnost — invalidsko pokojninska skupnost — zaposlovanje Volitve predstavljajo eno najpomembnejših družbenopolitičnih opravil. Za dobro opravljene volitve je zelo pomembno, da poteka politična aktivnost v okviru vnaprej določenih organizacijskih sistemov. Priprave na volitve smo pričeli razmeroma zgodaj, to je z evidentiranjem možnih kandidatov za delegate. Pri evidentiranju kandidatov smo upoštevali načela in merila kadrovske politike, kakor tudi socialno sestavo. Za delovanje v volilnem sistemu je delavski svet imenoval koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve. Ta odbor povezuje vse dejavnike v temeljni samoupravni skupnosti in spremlja celoten potek postopkov v pripravah na volitve. Glede na to, da ima naša organizacija združenega dela več kot 300 zaposlenih, smo se odločili, da oblikujemo dve posebni in tri združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Doslej smo imeli dve delegaciji za SIS (za gospodarsko in za negospodarsko področje). Sedaj pa bomo imeli 5 delegacij za SIS s področja negospodarstva. Torej bo pri nas bistvena sprememba: namesto 10 delegatov bomo imeli sedaj 41 delegatov. Posebni delegaciji smo oblikovali za: — izobraževalno skupnost in — zdravstveno skupnost Združene delegacije smo oblikovali za: — socialno skrbstvo — otroško varstvo — stanovanjska skupnost — kultura — telesna kultura Naša organizacija združenega dela ima v vseh skupščinah po dve delegatski mesti, zato bomo imeli v delegacijah nekaj več članov — delegatov, kot jih minimalno zahteva zakon o volitvah. Posebne delegacije bodo imele po 7 članov, združene pa po 9 članov — delegatov. Za oblikovanje delegacij za skupščine SIS smo sprejeli statutarni sklep, ki ga bomo vnesli v statut naše OZD. Na skupščine SIS s področja gospodarstva (komunalna, PTT, vodna, cestna skupnost itd.) bo delegate delegiral delavski svet. Enako kot doslej bomo imeli delegacijo za zbor združenega dela za občinsko skupščino. Delegacija bo tudi v bodoče štela 9 članov. Na 1. temeljni kandidacijski konferenci, dne 10. februarja 1978 smo obravnavali predlog možnih kandidatov za člane delegacij (predlog je bil predhodno usklajen na ravni krajev-ne skupnosti in občine) ter sprejeli kandidatne liste za posamezne delegacije. V pred-kandidacijskih in kandidacijskih postopkih smo si prizadevali zagotoviti vse pogoje, daje imel vsak delovni človek v naši OZD vse možnosti za uveljavitev svojih pravic in dolžnosti pri volitvah delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. OOS„DANA“ krajan 2 Aktivnost v pripravah na volitve Družbenopolitične organizacije v IM V — TOZD Tovarna opreme Mirna so že v prvi polovici leta 1977 aktivno pristopile k evidentiranju možnih kandidatov za skupščinske volitve 1978. 10 OOS je na eni izmed svojih sej v juliju evidentiral 60 možnih kandidatov za delegacije v DPS in SIS. V času od prvega evidentiranja do končno fonnirane kandidatne liste pa je prišlo do precejšnjih sprememb. Zato so bili potrebni usklajevalni postopki. V usklajevalnem postopku je določeno število evidentiranih možnih kandidatov odpadlo iz naslednjih razlogov: — bili so evidentirani v KS; - bili so iz drugih občin; - zapustili so delovno razmerje v naši TOZD; — odšli v JLA; — niso podpisali izjave o pristanku na kandidaturo. Zato je bilo potrebno dodatno evidentirati še 11 delegatov, tako da je bilo evidentiranih 71 možnih kandidatov. Dejansko pa je potrebnih le 51 kandidatov. 10 OOS je na razširjeni seji v januarju obravnaval statutarni sklep, ki ga je sprejel DS TOZD, ki predpisuje, kakšne delegacije bomo volili. Prav tako omenjeni sklep predpisuje številčno zasedbo posamezne delegacije. V naši TOZD bomo volili v naslednje delegacije: - delegacije za ZZD; - posebna delegacija SIS — izobraževanje; - posebna delegacija SIS — zdravstveno varstvo; — združena delegacija SIS — socialno skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjska skupnost; — združena delegacija SIS — invalidsko pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje. V delegacijo za ZZD se voli 10 članov, v posebni delegaciji SIS 7 članov, v združene delegacije SIS pa po 9 članov. Vse kandidatne liste so odprte. Od evidentiranih možnih kandidatov je 14 žena, 13 mladine in 8 članov ZK. Sestav delegacij se je močno razširil. V prvem mandatnem obdobju sta bili v naši TOZD oblikovani le dve delegaciji. Ena delegacija za zbor združenega dela in ena delegacija SIS. Tako smo sedaj močno razširili delegacije SIS. Za zakonitost volitev je bila imenovana volilna komisija v naslednji sestavi: 3 krajan — predsednik — Konestabo Milan - namestnik - Marin Božo — tajnik — Bartolj Majda - namestnik — Šalehar Zdenka - član — Bevc Jože — namestnik — Mandelj Slavka Politične organizacije IMV TOZD Mirne se zavedajc pomena evidentiranja predkan- didacijskega in kandidacijskega postopka. Ko zaključujemo prvi del nalog v volilnih pripravah, lahko ocenimo, da so bile odgovorno opravljene kljub raznim težavam. S tem se kaže aktiven odnos članov sindikata, ki s svojim delom v družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organih Zimska idila novega dela Mirne Smo res krivi samo mladi? Osnovna organizacija ZSM na Mirni šteje 58 članov. Večina mladine obiskuje srednje šole, precej je študentov, nekaj mladincev pa je tudi že zaposlenih. Čeprav je na Mirni veliko mladih, lahko rečem, da s svojim delom nikakor ne moremo biti zadovoljni. Najbolj smo aktivni na športnem področju, medtem ko vidnih rezultatov našega dela na kulturnem in družbenopolitičnem področju ni zaslediti. Prevladuje mnenje, da smo neaktivni, neodgovorni in da je naš odnos do okolice v kateri živimo malomaren. Alije to res? In kdo je temu kriv? Da smo popolnoma neaktivni, tega nikakor ne moremo reči. V preteklem letu smo v primerjavi z leti nazaj veliko storili. Vendar je to za tako organizacijo, kot je naša, še vedno premalo. Našega dela ni nikoli nihče pohvalil. Vedno smo poslušali samo kritike. Kot kaže, mnogi že iz navade rečejo, da je mladina nedelovna. Stalno poslušamo, kako je bilo včasih čisto drugače. Ali je bila res včasih mladina boljša in če je bila, kje so sedaj ti nekdanji aktivni mladinci? Nikjer jih ni videti, še na kulturnih prireditvah niso prisotni. Večkrat se namreč zgodi, kakor se je na primer letos za naš kulturni praznik, da je v dvorani sedelo nekaj mladincev in nekaj mamic, ki so prišle poslušat svoje otroke. In kdo je temu kriv? Je samo mladina tista, ki ima malomaren odnos do kulturnih prireditev? Kulturni praznik in podobne prireditve nikakor niso same sebi namen, če bi bile, bi jih že zdavnaj ukinili. To napako in še mnogo takih napak je potrebno čimprej popraviti in mislim, da je to mnenje večine krajanov. ZLATKA GUTMAN Novi vodovod ; Krajani vasi Stan in Trbinc so zeio zainteresirani, da si uredijo oskrbo s pi tno vodo. Imajo že določene izvire vode za zajetje in izvide Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, ki je vodo pregledal. Veliko so pripravljeni prispevati sami. Vsekakor pa bo potrebna pomoč krajevne skupnosti in Komunalne skupnosti Trebnje. J. P. v________________________y uresničujejo interese delovnega razreda in nadaljnjega razvoja delegatskega sistema. Hkrati je to tudi zagotovilo, da se bodo tudi vse nadaljnje naloge prav tako odgovorno in vestno opravljale do volitev in ostalih zadolžitev v naslednjem mandatnem obdobju. MAJDA BARTOLJ Dopisujte v Krajana Ko boste brali prvo številko Krajana se vam bo gotovo rodila misel. O tem je napisanega preveč, o tem premalo, o tem pa sploh nič. Zato vas dragi bralci prosimo, da nam vse pripombe in predloge posredujete. Hvaležni vam bomo za vsak nasvet. Veseli pa bomo tudi vaših prispevkov. Pišite nam, kaj seje v vašem kraju novega dogodilo. S kakšnimi težavami se srečujete. O delovnih akcijah, če jih boste organizirali. Dalje o uspehih in težavah, ki jih imate pri kmetovanju, če ste kmet itd. Seveda pa bomo pisali tudi o delovnih organizacijah v naši KS. Zato pričakujemo prispevke tudi iz delovnih organizacij. Pišite nam o stvareh, ki mislite, da so vredne pohvale ali graje. Kako uresničujete proizvodni načrt, tehnološke izboljšave, delo samoupravnih organov in podobno. Časopis bo izhajal enkrat mesečno, zato morajo prispevki biti v uredništvu do 15. v mesecu. Prispevke oddane po tem datumu bomo uvrstili v naslednjo številko. Prispevek je lahko napisan s pisalnim strojem ni pa nujno. Vendar, če boste pisali s pisalnim strojem pišite z razmakom dve, da imamo prostor za morebitne korekture. Ob vsem tem si boste mogoče rekli saj nimam smisla za pisanje. Napišite tako kot znate, naš lektor bo vaše napake popravil. Torej zaradi tega ne imejte bojazni. Sedaj pa še naslov: Uredništvo glasila Krajan, Mirna št. 17, 68233 Mirna. UREDNIŠTVO Kaj, kdaj in kako bomo volili? Predsednik skupščine SR Slovenije je 16. januarja razpisal volitve v Socialistični republiki Sloveniji. Volili bomo v vsej SR Sloveniji istočasno in sicer takole: 9-člansko združeno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine SIS socialnega skrbstva, otroškega varstva in stanovanjsko skupnost; — 9-člansko združeno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine SIS kulture, telesne kulture in raziskovalne skupnosti, vohtve v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in delovnih skupnostih. ",2 — volili bomo člane delegacij, ti delegirajo delegate v zbor iSt | združenega dela skupščine občine Trebnje in - delegacije za delegiranje dele- M mii Z upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. (Te so: izobraževalna skupnost, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjska skupnost, kultura, telesna kultura, raziskovalna skupnost, invalidsko pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje). Jože Tomažin, dosedanji predsednik delegacije Krajevne skupnosti Mirna - 9-člansko delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine SIS invalidsko pokojninskega zavarovanja in zaposlovanja. Delegacija kmetov, ki delegira delegate v zbor združenega dela skupščine občine Trebnje (četrta skrinjica). Volijo samo kmetje, ki so kmetijski proizvajalci in niso zaposleni v TOZD ali drugi delovni skupnosti. Velja načelo, da vsak upravičenec lahko glasuje za delegacijo za zbor združenega dela samo enkrat. Na koncu tega zapisa, če bo krajanom koristil, se zahvaljujem, da ste ga prebrali. Istočasno pa prosim vse krajane, da na dan volitev, to je 12. marca, čimprej pridejo na volišče in opravijo svojo socialistično samoupravno pravico in dolžnost, sebi v ponos in zadovoljstvo, svojim sovaščanom v volilnih odborih pa bodo tako olajšali delo. Začeto delo bo treba nadaljevati Volijo vsi zaposleni člani TOZD, ki delajo polni delovni čas in člani kolektiva, ki delajo polovico ali več delovnega časa. Volijo tudi inlajši od 18 let. Volimo — glasujemo torej dvakrat. V prvo skrinjico bomo oddali glasovnico za delegacijo, ki delegira delegate v zbor združenega dela in v drugo skrinjico glasovnico za delegacije, ki delegirajo delegate v samoupravne interesne skupnosti. Dne 12. marca pa bomo volili na voliščih v krajevni skupnosti (na terenu). Volili bomo: — 15-člansko delegacijo krajevne skupnosti, ki delegira delegate v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Trebnje (prva skrinjica); glasujemo tako, da obkrožimo zaporedne številke pred imenom kandidatov, ki jih volimo; — 25-članski družbenopolitični zbor skupščine občine Trebnje (druga skrinjica); glasujemo tako, da obkrožimo besedi ..glasujemo „za“ ali ..glasujemo proti". V tem primeru ne glasujemo za vsakega kandidata posebej, ampak za kandidatno listo v celoti; Glasove za naslednje delegacije pa bomo oddali v tretjo skrinjico: — 7-člansko posebno delegacijo za delegiranje delegatov v občinsko izobraževalno skupnost, — 7-člansko delegacijo za delegiranje delegatov v občinsko skupnost zdravstvenega varstva; Letos poteka prvo mandatno obdobje ..delegatskih skupščin11 družbenopolitičnih skupnosti kot samoupravnih interesnih skupnosti. Zato nas je zanimalo, kaj je delala delegacija krajevne skupnosti v tem mandatnem obdobju. Jože Tomažin, predsednik delegacije, nam je o tem dejal: ..Skušal bi našteti nekaj dela in ne le številk. Od aprila 1974 do danes je imela delegacija redne seje pred vsakim zasedanjem skupščine občine Trebnje. Obravnavali smo gradivo, sprejemali stališča, predloge, mnenja in pripombe. Koliko smo bili uspešni, naj presodijo krajani. Povedati moram, da so bili vsi člani delegacije aktivni, vsak po svojih sposobnostih in razpoložljivem času. Ta aktivnost pa ni bila samo v prisotnosti na sejah, ampak tudi v aktivni soustvarjalnosti stališč in predlogov ter mnenj." Ali ste dosegli tudi uspehe? »Lahko rečem, da smo dosegli tudi uspehe. Razrešili smo marsikatero vprašanje, pomembno tudi za našo KS. Tvorno smo sodelovali pri oblikovanju sklepov in stališč, ki so pomembni za širše območje. Včasih smo bili pri delu mogoče celo preveč zagreti, toliko da smo dobili očitek lokalpatriotizma. Vendar temu ni tako. Menim, da smo imeli razloge biti glasni in dosledni v svojih stališčih". Kaj bi bilo treba po vašem izboljšati? »Predvsem bomo morali več narediti v obveščanju. Zagotoviti bo potrebno pretok informacij na vseh relacijah. Ne trdim, da tega sedaj ni bilo. Čutim pa, da smo storili prema- lo. Ne gre samo za obveščanje občan — delegacija — skupščina in obratno, ampak tudi za obveščanje v drugih smereh samoupravnih odnosov. Naj omenim samo primer, kako težko je dobiti ustrezen odgovor na delegatsko vprašanje o uporabi vplačanega komunalnega prispevka. Nekateri tovariši v komunalni skupnosti se obnašajo tako, kot da morajo poročati o porabi njihovih sredstev, ne pa o sredstvih, ki so jih zbrali občani. Dne 12. marca tj. bomo volili na voliščih v krajevni sku pnosti. Volilna komisija pri KS Mirna je določila naslednjih 9 volišč: 1. Volišče Selo — pri Kirm Ani, Selo 3. Volijo volilci naselij: Selo, Kalce. 2. Volišče Sevnica — pri Lužar Stanetu, Sevnica 4. Volgo volilci naselij: Sevnica, Škrjance, Zagorica, Gorenja vas. _ 3. Volišče Volčje njive — v gasilskem domu. Volijo volilci naselij: Volčje njive, Glinek. 4. Volišče Cirnik — pri Novak Sta- netu, Cirnik št. 3. Volijo volilci naselij: Cirnik, Ravne, Selška 5. Volišče Migolica — pri Kašič Leopoldu, Migolica št. 5. Volijo volilci naselij: Migolica, Migolska gora, Sajenice. Ne bi bilo prav, da bi govorili samo o slabem in napakah. Bilo je tudi mnogo dobrega in pristnega medsebojnega sodelovanja. Ob tej priliti želim novoizvoljeni delegaciji za delegiranje delegatov v skupščino občine Trebnje in zbor občin, da uspešno in še bolje nadaljuje delo v naslednjem, dmgem mandatnem obdobju. Vsem članom sedanje delegacije pa se zahvaljujem za pristno in nesebično sodelovanje, ker uspehi, ki smo jih dosegli, so uspehi nas vseh in ne posameznika. Za uspešno delo in sodelovanje se zahvaljujem tudi svetu krajevne skupnosti, zboru delegatov in družbenopolitičnim organizacijam ter društvom.11 6. Volišče Stan — pri Lokar Karlu, Stan št. 13. Volijo volilci naselij: Stan. Debenc. 7. Volišče Zabrdje - pri Bon Ivanu, Zabrdje št. 8. Volijo volilci naselij : Zabrdje, Praprotnica, Stara gora., 8. Volišče Gomila — pri Gregorčič Kazimiru, Brezovica 28. Volijo volilci naselij: Gomila, Brezovica. 9. Volišče Mirna — v stari osnovni šoli na Mirni. Volijo volilci naselij: Mirna, Trbinc. Volilna komisija pri KS MIRNA krajan 4 JANEZ PLATIŠE Volišča v KS Mirna KANDIDATNA LISTA Volilna komisija KS Mirna Kje bodo volili Šentruperčani 5. Majcen Rafael, Mirna 31 6. Pirh Fanika, Mirna 130 7. PovSč Tomaž, Mirna 146 8. Vidrih Albin, Mirna — Roje II 9. Zupan Franc, Volčje njive 6 Voli se 7 delegatov. sestavljajo: 1. Gartnar Janez - predsednik 2. Kovič Miran — namestnik predsednika 3. Grden Marija — tajnik 4. Kolar Mimi — namestnik tajnika 5. Slapničar Milena — član 6. Šeligo Irena — namestnik člana 7. Uhan Rezka — član 8. Zidar Tone - namestnik člana 9. Kos Ivan — član 10. Lavriha Tone - namestnik člana Na prvi temeljni kandidacijski konferenci je bila potrjena naslednja kandidatna lista za družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti. Delegacija krajevne skupnosti: 1. Bon Ivan, Zabrdje 8 2. Grabnar Aleksander, Mirna — Roje II 3. Kolenc Bojan, Mirna 15 4. Križnik Srečko, Mirna 21 5. Kovačič Janez, Mirna 154 6. Kurent Maks, Mirna 7. Novak Edo, Mirna n.h. 8. Pančur Stanislav, Mirna n.h. 9. Peček Stanislav, Mirna 116 10. Potrbin Terezija, Mirna 38 11. Platiše Janez, Mirna 133 12. Sladič Franc, Mirna 21 13. Silvester Igor, Mirna n.b. 14. Turk Milan, Mirna — Roje II 15. Vitez Ivica, Mirna 131 16. Višček Leopold, Volčje njive 14 17. Zibert Rudolf, Mirna 144 Voli se 15 članov. Združena delegacija za invalidsko-pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje: 1. Banič Jože,Mima — Roje II 2. Bizjan Marija, Mirna 147 3. Bon Danica ml., Zabrdje 8 4. Golob Ludvik, Mirna 85 5. Jevnikar Franc, Mirna — Roje II 6. Kerin Alojz, Mirna 147 7. Kranjc Janez, Mirna 160 8. Novak Franc, Mirna 108 9. Rebernik Alojz, Selo 5 10. Štolfa Vladimir, Mirna — Roje II Voti se 9 delegatov. 5 krajan Posebna delegacija za izobraževalno skupnost: 1. Červ Jožefa, Mirna n.b. 2. Dim Alojzija, Mirna 72 3. Gracar Anton ml., Zabrdje 23 4. Hudolin Martina, Mirna 141 5. Kramer Janez, Mirna — Roje II 6. Marin Bogomil, Mirna 13 7. Plauštajner Bojan, Mirna n.b. 8. Turk Jože, Mirna 109 Voli se 7 delegatov. Združena delegacija za sociahto skrbstvo, otroško varstvo in stanovanjsko skupnost: 1. Brzin Jože »Mirna 130 , 2. Gorenc Anton, Mirna n.b. 3. Ivanc Frančiška, Mirna — Roje II , 4. Jakopin Milka, Mirna 41 5. Kirm Franc, Selo 5 6. Krhin Alojz, Mirna 5 7. Markič Jože, Mirna 132 8. Ponikvar Božidar, Mirna 124 9. Šmuc Jelka, Mirna 146 10. Urbančič Ivan, Mirna -Roje II Vob se 9 delegatov. Združena delegacija za kulturo, telesno kulturo in raziskovalno skupnost: 1. Berg Jože, Mirna 115 2. Hrenk Miroslav, Mirna 146 3. Kolenc Janez, Mirna 146 4. Kolenc Jože, Mirna 15 5. Krištof Božidar, Mirna -Roje II 6. Keržan Borut, Mirna 129 9. Novak Mirko, Mirna n.h. 8. Škufca Engelbert, Mirna 6 9. Umek Marjan, Mirna 146 10. Zakrajšek Aleksander, Mirna 142 Voli se 9 delegatov. Posebna delegacija za zdravstveno varstvo: 1. Borštnar Matilda, Mirna 88 2. Breč Lino, Mirna 131 3. Gorenc Anton, Mirna 116 4. Gracar Anton st., Zabrdje 23 Volilno komisijo KS Mirna sestavljajo: 1. Silvester Vladimir — predsednik Kotar ing. Anton -namestnik predsednika 3. Majerle Martin — tajnik 4. Činkole Alojz - namestnik tajnika 5. Brate Jože — član 6. Gutman Marcel — namestnik člana Volilno komisijo Skupščine občine Trebnje pa Krajevna skupnost Šentrupert je imenovala za volitve delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, volilno komisijo v naslednji sestavi: 1. Brezovar Bojan — predsednik 2. Milošič Franc - namestnik predsednika 3. Ziherl Anica - tajnik 4. Zupan Danica — namestnik tajnika 5. Fajdiga Anton - član 6. Bučinel Lado - namestnik člana Za volitve, ki bodo dne 12. marca 1978, je volilna komisija določila 10 naslednjih volišč: 1. Volišče Prelesje pri Jurglič Kristini, kjer volijo volilci iz naselij Bistrica pri Mokronogu, Prelesje, 2. Volišče Gorenje Jesenice v gasilskem domu, kjer volijo volilci iz naselij Dolenje Jesenice, Gorenje Jesenice, 3. Volišče Rakovnik pri Markovič Ani, kjer volijo volilci iz naselij Rakovnik pri Šentrupertu, Slovenska vas; 4. Volišče Straža pri Zorenč Jožetu, kjer volijo volilci iz naselij Straža in Trstenik; 5. Volišče Škriljevo pri Stare Ivanu, kjer volijo volilci iz naselij Draga pri Šentru- pertu, Ravnik, Škrlj evo, zaselek Maček; 6. Volišče Okrog pri Končina Pavlu, kjer volijo volilci iz naselij Okrog (brez zaselka Maček), Zaloka; 7. Volišče Zabukovje pri Gorenc Mariji, kjer volijo volilci iz naselja Zabukovje; 8. Volišče Hom pri Podlesnik Ivanu, kjer volijo volilci iz naselja Hom — del (hišne številke: 1,3,4.5,6,7,10. 11, 12, 13, 15, 16, 18, 23); 9. Volišče Hrastno pri Gorenc Ivanu, kjer volijo volilci iz naselja Hrastno, zaselek Viher, Hom — del (hišne številke: 35, 36, 37, 39, 40, 42,43,44,45); 10. Volišče Šentrupert v domu upokojencev, kjer volijo volilci iz naselij Brinje, Kamnje, Šentrupert, Vrh, Hom — del (hišne številke: 14, 21, 24, 25, 29, 30, 32, 34); Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Volilna komisija prosi vse krajane, da že v dopoldanskih urah opravijo svojo državljansko pravico in tako volilnim odborom na voliščih olajšajo delo. Volilna komisija pri KS Šentrupert Letošnjega snega so se najbolj razveselili otroci, saj so po večletnih „sušnih“ zimah spet prišli na svoj račun Pa še o mirenskih lovcih Ob izidu prve številke miren- nam je zdesetkalo število zajcev skega krajevnega glasila se pri- in fazanov. Grozi nam iztrebi-družujemo skupnim čestitkam tev prijaznega dolgouhca in in ob tem želimo na kratko predstaviti tudi mirenske lovce. Mirenska okolica s svojimi lepimi hribčki, dolinami, potoki, gozdovi, njivami, travniki in vinogradi, ne bi bila tako očarljiva, če ne bi skrivala v svojih nedrjih toliko divjih živali, ki pa se znajo marsikaterim nepazljivim očem spretno skriti. Da pa to bogastvo ne bo propadlo in da ga bomo ohram-li bodočim rodovom, smo odgovorni vsi. Velik del te naloge prevzema nase tudi Lovska družina Mirna, katere dejavnost vsi krajani več ali manj poznamo. Privrženost in ljubezen do narave je v našem kraju že običajna in se prenaša iz roda v rod. To potrjuje preteklost in veliko število imen zaslužnih mrtvih in še živih lovcev. Lov kot ena najstarejših človeških vrednot tudi v najtežjih časih ni povsem izumrl. Tako je bila tudi na Mirni, kmalu po osvoboditvi, med prvimi na Dolenjskem, ustanovljena lovska družina, čeprav takrat le z (8) osmimi ustanovnimi člani. Današnji 35-članski lovski kolektiv združuje zagnane delovne občane, ki želijo po svojih možnostih posvetiti svoj prosti čas naravi. Skoraj štiri tisoč hektarov lovišča, katerega nam je družba zaupala v upravljanje, sega od Blatnega klanca do Tihaboja in od Sotlšce do Senice. V tem lovišču se pase in rase več kot 200 srnjadi, še okoli 80 zajcev, nekaj manj fazanov, nekoliko rilcev črnu-harjev, okoli 80 zvitorepk, približno 80 rac in veliko število razne druge divjadi in ptic. Urbanizacija, motorizacija in sodobni agrotehnični ukrepi -predvsem strupeno škropljenje, koristnega fazana. Ostaja nam težka naloga in tudi uganka, kako preprečiti izumiranje. Pri tem se lovska zavest najbolj izkaže- pri zimskem krmljenju. Narava in divjad ne bodo vzdržali lova, če dejavnost lovcev ne bo prežeta s spoštovanjem in skrbjo za njihovo ohranitev. Kakor naša celotna družba doživlja socialistično preobrazbo, tako se dogaja tudi v lovstvu. Mnogim ni znano, da lov že dolgo ne pomeni več samcat lov v pravem pomenu besede, ampak je in postaja vse bolj prispevek in prizadevanje za ohranitev naravnega okolja. Danes je prvenstveno varstvo in gojitev divjadi, šele nato lov — odstrel - kot sredstvo gojitve. Vsa uplenjena in najdena divjad je družbena last. Novi zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi tudi vse to natančno določa in nalaga lovskim družinam, da z loviščem upravljajo po načelu dobrega gospodarja. Seveda pa ob vsem tem lovci ne pozabljamo na negovanje lovske etike, ohranitev lovskih običajev, šeg in navad. Tako smo tudi ob koncu zadnje sezone skupnih lovov, v sodelovanju lovskih tovarišev iz pobratene lovske družine Javornik iz Postojne, izvedli prijeten zadnji pogon, kjer ni manjkal lovski krst s sodnikom in rabljem vred. Pri naši dejavnosti želimo mirenski lovci tvorno sodelovati s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in vsemi ostaUmi krajani. Posebej pa vabimo k sodelovanju mlade in vse ostale ljubitelje narave in divjadi. RUDI ŽIBERT GRADNJA POKOPALIŠČA Svet Krajevne skupnosti Mirna je na zadnji seji, ki je bila 1. februarja imenoval krajevno volilno komisijo ter razpravljal o realizaciji programa v lanskem letu in o programu za letošnje leto. Povedano je bilo, da vsa predvidena dela v preteklem letu niso bila izvršena. Mednje spada tudi gradnja pokopališča. Z deli se ni pričelo, ker krajevna skupnost ni imela dovolj lastnih sredstev, ki so bila pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obvezni del denarja je sedaj zagotovljen, s tem da so že zajeti prispevki gospodinjstev in združenega dela, na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na zboru občanov v preteklem letu. Zato je bil sprejet sklep, da se z deli prične v najkrajšem času. V letošnjem letu pa se bo poleg gradnje pokopališča asfaltiral cestni odsek od javne tehtnice do obrata II TOZD IM V Mirna, uredilo naselje Roje II in okolica novih stanovanjskih blokov. Na seji pa so bila zavzeta tudi stališča o pomoči pri gradnji gasilskega doma v Sevnici, denarni pomoči družbenopolitičnim organizacijam in društvom, popravilu krajevnih poti ter o pomoči pri urejevanju naselij v KS, s tem da prispevajo 50 % sredstev vaščani sami. Potrdili so tudi revizijo odloka o zaščitenih kmetijah v KS Mirna s predlogom, da se zaščiti še nekaj kmetij. Obravnavane so bile tudi razne prošnje krajanov, ki so prosili za pridobitev pravice do stalne socialne podpore in za odpis plačila za mestno zemljišče tistim, ki so plačila nezmožni. Delo mladih članov RK Mladi člani RK Mirna delajo pridno in zavzeto. Njihova dejavnost je raznolika. Organizirano imajo sosedsko pomoč, recitatorski krožek in pevski zborček. Pridno sodelujejo pri vseh akcijah, ki jih organizira Rdeči križ. IZREDNI OBČNI ZBOR Društvo Partizan Mirna sklicuje 17. marca t. 1. ob 18. uri v prostorih doma Partizan na Mirni izredni občni zbor. Vabljeni so člani društva, vsi ki bi se radi včlanili v društvo in drugi, ki jih zanima delo društva. Predsednik: MARJAN UMEK Divji merjasec, uplenjen v revirju Mlake. Za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči, je lovska družina Mirna izplačala okrog 3000 din odškodnine. Mnogo ljudi zaradi starosti in oddaljenosti ne more večkrat na Mirno. Ob takih priložnostih priskočijo na pomoč mladi člani RK. Starejšim pomagajo pri hišnih opravilih, ali namesto njih nabavijo v trgovini. Tako organizirana pomoč je mnogim dobrodošla. Pri vzgoji mladih članov intenzivno sodelujeta tovarišici Štefka Gregorčič, ki je mentorica mladih članov, ter Ivanka Novak, ki je obenem tudi predsednica organzacije Rdečega križa. Osnovna šola na Mirni ima velik posluh za potrebe Rdečega križa, kar se odraža pri vsaki akciji. Ne samo v gmotnem in prostorskem smislu. Dejanja posameznih učiteljev ob izvajanju raznih akcij so vredne vzgleda. Veliko truda vlože v vzgojo in pouk mladim, ki bodo naše delo nekoč nadaljevali. PAVLINA HROVAT VEČ ŽENSK KOT MOŠKIH Naša krajevna skupnost je imela januarja letos 2153 prebivalcev. Moških 1034, žensk 1119. V lanskem letu pa se je rodilo 48 otrok in umrlo 22 ljudi. J. P. PRIMANJKOVALO JE RIŽA Lansko leto smo v Kolinski na Mirni proizvedli cca 320 ton instant kosmičev na bazi žitaric — BEBI otroške hrane. Vendar zaradi pomanjkanja nekaterih surovin, predvsem riža, nismo dosegli letnega plana za to proizvodnjo, presegli pa smo za cca 35 % količine iz leta 1976. A. K. krajan 6 Uspel smučarski tečaj Že celo vrsto let OIS organizira ob morju letno šolo v naravi, dolgo pa obstaja želja, da bi učenci petih razredov preživeli tudi zimsko šolo v naravi. Kot nadomestek smo nekaj let nazaj za učence 5. razredov organizirali v zimskih počitnicah smučarske tečaje v domačem kraju. Letošnje leto smo že bili blizu uresničitve zimske šole v naravi, tako da bi starejši pionirji — Kuplenik Tomaž, 5. razred mlajši pionirji — Cvelbar Sašo, 5. razred mlajše pionirke — Križnik Hermina, 5. razred cicibani — Keržan Jure, mala šola Po zaključku tekmovanja so prvi trije iz vsake skupine prejeli medalje, naslednji trije pa diplome. Stane Bukovec med vožnjo v veleslalomu učenci 5. razredov prebili nekaj dni na Gorenjskem v Poljanski dolini. Zaradi ugodnih zimskih razmer smo se odločili za staro obliko in tako smo tudi v letošnjih zimskih počitnicah izvedli smučarske tečaje. Pri nas sta bila organizatorja šola in Partizan Mirna. Vaditeljski kader so omogočile delovne organizacije (Dana 3, Dob 1, šola 1 in gostilničar Kolenc 1). Na tečaju je sodelovalo 44 učencev 5. razredov, ki so imeli v večini šolsko opremo in 31 učencev iz ostalih razredov, med katerimi so bili tudi 4 malošolčki. Vaditelji smučanja so bili pri svojem delu zelo prizadevni in zelo uspešni. Zahvaljujoč primerni opremljenosti smučarjev, hitri organizaciji, nudenju prehrane v šoli (malica, kosilo) za vse udeležence tečaja, smo izpeljali šestdnevni intenzivni tečaj šole smučanja, zato so tudi uspehi dobri. Nekateri učenci so znanje smučanja poglobili, tisti, ki so prvič stopili na smuči, pa so na koncu tečaja obvladali osnove smučanja. Zadnji dan tečaja je bilo izvedeno tekmovanje v veleslalomu, na katerem je sodelovalo 67 smučarjev, ki so bili razdeljeni v 4 skupine. Zmagovalci: 7 krajan Berk- Da na Mirni že nekaj let ni bilo smučarskih skokov ni krivo društvo Partizan iz Mirne, ki je v nedeljo 19. februarja U. organiziralo po petih letih odprto občinsko prvenstvo v smučarskih skokih na 40 meterski skakalnici na Mirni, ampak neprimerne zime. Tekmovanja se je udeležilo 42 skakalcev iz 12 klubov. Najmlajši je bil star 11 let, najstarejši pa 40 let. Skakalnica je bila dobro pripravljena, kar je zasluga prizadevnih članov društva Partizan iz Mirne. Med njimi pa velja posebno pohvaliti predsednika društva Partizan Marjana Umeka. Kljub temu, da je snežilo so bili doseženi naslednji relativno dobri rezultati: Pionirji: 1. Miran Rose, Logatec, 138,2 točk (27; 27) 2. Miha Matevžič, Logatec, 114,2 točk (24,5; 24,5) 3. Roman Labes, Krško, 99,5 točk (22; 24) 5. Tomo Kuplenik, Mirna, 69,6 točk (17,5; 20) Mlajši mladinci: 1. Stane Bukovec, Mirna, 103,6 točk (24; 23,5) 2. Endi Pančur, Mirna, 99,9 točk (24; 23) 3. Franc Kramar, Mirna, 93,7 točk (20; 24) Starejši mladinci: 1. Brane Tečaj in tekmovanje sta pokazala, da je na Mirni nekaj nadarjenih smučarjev in veliko takih, ki radi smučajo, zato bi bilo potrebno v prihodnjih letih tej obliki športa in rekreacije posvetiti več pozornosti. Osnovna šola Mirna se zahvaljuje vaditeljem za požrtvovalno delo, delovnim organizacijam in Partizanu pa za pomoč pri izvedbi uspešnega smuč Carskega tečaja. JANEZ KRAMER Veleslalom na Debencu Društvo Partizan je 29. januarja tj. na Debencu organiziralo prvenstvo KS v veleslalomu, katerega se je udeležilo 31 tekmovalcev. Progo so zaradi odjuge pomagali s snežnim cementom utrditi člani smučarskega kluba Trimo iz Trebnjega, ki so tekmovali izven konkurence. Na progi, kije bila dolga 300 m in imela 19 vratič so bili doseženi naslednji rezultati: MLAJŠI PIONIRJI: 1. Sašo Cvelbar 2. Boštjan Bukovec 3. Mirko Kovačič STAREJŠI PIONIRJI: 1. Marjo Umek 2. Tone Mandelj MLAJŠI MLADINCI: 1. Stane Bukovec 2. Stane Novak STAREJŠI MLADINCI: 1. Ciril Kozolec 2. Milan Zore ČLANI: 1. Janez Kolenc 2. Jože Kolenc 3. Tone Zgonc 4. Vlado Petrovac 5. Jože Višček 6. Dušan Zakrajšek. občinski prvak Mihevc, Logatec, 142,4 točk (28; 29) 2. Bojan Zajc, Račna, 124,8 točk (25; 28) 3. Marjan Podlogar, Mirna, 119,9 točk (26; 26) 5. Franc Bartol, Mirna, 109,9 točk (24,5; 25) 6. Marjan Papež, Mirna, 109,4 točk (24,5; 25) 7. Vili Podlogar, Mirna, 30,4 točk (24; 0) Člani: 1. Mitja Turk, Logatec, 186,5 točk (33,5; 35) 2. Vinko Merlak, Logatec, 177,0 točk (33; 33) 3. Vinko Kunstelj, Vrhnika, 170,8 točk (31; 32) 10. Jože Berk, Mirna, 142,00 točk (27; 29) 16. Pavel Pavlin, Mirna, 98,0 točk (23; 23) Rezultati občinskega prvenstva občine Trebnje: 1. Jože Berk, Mirna, 142,0 točk (27; 29) 2. Alojz Vojščak, Veliki Gaber, 140,0 točk (28; 28) 3. Marjan Podlogar, Mirna, 119,9 točk (26; 26) 4. Franc Bartol, Mirna, 109,9 točk (24,5; 25) 5. Marjan Papež, Mirna, 109,4 točk (24,5; 25) 6. Stane Bukovec, Mirna, 103.6 točk (24; 23,5) 7. Endi Pančur, Mirna, 99,9 točk (24; 23) 8. Pavel Pavlin, Mirna, 98,0 točk (23; 23) 9. Franc Kramar, Mirna, 93,7 točk (20; 24) 10. Tomo Kuplenik, Mirna, 69.6 točk (17,5; 20) Zdravnik in lekarnar „Ne rabimo drugega zdravnika, ker imamo dobrega zdravnika. Že večkrat sem mu rekel, da naj delo v KPD pusti in naj se redno zaposli v mirenski ambulanti,“ je dejal eden izmed pacientov v ambulanti, ko smo obiskali mirenskega zdravnika Vilibalda Buchbergerja, ki je poleg zdravnika še lekarnar. Zato je bilo naše prvo vpra šanje: Kako to, da ste tudi lekarnar. »Lekarniških delavcev je premalo. Poleg tega pa ne bi bilo ekonomsko, če bi bila mirenska lekarna odprta poln delovni čas. Tako izdajam tudi zdravila. Sam skrbim tudi za zalogo zdravil.11 Zakaj mislite, da ste med pacienti tako priljubljen? »Morda zato, ker ni drugega. Sam mislim, da nisem najboljši.11 Ali mislite, da je zdravilo edino zdravilo? »Ne. Poleg zdravila je važna tudi beseda. Bolnikovim teža- vam je treba prisluhniti in jih razumeti. Nekatere bolnike pa je treba prepričati, da redno jemljejo zdravila in da ne smejo piti alkohola. Na Mirni je namreč veliko kroničnih bolnikov, ki pa so moji najljubši pacienti.11 Kakšen je vaš delovni dan? »Najprej grem v KPD na Dob. Ko tam delo opravim pridem v ambulanto na Mirno. Vsako sredo sem dežuren. Enkrat na mesec pa sem dežuren od petka do nedelje za vso trebanjsko občino.11 Kakšno je vaše mišljenje o participaciji? »Za mene je vsaka participacija korak nazaj. Poleg tega pa se počutim na obiskih na domu prav neprijetno, ko moram pobirati denar.11 Kakšno pa je vaše mišljenje o Mirenčanih? »Mirenčani so dobri pacienti. Vendar bi jih prosil, da bi se bolj redno vračali na zdravniško kontrolo.11 Dobili smo novo zobozdravnico V začetku februarja Povedala nam je, da se tega leta smo Mirenčani na Mirni dobro počuti in dobili novo zobozdravni- da ima namen ostati dalj co Mirjano Turčin, ki je časa, če bodo delovni prišla iz Zagreba. pogoji dobri. Glasilo KRAJAN izdaja KK SZDL in združeno delo na Mimi - Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta v 1500 izvodih — Ureja uredniški odbor: Edo Novak, Bariča Videčnik, Tone Zgonc, Avgust Gregorčič, Maks Kurent, Pavlina Hrovat, Marjan Umek, Vladimir Silvester, Darko Krištof -predsednik. Glavni in odgovorni urednik: Janez Platiše Uredništvo in uprava: Mirna 17, 68233 Mirna - Grafična priprava ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Tisk: Knjigo-tisk Novo mesto. Vse fotografije v tej številki: Ljudska tehnika Mirna SE ENA NOVA SEKCIJA PARTIZANA MIRNA Pri društvu Partizan na Mirni se pripravljajo na ustanovitev balinarske sekcije. Zato društvo vabi vse, ki bi se radi vključili v to sekcijo, da se udeležijo ustanovnega sestanka, ki bo v mesecu aprilu. Istočasno pa tečejo tudi priprave za izgradnjo dveh novih balinišč, ki bosta zgrajena po predpisih balinarske zveze Slovenije. Zgradili jih bodo pod mirenskim gradom. J. P. Proslava ob kulturnem prazniku V počastitev slovenskega kulturnega praznika in stoletnici rojstva Otona Župančiča je bila v petek, 10. februarja, v Osnovni šoli Mirna proslava, na kateri so nastopali naj mlajši cicibani, šolarji, mladinci ter folklorna skupina iz Mokronoga. Program, ki je bil lep in dobro pripravljen, bi bil še lepši, če bi bilo na proslavi več obiskovalcev. Človeku se nehote porodi vprašanje, zakaj tako majhen obisk. Smo mar premalo osveščeni o vrednosti del mož, katerih spomin in delo smo hoteU počastiti? Ali je bila ura prireditve neprimerna? Prav bi bilo, da bi se poglobili v delo naših kulturnikov. Morali bi pomisliti, koliko truda vlože učitelji v priprave in organizacijo proslave. In ne nazadnje bi bilo zelo lepo, če bi se takih kulturnih srečanj udeležili vsaj starši nastopajočih. S Razpis za novo ime glasila Glasilo Krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva in združenega dela na Mirni se sedaj imenuje Krajan. Vendar se nam sedanje ime ne zdi najboljše. Zato razpisujemo natečaj za novo, bolj izvirno ime glasila. Ime naj bo kratko in lahko izgovorljivo. Vsebuje lahko največ dve besedi. Predstavlja pa naj delo združenega dela in krajevne samouprave na Mirni. Izbrani predlog bomo nagradili s praktično nagrado. Predloge pošljite do 31/3—1978 na uredništvo glasila Krajan, Mirna št. 17, 68233 Mirna. ___________UREDNIŠTVO svojo prisotnostjo bi dokazali, da jim lepa slovenska beseda veliko pomeni. Če so vzroki časovnega značaja, pa bi se bilo potrebno dogovoriti, katera ura bi krajanom bolj ustrezala, da bi bile prireditve, kot je kulturni praznik Slovencev, bolj obiskane. Večji obisk ni le priznanje našim velikanom poezije, temveč tudi ljudem, ki program pripravljajo in izvajajo. Naša prisotnost bi bila priznanje prizadevnim, dala bi jim volje in želje, da nam pripravijo še kaj. PAVLINA HROVAT Ne pozabite na ostarele Osnovna organizacija Rdečega križa Mirna bo letos drugič pripravila srečanje starostnikov. Namen te humane akcije je, da se srečajo ljudje, stari nad 70 let. Namenjen jim je kulturni program, ki ga bodo pripravili mladi člani RK. Po programu bodo imeli udeleženci skromno zakusko. Spoznali se bodo s predstavniki RK in se z njimi lahko pogovorili o svojih težavah in problemih. Srečanje bo v okviru proslave Dneva žena. Zato kličemo vsem: NE POZABITE NAŠIH OSTARELIH! Niti eno oko naj se ne zasolzi ob občutku osamljenosti. Na njihovi preteklosti raste naš danes, zato se vsi potrudimo, da v jesen teh ljudi prinesemo malo sonca in ljubezni. Rdeči križ Mirna poziva vsa podjetja in ustanove, da bi sodelovale pri tej plemeniti in človekoljubni akciji. Prosimo tudi lastnike avtomobilov, da prostovoljno pripeljejo na srečanje ljudi iz njihove okolice. Odbor prosi, da bi se vsi, ki želijo pomagati, prijaviU na naslov: Odbor Rdečega križa Mirna.