SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlcl]a'|v ..Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St.~2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne.
Štev. 215.
V Ljubljani, v četrtek 20. septembra 1894.
Letnik XXII
Drugi socialistični shod v Kamniku.
(Izvirno poročilo).
To vara je bilo zanimivo! — Že na prvem shodu se jim je štrena uekoliko zmedla in menili smo, da so sami izprevideli, da pri nas ne gre; da se ne izplača, k nam hoditi. V svojim poročilu smo jim to 6e enkrat povedali, dodali pa tudi z resnično dobro voljo nekaj prijateljskih svetov; ker niso hoteli slu-šati, imajo, kar so izkali — fijasko, hujši od prvega.
Dasi je »Slovenec" že prinesel nekoliko kratkega poročila o tem shodu, veudar ker smo opazili, da ti shodi kot nekak nov dosedaj nenavaden pojav na daleč okolu precej zanimanja vzbujajo, bodi nam dovoljeno, nekoliko obširnejšim biti. Prizadevali si bomo tudi to pot biti objektivni in trezni, če prav nam zadnji »Delavec" ni meril z isto mero.
V nedeljo dopoldne z zjutranjim vlakom pripeljalo se je k nam 6 ljubljanskih socijalistov. Pripe ljal pa se je še nekdo drug, — pripeljalo se je tudi — da bi jih 1 — 9 udov slovenskega katoliškega delavskega društva ljubljanskega, devet vrlih mož, ne plačanih agitatorjev, ampak pravih delavcev iz ljubljanskih tovarn.
Ob dveh popoldne — verno ljudstvo je ravno vrelo h krščanskemu nauku — bili smo na torišču; za našim hrbtom mestna straža in žandarji. Shodu je prisostvoval kakor prvič c. kr. okrajni komisar g. Klein. Sodrug Grablovic otvori zborovanje, kakor običajno, s kratkim nagovorom, opomina navzoče k mirnemu in dostojnemu vedenju, omenja, da je shod sklicalo politično društvo »Bodočnost" in hoče priti k dnevnemu redu. Tajnik ljubljanskega delavskega društva, Gostinčar, seže Grablovicu urno v besedo in ugovarja, da bi bil to »društven shod", ker je na vabilih podpisan »sklicatelj", torej od zasebnika sklicau shod, kateremu navzoči volijo predsedništvo, tej postavni tirjatvi udali so se po kratkem ugovarjanju tudi »sklicatelji". — Tedaj volimo ! Kdo bo predsednik? Gostiučar! Živio Gostinčar — naš
predsednik! Prav tako gladko je šlo s podpredsednikom in zapisnikarjem. Z vsklikom sta bila izvoljena tovariša Urban čifl in Potočnik. S tem je bila reč dobljena; popolnoma pravilnim potom bil je shod — naš. »Sklieatelji" so zapustili predsedniške sedeže, katere so zavzeli naši!
Predsednik se v krepkem nastopu zahvali za izvolitev, predstavi vladnega zastopnika in takoj izrazi svojo indignacijo, da se je shod sklical to uro, ko se v cerkvi vrši javna služba Božja. — Vemo sicer, da je po paragrafu dovoljeno take komedije naprav-ljati med popoldanskim cerkvenim opravilom. A ti paragrafi ravno ! Ti roko drže verski brezbrižnosti in proticerkvenemu ravnanju. Verjamete li, da ni več daleč čas, ko bodo zakonodajalci sami klicali na pomoč vero in duhovnika proti destruktivnim elementom., ki so jih vzgojili ?! •Crispi jo že kliče. Ste ga slišali oni dan v Neapolju? — Paragraf ta je popolnoma istih mislij kakor Grablovic, ki je dejal, »da je poštenemu kristijanu dosti, če le zjutraj svojo pobožnost dobro opravi". *—<■ Prvi je besedo dobil sodrug Grablovic. Razpravljal je napovedano točko dnevnega reda »Položaj delavskega ljudstva in njegove tirjatve", govoril o kapitalizmu itd. Toda Grablovic je pozabil, da ni več predsednik in ker se je začel vmešavati v predsednikovo področje, vzel mu je predsednik besedo.
Potem je prišel k besedi domači kapelan J a-nez Kalan. Najpoprej se obrne do rokodelskih pomočnikov in delavcev, ki so po zadnjem shodu menda menili, da jim je nasprotnik, ker je govori zoper sklicatelje shoda. To je zmota, ki je prišla iz napačnega podučenja. Zato smemo to imenovati po pravici hujskanje. Splošno se je pri nas razumelo in mislilo, da se gre tu za rokodelske pomočnike — zoper mojstre; vsled tega je prišlo med nje od zadnjega shoda neko nasprotstvo, kar je obžalovanja vredno, ker nikomur nič ne koristi. Na to razloži elementarne pojme „socijainega vprašanja", da so v tem obseženi vsi nižji stanovi, ravno tako mojstri kakor njih pomočniki, kmetje kakor uavadni delavci.
Priznava potrebo preosnove človeške družbe, le ne načinom socijalne demokracije. Omenja nekaterih krivih naukov te smeri. Zavrača zadnjega »Delavca", v katerem je bil popisan prvi shod, njegove umazanije, ki nimajo najmanjše dotike a socijalnim vprašanjem, iz česar je videti, da mu je prvi namen ljudi našuntati zoper cerkev, gorostasno trditev njegovo, da cerkev ni nič storila za omiko, Turki pa (!!). Omenja zveze liberalizma s kapitalizmom in Judov 8 socijalno demokracijo. Površno spomina nekaterih uzrokov revščine med kmeti in rokodelci, več pa da bo prilika govoriti o tem v bodočem slovenskem katoliškem društvu za kamniški okraj, ki se ima v kratkem ustanoviti v ta namen, da bo skrbelo za zdrav poduk ljudstva o vseh za naš čas važnih zadevah, tedaj tadi socijalnih. Torej živela krščanska socijalna načela, živelo slovensko katoliško dolavsko društvo ljubljansko, živelo bodoče slov. kat. društvo kamniško!
Za njim je besedo poprijel predsednik Gostinčar. Predstavil je poslušalcem botra socijalne demokracije Marxa, ki je bil Jud; dokazoval, da socijalna demokracija nima trdne podlage, da stoji na ilnatih nogah, da hoče bolno glavo in roko ozdraviti s tem, da jo odreže; pečal seje s trditvami socijalne demokracije, z njihovim materijalističnim na-ziranjem, ki ne pozna ne duše ne večnosti, vsled česar se človek sam poniža do živali in se sam odreka človeškim pravicam. Konečno povabi navzoče na javni shod, ki ga priredi slov. katol. delavsko društvo prihodnjo nedeljo ob pol desetih v rokodelskem domu v Ljubljani.
V kratkem, odločnem govoru zavrne lesni trgovec in gostilničar, Jožef Fajdiga, nekaj lažij zadnjega »Delavca", ki pripoveduje, kako tukajšni obrtniki plačujejo svoje delavce. Opazka o plačanem agentu napravila je največi efekt.
Na to je prišel do besede sodrug Brozovič Ugovarjal je trditvam predgovornikov in razvijal načela socijalne demokracije. — Govornikom nasprotne •tranke se vidi, da morajo imeti prav velik* — pro-
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XXXIII.
Necega dne stopil je jeden čuvajev skrivnostnega obraza v mojo ječo ter mi dejal:
»Ko je bila Se Angelica tu ... ki je Vam nosila kavo ... in je dolgo ostajala tu in klepetala ... bal sem se jaz vedno, da vam ne bi izvlekel vrag Vaših tajnostij, gospod . . .«
»Niti ene ni izvedela«, rekel sem mu jezno; »ako bi tudi imel katere, ne bil bi tako neumen, da bi si jih pustil izmolsti. Kaj hočete?«
»Razumijte; jaz ne pravim, da ste neumni, a Angelici jaz nisem zaupal; sedaj pa, gospod, to nimate nikogar, ki bi Vam delal druščino . . . upam . . . da . . .«
»Kaj? Izgovorite se vže vender.«
»A prej prisezite, da me ne bodete izdali.«
»No, kar se pa tiče tega, vže lahko prisežem ; še nikdar nisem nikogar izaal.«
»Vi torej izrecno pravite, da prisežete?«
»Da, prisežem, da vas ne izdam. Pa vedite, vrag, ki ste, človek, ki je sposoben, da koga izda, sposoben je tudi, da prelomi prisego.
Vzel je iz žepa pismo in trese se mi je je izročil, rotč me, da je takoj raztrgam, ko je preberem.
»Bodite mirni, rekel sem mu, pismo odpiraje; »takoj, ko je preberem, raztrgam je v pričo Vas.«
»Ne, gospod, ker morate odgovoriti in jaz ne morem čakati. Storite, kar vam drago: samo to se morava dogovoriti: kakor hitro čutite, da kedo prihaja, pazite, ako bodem jaz, pel bodem vselej pesem »Sanjal sem, da sem sanjal.« Vtem slučaji se vam ni treba bati ničesar in imate lahko v žepu vsak papir, ki ga hočete. Ako pa ne slišite te pesni, nisem jaz ali pa nisem jaz sam. V tem slučaji pa ne smete imeti nobenega tajnega papirja, ker utegne priti preiskava, ako pa imate kak papir, morate ga raztrgati in vreči skozi okno."
»Le mirni bodite. Jaz vidim, da ste previdni in previden bodem i jaz.«
»In vender ste me imenovali vraga.«
»Prav imate, da mi očitate to«, dajal sem mu, stisnivši mu roko, odpustite mi.«
Odšel je, jaz pa sem bral:
»Jaz sem ... (tu je stalo ime) eden največjih vaših občudovalcev: vašo »Frančiško Ri-minsko« znam na pamet. Zaprt sem radi ... (tu povedal mi je vzrok svojemu zaporu in dan), dal pa bi Bog ve koliko krvi za dobroto, biti z Vami skupaj ali imeti vsaj ječo poleg Vaše, da bi se mogla pogovarjati. Odkar mi je povedal Tremerello (tako reciva svojemu zaupancu), da ste zaprli in zakaj, dihtel sem poželjenja, povedati vam, da vas nihče ne obžaluje tako kot jaz. Bodite tako dobri in sprejmite ta le predlog: da si oba malo olajšava tugo samote s dopisovanjem. Zagotavljam vas in vam dam svojo možko besedo, da živa duša ne bode zvedela od mene ničesar, prepričan sem, da smem pričakovati iste tajnosti od vas, ako sprejmete predlog. Mej tem pa, da zveste nekoliko, kedo da sem, hočem vam na kratko povedati svojo zgodovino itd.«
Potem pa je bila v kratkem popisana zgodovina življenja njegovega.	(Dalje »lidi.)


stega časa za aroje socijalne, zgodovinske, filozofične in kdo ve kake študije, da ved6 povedati, kaj pišejo „Politische Fragmente" o govornikih socijal-nega kurza, da poznajo mahomedansko-arabsko kulturo, ki jo je cerkev uničila in da ved6, kaj in kedaj je Plato modroval o državni otroški vzgoji. Oel6 mi, ki nam ni treba šila in šivanke sukati, težko dobimo čas za Platona in za preiskovanje mahomedansko-arabske kulture. Razun tega jim ne smemo odrekati vsake govorniške zmožnosti, — res sredstva, s katerimi bi jim ne bilo nemogoče nerazsodnih ljudij zase pridobiti. Ta dan vendar vsa učenost ni nič pomagala.
Za Brozovičem je govoril G rabi o vi e blizu — dve uri. Odkrito povemo: Mi smo moža občudovali, s koliko gorečnostjo, kolikim patosom je branil svojo reč in kljub temu, da so ljudje malo pazili, kaj govori, kljub vsemu ugovarjanju vstrajal na govornici, dokler ga ni pregnala sila ž nje. In če je res, da je plačan, priznati moramo, da svoje delo vestno opravlja in svoje plačilo pošteno zasluži. Da je bilo med brezkončnim govorjenjem nekaj resničnega, tega ne tajimo, Seveda je potrpežljivost poslušalcev vedno bolj pojemala, da so začeli govornika h koncu priganjati, mej seboj se razgovarjati in smejati, med tem ko je neutrudljivi govornik v eno mer svojo reč naprej vlekel. Da bi se mu ne mogla očitati nestrpnost, ga predsednik ni hotel prekiniti. Ce je imel res namen, govoriti zato tako dolgo, da bi mi ne mogli več do besede, kakor so ga sodili, ne vem, — zgodilo pa se j« res tako. Po štiri-urnem stanju in zborovanju, med tem ko je šum vedno večji postajal, — dasi posebnih nerednostij ni bilo, — iznenadi nas novica, da vladni zastopnik shod zaključuje.
K besedi so bili oglašeni še sodrug Železnikar, zapisnikar Potočnik in g. dr. Janez Krek, ki je prispel s popoldanskim vlakom k shodu. Ce nam tudi ni bilo dano zadnje besede govoriti, — priliko govoriti bodemo imeli še večkrat, — stvar je bila odločena, vojska dobljena! Pogoreli so do tal.
Shod, od začetka bolj pičlo obiskan, je vedno bolj naraščal, posebno po končanem krščanskem nauku. Bilo vam je najraznobojnejše poslušalstvo. Ceniti jih smemo udeležencev vsaj kakih tri do štiri sto; morda jih je bilo tudi več. Med temi jih je ploskalo Brozoviču in Grablovicu kakih 8 ali 10 večinoma Ljubljančanov. Domačih skoro nismo videli med njimi. Pa recimo, da jih je tudi nekaj, pa si v tej nengodni sapi ne upajo prav pokazati svoje barve, sklicatelji so se vendar lahko prepričali, da je tu ves trud zastonj. Mi pa smo jim res hvaležnosti dolžni, ker so nam — plačali plakate in oskrbeli shod, na katerem smo mogli marsikaj v razjasnenje pojmov povedati in slišati. Tako zabavnega popoldneva že davno nismo imeli. Kadar jih veseli, pa — naj pridejo še!
Toda zlobni ne smemo biti. In tudi tega poročila ne moremo skleniti, da ne bi ob koncu raz-odeli svojih srčnih čustev, ki so nas prehajale med zborovanjem: čustev globokega žalovanja in obžalovanja, da možje, ki imajo deloma dober namen, tudi nekaj zmožnosti in pa toliko gorečnosti, da te gorečnosti ne posvete boljši stvari, kakor je ta, ki jo propagirajo. Kako moremo izraziti žal, ki nas tare ob pogledu človeka, ki hoteč utešiti vse svoje želje edino na tem svetu, grabi in dirja za srečo, pa je ne more dobiti in doseči, kakoršne si želi, nikdar, — večne pa ne pozna is ne mara! In je ne pusti poznati še drugim ! Gorje res — kakor je pisala »Edinost" — ako se jim posreči razširiti te svoje nauke, ako se jim posreči iztrgati vero iz ljudskih src! Naj bi vendar vrgli nazaj Judeževe groše. s katerimi naj prodajo slovensko ljudstvo tujim nakanam, ki se prodati — ne bode dalo! Prokleti naturalizem in ž njim oni, ki so ga rodili 1 koliko milijonov je onesrečil časno in večno, najprej kot oče liberalizma, sedaj v podobi naravne posledice in ob jednem odpora liberalizmu — socijalne demokracije. Liberalizem in socijalna demokracija, oba iz Prusije importirano blago, oba sta slovenskemu duhu tuja. Slovensko ljudstvo je v celoti še premalo sprijeno in preveč v veri utrjeno, da bi bilo v večini zrelo za socijalno demokracijo. Zato smemo reči: Socijalna demokracija — ie smo n e • koliko oprezni — naSlovenskem nima veliko bodočnosti.
Ce smo oprezni I — Nam dajejo ti sami na sobi malenkostni pojavi dosti jasen n&uk. L j u d -s t v a s e vzbujajo. Z neustavljivo silo dere tok časa naprej in prinaša na dan vedno nove reči.
Tem novim razmeram se moramo prilagoditi, sicer bode čas šel svojo pot naprej, mi p» ostanemo — zad. Ljudstvo išče poduka; če ne dobi dobrega, iskalo bode slabega in ga dobilo. Koliko dobrega bode storilo slov. katoliško delavsko društvo v Ljubljani! Kako zadovoljni so delavci ž njim; kako varno zavetišče imajo v njem! Koliko bode ohranjenih, ki bi se bili sicer zgubili! Kolik razloček med temi in onimi nesrečneži, ki so padli v mreže socijalne demokracije! Pozno se je ustanovilo to društvo, vendar — ne prepozno. Hvala Bogu, krščanska ideja ie vedno vleče. To kaže razmerje udov, ki jih imajo ti in oni. Kmalu bodo imeli večino ljubljanskih delavcev pod svojim okriljem.
Ljudstvo potrebuje vodstva, organizacije ; če ga ne bodemo orgauizovali mi, bodo je drugi — po Bvoje. V organizmu je življenje; če hočemo ži-veti, — organizujmo sel
Iz delegacij.
Iz Budimpešte 19. sept.
Baua vprašanja do Kalnokyja.
Danes je odsek za vnanje stvari ogerske delegacije imel sejo.
Poročevalec Palk je letos, kakor po navadi, zahteval od ministra vnanjih stvarij pojasnil o raznih stvareh, ki se tičejo vnanje politike.
Delegat Berzeviczj opozarja na romunske agitacije na ogerskih tleh, ki so po njegovih mislih naperjene proti celokupnosti države. Govornik trdi, da se v Rumuniji rabijo zemljevidi, v katerih je Sedmograška zaznamovana, kakor da spada k Bumuniji. V rumunskem budgetu j« vsako leto postavka pol milijona frankov za rumunske šole v inozemstvu. Večji del te svote pride na Ogersko in se porablja v agitacijske namene. Iz tega Rumuni dobivajo pogum. On želi, da bi se te agitacije iz Rumunije prenehale.
Grof Apponj, je zadovoljen s pojasnili ministrovimi o bolgarskih stvareh v avstrijski delegaciji, le to bi rad vedel, ako ne pomenja odstop Stambolova premene vladne sisteme. Govornik je omenjal mej-narodnih naredb proti anarhizmu, kar bi po njegovem mnenju spadalo pred ogerski državni zbor. Potem je govornik opozarjal zopet na nevarnost, ki preti od Rumunije.
Delegat Gjurkovič pred vsem želi nekaj pojasnil, kako stališče zavzemajo Srbija v trodržavni ivezi, nadalje je govornik omenjal tudi bosenskih razmer.
Skof Samassa je izrekel željo, da bi se delegaciji predložili uradni akti in potem je pa vlado opozoril, da morda ne bode več dolgo, da bode volitev novega papeža. Papeštvo ni le velieega cerkvenega temveč tudi državnega pomena in minister naj delnje na to, da se bode mogla volitev svobodno vršiti.
Basmere ▼ Bumuniji.
Minister grof Kalnokj je v svojem govoru najprej omenil rumunskega vprašanja, kar je velike važnosti in so ga omenjali trije predgovorniki. On pravi, da dobro pozna važnost stvari, pa tudi težave, s katerimi se ima boriti mmunska vlada. Minister misli, da bodo že to močno vplivalo na Rumunijo, da se stvar razpravlja v delegaciji. Njemu je razprava te stvari ljuba, če tudi je kočljiva. Pojasnila bode položaj. Pokazalo se bode, kaj se da doseči in marsikatere nerodnosti v Rumuniji se bodo odstranile, ki se sedaj nahajajo vsled hujskanja časopisov. Tprašanje ni novo. Kalnoky je videl berilo, ki se je ie leta 1867 vpeljalo v šole, v katerem se Sedmograška prišteva k Rumuniji. On je od svojega nastopa zasledoval to vprašanje. 2e izraz „Romania irredenta" kaže, da te agitacije niso izvirne, temveč se le posnemajo italijanske agitacije s podobnim imenom. Minister ima z rumunsko iredento iste skušnje, kakor z italijansko. Če so odnošaji z vlado bolj prijateljski, irredentstvo bolj zgine, ako so pa bolj hladni, pa vzdigne glave. Sploh so take agitacije v vseh tako imenovanih neodrešenih deželah. Minister misli, da je lahko v tacih zadevah pisati ostre note in staviti daleč Begajoče zahteve. Po njegovih mislih se pa vendar več doseže, ako se ne začne kar z ostrimi besedami. Take stvari se ne dajo kar zatreti. Treba je potrpežljivosti in vztrajnosti. Sedanji narodni tok v Rumuniji je jako močno razširjen. Proti tamošnji vladi se močno izrablja pri volitvah. Od rumunske vlade ne smemo ničesa zahtevati, kar pri sedanjih razmerah storiti ne more. S tem bi delali le sa opozicijo v Rumuniji. Vprašanje o zemljevidih se tiče le nekega pred leti izšlega zemljevida neke
zasebne tvrdke. Ko je Avstrija temu ugovarjala, sa ta zemljevid ni več prodajal. Minister misli, da se tega rumunskega gibanja ni toliko bati, kajti do tega, da bi Rumuni napali našo monarhijo, ne pride. Od Rumunije pa ne moremo ničesa zahtevati, kar bi se ne vjemalo s tamošnjimi zakoni. V Rumuniji je baš to napačno, da zakoni dovoljujejo preveliko svobodo. Društvenega zakona nimajo. Baš ru-munska liga ni priznana kot juridična oseba. Vodijo jo odvetniki in profesorji, ki vse stvari tako obračajo, da jim ni lahko z nobenimi zakoni priti do živega. Vlada ima pač dolžnost, propovedati shode in demonstracije pod milim nebom, če so naperjene proti tuji prijateljski državi, a v tem oziru je vlada že storila odločne korake.
Od rumunske vlade je on dobil izjavo, da bode vlada z vso odločnostjo v tem oziru postopala. Zadnji čas je pa bil jeden sam tak tabor, na katerem se je sklenil apel na evropske državnike in pri vladajoči razburjenosti ga ni kazalo prepovedati. Ne sme se pa misliti, da prihajajo agitacije mej ogerske Rumune le iz rumunske kraljevine. Mnogi rumunski dijaki gredo mladi z Ogerskega v Rumunijo in se ondu spuščajo v vse gibanje. Čez nekaj časa se pa povrnejo in mislijo, (da si tukaj tudi smejo vse dovoliti. Res je, da je v rumunskem državnem proračunu postavka za šole v inozemstvu, in sicer,;za letos 625.000 gld., od katerih se je 480.000 gld. že izdalo. To ni noben dispo-zicijski zaklad, temveč redno proračunjena vsota. Po natančnih informacijah se je večino te svote poslalo v Makedonijo, kjer se podpirajo rumunske šole in cerkve z vednostjo turške vlade. Poleg te svote pa ima agitacija znatna sredstva od dohodkov lige. Koliko znašajo ti dohodki, se ne ve. Večino rumunskih dijakov, če ima denar, študira v inozemstvu, priufie se dobro tujih jezikov, in potem v razne liste pišejo proti Ogerski. Sicer se pa pisanju časopisov ne sme pripisovati velika važnost. Fraza, da se Rumuni za svojo osvobojenje obrnejo na Evropo, gotovo ne bode našla odmeva. Evropa ima preveč zaupanja v Ogre, da bi se pečala z rumunskimi agitacijami. Minister misli, da bi se z odločnejšim postopanjem težko kaj doseglo, pač bi pa nastala marsikaka težava, ako bi se odnošaji z Rumunijo shujšali. Seveda bi to bilo za Rumunijo še hujše, če si bode rumunska vlada prizadevala, storiti svojo dolžnost, misli minister, da bi prijateljskim potom se največ do-seg|o; Minister pa ne mara, da bi se mu očitalo kdaj, da je s svojim postopanjem vse stvari spridil.
Basmere v Bolgariji.
Prememba vlade v Bolgariji ni nastopila zaradi kakih vnanjih vplivov, in bi se pač ne bila nikakor dala dolgo odlašati. Kako se bodo raz mere razvile, tega on ne more povedati, ker se volitve še le vrše. Sedanje ministre on pozna, in od njih pričakuje, da bodo branili samostojnost dežele. Nova vlada do sedaj ni nič premenila vnanje politike. Skuša obraniti dobre odnošaje s Turčijo. Naše razmere z Bolgarijo se še niso nič premenile. Sicer je pa princ Ferdinand sam najboljše jamstvo, da se razmere ne premene, sam ne bode pustil svojega stališča v Bolgariji, katero si je s težavo pridobil.
Srbija.
O razmerah v Srbiji minister ne more druzega povedati, kakor je že povedal v avstrijski delegaciji v budgetnem odseku. Kralj Aleksander kaže dosti previdnosti in odločnosti. V kratkem pride v Budimpešto. Minister je prepričan, da bode pri Najvišjem dvoru ravno tako prijazno vsprejet, kot je bil prav mlad v Ischlu.
Basmere v Italiji.
Na vprašanje o razmerah z Italijo opozarja Kalnoky na to, ker je povedal o trodržavni zvezi sploh v odseku avstrijske delegacije. Razmere mej državami tridržavne zveze so najboljše. Kar se tiče profesorja Bonghija in njegovih sovražnih govorov, more minister reči, da je ta mož pač agitator in literat ali politične veljave in upliva pa nima nobenega. Vlada nima povoda se pečati z njegovimi izjavami.
Anarhizem,
Minister pravi, da se gled6 posto-anja proti anarhistom države ničesa niso dogovorile. On tudi misli, da se v postavodaji ne bi dalo kako mej-narodno sporazumijenje doseči. Vsaka država naj stori, kar spozna za potrebno. Izključeno pač ni
kako sporazumljenje administrativnim in policijskim potom.
Rndeča knjiga.
Minister je potem odgovoril na željo, da bi se predložili diplomatični akti. Modre knjige so imele pom>n le v preteklem času, ko še ni bilo časopisje tako razvilo. Pa tudi v Angliji se modra knjiga predložile, kadar je zato kakšen povod. Pri ms seje bila podobna rudeča knjiga predložila po berolin-skem kongresu, da se je videl teb in vspeh te politične akcije. V tako knjigo pridejo le akti o že sklenjenih stvareh, ki nimajo že nobene zanimi vosti. O tekočih vprašanjih se pa ne morejo predlagati, da ne bi stvar trpela škode. On ni proti predlaganju diploinatičnih dokumentov, in bode predložil „rudečo knjigo", ako bode potrebno. Sedaj za to ni povoda.
Papeževa volitev.
Minister je izjavil, da je italijanska vlada že dala taka zagotovila, da ni treba imeti nobene skrbi, da bi se papeževa volitev ne mogla popolnoma svobodno vršiti.
Katoliško gibanje mej delavci.
Praga, dne 9. sept.
(Konec.)
Ia zato je v zbornici več tacih, ki imajo izvrstue jezike, toda sme ne. Zakaj ? Poslanec ne ve, koga naj zastopa. Kmetje hočejo zvišanje carine trgovci pa znižanje; ta hoče na desno, drugi na levo. Poslanec ima tega polno glavo in si misli: Jaz bom delal po svojem, pusti pravi predmet na stiani in dela visoko politiko. Iu kaj ima delavec od tega ? Ta hoče živeti. Tega čaka.
Ju zato bodo imeli delavci ie tedaj svojo prave paalauee, ko se ustanovi volilna pravica tako, kakor je v resoluciji: potem bo imel vsak ud v družbi svojega zastopnika^
Bog ni vstvaril žene zato,. da bi delala politiko. Žena naj dela red doma in mi si ga naredimo zunaj.
Nato se je vsprejela ta-le resolucija:
.Ker je pri sedajnem kapitalističnem sestavu človeške družbe volilna pravica izključno položena v premoženje, po čemer je premoženje več cenjeno, uego-li človek in ker mi delavci nimamo niti jeduega zastopnika iz svoje srede v zbornici, zahtevamo iz-premembo volilnega reda in sicer na tem temelju da se uvede splošna volilna pravica v naslednjem razmerju in smislu:
Državna družba je organizem sestavljen iz različnih stanov in vrst, katerim vsem pripada pristojno zastopstvo v zbornici in v tem tudi glasovavna pravica.
Ker je po sedajnem volilnem redu odprta cesta k boju posameznih vrst in stanov proti sebi in stiskanje druzega z drugim in ker se s splošno jednako Volilno pravico ta b>j še bol) podpira, (glej. Nemško, Laško. Francosko, severne ameriške države i. t. d.) tako da mnogo stanov in vrst v zbornici ni niti zastopanih, zato hočemo:
1.	naj se posamni stanovi in vrste človeške državljansko in gospodarsko organizujejo,
2.	naj vsak stan ali vrsta zase voli gotovo šte vilo poslancev,
3.	naj se volijo ti poslanci ua temelju splošne volilne pravice, ki jo izvršujejo vsi, ki spadajo v dotični stan,
4.	naj ima glasovavno pravico vsak svojepravni možak, star 24 let.
Osma in zadnja točka posvetovanja je bila „n a š a organizacija". Vsprejela se je tale resolucija:
.Katoliški češko-slovanski delavci izjavljajo priznavajoč potrebo skupne organizacije, to-le:
1.	Ustauavljajo in podpirajo naj se društva katoliških delavcev, ki so ognjišča vsaker-šnega vspešnega socijaluega gibanja po krščanskih načelih. Koder je mogoče, naj se ustanavljajo strokovna društva.
2.	Naša društva naj goje čim najprisrčnejši vzajemnost. Zaradi tega priporočamo, naj vstopajo naša društva v okrajne organizacije. Razsežnost delovanja teh okrajnih organizacij naj se določi v deželnih konferencah, na katerih naj se odposlanci društev tistega okraja posvetovali o svojih zadevah.
3.	Da se uvede jednotna deželna organizacija naše stranke, naj se sestavijo sedmeročleni odbori zaupnih mož, in sicer jeden za Češko, jeden za Mo-ravo in jedeu za Slesko. Ti odbori naj mej tem
upravljajo skupne zadeve v naši stranki, vsak v svoji deželi. Zaupni odbori uaj skrbe. da se izurijo govorniki naše stranke. Iz tega namena naj se vsta-novi v vsaki deželi agitacijski zaklad. Prispevek v ta zaklad naj prejemljejo in potrjujejo listi naše stranke. Zaklad upravlja zaupni cdbor. Vsi odbori, dasi so popolnoma samostojni, naj v važnih vprašanjih skupno delujejo.
4.	Za Člana naše organizacije se smatra vsak, kedor prizna, podpira in razširja naša načela, izražena in vsprejeta na tem shodu.
5.	Ker je za razširjanje naših načel najvažnejši pripomoček tisek, naj se tisek naše stranke od naših s drugov, kar je mogoče podpira in razširja. Za glasila naše stranke priznava shod te-le časopise: „Delnickd Noviuy* v Pragi, „Dč'nik" v Brnu, .Obrana Pr&ee" v Brnu in ,Zajmy dčlnictva« v Ostravi.
6.	Zaupui odbori naj se prizadevajo združiti se z našimi sobrati v druzih deželah, da bi se mogli čim najpreje vsi katoliški delavci združiti v jedno četo na skupnem mejnarodnem shodu.
7.	Zaupui odbori nai skrbd, da se sklice naš bodoči shod v Moravski Ostravi. Cas temu shodu določijo deželni odbori.
f m se je završil prvi shod. Zborovalci so bili poslali brzojavko vdanosti sv. Očetu in presvit-lemu cesarju. Iz Rima so dobili odgovor: „Sv. Oče vasizdnasrca blagoslavljajo". Polni svetega navdušenja so se vrnili dtlavci vsak na svoj dom delat mej svojimi tovariši za najsvetejše vzore, kateri bi v življenju vresničeni tudi delavskemu stanu prinesli srečnejšo bodočnost.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. septembra.
Profesor Masarijk v realističnem glasilu odločno odklanja, da bi bili realisti vzgojili .Omla-dino" na češkem Vidi se, da je nov tok, ki se pojavlja na Češkem, vsei mladočeški stranki že zopern. Mi se spominjamo, da je ob svojem času profesor Masaryk nekako pospeševal mej vseučiliško mladino neke novodobne socijalistiške nauke in to gotovo ni ostalo brez vpliva na dališi razvoj stvari. Največ so pa pripomogli, da se je razširil radikalizem, dr. Oregr in tovariši, ki so narod hujskali k skrajuejši opoziciji. .Omladina" le hoče prevesti to v prakso, kar so nekateri Mladočehi učili v teoriji. Mladočehi so si sami vzgojili radikalno stranko, če jim tudi ne ugaja. Da so dobro vedeli, kaj se pripravlja, vidi se iz tega, da so večkrat strašili v državnem zboru, da za njimi še radikalnejši pridujo. S daj res prihajajo iu bojd se jih najbolj Mladočehi sami.
Nemški nacijonalci se v marsičem več dosti ne ločijo od nemških liberalcev. Oboji nabavljajo že proti krščanskim socijalistom. Duuajski krščanski socijalisti so bili prišli v Gradec in so pri tej priliki celo priporočali nemškonarodnega kandidata Walza. Nemškonarodiiim listom pa to ni všeč. Nain se to ne zdi čuduo. Bnjč se že krščanskih so-c jal stov, či š, če ljudstvo bolje spozna njih načela, se bode od nas obrnilo, kakor se je od liberalcev. Nemški nacijonalci se v obče jako malo loči|o od liberalcev, samo da so svoio politiko nekoliko bolj uravnali po mišljenju prebivalstva. Posebno v verskem oziru se na-nje ni zanašati.
Francozi in Madagaskar. Francija se zopet pripravlja na prekomorsko ekspedicijo. Na Ma-dagaskaru ni več varno življenje in imenje Evrop-cev in sploh so francoske koristi tukaj v največji nevarnosti. Pogodbe, ki so jo Madagasi sklenili s Francijo, več ne drže. Francoske ladije v indijskem morju se že zbirajo ob Madagaskaru. Poleg tega sta pa dve brigadi pešcev že pripravi eni, da se odpeljejo na Madagaskar, ako ue bodo Madagasi se udali zahtevam francoskega zastopnika. Prekomorske ekspedicile so francosko državo že stale mnogo ljudij iu denarja. Sprva niso bile popularne in je cel6 Ferry zaradi tonkinsku ekspedicije bil zgubil ves svoj vpliv, ali sedaj se pa na Francoskem že naudu-šujfjo za taka podjetja.
Japonci in Kitajci. Kitajski cesar je bajč že vprašal, če imajo Japonci še kaj vojakov in vojnih ladij, ko so mu vedno pripovedovali o kitajskih zmagah. Kitajci so tudi v resnici dosegli male vspehe, katere so vselej razkričali v velike zmage Vse so pa bile le boji predstraž. Japonci so umikali svoje čete, da se bolj zjedinijo iu začno odločilni boj, ko dobe podpore z doma. Kitajci bi bili morda dosegli večjo zmago, a generali niso hoteli
velike bitve začenjati, izgovarjajoč se, da jim nedo-staje strelila in da so slaba pota. Japonci so previdno postopali. Pripravljali so se za odločilno bitev. Pred vsem so gledali, da Kitajce primejo od več strani i. Tacega boja po skušujah v Tonkingu Kitajci ne vzdrži. Kitajci bi bili lahko s prva več japonskih oddelkov uničili, ki so prihajali čez gore, ali Kitajec ni za ofenzivno vojsko. Samo utrjevali so svoje pozicije pri Pjenujangu. Zadnje dni minolega tedna so Japonci od vseh stranij napali kitajske pozicije. Kitajci, vid&S, da so obkoljeni, so se udali. Japonci mislijo sedaj pomikati se dalje proti Muk-doemu, glavnemu mestu Mandžurije, od koder bode potem šli ua Peking. Hkrtti se pa pripravlja tudi boj na morju. Dolgo pa boj letos ue bode več trajal, ker v treh krajih zgodaj nastopi huda zima. Konec vojue je pr čakovati torej še le bodočo pomlad. Po zimi se bodeta pa obe državi pripravili, kolikor bode moč. Scer se pa Japonci še ne smejo prezgodaj svojih zmag veseliti, kajti Kitajci bodo sedaj po znanem španjskem načinu začeli napadati v majhnih četah Japonce iu jih neprestano vznemirjati, kar dobro razumejo, kar so pokazali v Tonkingu.
Cerkveni letopis.
Zlata maša.
Iz Križ pri Tržiču, 17. sept.
Zlati maša našega vč. gosp. župnika Frančiška Wohinca — katero je .Slovenec" že naznanil — praznovala se je v resnici izvanredno slovesno. In kako tudi ne? Vsaj so tekmovale podružne vasi z materjo faro, vsaj se je kosalo mlado in staro, kdo bo več storil v proslavo moža, ki je posvetil vse moči in sile življenja najsvetejšim vzorom : proslavi Boga ter časui in večni sreči izročenih mu duhovnjanov. A ne le posvetil jih je, marveč tudi rabil, po-mneč, da
Le moSko dejanje krepčuje moža,
A pokoj mu zdrave moči pokončA.
In možu, ki je z mladeniško naudušenostjo in neutrudljivo skrbjo pol stoletja okopaval vinograd Gospodov, obrezoval in negoval trstike ter čuval, da so se družile in ostale združene ž Njim, ki je večna vinska trta — takemu možu . vekovita slava I
Ze v soboto ,popoludne je počesti pok topičev daljnim sosedom oznanjal bližnji veseli dan. In t vasi je bilo živo kot na mravljišču: mlado in staro je delalo, da se dostojno odiči vas za toliko redko slavje. Mlaj je stal ob mlaju, zastava vihrala ob zastavi, napis blestel za napisom, da si moral vzklikniti: „K»j tacega se vidi malokje!" In prav to je bil tudi najsijajnejši dokaz., kako ljubi čreda svojega pastirja, kako mu je udana, kako se veseli ž njim slavnostnega dne. Zvečer se je priredila slavljencu bakljada z godbo in petjem, žarel je bengalični ogenj in k vedremu nebu so se dvigale v živih bojah rakete.
Preobširno bi bilo, da bi na podrobno opisa-
vali vso slavnost, ki se je vršila naslednji dan. Mnogukaj se da le videti in slišati, kar je težje izročati mrtvi črki. — V spremstvu preč. g. dekana in mnogoštevilnih druz h duhovnih bratov je stopal dru_i dan gospod zlatomašnik proli biši Gospodovi, darovat Najvišjemu zahvalni zlati dar. V jedni roki je nesel zlatomašniško palico, katero sta mu poklonila domača cerkvena ključarja, a v drugi svoj — novomašniški šopek. Pač dva lepa mejnika na potu življenja: novomaštišiu šopek iu zlatomafiniška palica I
V slavnostnem izvornem govoru je preč. gosp. dekan pojasnjeval vernikom radosti in bolesti duhovnikove, sosebno slavljenčeve v dolgolctuem pastirstvu. Poučnim in bodrilnim besedam preč. g. govornika je sledilo nešteto število poslušalcev z vidno pazljivost o. Pri sveti maši je rabil g. zlatomašnik krasen Missale, kateri so mu poklonili v znak hvaležnosti in spoštovanja njegovi nekdanji duhovni pomočniki, gg.: Al. Puc, Maks Veja, Gr. Šlib-r, J. N. Sakser, Ant. Berce, Leop. Rihar. Pohvaliti nam je prelepo potje in spremljanje ua gosli med sveto mašo.
Daleč poznana gostoljubnost g zlatomašnika je združila pri obtdu lepo število g' spodov duhov-skega in svetnega stanu. Zajedno je došlo ob tem času g slavljeucu od prevzvišeuega gospoda knezoškofa poleg gorkega čestitanja prevesilo poročilo, da je imenovan duhovnim svetnikom. Umevno je, da so vsi gostje oduševljeui pozdravili novega g. svit-nika ter mu želeli iu voščili še mnogo mnogo veselih ur. Napitnici je sledila napitnica ia le težko smo se ločili od ljubega g. zlatomašnika, katerem
8teg& časa za stoje socijalne, zgodovinske, filozofične in kdo ve kake študije, da ved6 povedati, kaj pišejo „Politische Fragmente" o govornikih socijalnega kurza, da poznajo mahomedansko-arabsko kulturo, ki jo je cerkev uničila in da ved6, kaj in kedaj je Plato modroval o državni otroški vzgoji. OeI<3 mi, ki nam ni treba šila in šivanke sukati, težko dobimo čas za Platona in za preiskovanje mahomedansko-arabske kulture. Razun tega jim ne smemo odrekati vsake govorniške zmožnosti, — res sredstva, s katerimi bi jim ne bilo nemogoče nerazsodnih ljudij zase pridobiti. Ta dan vendar vsa učenost ni nič pomagala.
Za Brozovičem je govoril G rabi o vi c blizu — dve uri. Odkrito povemo: Mi smo moža občudovali, s koliko gorečnostjo, kolikim patosom je branil svojo reč in kljub temu, da so ljudje malo pazili, kaj govori, kljub vsemu ugovarjanju vstrajal na govornici, dokler ga ni pregnala sila ž nje. In če je res, da je plačan, priznati moramo, da svoje delo vestno opravlja in svoje plačilo pošteno zasluži. Da je bilo med brezkončnim govorjenjem nekaj resničnega, tega ne tajimo. Seveda je potrpežljivost poslušalcev vedno bolj pojemala, da so začeli govornika h koncu priganjati, mej seboj se razgovarjati in smejati, med tem ko je neutrudljivi govornik v eno mer svojo reč naprej vlekel. Da bi se mu ne mogla očitati nestrpnost, ga predsednik ni hotel prekiniti. Ce je imel res namen, govoriti zato tako dolgo, da bi mi ne mogli več do besede, kakor so ga sodili, ne vem, — zgodilo pa se je res tako. Po štiri-urnem stanju in zborovanju, med tem ko je šum vedno večji postajal, — dasi posebnih nerednostij ni bilo, — iznenadi nas novica, da vladni zastopnik shod zaključuje.
K besedi so bili oglašeni še sodrug Železnikar, zapisnikar Potočnik in g. dr. Janez Krek, ki je prispel s popoldanskim vlakom k shodu. Ce nam tudi ni bilo dano zadnje besede govoriti, — priliko govoriti bodemo imeli še večkrat, — stvar je bila odločena, vojska dobljena! Pogoreli so do tal.
Shod, od začetka bolj pičlo obiskan, je vedno bolj naraščal, posebno po končanem krščanskem nauku. Bilo vam je najraznobojnejše poslušalstvo. Ceniti jih smemo udeležencev vsaj kakih tri do štiri sto; morda jih je bilo tudi več. Med temi jih je ploskalo Brozoviču in Grablovicu kakih 8 ali 10 večinoma Ljubljančanov. Domačih skoro nismo videli med njimi. Pa recimo, da jih je tudi nekaj, pa si v tej nengodni sapi ne upajo prav pokazati svoje barve, sklicatelji so se vendar lahko prepričali, da je tu ves trud zastonj. Mi pa smo jim res hvaležnosti dolžni, ker so nam — plačali plakate in oskrbeli shod, na katerem smo mogli marsikaj v razjasnenje pojmov povedati in slišati. Tako zabavnega popoldneva že davno nismo imeli. Kadar jih veseli, pa — naj pridejo še!
Toda zlobni ne smemo biti. In tudi tega poročila ne moremo skleniti, da ne bi ob koncu raz-odeli svojih srčnih čustev, ki so nas prehajale med zborovanjem: čustev globokega žalovanja in obžalovanja, da možje, ki imajo deloma dober namen, tudi nekaj zmožnosti in pa toliko gorečnosti, da te gorečnosti ne posvete boljši stvari, kakor je ta, ki jo propagirajo. Kako moremo izraziti žal, ki nas tare ob pogledu človeka, ki hoteč utešiti vse svoje želje edino na tem svetu, grabi ia dirja za srečo, pa je ne more dobiti in doseči, kakoršne si želi, nikdar, — večne pa ne pozna ia ne mara! In je ne pusti poznati še drugim! Gorje res — kakor je pitala .Edinost" — ako se jim posreči razširiti te svoje nauke, ako se jim posreči iztrgati vero iz ljudskih src! Naj bi vendar vrgli nazaj Judeževe groše, s katerimi naj prodajo slovensko ljudstvo tujim nakanam, ki se prodati — ne bode dalo! Prokleti naturalizem in ž njim oni, ki so ga rodili 1 koliko milijonov je onesrečil časno in večno, najprej kot oče liberalizma, sedaj v podobi naravne posledice in ob jednem odpora liberalizmu — socijalne demokracije. Liberalizem in socijalna demokracija, oba iz Prusije importirano blago, oba sta slovenskemu duhu tuja. Slovensko ljudstvo je v celoti še premalo sprijeno in preveč v veri utrjeno, da bi bilo v večini zrelo za socijalno demokracijo. Zato smemo reči: Socijalna demokraeija — če smo ne-koliko oprezni — naSlovenskem nima veliko bodočnosti.
Ce smo oprezni! — Nam dajejo ti sami na sebi malenkostni pojavi dosti jasen nauk. Ljudstva se vzbujajo. Z neustavljivo silo dere tok časa naprej in prinaša na dan vedno nove reči.
Tem novim razmeram aa moramo prilagoditi, sicer bode Čas šel svojo pot naprej, mi pa ostanemo — zad. Ljudstvo išče poduka; če ne dobi dobrega, iskalo bode slabega in ga dobilo. Koliko dobrega bode storilo slov. katoliško delavsko društvo v Ljubljani! Kako zadovoljni so delavei ž njim; kako varno zavetišče imajo v njem 1 Koliko bode ohranjenih, ki bi se bili sicer zgubili! Kolik razloček med temi in onimi nesrečneži, ki so padli v mreže socijalne demokracije! Pozno se je ustanovilo to društvo, vendar — ne prepozno. Hvala Bogu, krščanska ideja ie vedno vleče. To kaže razmerje udov, ki jih imajo ti in oni. Kmalu bodo imeli večino ljubljanskih delavcev pod svojim okriljem.
Ljudstvo potrebuje vodstva, organizacije ; če ga ne bodemo orgauizovali mi, bodo je drugi — po svoje. V organizmu je življenje; če hočemo živeti, — organizujmo sel
Iz delegacij.
Iz Budimpešte 19. sept.
Baina vprašanja do Kalnokjja.
Danes je odsek za vnanje stvari ogerske delegacije imel sejo.
Poročevalec Falk je letos, kakor po navadi, zahteval od ministra vnanjih stvarij pojasnil o raznih stvareh, ki se tičejo vnanje politike.
Delegat Berzeviczj opozarja na rumunske agitacije na ogerskih tleh, ki so po njegovih mislih naperjene proti celokupnosti države. Govornik trdi, da se v Bumuniji rabijo zemljevidi, v katerih je Sedmograška zaznamovana, kakor da spada k Bumuniji. V rumunskem budgetu je vsako leto postavka pol milijona frankov za rumunske šole v inozemstvu. Večji del te svote pride na Ogersko in se porablja v agitacijske namene. Iz tega Rumuni dobivajo pogum. On želi, da bi se te agitacije iz Rumunije prenehale.
Grof Apponj, je zadovoljen s pojasnili ministrovimi o bolgarskih stvareh v avstrijski delegaciji, le to bi rad vedel, ako ne pomenja odstop Stambolova premene vladne sisteme. Govornik je omenjal mej-narodnih naredb proti anarhizmu, kar bi po njegovem mnenju spadalo pred ogerski državni zbor. Potem je govornik opozarjal zopet na nevarnost, ki preti od Rumunije.
Delegat Gjurkovi<5 pred vsem želi nekaj pojasnil, kako stališče zavzemlje Srbija v trodržavni zvezi, nadalje je govornik omenjal tudi bosanskih razmer.
Skof Samassa je izrekel željo, da bi se delegaciji predložili uradni akti in potem je pa vlado opozoril, da morda ne bode več dolgo, da bode volitev novega papeža. Papeštvo ni le velicega cerkvenega temveč tudi državnega pomena in minister naj deluje na to, da se bode mogla volitev svobodno vršiti.
Basmere t Bumuniji.
Minister grof Kalnokj je v svojem govoru najprej omenil rumunskega vprašanja, kar je velike važnosti in so ga omenjali trije predgovorniki. On pravi, da dobro pozna važnost stvari, pa tudi težave, s katerimi se ima boriti rumunska vlada. Minister misli, da bodo že to močno vplivalo na Rumunijo, da se stvar razpravlja v delegaciji. Njemu je razprava te stvari ljuba, če tudi je kočljiva. Pojasnila bode položaj. Pokazalo se bode, kaj se da doseči in marsikatere nerodnosti v Romuniji se bodo odstranile, ki se sedaj nahajajo vsled hujskanja časopisov. Vprašanje ni novo. KaInoky je videl berilo, ki se je že leta 1867 vpeljalo v šole, v katerem se Sedmograška prišteva k Rumuniji. On je od svojega nastopa zasledoval to vprašanje. 2e izraz „Romania irredenta" kaže, da te agitacije niso izvirne, temveč se le posnemajo italijanske agitaeije s podobnim imenom. Minister ima z rumunsko iredento iste skušnje, kakor z italijansko. Če so odnošaji z vlado bolj prijateljski, irredentstvo bolj zgine, ako so pa bolj hladni, pa vzdigne glave. Sploh so take agitacije v vseh tako imenovanih neodrešenih deželah. Minister misli, da je lahko v tacih zadevah pisati ostre note in staviti daleč segajoče zahteve. Po njegovih mislih se pa vendar več doseže, ako se ne začne kar z ostrimi besedami. Take stvari se ne dajo kar zatreti. Treba je potrpežljivosti in vztrajnosti. Sedanji narodni tok v Rumuniji je jako močno razširjen. Proti tamošnji vladi se močno izrablja pri volitvah. Od rumunske vlade ne smemo ničesa zahtevati, kar pri sedanjih razmerah storiti ne more. S tem bi delali le za opozicijo v Rumuniji. Vprašanje o zemljevidih se tiče le nekega pred leti izšlega zemljevida neke |
zasebne tvrdke. Ko je Avstrija temu ugovarjala, se ta zemljevid ni več prodajal. Minister misli, da se tega rumunskega gibanja ni toliko bati, kajti do tega, da bi Rumuni napali našo monarhijo, ne pride. Od Rumunije pa ne moremo ničesa zahtevati, kar bi se ne vjemalo s tamošnjimi zakoni. V Rumuniji je baš to napačno, da zakoni dovoljujejo preveliko svobodo. Društvenega zakona nimajo. Baš rumunska liga ni priznana kot juridična oseba. Vodijo jo odvetniki in profesorji, ki vse stvari tako obračajo, da jim ni lahko z nobenimi zakoni priti do živega. Vlada ima pač dolžnost, propovedati shode in demonstracije pod milim nebom, če so naperjene proti tuji prijateljski državi, a v tem oziru je vlada že storila odločne korake.
Od rumunske vlade je on dobil izjavo, da bode vlada z vso odločnostjo v tem oziru postopala. Zadnji čas je pa bil jeden sam tak tabor, na katerem se je sklenil apel na evropske državnike in pri vladajoči razburjenosti ga ni kazalo prepovedati. Ne sme se pa misliti, da prihajajo agitacije mej ogerske Rumune le iz rumunske kraljevine. Mnogi rumunski dijaki gredo mladi z Ogerskega v Rumunijo in se ondu spuščajo v vse gibanje. Čez nekaj časa se pa povrnejo in mislijo, {da si tukaj tudi smejo vse dovoliti. Res je, da je v rumunskem državnem proračunu postavka za šole v inozemstvu, in sicer,:za letos 625.000 gld., od katerih se je 480.000 gld. že izdalo. To ni noben dispo-zicijski zaklad, temveč redno proračunjena vsota. Po natančnih informacijah se je večino te svote poslalo v Makedonijo, kjer se podpirajo rumunske šole in cerkve z vednostjo turške vlade. Poleg te svote pa ima agitacija znatna sredstva od dohodkov lige. Koliko znašajo ti dohodki, se ne ve. Večino rumunskih dijakov, če ima denar, študira v inozemstvu, priuče se dobro tujih jezikov, in potem v razne liste pišejo proti Ogerski. Sicer se pa pisanju časopisov ne sme pripisovati velika važnost. Fraza, da se Rumuni za svojo osvobojenje obrnejo na Evropo, gotovo ne bode našla odmeva. Evropa ima preveč zaupanja v Ogre, da bi se pečala z rumunskimi agitacijami. Minister misli, da bi se z odločnejšim postopanjem težko kaj doseglo, pač bi pa nastala marsikaka težava, ako bi se odnošaji z Rumunijo shujšali. Seveda bi to bilo za Rumunijo še hujše. Če si bode rumunska vlada prizadevala, storiti svojo dolžnost, misli minister, da bi prijateljskim potom se največ dosegi; Minister pa ne mara, da bi se mu očitalo kdaj, da je s svojim postopanjem vse stvari spridil.
Razmere t Bolgariji.
Prememba vlade v Bolgariji ni nastopila zaradi kakih vnanjih vplivov, in bi se pač ne bila nikakor dala dolgo odlašati. Kako se bodo raz mere razvile, tega on ne more povedati, ker se volitve še le vrše. Sedanje ministre on pozna, in od njih pričakuje, da bodo branili samostojnost dežele. Nova vlada do sedaj ni nič premenila vnanje politike. Skuša obraniti dobre odnošaje a Turčijo. Naše razmere z Bolgarijo se še niso nič premenile. Sicer je pa princ Ferdinand sam najboljše jamstvo, da se razmere ne premene, sam ne bode pustil svojega stališča v Bolgariji, katero si je s težavo pridobil.
Srbija.
O razmerah v Srbiji minister ne more druzega povedati, kakor je že povedal v avstrijski delegaciji v budgetnem odseku. Kralj Aleksander kaže dosti previdnosti in odločnosti. V kratkem pride v Budimpešto. Minister je prepričan, da bode pri Najvišjem dvoru ravno tako prijazno vsprejet, kot je bil prav mlad v Ischlu.
Razmere v Italiji.
Na vprašanje o razmerah z Italijo opozarja Kalnoky na to, ker je povedal o trodržavni zvezi sploh v odseku avstrijske delegacije. Razmere mej državami tridržavne zveze so najboljše. Kar se tiče profesorja Bonghija in njegovih sovražnih govorov, more minister reči, da je ta mož pač agitator in literat ali politične veljave in upliva pa nima nobenega. Vlada nima povoda se pečati z njegovimi izjavami.
Anarhizem,
Minister pravi, da se gled^ postaranja proti anarhistom države ničesa niso dogovorile. On tadi misli, da se v postavodaji ne bi dalo kako mej-narodno sporazumljenje doseči. Vsaka država naj stori, kar spozna za potrebno. Izključeno pač ni
kako sporazumljenje administrativnim in policijskim potom.
Rade5a knjiga.
Minibter je potem odgovori! na željo, da bi se predložili diplomatični akti. Modre knjige so imele pomen le v preteklem času, ko še ni bilo časopisje tako razvilo. Pa tudi v Angliji se modra knjiga predložile, kadar je zato kakšen povod. Pri ms seje bila podobna rudeča knjiga predložila po berolin-skem kongresu, da se je videl teb in vspeh te politične akcije. V tako knjigo pridejo le akti o že sklenjenih stvareh, ki nimajo že nobene zanimi vesti. O tekočih vprašanjih se pa ne morejo predlagati, da ne bi stvar trpela škode. On ni proti predlaganju diplumatičnih dokumentov, in bode predložil »rudečo knjigo", ako bode potrebno. Sedaj za to ni povoda.
Papeževa volitev.
Minister je izjavil, da je italijanska vlada že dala taka zagotovila, da ni treba imeti nobene skrbi, da bi se papeževa volitev ne mogla popolnrma svobodno vršiti.
Katoliško gibanje mej delavci.
Praga, dne 9. sept.
(Konec.)
Ia zato je v zbornici več tacih, ki imajo izvrstne jezike, toda sme ne. Zakai ? Poslanec ne ve, koga naj zastopa. Kmetje hočejo zvišanje carine trgovci pa znižanje; ta hoče na desno, drugi na levo. Poslanec ima tega polno glavo in si misli: Jaz bom delal po svojem, pusti pravi predmet na strani iu dela visoko politiko. Iu kaj ima delavec od tega? Ta hoče živeti. Tega čaka.
Jn zato bodo imeli delavci le tedaj svoji prave poalauee, ko se ustanovi volilna pravica tako, kakor je v resoluciji: potem bo imel vsak ud v družbi svojega zastopnika^
Bog ni vstvaril žene zato,. da bi delala politiko. Žena naj dela red doma in mi si ga naredimo zunaj.
Nato se je vsprejela ta-le resolucija:
.Ker je pri sedajnem kapitalističnem sestavu človeške družbe volilna pravica izključno položena v premoženje, po čemer je premoženje več cenjeno, nego-li človek in ker mi delavci nimamo niti jeduega zastopnika iz svoje srede v zbornici, zahtevamo iz-premembo volilnega reda in sicer na tem temelju da se uvede splošna volilna pravica v naslednjem razmerju in smislu:
Državna družba je organizem sestavljen iz različnih stanov in vrst, katerim vsem pripada pristojno zastopstvo v zbornici in v tem tudi glasovavna pravica.
Ker je po sedajnem volilnem redu odprta cesta k boju posameznih vrst iu stanov proti sebi in stiskanje druzega z drugim in ker se s splošno jednako vu-lilno pravico ta b<>j še bolj podpira, (^lej Nemško, Laško, Francosko, severne ameriške države i. t. d.) tako da mnogo stanov in vrst v zbornici ni niti za stopanih, zato hočemo:
1.	naj se posamni stanovi in vrste človeške državljansko in gospodarsko organizujejo,
2.	naj vsak stan ali vrsta zase voli gotovo šte vilo poslancev,
3.	naj se volijo ti poslanci ua temelju splošne volilne pravice, ki jo izvršujejo vsi, ki spadajo v dotični stan,
4.	naj ima glasovavno pravico vsak svojepravni možak, star 24 let.
Osma in zadnja točka posvetovanja je bila „n a š a o r g a n i z a c i j a". Vsprejela se je tale resolucija:
»Katoliški češko-slovauski delavci izjavljajo priznavajoč potrebo skupne organizacije, to-le:
1.	Ustauavljajo in podpirajo naj se društva katoliških delavcev, ki so ognjišča vsaker-šnega vspešnega socijalnega gibanja po krščanskih načelih. Koder je mogoče, naj se ustanavljajo s t roko v n a društva.
2.	Naša društva naj goje čim najprisrčnejši vzajemnost. Zaradi tega priporočamo, naj vstopajo naša društva v okrajne organizacije. Razsežnost delovanja teh okrajnih organizacij naj se določi v deželnih konferencah, na katerih naj se odposlanci društev tistega okraja posvetovali o svojih zadevah.
3.	Da se uvede jednotna deželna organizacija naše stranke, naj se sestavijo sedmeročleni odbori zaupnih mož, in sicer jeden za Češko, jeden za Mo-ravo in jeden za Slesko. Ti odbori naj mej tem
upravljajo skupne zadeve v naši stranki, vsak v svoji deželi. Zaupni odbori uaj skrbe, da se izurijo govorniki naše stranke. Iz tega namena naj se vsta-novi v vsaki deželi agitacijski zaklad. Prispevek v ta zaklad naj prejemljejo in potrjujejo listi naše stranke. Zaklad upravlja zaupni odbor. Vsi odbori, dasi so popolnoma samostojni, naj v važnih vprašanjih skupno delujejo.
4.	Za člana naše organizacije se smatra vsak, kedor prizna, podpira in razširja naša načela, izražena in vsprejeta ua tem shodu.
5.	Ker je za razširjanje naših načel najvažnejši pripomoček tisek, naj se tisek naše stranke od naših s drugov, kar je mogoče podpira in razširja. Za glasila naše stranke priznava shod te-le časopise: „Džlnick6 Noviny" v Pragi, „Dž!nik" v Brnu, »Obrana Prdee" v Brnu in rZajmy dčlnictva« v Ostra vi.
6.	Zaupui odbori naj se prizadevajo združiti se z našimi sobrati v druzih deželah, da bi se mogli čim najpreje vsi katoliški delavci združiti v jedno četo na skupnem mejnarodnem shodu.
7.	Zaupui odbori nai skrb^, da se sklice naš bodoči shod v Moravski Ostiavi. Cas temu shodu določijo deželni odbori.
I m se je završil prvi shod. Zborovalci so bili poslali brzojavko vdanosti sv. Očetu in presvit-lemu cesarju. Iz Rima so dobili odgovor: »Sv. Oče vasizduasrca blagoslavljajo". Polni svetega navdušenja so se vrnili dtlavci vsak na svoj dom delat mej svojimi tovariši za najsvetejše vzore, kateri bi v življenju vresničeni tudi delavskemu stanu prinesli srečnejšo bodočnost.
velike bitve začenjati, izgovarjajoč se, da jim nedo-staje strelila in da so slaba pota. Japonci so previdno postopali. Pripravljali so se za odločilno bitev. Pred vsem so gledali, da Kitajce primejo od več strani'. Tacega boja po skušnjah v Tonkingu Kitajci ne vzdržč. Kitajci bi bili lahko s prva več japonskih oddelkov uničili, ki so prihajali čez gore, ali Kitajec ni za ofenzivno vojsko. Samo utrjevali so svoje pozicije pri Pjenujangu. Zadnje dni minolega tedna so Japonci od vseh stranij napali kitajske pozicije. Kitajci, vid6č, da so obkoljeni, so se udali. Japonci mislijo sedaj pomikati se dalje proti Muk-doemu, glavnemu mestu Mandžurije, od koder bode potem šli na Peking. Hkri>ti se pa pripravlja tudi boj na morju. Dolgo pa boj letos ne bode več trajal, ker v treh krajih zgodaj nastopi huda zima. Konec vojue je pr čakovati torej še le bodočo pomlad. Po zimi se bodeta pa obe državi pripravili, kolikor bode moč. S cer se pa Japonci še ne smejo prezgodaj svojih zmag veseliti, kajti Kitajci bodo sedaj po znanem španjskem načinu začeli napadati v ma|hnih četah Japonce in jih neprestano vznemirjati, kar dobro razumejo, kar so pokazali v Tonkingu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. septembra.
Profesor Masaryk v realističnem glasilu odločno odklanja, da bi bili realisti vzgojili »Omia-dino" na češkem Vidi se, da je nov tok, ki se pojavlja na Češkem, vse| mladočeški stranki že zopern. Mi se spominjamo, da je ob svojem času profesor Masarjk nekako pospeševal mej vseučiliško mladino neke novodobne socijalistiške nauke in to gotovo ni ostalo brez vpliva na dališi razvoj stvari. Največ so pa pripomogli, da se je razširil sadikalizem, dr. Gregr in tovariši, ki so narod hujsknli k skrajuejši opozi ciji. »Omladina" le hoče prevesti to v prakso, kar so nekateri Mladočehi učili v teoriji. Mladočehi so si sami vzgojili radikalno stranko, če jim tudi ne ugaja. Da so dobro vedeli, kaj se pripravlja, vidi se iz tega, da so večkrat strašili v državnem zboru, da za njimi še radikalnejši pridejo. S daj res prihajajo in boj^ se jih najbolj Mladočehi sami.
Nemški nacijonalci se v marsičem več dosti ne ločijo od nemških liberalcev. Oboji j.abav-Ijajo že proti krščanskim socijalistom. Duuajski krščanski sc;cijali8ti so bili prišii v Gradec in so pri tej priliki celo priporočali nemškonarcdnega kandidata Walza. Netuškonarodiiim listom pa to ni všeč. Nam se to ne zdi čuduo. Bjč se že krščanskih so-cjalistov, čiš, če ljudstvo bolje spozna njih načela, se bode od nas obruilo, kakor se je od liberalcev. Nemški nacijonalci se v obče jako malo lo?i|o od liberalcev, samo da so svoio politiko nekoliko bolj uravnali po mišljenju prebivalstva. Posebno v verskem oziru se na-nje ui zanašati.
Francozi in Madagaskar. Francija se zopet pripravlja na prekomorsko ekspedicijo. Na Ma-dagaskaru ni več varno življenje in imenje Evrop-cev in sploh so francoske koristi tukaj v največji nevarnosti. Pogodbe, ki so jo Madagasi sklenili s Francijo, več ne drže. Francoske ladije v indijskem morju se že zbirajo ob Madagaskaru. Poleg tega sta pa dve brigadi pešcev že pripravi eni, da se odpeljejo na Madagaskar, ako ue bodo Madagasi se udali zahtevam francoskega zastopnika. Prekomorske ekspedicije so francosko državo že stale mnogo ljudij iu denarja. Sprva niso bilo popularne in je celo Ferry zaradi tonkinske ekspedicije bil zgubil ves svoj vpliv, ali sedaj se pa na Francoskem že naudu-š njej o za taka podjetja.
Japonci in Kitajci. Kitajski cesar je bajč že vprašal, če imajo Japouci še kaj vojakov in vojnih ladij, ko so mu vedno pripovedovali o kitajskih zmagah. Kitajci so tudi v resnici dosegli male vspehe, katere so vselej razkričali v velike zmage Vse so pa bile le boji predstraž. Japonci so umikali svoje čete, da se bolj zjedinijo iu začno odločilni boj, ko dobe podpore z doma. Kitajci bi bili morda dosegli večjo zmago, a generali niso hoteli
Cerkveni letopis.
Zlata mala.
Iz Križ pri Tržiču, 17. sept.
Zlati maša našega vč. gosp. župnika Frančiška Wohinca — katero je »Slovenec" že naznanil •— praznovala se je v resnici izvanredno slovesno. In kako tudi ne? Vsaj so tekmovale podružne vasi z materjo faro, vsaj se je kosalo mlado iu staro, kdo bo več storil v proslavo moža, ki je posvetil vse moči in sile življenja najsvetejšim vzorom : proslavi Boga ter časni in večni sreči izročenih mu duhovnjanov. A ne le posvetil jih je, marveč tudi rabil, po-mneč, da
Le moško dejanje krepčuje moža, A p 6 ko j mu zdrave moči pokonči.
In možu, ki je z mladeniško naudušenostjo in neutrudljivo skrbjo pol stoletja okopaval vinograd Gospodov, obrezoval in negoval trstike ter čuval, da so se družile in ostale združene ž Njim, ki je večna vinska trta — takemu možu. vekovita slava 1
Ze v soboto .popoludne je počesti pok topičev daljnim sosedom oznanjal bližnji veseli dan. In v rasi je bilo živo kot na mravljišču: mlado in staro je delalo, da se dostojno odiči vas za toliko redko slavje. Mlaj je stal ob mlaju, zastava vihrala ob zastavi, napis blestel za napisom, da si moral vzklikniti: »Kuj tacega se vidi malokje!" In prav to je bil tudi najsijajnejši dokaz, kako ljubi čreda svojega pastirja, kako mu je udana, kako se veseli ž njim slavnostnega dne. Zvečer se je priredila slavljencu bakljada z godbo in petjem, žarel je bengalični ogenj in k vedremu nebu so se dvigale v živih bojah rakete.
Preobširno bi bilo, da bi na podrobno opisa-
vali vso slavnost, ki se je vršila naslednji dan. Mnogokaj se da le videti in slišati, kar je težje izročati mrtvi črki. — V spremstvu preč. g. dekana in mnogoštevilnih druz h duhovnih bratov je stopal drui„i dan gospod zlatomašnik proti hiši Gospodovi, darovat Najvišjemu zahvalni zlati dar. V jedni roki je nesel zlatomašniško palico, katero sta mu poklonila domača cerkvena ključarja, a v drugi svoj — novomašniški šopek. Pač dva lepa mejnika na potu življenja: novoraašrrŠM šopek iu zlatomašniška palica 1
V slavnostnem izbornem govoru je preč. gosp. deknu pojasnjeval vernikom radosti in bolesti duhovnikove, sosebno slavljenčeve v dolgoletuem pastirstvu. Poučnim in bodrilnim besedam preč. g. govornika je sledilo nešteto število poslušalcev z vidno pazljivost o. Pri sveti maši je rabil g. zlatomašnik krasen Missale, kateri so mu poklonili v znak hvaležnosti in epoštovanja njegovi nekdanji duhovni pomočniki, gg.: Al. Puc, Maks Veja, Gr. Slib..r, J. N. Sakser, Ant. Berce, Leop. Rihar. Pohvaliti nam je prelepo potje in spremljanje na gosli med sveto mašo.
Daleč poznana gostoljubnost g zlatomašnika je združila pri obedu lepo število g' spodov duhov-skega in svetnega stanu. Zajedno je došlo ob tem času g slavljencu od prevzvišenega gospoda knezo-škofa poleg gorkega čestitanja preveselo poročilo, da je imenovan duhovnim svetnikom. Umevno je, da so vsi gostje oduševljeni pozdravili novega g. svit-nika ter mu želeli iu voščili še mnogo mnogo veselih ur. Napitnici je sledila napitnica in le težko smo se ločili od ljubega g. zlatomašnika, katerem
še jedenkrat zakličemo: Se mnoga leta Bog Vas živi! Zijednopa tudi čast duhovnjauom, ki tako ljubijo svojega pastirja!
Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina
dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu
(Dalje).
Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. — Šolski in učni pomočki.
5. V smislu svojih pravil izdaja družba tudi razne spise, osobito mladinske. OJ prejšnjih so I., III. iu IV. zvezek popolnoma pošli in podružnica, ki bi utegnila imeli še kaj imenovanih izvodov v razptčavanje, storila bi veliko uslugo vodstvu, ako mu je vrne. L°tos smo izdali že X. zvezek z naslovom : „Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole". Vredil Ivan Mercina, učitelj na c. kr. deški vadniei v Gorici. S tem spisom se je odpomoglo nujni potrebi uaših zabavišč in sploh se je v tej sl)vrtveni stroki ž njim ledina orala. Naši časopisi so jo prav laskavo octn li in priporočili vsem ljudsko-šolskim knjižnicam. Na razpolago ima družba še dokaj spisov, a dokhr se ne razpečajo prejšnji spisi, ne kaže izdajati novih. Naše podružnice z razpeča-vanjera takih spisov so najboljše pospeševalke slovanskega slovstva.
Družba je pospeševala krščansko prosveto v smislu svojih nebeških zavetnikov sv. Cirila in Metoda tudi s tem, ker je rada usliševala prošnje za podaritev raznib knjig. Molitvenih, nabožnih, šolskih, poučnih iu zabavnih spisov je družba prejemala od mnogih darovalcev, druge, osobito šolske, je nakupovala, nekatere je imela pa v svoji zalogi.
Društvena ekspedicija, ki jo hvalevredno upravlja Ivan Bi>nač-eva knjigoveznica, razposlala je na vse kraje slovenske domovine, osobito ob mejah, od lanske skupščine do inclusive 1. avg. t. 1. vkupno 13.349 knjig.
Pri naročevanju in razpošiljanju šolskih knjig je družbo podpirala ^Narodna šola" s svojim predsednikom deželnim poslancem Feliks Stegnar-jem, katerej tu javno izrekamo zasluženo zahvalo.
(Dalje sledi.)
Iz mestnega sveta ljubljanskega.
V L j ub 1 j a ni, 18. sept.
Danes zvečer je mestni svet imel sejo. Župan je poročal, da je izrekel potom deželnega predsedstva cesarju sožalje v imenu mestne občine ob smrti nadvojvode Viljema in ob cesarjem rojstnem dnevu ča-stitanje in v obeh slučajih je došla cesarjeva najmi ■ lostnejša zahvala.
Nato so se oddala najcenejšim ponudnikom dela za šolo na barju. Vsa dela bodo stala nekaj nad 14000 gld. O tej stvari se je vnela mala debata.
Gospod ravnatelj Šub:c se je i/podtikal, da je mestni šolski svet kar dela razpisal, ne da bi se b la stvar predložila mestnemu zboru. To je kratenje mestne avtonomije iu njemu se zdi jako nevarno tako postopanje. Zida se lahko drago ali ceno šolska poslopja. V Ljubljani se bodo morala zidati poslopja za nemške šole in kdo ve, kakšna bode zahteval mestni šolski svet, če bode sam odločeval, kako naj se zida On torej zahteva, naj se načrti podlože mestnemu zboru, da jih odobri.
Mestni odbornik Gogola je tudi tega mnen a, posebno, ker v poročilu tudi ui ničesa povedanega, kako se misli ozirati na razne pomiselke zdravstvenega sveta. Gospod Gogola je pa omenjal, da so se dela morala dvakrat razpisati, ker se prvič za zidarska dela ni nobeden oglasil. Drugi pot so naprosili gospoda Touiesa, da je napravil ponudbo. Vzrok temu pa je, ker mestna občina redno ne izplačuje podjetnikom. Jednemu je še dolžna nekaj od leta 1889., in druzemu od 1892. Ce tako pojde, še podjetnikov ne bode dobiti, ali pa le za drag denar.
Ko je g. župan dal nekatera pojasnila so se oddala dela po nasvetu stavbinskega odseka.
Gospodu Filipu Zupauč;ču je mestni zbor dovolil, da svojo hišo nasproti muzeju sme sezidati 40 cm. višje, nego je sosedna.
Ponudba deželnega odbora o nakupu nekaterih stavbinskih parcel za muzejem na Tržaški cesti se je odklonila.
Proti prepovedi slovenskih napisov od atraui deželnega odbora se je sklenilo pritožiti na upravno sodišče. Poročevalec g. dr. Tavčar je malo za^me-šljivo v svojem poročilu pretresal določbo narodnega deželnega odbora. Dokazoval je, da je pritožba proti
odloku deželnega odbora dovoljena in tudi potrebna v varstvo mostne avtonomije, kajti če bi obveljala načela deželnega odbora, bi ta lahko naposled razveljavil še volitev župana, ako bi mu ne ugajal, naj bi tudi že bil poprej cesar župana potrdil. Sploh je pa mnenju g. dr. Tavčarja ta prepoved neutemeljena, ker prvotni sklep, da se napravijo slovenski napisi je že dve leti star in je prišel v veljavo, ker niti pri deželnem odboru ni nikdo ugovarjal proti temu sklepu. Sedanji sklepi so le posledica onega veljavnega sklepa. Jednacega mnenja je bil tudi dr. Gogola.
Omeniti pa nort>mo, da niti ves napredni mestni zbor ni za to glasoval, iu torej si moramo mislili, da je tudi mej napredujaki nekaj nemškutarjev, ako je res vsak nemškutar, kdor ne spozna vje modrosti sklepa mastnega zbora, da se naj napravijo sarao-slovenski ulični napisi. Sklenilo se je, da naj se izdela podarilno pismo glede podaritve mestne drevesnice za stavišče novemu gimnaz jskemu poslopju, odobril odstop nekega sveta ljubljanski škcfiji, ki je odstopila nekaj svoje njive vsl°:d razširjenja državnega kolodvora. Odobrila se je pogodba z državno železnico zastrau oddaje vode in mestnega vodovoda za tukajšnji državni kolodvor. Železnica vzame slednje leto 30000 kubičnih metrov vode in plača zanjo 1500 gld. Kar jo več potrebuje, jo plača po 5 kr. kubični meter. Gosp. G..goli se je ta cena prenizka zdela, ali inžener g. Hanuš in g. župan sta pojasnila, da je pogodba za mesto ugodna.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. septembra.
(Slovenske paralelke na mariborski gimnaziji)
Letos se je v slovenski oddelek 1. gimnazijskega razreda vpisalo okoli 80 učencev. To je pač očeviden dokaz, da so slovenske paralelke na tej gimnaziji potrebne — da so pa potrebne ravno tako tudi v Celju, vkljub temu da so nemškim liberalcem trn v peti.
(Zlata maša.) V torek 17. t. m. je obhajal na tihem v cerkvi sv. Katarine v Lomu nad Tržičem preč. gospod Simon Jan, župnik od sv. Trojice pri Cirknici, zlato mašo, kjer je pred 50 leti Bogu prvikrat daroval daritev. Gospod zlatomašnik rodil seje leta 1819 iu je bil posvečen v mašnika i. 1844. Na mnoga leta!
(Pokopališče so blagoslovili) po lepem nagovoru in slovesni sv. maši mil. gosp. prošt ljubljanski 18.t. m. v Podbrezijah. Med obilno azistenco emo opazili tudi veleč. g. dr. Stanonika in pa gosp. zlatomašnika Vohi nca. Novi taborski zvon s svojimi tovariši, pritrkavanje pri župniški cerkvi in pa streljanje s topiči je dajalo Bogu zahvalo. Jaz pa pa naj izrečem pohvalo tudi Podbrežanom, ki so v svoji požrtvovalnosti v kratkem času darovali toliko v povzdigo svoje lepe župnije.
(Požar.') Dne 19. septembra, ob četrt na jedno uro zjutraj nastal je v kozolcu Janeza Ingliče v Spodnji Šiški ogenj in je škode od kakih 50 do 100 gold. napravil. Zavarovan je pogorelec za 400 gld. Le ker so požarne brambe iz Spodnje Šiške in iz Ljubljane hitro na pogorišče prihitele, je bilo moč večjo nesrečo odvrniti. Ogenj je nastal skoraj gotovo po za-nikrnosti nekega memogredočega, ker kozole stoji poleg steze.
(Tatvina.) Dne 17. septembra je bilo zjutraj ob 7. uri kajžarju Andreju Podvis-u iz Želj št. 22 (Zbilje) med časom, ko je bila njegava žena Liza z drugimi domačimi na polju, iz zaprte hiše oziroma iz nezaprte sobe pa zaprte skrinje po neznanih tatovih ukradeno blago in denar, skupaj vredno 26 gld. 25 kr. Orožniki so tatu Janeza Zupana iz Kovorja zasledili, ga prijeli in sodniji oddali. Razun dveh kron je bilo vse drugo Se pri njem dobljeno. — Dnč 16. septembra proti 6. uri zjutraj je Jožefu Luzarju v Zalogu št. 3 med časom, ko je bila družina pri jutranji maši pri D. M. Polju, ukraddl neki mladi cigan iz nezaprtega hleva rujavega, 14—-15 pesti visokega konja, ki je na repu malo odrgnen. Cigan je baje s konjem pobegnil proti Kranju, ker je isti dan ob 2. uri popoldne tovarniški delavec Janez Tehovuik videl jezditi jezdeca ua takem konju čez sorški most. Omenjeni cigan je že dne 15. t. m. po 8. uri zver skušal ukrasti pri Francetu Dimniku v Dolenji Zadobrovi 3 leta staro kobilo, katera se mu je pa odtrgala in prišla d;mov.
(Popravek.) G. Ant. Kalister, upravitelj pri g. Jos. Gorup-u nam piše z ozirom na naš članek objavljen v št. 193. z naslovom: „Boj za Podgrad", I
da Gorupovi dacarji v Podgradu in Pazinu niso dobili nobenega ukaza agitovati za to ali ono stranko tir da tudi upravitelj ni dobil v tem oziru nobenega navodila od svojega gospodarja ter tudi nobenega ni izdal svojim podrejenim. — Koliko da je na tem pojasnilu resničnega, mi seveda ne moremo vedeti. Zato pa prosimo svojega g. dopisnika iz Pod-grada, naj nam o tem oziru pošlje natančnih podatkov.
(Imenovanje.) Duhovnik lavantinske škofije, č. g. Jakob Tajek, je imenovan vojaškim kapelanom v dopolnilni rezervi 87. pešpolka ter ob jednem pri-deljen službi v Gradcu.
(Podružnična cerkev sv. Jožefa na Čevcih) pri Dolenjem Logatci je bila po domačem podobarju Jeršiču preteklo poletje primerno prenovljena.
(Mažarska pravičnost) Srbska cerkvena občina v Kikindi je tekom let nabrala 500.000 gld., da bi si ustanovila svojo realko. Leta 1876. je mažarska gosposka ta kapital vzela v svoje varstvo. Skozi celih 7 let občina ni dobila ne izkaza ne računa o svojem denarju. L. 1883. došel jej je prvi izkaz, v katerem se je konstatovalo, da se je vsled neke pomote pri računu kapitala izgubilo za 150.000 goldinarjev 50.000 gld. pa slavno stolno sodišče blagovolilo porabiti za administrativne stroške. — Leta 1885. pa seje občini sporočilo, da tudi ostalih 300.000 gld. ni več v gotovini, temveč da so le Se na popirju.
—	Vse je radovedno kaj bo mažarska vlada storila proti tej velikanski goljufiji. — Drug slučaj! — Pred 10 leti je v istem meslu umrl bogat Srb — Radkovič po imenu — kateri je svojemu narodu za mestno dekliško šolo volil 100.000 gld. Za izvršitelja svoje poslednje volje je postavil srbsko šolsko društvo. Ko je zastopnik društva — Dr. Vukotič zahteval ta legat, naznanil mu je kraljevi notar, da umrli z besedami svojemu narodu ni mogel misliti na drugi narod nego na mažarski, ker v Ogerski sploh druzega naroda ni nego mažarski. — Nastala je večletna tožba, katera je imela posledico, da se je s srbskim denarjem v Kikinki sezidala mažarska dekliška šola.
—	Ali ni to vnebovpijoče?
(Parni kotli za novo bolnico) pripeljali so se te dni in se odložili poleg poslopja, kjer se bodo udelali. Kotlov je čvetero dokaj velikega obsega.
(Novo vladno iu druga poslopja.) Na prostornem stavbnem zemljišču kranjske stavbne družbe poleg Erjavčeve ulice in nove Tržaške ceste izbrala si je letos vlada prostor za novo lastno poslopje. Zemljišče je ondi pripravno in svet suh ter kaj ugoden. Stavba sama se bode zidala blizu ogla kjer se stikala imenovani cesti in bode dvonadstropna s tremi frontami. Ker so načrti že dodelani, prične se poslopje zidati prihodnjo pomlad. Tako dobi Ljubljana tekom prihodnjega leta dokaj kaj krasnih stavb: Narodni dom, višji gimnazij, vladno poslopje, novo deželno bolnišnico s svojimi 14 krasnimi, moderno urejenimi oddelki in cerkvico, drugo brambovsko vojašnico (vsaj do podstrešja), dve novi hisi ob Tržaški cesti, jedno ob cesti na Rožnik ter jedno vilo ondu. Razun tega se do tja morda tudi že ugodno reši vprašanje zastran novega poštnega poslopja.
(Novi vodovod.) Iz Knežaka dne 18. septembra Dobili smo zaželeni vodovod. Krasno je izpeljano to delo, v hitrici pritečo po cevih voda iz daljave, radi hudega pritiska sta napravljena dva reservoira. Preteklo nedeljo t. j. 16. septembra popoludne ob 4. uri ga je med slovesnim pritrkavanjem zvonov in mogočnim streljanjem preč. g. I. Vesel, dekan trnovski v spremstvu čč. gg. vikarija zagorskega in domačega župnika po cerkvenem obredu blagoslovil v pričo neštete množice ljudstva, med njo zapazil si odlično gospodo iz Postojine, Bistrice itd. Pri-sustoval je tej slavnosti c. kr. okr. komisar iz Postojine, g. Parma. Vaščani so prej ta dan pokazali svoje veselje nad dobljenim vodovodom s tem, da so kolikor možno čedno in zalo okrasili vas. Knežak je bil zavit v praznično krilo. Raz hiš visele so raznobarvene zastave. Že predvečer slavnostnega dne je strel naznanjal sosedom, da bode v Knežaku drugi dan nekaj izvanrednega. Švigajoče rakete so krožile v prijazno noč ter s čarobno svojo lučjo raz-svitljevale obzorje. Zjutraj na vse zgodaj bila je budnica po domači godbi, a v nedeljo zvečer po Ave Mariji razvil se je mirozov s krasnimi lampi-jončki spremljujoče godbe iz županove hiše po sredi vasi. R s radi hitrice ni bilo sestavljenega posebnega programa za to slavnost, toda slavnost bolj privat-
nega značaja izpala je krasno, bila je prava ljudska veselica, ni bilo nič hrupa in vrišča, mirno in lepo se je vse končalo. Za to je pa naša dolžnost, da se tem potom prav toplo zahvalimo vsem, ki so pripomogli izvršiti za naš kraj tako velevažen in koristen vodovod, ki bode ne le nam, ampak še poznim potomcem našim prinašal zdravo pitno vodo.
(Slovenski otroški vrtee v Hariborn dovoljen.) Družbe sv. Cirila in Metoda slovenski otroški vrtec, združen z vadnico čč. šolskih sestri v Mariboru, je i odlodom dež. šol. sveta v Gradci z dne 22ega avgusta t. I., št. 5435, sedaj dovoljen. Vendar!
(Daviea.) Iz Knežaka: Nadležna epidemična bolezen daviea nas ni še zapustila; terjala je do sedaj nad 50 smrtnih žrtev. Vseh mrličev v fari je do sedaj 101, ker se težko osorej pripeti v veliko večji fari. Na pozi? sl. c. kr. okr. šol. sveta se je pri-četek vsakdanje Sole oznanil, pa kmalu je došel zopet dopis, v kojem se pričetek šole radi še trajajoče epidemije preloži na poznejši čas. Želeli bi le, da bi zdravniška pomoč bila nam bolj pri rokah, a sedaj smo že dober mes^c popolnoma sami sebi prepuščeni, na nas so pozabili. Radovedni smo, li bodo tudi pri davkih nas pozabili, mi ti pač radi, pa bode težko kaj, nas že poiščejo.
(Velikodušna ustanova.) Nadvojvoda Albreht je povodom jubileja 44. pešpolka napravil ustanovo za lastnike in podčastnike tega polka. Daroval je v ta namen 60.000 kron.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 9. do 15. dne septembra je bilo v Ljubljani 21 rojenih in 14 jih je pa umrlo. Umrl je 1 za grižo, 1 za jetiko, 4 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled starostne oslabelosti in 6 za različnimi boleznimi Mej umrlimi sta bila dva tujca in sedem iz zavodov. Zbolel je jeden za škarlatico in 1 za davico.
(Lokalne železnice na Štajerskem) Dne 14. t. m. je bilo posvetovanje odbora za zgradbo železnice Maribor — Wies in Maribor — Ptuj. Posvetovanja so se med drugimi udeležili: Namestnik dež. glavarja dr. Radaj, dež. odbornik dr. Schmiderer, Idr. [Kokoschinegg, dež. poslanec Rob i C, ptujski župan Ornig, župan Nagy. Dr. Radaj je poročal, da je odbor zagotovil že ■600. 000 gld. garancijskega zaklada in je mestni zastop mariborski podpisal 12. 000 gld. Na predlog dr. Radaja so sklenili, naj odbor nabira nadaljne prispevke k garancijskemu zakladu, v dogovoru z okr. zastopoma mariborskim in arveškim pripravi zemljiško odvezo in o tem poroča dež. odboru. Dalje naj stori potrebne korake za direktno zvezo Mari bora s Ptujem. Posebna deputacija bode Itrgovskega ministra prosila podpore.
(Amerikanski tek ca stavo.) Pred nekaj tedni ■so v pričo nebrojne množice v Logansportu v se-vero-amerikanski državi Indiana 801etni starci za stavo tekali. Prvi dobitek je znašal 200 gld. Oglasilo se je mnogo tekalcev — toda samo štirje so tekmovali. Prvi je polovico angleške milje v 5 min. 48 sek. pritekel 84 letni Pucal, drugi pa 90 letni Simons.
(Razpisano nčno mesto.) Na štirirazredni deški ljudski šoli v Kranju razpisano je II. učno mesto s prejemki 2. plač. razreda. Prošnje doposlati so do 20. okt. letos na c. kr. okr. šolski sv6t v Kranju.
(Otrok utonil.) Dne 12. t. m. popoldne je šla Lucija Delavec iz Dvorja pri Kranju seno grabit ter vzela dveletno deklico seboj. Otrok se odstrani ter pade v potok, kjer ga žena najde mrtvega.
(Morskega volka) poldrugi meter dolzega, sta vjela dne 18. t. m. v Opatiji gg. dr. Illner in V. Naglas iz Ljubljane. Muzejski preparator g. Schulz je volka že pripravil ter ga razstavil za nekaj časa v muzeju.
Telegrami. Vojska na Koreji.
Shanghai, 19. septembra. Kitajska mornarica, ki se je udeleževala boja v Korejskem zalivu, je bila dobila iz Foošoa več ladij na pomoč. Pomanjkanje prostora je oviralo bojevanje. Bitva je trajala šest ur. Na obeh straneh je več tisoč mrtvih in ranjenih. Zmagali so Kitajci.
Shang&hi, 19. septembra. Pomorska bitva v Korejskem zalivu se je končala v prid Kitajcev. Japonci so se umaknili zgu-bivši štiri ladije. Zgubili so mnogo mrtvih in ranjenih, četrta kitajska ladija, ki je baje izgubljena, je križarica „Kingyen". Ostalo ki-
tajsko brodovje se je vrnilo po bitvi pri Vaj-haj - Vaju. Admiral Ting in nemški major Hannechem sta bila ranjena, ne pa ubita.
Shanghai, 20. septembra. Po poslednjih poročilih so Kitajci pri Pingjangu zgubili 6600 mož.
Dunaj, 19. septembra. Poslednjih 24 ur ni n^ Moravskem nikdo zbolel za kolero. V Levovu je 1 zbolel, 1 umrl, 20 ozdravelo, v Krakovem 2 zbolela, v 19 galiških okrajih jih je 142 zbolelo in 77 umrlo, 90 ozdravelo, v Bukovini jih je 8 zbolelo, 6 umrlo in 5 ozdravelo.
Dunaj, 19. septembra. Deputacija iz župana in mestnih odbornikov je danes ob 80 letnici izročila častilno adreso bivšemu županu Felderju.
Dunaj, 20. septembra. „Wiener Ztg." objavlja, da je Florijan Hintner, suplent na ljubljanski višji gimnaziji, imenovan pravim učiteljem.
Levov, 19. septembra. Nadvojvoda Karol Ludovik in nadvojvodinja Marija Terezija odpotovala sta danes na Dunaj.
Bruselj, 20. septembra. Zbornica se je razpustila s kraljevim dekretom. Nove volitve so dne 14. oktobra.
Draždane, 20. septembra. Na povabilo cesarja Franca Jožefa je kralj Albert odšel preko Dunaja na Štajersko na lov.
Amsterdam, 20. septembra. Po uradnih poročilih iz Lomboka so Holandci vzeli mataramske utrdbe. Sovražnik se je hudo ustavljal in ima velike izgube. Holandci imajo štiri ranjence.
Spominjate se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
Umrli no:
17. septembra. Marija Certanc, Šolskega sluge hči, 13 let, sr. Jakoba trg 1, jetika.
V bolnišnici:
16.	septembra. Jožef Žargi, čreljar, 36 let, plučni edem.
17.	septembra. Ivana Margon, goslačeva hči, 5 let, atrofie. — Jožef Marn, gostač, 70 let, cachezia carcinoma-tosis. — Tomaž Logar, gostač, 57 let, pyelocyetitis.
18.	septembra. Janez Papež, delavec, 42 let, plačnica.
Tujci.
19. septembra.
Pri Slonu: Goldhammer, Schwab, Ausocz. Weiss z Dunaja. — Pleyer iz Trsta. — Zanier iz Št. Pavla. — Burg-staller iz Pulja. — Širca iz Žalca. — Polak iz Trbovelj. — Smolnikar iz Celovca. — Alarar iz Boglara. — Bast iz Laškega Trga. — Schwentncr iz Brežic. — Ostertag iz Sežane.
Pri Maliiu : Mandl. Klimpfinger, Abram, Birenz, Ste-gerer, Wagner z Dunaja. — Knezovich, Cervega iz Trsta. — Bloos Velepifi iz Gradca. — Kastelic iz Kandije. — Premer-stein iz Idrije. — Viinikar iz Ribnice. — Winterhalter iz Maribora. — Mitrovich iz Zadra. — Deu iz Postojine. — Schrey iz Jesenic. — Terbuhovifi iz Male Loke. — Burbini iz Feldkirchen-a. — Namorš iz Jesenic. — Modic iz Nove Vasi.
Pri Julnem kolodvoru: Stritof iz Starega Trga. — Čolnar s KrSkega. — MakSa iz Mirne Peči. — Kavgič z Dunaja. — Batestič iz Lovrana. — Tatzel iz Opave. — Frankfurter z Dunaja. — Goreč iz Istre.
Pri avstrijskem earu: Sattler iz črne Gore. — Za-krajSek, MlekuS iz Starega Trga. -- Tomšič iz Kopra. — Perne iz Tržiča.
Pri bavarskem dvoru: Šket iz Ribnice. — Erker z Mlake. — Falk iz Budimpešte. — Jeglič iz Gorice. — Rei-niger iz Teplic. — Feldstein z Dunaja.
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
19
a. ijut. 2 a. pop. 9. ■. »več.
Stanje
srekoman t mm
740 6 739 3 7393
toplomere po C.liijo
10 6 16 6 100
Veter
sl. szap. sl. vzh.
Vreme
oblačno del. jasno del. oblač.
2 *-" o
i i
s *
a
150
dež
Srednja temperatura 12 4 za 1-4° pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Marije Vodnik iz PSate (terjatev 1674 gld. 91 kr.) posestvo (360 gld.) dn6 13. okt. in 14. nov. v Ljubljani.
Mart. O b e r m a n a iz VidoSič (terjatev 88 gld.) posestvo (35 gld.) dn6 5. okt. in 7. nov. v Metliki.
Luke Zajca iz Strme Njive (terjatev 32 gld.) posestvo (4680 gld.) dnž 10. okt. in 13. nov. v Litiji.
Jos. K e S a iz Knežaka posestvo (1130 gld.) dnž 15. okt. ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Janeza T o r j a n a iz Harij posestvo (1820 gld.) dni 15. okt. (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Marije Vrh iz Jasena posestvo (700 gld.) dnč 19. okt. (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Alojzija G r b c a iz Verbovega zemljišče dnž 1. oktobra (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Matije Š u k 1 j e - j a iz Bušinje Vasi posestvo (665 gld.) dn6 6. okt. (ponovitev) v Metliki.
Vpis tvrdke.
Pri c. kr. dež. kot trg. sodišču tvrdka »Michael Deu« (nemški), trgovina z meSanim blagom in žganjetoč; dalje: »Herman Berrer« v Beli Peči kot drug tvrdke »Goepinger & Comp.« T Beli Peči (nemSki).
Izpraznjena je v Hinjah
služba organista in cerkovnika
ob enem. Želi se za to službo cecilijanec, ki ga je vodstvo orgljarske Sole ljubljanske spoznalo za sposobnega. Več se izv6 pri podpisanem župniku.
V Hinjah, dn6 16. aeptembra 1894.
Fr. Zbašnik,
495 1—1	župnik.
HajsigurnejSe in najboljše
sp nalaganje glavnice s
je t
4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
ved nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavoije,
sosebno za vlaganje čaitnlšklh ženitvenih k«volj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253 33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
Murnu
v Ljubljani.
295 30

WT VI. zvezek:
OVESTI
ASDREJ KAL Al
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v »Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni"
v Ljubljani.
" Dobe se še II., III., 1 V. in V. zvezek.



V zalogi podpisanca je izišla pred kratkim knjižica:
Stariši, podpirajte šolo!
Nekoliko besedij v skupnem vzgojnem delovanju domače hiše in šole.
Druga po ysem predelana, popravljena in pomnožena Izdaja, j
To delce, o katerem se je ocena vseh slov. listov, ki so jo knjižno omenjali, prav pohvalno izrazila, ima namen, pospeševati in utrjevati med domačo hišo in šolo za vzgojo naše mladine toli potrebno složnost in sporazumljenje. Blaga namenha. kateri služi rečeua knjižica, nagnila je že 1. 1889 (ko je izišla prva izdaja) več okrajnih šolskih svatov, da so delce priporočili v nakup njim podredjenim krajnim šolskim oblastvom.
Opozarjamo na omenjeno brošurico slovenske stariše sl. krajne šolske svete ter sploh vse prijatelje sole in narodne omike.
Delce se naroča pri pisatelju v Središču ter pri vseh večjih knjigotržcih po Slovenskem.
Cena : 1 komad 12 kr., 25 iztisov 2 gld. 75 kr., 50 izvodov 5 gld. in 100 izvodov 9 gld.
Na željo se pošlje knjižica tudi ua ogled.
m~ Čisti dohodek je namenjen družbi av. Cirila ln Metoda.
438 5-4 Anton Kosi,
učitelj v Središču. (P. Polstrau, Steierm.)
1 *o znižani ceni !
Uredil dr. Fr. Lampe. -— Izdala katol. družba za Kranjsko.
Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI PO 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več.
Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovenske družine.
Dobivajo se v,.Katoliški družbi za Kranjsko"
v LJubljani, Stari trg: St. 13.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
in
508 50—49 z ji vozarenje
v LJubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
Leopold Tratnik
prej M. Sclireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrSi kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	311 26 — 17
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča po pošti. ~&st
Ubald pl. Trnk6czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
Kurjeočesno tinkturo.
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaže
• .....mi............ Kar s sceuco pomaže
bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju. in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva
se dobijo v	292 19
1 e k a r* n i
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
betonskih kanalov *
z portlandskega in romanoementskega stolčenega betona za mesta, ^	tovarne ln zasebne hiše (tudi grebeničnih jam iz cementa)
*	a*- vodovodov	^
*	prevzemlje betonsko-stavbeno podjetje in tovarna za cement ^
Ferd. Hruza & Udalrich Rosenberg v Pragi. $
Kaj več povž
Ferd. Hruza v I ^jut>ljaiii,
Vj^	Poljanski nasip štev. 12. * 4916—1
Dobro se Miri papir za nalaganje.
\ zlatu obrestljivo in povračljivo.
6%no bolgarsko državno hipotekarno posojilo.
Ifinntfkiirno zagotovljeno s prvohi-
UI|l»U HitlllU poteko na železnici Ru.
ščuk-Varna in Kaspičan-Sofija-Klstendll
in na pristanišča Burgas in Varno.
Se inore podražiti,^
8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo.
Popolno davka in pristojbin je prosto ™J.edaj in za vso prihod"
Do naša P° set*aDJem kurzu okolu 6',,
sto tka.
od-
Po dnevnem kurzu dobi se pri
deiSnlružbi ,Mereur', L
58 40-34
Dunaj,
Wollzelle 10.
Le še malo predstav,
Cirkus Henry
v Ljubljani, poleg Lattermannovega drevoreda.
Danes v četrtek dne 20. septembra 1894
brilantna predstava.
Renz.
Novo!
Novi nastopi.
I. nastop odlične angleške jahalne umetnice 3X1 s s Mary Hoshiz cirkusa
V LJubljani se še nI videlo:
Čudež dresure	Novo !
usme«	-	■ ■■
s 30 konji ln Jednim slonom, ki se ob jednem predstavijo na jahališču. Izvirna
dresura ravnatelja Henry-ja. NB. Po neskončnem trudu se mi je posrečilo sestaviti ta prizor, ki je pač jedini, in se nadejam, da velečastitemu občinstvu nekaj posebnega ponudim.
Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester.
Jutri v petek dne 21. septembra 1894 Ve lika predstava.
494 1
Dunajska 1>
o r z a.
Dne 20. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98	,
Avstrijska zlata renta 4 %......124	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97	„
Ogerska zlata renta 4 %.......122	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 97	,
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1039	„
Kreditne delnice, 160 gld.......372	„
London vista . , . ........123	„
NefflSkl dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	60	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini........... 5	„
05	kr.
95	„
60	„
85	„
40	„
25	.
75	„
77'/,	„
15	„
86	„
15	„
88	„
Dn6 19. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 75		kr.
156 „	—	
196 „	50	
96 „	35	
143 „	60	
127 „	50	
107 „	25	n
n 67 „	50	
98 „	50	
222 „	—	
163 „	25	
128 „	50	
98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld..............gld. 50	kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	70	"„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	__"
Salmove srečke, 40 gld................69	^	50	"
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	"	50	"
Waldsteinove srečke, 20 gld......51	^	50	"
Ljubljanske srečke..................25	"„	__"
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	170	"	60	"
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl.st.v.	3245	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	493	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	118	„	10	"
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	-	^
Montanska družba avstr. plan.....85	„	76	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	17«	[	-	"
Papirnih rubljev 100 ................133	„	75	„
jffdT Nakup ln prodaja fJOi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
,11 E R C U R"
Kollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilterstrasss 74 B.
Pojasnila jfcJS vvseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnik vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti p# naloženih (rla* nift
Izdajatelj : Dr. Iva« Jasažit.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisfe . kiitoiišlrp 1'iHttarno" v ijiubliani