136. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. junija 1901 XXXIV. let«. SLOVENSKI NAROD. ;zhaja vsak dan zvečer, leimfil nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejeman aa avatro-ogrsite dežele aa vas leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec S K 30 h. Za Ljubljane ;rez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko ve«, kolikor mate mostnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Zs oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ee izvole* frankovati. — Bokopiai ee ne vračajo. — Urednlitvo in upravnletvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlatvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice st. 2, vhod v apravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. slovenski Narod" telefon št 34. „Narodna TIskarna" telefon ftt. 85. V finančni odsek je bil namesto poal. Luckmanna, ki je odložil mandat za ta odsek, izvoljen posl. vitez Langer Poročila, ki jih je predložil deželni odbor, so se odkazala pristojnim odsekom. Koncem seje je bil podan nnjni pred log zastran podpore pogorelcem v Kropi. Predlog je utemeljeval posl. Ažman. Posl. baron S c h w e g e 1 je predlagal, naj se stavljeni predlog odkaže finančnemu odseku, da o njem kar najhitreje poroči. Temn se je ugodilo. Prihodnja seja bo v petek ob 9. nri dopoludne. _ V LJubljani, 17. junija. Cesar v Pragi. PeterbnrSke .Novosti* se bavi jo s posetom cesarja v Pragi in vidijo v tem dejstvo, da se je na Dunaju začela politika približevanja Čehom Ta izprememba v notranji politiki Avstrije ni samo slučaj, nego so jo izzvale razmere. V interesu Rusije je, da ohrani Avstro-Ogrska svojo popolno samostojnost, ter da se njena državna organizacija utrdi z novimi, plodonosnimi reformami. Avstro-Ogrska s svojo mednarodno nalogo je naj boljSa obramba proti pangermanizmu S tega stališča so neprestani klici čeških poslancev po formalni zvezi med Avstro Ogrsko in Rusijo docela razumljivi in opravičeni. — Poljski listi takisto vidijo v posetu cesarja znak nove politične ere v Avstriji. „Dziennik Poteki" piSe: Poljski narod, ki se mora za svoje narodne pravice boriti v tisočkrat slabših razmerah kot na Si ČeSki bratje, zna ondi, kjer se gre za narodno misel, za idejo, molčati o lastnih interesih. Zato pošiljamo — vse prepire na strani puSčajoč — svojim bratom ob Vltavi srčno željo, naj se ures niči jo tudi njihove narodne aspiracije in naj dozive" zaželjeni treno k, ko bode stara krona sv. Vaclava krasila glavo češkega kralja! Trozveza in Italija. Italijanski zunanji minister je bil kot poslanec velik nasprotnik trozveze ter je imel 1. 1891 znamenit govor proti zvezi Italije z Avstro Ogrsko in Nemčijo. Sedaj pa misli Prinetti docela drugače. Z naj na -petnejSim pričakovanjem se je sprejel v zbornici Prinettijev govor, v katerem je dejal, da so se razmere izpremenile, in da je trozveza svoj mirovni namen dokazala. Dejal je tudi, da Italija s Francijo ne more imeti intimne zveze, ker se to ne strinja s trozvezo, ki je dala italijanski politiki trden temelj ter je najmočnejša opora evropskemu mirn. Glede Albanije je podal minister prav pomirljivo izjavo, da ostane vse neizpremenjeno, in da so zveze z Albanijo le trgovske in obrtne. Reforme v Rusiji. Šolstvo in časopisje v Rusiji dobi važne reforme. Pod predsedniStvom naučnega ministra Vanovskega ima posebna komisija seje glede učnega načrta srednjih Sol. Car sam je naročil bistvene izpremembe. V komisiji je svobodomiselni učenjak akademik Pipyn, člen .Vestnika Evrope". Nadejati se je, da se izvrše" nove Šolske reforme v duhu napredka in svobode. Tudi časopisju se podeli zopet večja svoboda ter se zlasti poskrbi, da se veliki in važni listi radi malenkosti ne zatarejo. Vojna v Južni Afriki. Ali se vrše* mirovna pogajanja ali ne? Poročila si glede tega vprašanja tako ugovarjajo, da ni možno reči, kaj je resnica „Morning-Post" je prinesla iz Bruslja brzo javko, da se je dr. Leyds, transvaalski poslanik, izjavil, da se ni nadejati Se tako kmalu konca vojne. Nova mirovna pogajanja se niso niti začela, je dejal Leyds. Vojna se bo nadaljevala, dokler ne zmagajo Buri ali dokler ne bodo uničeni docela Zadnje izgube Burov nikakor niso tako velike, kakor trdijo angleSka uradna poro čila Gospa Botha ni pooblaščena za no- DežeSni zbor kranjski. III. seja dne 17. junija t. I. Danes se je začelo zadnje zasedanje deželnega zbora v tekoči njegovi Šestletni dobi. Kako dolgo bo trajalo zasedanje, se še ne ve. Posebne predloge, večjega pomena, v tem zasedanju bržčas ne pridejo na vrsto. Največkrat vsled tega, ker se dalekosežnejše predloge iz naravnih ozirov na prihodnji deželni zbor ne postavljajo na dnevni red deželnega parlamenta, kadar je njegova doba že skoro potekla. Deželni zbor se bo bržčas omejil na rešitev tistih nalog, ki so neod-iožive, v prvi vrsti na rešitev gospodarskih zadev. DanaSnji seji deželnega zbora je predsedoval deželni glavar pl. D e t e 1 a Vlado je zastopal deželni predseduih baron H e i n. Deželni glavar pl. Detel a je otvoril sejo, na kar je bil prečitan in odobren zapisnik zadnje seje. Glavar je naznanil, kateri poslanci so svojo odsotnost opravičili, in je zbornica poslancu Murniku dovolila dopust za celo zasedanje. Došle vloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom. Peticij je došla cela skladalnica. Oča Schmerling je dobro računal, ko je naložil deželnim zborom, hoteč podvezati njih prostost gibanja, vse polno tacih stvari, v katerih se morajo vtopiti. Po naznanilu došlih vlog je deželni glavar pretrgal sejo, da so se stranke domenile glede volitev v odseke Izvoljeni so bili: V upravni odsek poslanci: Božič, dr. Tavčar, Lenarčič, Šubic. Jelov š e k, baron Lichtenberg, Luckmann, baron Rechbach, Ulm, Povše, Pakiž in Zelen. V odsek za letno poročilo poslanci Knšar. Klein, Košak, Schweiger, Ažman, Ulm, Wurzbach, Lenkh in Lenarčič. LISTEK. Z viharja v zavetje. Roman, spisal Fr. Ma 1 o graj ski *) Obsežen roman, katerega nam daje letos .Slovenska Matica", bi imel biti nekak „Gegenstiick" Govekarjevega romana „V krvi". Sicer bi to ne bilo tako zelo težko doseči. Govekar je pač zajel snov iz dru-zega vira, njegova junakinja je vznikla iz nečistega vzduha mestne pokvarjenosti in revščine, in dogodki se dosledno razvijajo in logično stopnujejo in so razredani s tako neodoljivo silo, da slutimo že v naprej, kje in kako konča glavna junakinja romana. Tu mora priti do skrajnosti; podedovane lastnosti, vsa odgoja in razmere same to odločno zahtevajo. Ko prečitamo roman, čutimo skladnost med osebami in dejanjem, konec je utemeljen s tem, kar leži v osebah samih, facit bi bil isti tudi v drugačnih slučajih; če bi postala glavna junakinja čednostna, čitali bi to z nekim neverjetnim začudenjem. Logika, s katero izvaja Govekar v tem romanu vse verjetne posledice, je glavna vrlina njegovega dela. Pri Malograjskem pa pogrešamo verjetnost; vse je že od začetka zidano na kaj negotovem, prisiljenem temelju. Pisatelj slika svojo glavno junakinjo, Reziko, tako *) Zabavna knjižnica „Slovenske Matice" leta 1900. neverjetno nevedno, — nalašč ne rečem rnedolžno", ker nevednost še ni nikska zasluga, Se manj pa zasluži ime nedolžnosti, — da se nehote vpraSujemo, kdaj smo neki videli take angelje na kmetih. Deklica na deželi, ki bo imela v par mesecih že 19 let, pa tako nevedna, je pravi unikum ali pa zelo — neumna in zabita. Njena mati Meta pripoveduje o njej: „Ko je spomladi Lukčevka na porodu umrla, se je jezila na babico, da je otroka ravno tja nesla."-- Kdor le malo pozna ljudstvo na deželi, bo vedel, da tam prav nič ne poznajo tiste umetne sramežljivosti in napačne pruderije, katera velja v gotovih krogih za čednost, čistost in nedolžnost, ampak smatrajo naravne stvari res za naravne. Pred otroci se skoraj ničesar ne skriva, posebno, ko vsaj malo odrastejo, govori se odkrito o vseh stvareh, otroci vidijo tudi ie pri živini to in ono in nauče se, vse to promatrati z naravnega stališča, hladno in brez umazanosti, kar je vsekakor pametneje, kakor s skrivanjem vzbujati radovednost, in dajati neki tajen čar prepovedanim in tako skrbno prikrivanim dejstvom, ki so sama na sebi le resna, in pred katerimi bi morali imeti prej spoštovanje, kakor da jih uvrstimo med umazane stvari, o katerih sploh le kaj vedeti je že greh in ara* mota. — Sicer je pa Rizika v začetku precej dobro očrtana, ako odvzamemo nekaj sentimentalnosti, katere nafta kmetska de- kleta nimajo. Osobito dobro je opisano tudi njeno razmerje s cerkovnikom, ki je seveda zopet kaj neverjetno liričen in pesniški. Istina je, da se na žensko dušo napravi kaj lahko utis, ako se apelira na njeno sočnstvo. Njena mati je tip sebičnih stariSev, katerih je pri nas več, kakor bi kdo mislil. Dala bi hčer Končniku zato, da se njej sami godi lepSe in boljSe. Jako resnična je nelepa poteza vseh mater, ki hvalijo svoje hčere snubcem, kako so pridne in dobre in nedolžne. To se hvalisa jako nenežno: .Ti ne veS, kakega otroka boS dobil!" . . . prav kakor ponujajo na ulici: .Sveže peoivo, gospoda, sveže pecivo!" Končnik opaža prav dobro: „Gledala si samo zato tako na svojo hčer, da bi jo dražje prodala." Bogati vdovec Končnik je dobra figura. Njegova bahatost je uprav tipična za naSe petične može na deželi, ki se jako radi pobahajo, koliko imajo doma v skrinji. Albin je precej meglen in jako brez značajen mož; nikdar prav ne ve, kaj hoče, o njem sploh ne vemo skoro druzega, da je zaljubljen v Reziko in ona v njega, da je prej v mestu skusil ie mnogo ljubezni, da ni Bog si ga vedi kako skropulozen, a da je napram Rezi ki vendar polno spoštovanja. Tako do polovice prvega dela je roman Se precej verjetno razpreden, potem pa gre v galopa dalje v deželo slučajev, neverjetnosti in pretiravanj. Zakaj kdo bi beno politično misijo. Novih informacij o vojaSkem položaju v Jnžni Afriki ni, le o novih izgubah moStva poročajo angleški listi, iz česar sledi, da se vrše neprestano manjše praske. Večjih operacij pa ni. General Blood je s svojimi operacijami na vzhodu Transvaala prenehal. Botha je izjalovil vse njegove poskuse prav tako kakor Frenchove. Bothov odlelek ima utrjeno stališče med železnico v Delagoo in v Natal pri Blaauenbanki nedaleč Ermela, večina Burov pa prezimuje v Buschveldtu. V Južni Afriki imajo namreč sedaj že zimo. Tudi v Kaplandiji mora biti pod Kruitzin-gerjem, Hersogom i. dr. dokaj Barov, ker pada toliko Angležev. Buri pa so Se na zahodu Oranja ob progi Kimberley-Bulu-wayo, od Jacobsdala preko Mafekinga, potem ob meji Natala v jugovzhodnem Trans-vaalu in končno v najbližnji bližini Johan-nesburga in Pietersburga, kjer stoji baje Dawet s 1000 možmi na hribih Gaterand-skih, južno od železnice Kiilgersdorp-Potschefstroom. Tako teče vojna dalje, in konca Se ni videti! Ali vsak teden velja Anglijo ta vojna okoli 40 milijonov kron ter okoli 700 ubitih, ranjenih ali obolelih vojakov! Dopisi. Iz Borovnice, 13. junija. Poročali smo že zadnjič, kake nezakonitosti se vrSe pred občinsko volitvijo. Danes so se vrSile tu občinske volitve, pri kateri se je zopet pokazala klerikalna garda, kaka da je, koliko politiške sposobnosti ima, in s kakimi sredstvi delujejo. Pod žegnano haljo je pač vse dovoljeno. In celo naS, sicer miroljubni župnik, se je — menda od dolgega časa — pobrigal, ada pridejo ljudje do spoznanja^. Ta gospod se je dosedaj pač izkazal kot dobrega duhovnika, ali rad bi se gotovo povspel višje, si nabral političnih lavorik, rad bi se prikupil škofu, ki mu je gotovo ob priliki za Inje verjel, da Končnik poziva cerkvenika, naj vrže Albinu epeko na glavo, da cerkovnik pri tem pade doli iz lin, kjer je nekoliko prej zvonil in da Končnik, ki je kriv njegove smrti, nima druzih besed, kakor: .Mihec, ti imaš zadosti! Kosala se ne bova midva več, ne pri oni punci tamle, ne pri kaki drugi!" — Dve aTržačanki" prideta slučajno v vas, kjer živi Rezika, in Albin se zaljubi v Brigito, Končnik pa v njeno mater. Rezika ostane sama. Tekmec Končnik zapelje iz hudobnosti Albina v igro in tatvino, Meta, Rezikina mati, pa si vzame kar na-krat nekega noroa in postopača Jožka v hišo. Rezika se vsled tolike pokvarjenosti svojih znancev umakne od doma in gre v Trst služit. Ker je tako lepa, jo zasleduje marsikdo, tudi njen gospodar, a Rezika ostane krepostna. Njen gospodar ji ponuja zlate uhane, ali ona mu vendar uide četudi se ji pozneje ona dva uhana Se vabljivo bliSčita pred očmi. Ta moment je) menda proti pisateljevi volji za nedolžnost Rezikino kaj malo laskav. Strašno žalostno za dekleta, kateri so že uhani nevarnost in izkuSnjava! Rezika ni niti gladna, niti raztrgana, gospodar ji ne ugaja, a vendar govori pisatelj o izknSnjavi in nevarnosti. Že navadnemu dekletu bi ne prišlo niti izdaleka na misel, da je neumna, ker aa ni prodala za uboge uhane, kaj Se le Re-iiki, tema nedolžnemu in čistemu angelju?! (Konec prik) birme, marsikaj naročil, zatoraj nastopa in se sili v javnost. Pač naj bi ostal s svojo duhovitostjo in zgovornostjo le na prižnioi in v spoved niči, ker politika ni sa taka ušesa. Slavnostno je bil ob svojem prihoda v Borovnioo sprejet, veseli smo ga bili in ga čislali, in obljubil je tudi, da se ne bode vtikal v občinske zadeve, kar ga sioer kot dušnega pastirja tudi prav nič ne briga, toda kje je sedaj tista dana beseda? ? Svetujemo gospođu župniku, naj vendar ne sili v naSe osredje, ker drugače res pridemo do spoznanja, da nam je drngače postopati. Česar župnik kot ud komisije ni mogel sam, izvrSeval je naS sila prebrisani kaplanček, ki se je repenčil in napenjal vse moči, da bi kolikor mogoče volilcev spravil na svojo stran. V svoji strastni agitaciji bil je tako pozabljiv in netakten, da se mu ni zdelo vredno, vzeti klobuka z glave; no ni imel časa, ker hitel je na vso moč in pobiral kimovcem in analfabetom listke, ter sam in lahko tudi po svoji volji prebral komisiji volilne može. Le to je nepostavnost, ampak dogodilo se je tudi, da so voliloi volili dvakrat, ali da je klicani volilec kar pri odprtem oknu oddal svoj glas, ne da bi se bilo konStatovalo, je li dotični pravi volilec ali ne. Lahko si toraj mislite, kaka je bila komisija in vladni komisar, ki je dopuSčal take nerednosti; v drugič zahtevamo uradnika, ki bode vsaj gledal na ugled in disciplino ter volitve v redu vodil. Da pa nista zaostala tudi slavnoznani klerikalni Strebar Merkur in tisti glasoviti Švigelj, to se ve. Zadnji je navlaSč prikrev-sal iz bolnice, da je zopet pokazal svojo klerikalno strast in oliko. Merkurja pa smo videli že ves teden s Pegazom in platnom na glavi, kako je agitiral in zapeljivo obljubljal pijače, kar je seveda tudi pomagalo. Da pa je res klerikalna duhovitost velikanska, raz vidimo iz tega, kake može so iztaknili kot prvake v občini. Prvi je oče Kusek, mesar borovniški, ki bi gotovo izrabil priliko, da bi spravljal v občinski pisarni svoje čike, da bo vsaj njegova mesnica brez njih. Blagor coklarjem! Drugi kandidat za županski stol je Jurij Kržič, vulgo Prodovec, znani živinski mešetar; zgovoren je dovolj, da bode mehčal srca občinskim očetom, saj zna tudi meSetariti. Le tako naprej! Živeli zavedni Borovnicam ! Gotovo se ti častiti možakarji, na čelu jim naSa dva duhovnika, drže gesla: „Ego autem censeo, Borovnicam esse delendam". Mi pa kličemo: Qaousque tandem, o kaplanček, Merkur, Švigelj, abutere patien-tia nostra". Upajmo na boljSe Čase. Coklar. Iz Krope, 14 junija. Izkaz daril za pogorelee. Darovali so gg. Bončar, Ljubljana 4 vreče žemelj. Že izkazani. Sctnveiger, Leskovec 20 K, A. Stare, župnik 20 K, Jožef Jereb, župnik 7 K, dr. Jožef Lesar 10 K, dr. Tomo Zamik 50 K, J. MerSolj, kapelan 10 K, dr. Iv. Kulavec 10 K, Karo! Ceme, žup. 6 K, Ured. .Slovenca" 70 K, Ivan Troha, Kamnik 4 K, A. Mladič, Postojna 10 K, Janez Saje nadučitelj 4 K, Ant. Fetich • Frankheim 2 K, Alb. Tavčar 2 K, Val. Schagnetti 2 K, M. Zamik nadučitelj 20 K, rodbina Foerster 8 K, Jožef Verdir c. kr. poStni upravitelj 67 K 40 h, Ant. Ditrich nabral v hotelu Štrukelj 11 K, Anton ASkerc, urednik 5 K, J. Tavčar, LeSe 25 K, Andrej Kmet, nadučitelj Cerklje obleke 57, kg. J. Robič, Kranjska gora obleke 6 kg, Jan. Železnikar Ljubljana, manufakt. 5 kg, T. Rožnik — Selški župljani 37 K 12 h, P. Brežice 10 K, Iv. Baloh 2 K, J. Ogoreleo, župan 1 K, S. Pogačnik 1 K, S. Puncah, nadučitelj 1 K Šmarje Sap. Fr. Žvan 20 K, Lovro Krištofi 6 nabranih 26 K, I. Šafer, Duplje 10 K, Župnija Sela pri Kamniku 10 K, Župljani iz Jezice 50 K, Plahutnik kapelan 6 K, Uredništvo .Slovenca" 120 K, D. Šetina izletniki na KroSIjevem griču Vrhnika 6 K, R. Wapret, Maribor 10 K, Fr. KonSek Trojane nabranih 10 K, L. Javorski, Jesenice obleke 20 kg, ljubljansko učitelj stvo 69 K omizje samcev pri Štruklju 35 = 104 K za učence pogorelcev po Fr. Gale učitelj Ljubljana. Hvala! Za odbor: Jos. Koroleo. Iz Rečice, 14 junija. (Učiteljsko druStvo za Gornjegrajski okraj) zborovalo je dne 13. t. m. na prijaznem gričku Gorioa blizo Rečice. Četudi vreme ni bilo posebno ugodno, zbrana nas je bila stara zanesljiva garda, seveda kimovcev in mlačnežev ni bilo — pa teh je tako malo, da bi jih na prstih ene roke seStel. Predsednik g Terčak — Ksaverij je pozdravil navzoče člane in pa gosta: gospe Dedič in Kelec; gdčno Wudler uč. ž. r. d. in gospoda Deleja. Obžaloval je, da se nekateri tovariSi odtegnjejo skupnemu delovanju; toliko veselejSi pojav je, da drugi složno postopajo in teh je pretežna večina. Zapisnik zadnjega zborovanja se ni mogel pročitati, ker druStveni tajnik gosp. Strmecki — Ksaverij ni bil navzoč. Oprostiti mu je njegovo odsotnost, kajti ima veliko posestvo oskrbovati in vrhu tega je njegova .boljša polovica" bolehna. Je pač križ, če ima kateri od nas duhomorne skrbi, potem seveia lahko pozabi na stanovske težnje. Zapisnikariem današnjega zborovanja se je izbral g. Šjanec — Gorica. Prečkali so se došli dopisi, predvsem oni uč. društva za Gradec in okolico, glede skupnega delovanja za upeljavo naSemu stanu prijaznega disciplinarnega zakona. Izrazila se je želja uplivati na razne korporacije, da kaj storijo v tem smislu. G. Klemenčič — Rečica je razmotrival temo: Dolžnost učitelj a glede zdravstvenih razmer v Soli. Ker bode poročevalec ta referat priobčil v katerem naSih strokovnih listov, se ne spuščamo v njegove podrobnost', samo omenjamo, da ima dobro premišljena razprava marsikateri zlata vreden miglaj, ne le učitelju, ampak tudi atariSem — vzgojiteljem. Kot dodatek sta pripomnila Se gosp. Kocbek — Gornjigrad in g. Kelc — Nova-Stifta nekaj iz lastne prakse. Sledilo je nato poročilo o zborovanju IS skupščine .Zaveze" na Bledu. PoroČe valca sta bila delegata gg. Koobek in Ši-janec. Ta je razlagal o vsprejemu, zborovanju delegaoije in glavnem zborovanju, v tem, ko je prvi omenjal o seji upravnega odbora in Se marsikaj izza kulis. Od našega društva so bili na Bledu 4 pravi člani in 1 podporni član. Sprejel se je predlog, da se prične za naše liste agitacija, in da se naroči .Popotnik" za vsako Solo, kakor tudi resolucija: Z ozirom na notico v .Slovencu", v ka terej se trdi, da je liberalno jungovsko učiteljstvo gornjegrajskega okraja osnovalo .kmečko društvo" izjavljamo, da nismo učitelji osnovali to društvo; pač pa smo pripravljeni podpirati to in vsako kmetom v resnici koristno napravo, bodisi društvo ali kaj druzega. Kakor sta ta dva predloga bila soglasno sprejeta, tako tudi sledeči, katerega je predlagal g. Burdian: Učiteljsko druStvo gornjegrajskega okraja, zbrano pri zboro vanjn, dne 13. junija 1901 izraža napram postopanju nekaterih nam neprijaznih oseb svoje največje ogorčenje, da isti zlorabljajo proti naSemu stanu nevedne kmete, dotičnim kmetom in naSemu stanu v Škodo. V utemeljevanju te resolucije je predlagatelj omenil ai ro Praprotnik — VeninSek. Posestnik VeninSek je tožil vele zaslužnega nadučitelja g. Praprotnika na dež. Šolski svet. Ta je nato uložil tožbo proti Venin« Seku zaradi obrekovanja in razžaljenja časti. Pred sodiSčem je VeninSek priznal, da niti vedel ni, kaj je v tožbi, ker je ista v njemu nerazumnem nemškem jeziku pisana, tudi ni mu niti znano, kaj je to dež. Šolski svet itd. S solznimi očmi je prosil g. Praprotnika odpuSčenja, čeS, da je bil zapeljan k temu početju. Obžaloval je in preklical vse. NaSi nasprotniki so nas blatili in napadali po šolstvu in učiteljstvu neprijaznih listih, ko so pa videli, da s tem nič ne opravijo, začeli so se zaganjati v naše prve može in v to se poslužujejo nevednega in nerazumnega ljudstva, isto podSuntajo, da nas tožari na višja mesta. Kako se že pravi takim osebam, ki se sami ne upajo nikjer na svetlo, ki pošiljajo druge ljudi v boj, sami pa se skrivajo za hrbet dragih? Ali so to možje? Po nekaterih slučajnostih, ki so pa le bolj lokalnega pomena, zaključil je predsednik zborovanje, ki je trajalo čez 3 nre. Po zborovanju nas je izborno pogostil gostoljubni nadučitelj goriSki g. Žagar, ki je ta dan obhajal svoj god, dvajsetletnico bivanja na Gorici in desetletnico naduči-teljevanja. Da so se govorile razne napit-nioe, prepevale lepe nase pesmice itd. ni treba omeniti, kar je to itak ob takih prilikah običajno. Tako smo združili koristno z veselim in zabavnim. Dobili smo tudi nekaj pismenih po zdravov in iz Velike doline na HrvaŠkem brzojavko, v katerej dva na splavu se na-hajoča prijatelja Sole in učitelj stva — Praznik in Petrin — obžalujeta, da ne moreta biti navzoča. Z veseljem opazujemo, da kolikor bolj nas napadajo sovražni listi, toliko več prijatelj ev dobivamo v — ljudstvu! Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. junija — Kmetijske družbe kranjske občni zbor bode v četrtek, dne 20. junija 1901. ob pol 9. uri dopoludne v dvorani .Mestnega doma" v Ljubljani. Vspored: 1. Pred sednik prične zborovanje. 2. Poročilo o de lovanju glavnega odbora v I. 1899. in 1900, 3 Predložitev družbenega račana za leta 1899 in 1900. in proračuna za leto 1901. (Račun in proračun se dopoSIjeta gg. družabnikom Se o pravem Času). 4. Volitev družbenega predsednika namesto po pravilih izstopivšega g. cesarskega svetnika Ivana Murnika. 5. Volitev Štirih odbor nikov v glavni odbor namesto gg. Josipa ŠiSke, ravnatelja knezoškofijske pisarne v Ljubljani, barona Henrika Lazarinija, graščaka v Smledniku, dr. Tom. Romiha, učitelja na meščanski Soli itd. v Krškem, ter Viij ema Rohr m ana, pristava dež. kmetijske Sole na Grmu. 6. Poročila in predlogi odborovi. 7. Poročila in predlogi podružnic. 8. Nasveti in prosti govori po sameznih družabnikov, čuje se o nekih skrivnostnih pripravah mej klerikalci za ta občni zbor, in zato priporočamo in nujno prosimo somišljenike, naj se obč. zbora v čim večjem Številu udeleže. Za mesto predsednika, ki je vsled izstopa ces. svet. Murnika izpraznjeno, se kandiduje deželni glavar Oton pl Detela, na mesto Škofovega kancelar j a Šiške pa drž. poslanec P o g a č n i k. — Klub deželnih poslancev napredne narodne stranke je danes v smislu svojega statuta, da se volita načelnik in njegov namestnik samo za jedno leto, volil novega načelnika. Izvoljen je bil načelnikom posl. Grasselli, njegovim namestnikom posl. dr. Maj ar on. — Deželni zbor istrski. Slovenski in hrvatski deželni poslanci istrski tudi letos ne pojdejo v deželni zbor. Mi se z abstinenco ne moremo sprijazniti. Z zadovoljstvom konštatnjemo, da se je tudi spletsko .Jedinstvo" z vso odločnostjo izreklo zoper abstinenco; kar navaja .Jedinstvo" zoper to taktiko, je vse od konca do kraja resnično in neovrženo — ali pa bo tudi kaj izdalo, je drugo vpraSanje! — Naše vojaštvo in narodna napredna stranka. „Gorici", ki je glasilo dr. Gregorčiča, gre zasluga za najnovejšo iznajdbo v strojnici naše politike! .Tudi naSe vojaStvo se je začelo zanimati za naSe javne razmere", piSe .Gorica", in ponosno pristavlja, „da se vrli naSi slovenski fantje pri vojakih ne strinjajo" z načinom, kako nastopa .narodna napredna" klika na Škodo naše svete narodne stvari. Raca na vodi! sedaj smo pa obsojeni, da si kar pomagati več ne moremo! No, pa čujmo najprej ob* sodbo vrlega slovenskega rekruta. Ta najnovejši slovenski državnik piSe tako le: .Zgražati se mora vsakdo, tudi ako ni pristaš katoliško narodne stranke, nad pod lostjo teh „napređnjaSkih" glav. Podlosti te — .inteligentne" stranke so pač že tolike, da bi se jih morala sramovati tudi že poulična svojat. In ti ljudje se imenujejo — narodno napredne? Da, napredni so, — a napredujejo le v lopovščinah. Tu je polje njihovega delovanja. Njihova .napredna' — .inteligentna" glasila so pač le za njihove vrste »inteligenco", kajti želodec normalnega človeka pač ne prebavi kaj tacega. Stranka, katera sega po tacih sredstvih, da uniči svojega nasprotnika, pač ni liberalna. Ptuj! Taka liberalnost! Sramotenje in kraja časti poštenim ljudem spada v področje — lumpov. Gorje" pa ljudstvu, ako jih bode poslušalo! V par sto letih bode le Se zgodovina vedela povedati, da so nekdaj živeli Slovenoi. Smili se mi ubogo ljudstvo in je tudi v resnici pomilovanja vredno, ker je — seveda in hvala Boga ne Se vse — zaslepljeno, da ne vidi, kam drvi. In ti ljudje, faktični zavezniki vseh mogočih naSih smrtnih sovražnikov, imajo Se pogum in se imenujejo prijatelje naroda! ? Ti, ki računajo od navadnega pisma 2 K 15 vin. in 30 vin, da prečitajo jedno dopisnico!! Ti so prijatelji ljulstva? No, če se sedaj ljudstvu ne odprd oči, potem je več ko slepo in usoda mu je zapečatena! — Da bi ljudstvo ne spregledalo, pa urno udrihajo po duhovščini, da bi tako zamašili ljudstvu pojme in obrnili njega pozornost proč od pravih ljudskih pijavk. Seveda naSa narodna duhovSčina ima velik ugled in uživa spoštovanje pri ljudstvu, katero tudi zasluži. To vedo tudi .liberaloi". Vedo pa dobro, da dokler ne pripravijo duhovščine ob ugled pri ljudstvu, so oni ničla Zato porabljajo različna sredstva in bodisi Se tako podla, da bi le dosegli svoj namen Ker vedo, da je duhovnik od te strani najbolj občutljiv, zato so od te strani začeli. A te gonje mora biti tudi po naravi kmalu konec; kajti kdor ima oči za resnico, lahko izpriča, da se o naši duhovščini v splošnem kaj tacega govoriti ne more. Zato bode mera tudi kmalu polna, .inteligenoa" pa ostane zaznamovana za vse čase." Dasi diši to piamice tako, kakor, da je je pisal slovenski kaplan, vendar hočemo iz kolegijalnosti verjeti prijateljici .Gorici* da je res pisal pristen, slovenski rekrut slovensko .inteligenco" poteptal je v prah, kakor poteptajo v blato indiSki sloni obsojenega morilca! .Inteligenca" je sedaj končana, ali škoda bi bilo, če bi vrli dečko pri .Gorici" ob službo prišel. Saj mu alavno uredništvo lahko odkaže kako drugo nalogo. Kako zanimiva bi bila na pismu razprava z napisom: .Misli vrlega slovenskega rekruta o Kantovi filozofiji." Da bi mož Kanta s tisto lahkoto uničil, kakor je sedaj uničil narodno napredno slovensko .inteligenco", ni dvojbe. Torej le čvrsto naprej! — Iz seje o. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega. 0 redni seji, ki se je vršila 29. maja t. L, se poroča sledeče: Ker je člen mestnega Šolskega sveta, gosp. Šolski vodja Fr Raktelj odstopil, se je sklenilo, da izvoli učiteljski zbor novega člena, odatopivšemu dolgoletnemu členu g. Rak telju pa ae je izrekla zahvala za njegovo vestno zastopanje učiteljstva Gdč Jakobini Naglasovi se je priznala prva službena starostna ter lokalna doklada. Takisto se je priznala gdč. Agnezi Zupanovi četrta službena starostna ter lokalna doklada. Redili sta se tudi prošnji nekega mestnega nadučitelja in mestnega učitelja za denarno podporo. Dalje se je določil dan okrajne učiteljske konference. Reš.la se je zadeva kateheta g. M. Šarabona in posvetovalo glede revidiranja računic I, II in III. stopnje in učnega načrta za ljudske šole. Nadalje se je sprejel terno prosilcev za nadučiteljsko mesto na novoustanovljeni III mestni deški petrazredni ljudski Soli v Ljubljani ter so se sprejele tri teme za štiri učiteljska mssta na isti ljubljanski Soli. Na to je predsednik zaključil sejo. — Izlet društva „Pravnik" na Primorsko. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu izvrSil se je izlet društva .Pravnik" na Opčino in Prošek jako sijajno. Južna železnica pripravila je uljudno izletnikom peseben vagon. Na postaji Opčina pričakovalo je veliko ljudstva izletnike, katere je v imenu primorskih Slovencev pozdravil g. poslanec Ivan Goriup. Pevsko društvo .Zvon" zapelo je prekrasen pozdrav prišle-cem, katere je potem spremilo, koračnice pevajoč, v va8 Opčino, kjer je bil v lepem salonu pripravljen za izletnike zajuterk. Že tukaj se je razvila krasna zabava med vsemi došlimi iz raznih krajev slovenske domovine. Petje društva .Zvon" pod vodstvom go8poda učitelja Ferluge presenetilo je vse izletnike, kateri so se po zajuterku podali k .Obelisku" pri Opčini, od koder se uživa najkrasnejši iazgled na morj. Vreme bilo je od tačaa naprej skrajno ugodno, ker je pihljal dobrodelen veter. Peš podali so se od tu vsi izletniki po tako-kozvanem .Štefanijinem potu", vsi navdušeni od prekrasnega razgleda po morju proti prekrasni vasi Prošek, kjer jih je pričakovalo nebrojno občinstva in pevsko druStvo .Hajdrih" pri gostilniških prostorih g. LukSe. Pri banketu, katerega se je ude ležilo jako veliko najodličnejSih rodoljubov, pelo je druStvo .Hajdrih" krasne slovanske pesmi. Med napitnicami omeniti je sosebno one gosp. dr. Ferjančiča, podpredsednika druStva .Pravnik", g. dr. Tavčarja prekrasno napitnico starosti in prvaku primorskih Slovencev, dičnemu vitezu gosp. Ivano Nabergoja, g. c. kr. svet. tajnika Kavčnika g dr. Majarona, g. dr. Trillerja g. dr. Rvbafa ter prekrasnega odgovora preč. gosp Ivana Nabergorja itd. itd. Banket trajal je od 2 do 4. nre, in so se potem izletniki razšli deloma v Miramar, večina pa v Trst, od koder so se vrnili z večernimi vlaki v Ljubljano. Ta izlet ostal bode vsem v najlepšem spomina in to posebno radi t*ga, ker se je vsakdo prepričal, kako vzbujena je na obalih adrijanske-ga morja narodna zavest, in da ima tam na kraških tleh skoraj vsaka vas svoje posebno pevsko društvo. 16. junij tek 1. bil je pravi praznik za društvo „Pravnik", katero je bilo jako častno zastop no, kajti našteli smo pri banketu 26 doktorjev prava, veliko c. kr. sodnih svetnikov, notarjev, 3vet. tajnikov, pristavov itd. ter precej poznanih narodnih rodbin in druzih prijateljev ter prijateljic draštva .Pravnik*. — Konkurentinja državnega pravd-nika. Neka brumua duša je našo zadnjo notico o gosie Marije Druškovičeve veliki sveči v oni številki .Naroda", ki dohaja v gostilno .pri Sokola", konfiscirala na ta na čin, da je dotično notico i z s t r i g I a. Tako pristrojeni .Narod" pa gostom ni ugajal, in so se proti temu načinu privatne cenzure prav krepko zavarovali. Radovedni smo, če bode tudi današnja številka zapadla privatni cenzuri .brumne duše". — Hujskanje ljudstva zoper učitelj-stvo se vodi popolnoma sistematično in se porabi vsaka najmanjša še tako nedolžna stvar, da se nevedna masa maščuje zoper šolo in učitelje. Nekateri duhovniki znajo to res mojstrsko Evo vzgleda, kako delajo! Mladi, za svoj poklic vneti učitelj gospod Grmek je peljal svoje učence iz oddaljenega št. Lenarta v Ljubljano. Napravil je ta izlet, da bi si otroci razširili obzorje. Za učitelja je tak izlet velika žrtev. A kako so mu klerikalci to žrtev poplačali? Raz nesli so glas, da je učitelj vse otroke vpisal v krivo vero, in da so morali otroci zategadelj v Ljubljano, da jih je škof zopet sprejel v katoliško cerkev. — Bohinjska železnica. V Jesenicah na Gorenjskem bodo v nedeljo z veliko 3lavnostjo postavili začetek dela za zgradbo druge železnice v Trst. V soboto se je začelo z odkupovanjem tistih zemljišč, koder bo tekla železnica. Priporočali bi ljudem, naj se pri odkupovanju, če je le količkaj mogoče iz lepa poravnajo, kajti razlastitveno postopanje ni kmetu nikoli v korist. Tudi v Bohinju se že delajo priprave za zgradbo. Včeraj je erar kupil nekdaj Zupančičevo pošto, poslopje, ki ima kacih 10 sob, kjer bo stavbinski urad. Priporočamo ljudem, naj gredo podjetju na roko, kolikor mogoče. Vsak naj sicer varuje vse opravičene svoje interese, ali sitnosti naj se nikar ne stresajo. — Občinski odbor v Jesenicah na Gorenjskem je v svoji seji dne 16. t. m. podelil častno občanstvo državnemu in deželnemu poslancu, g. baronu Schweglu in deželnemu poslancu ter ravnatelju kranjske industrijalne družbe g Karolu Luck-mannu, in sicer v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila za novo železnico, ki bo za vbo Gorenjsko največjega pomena, zadnje imenovanega gospoda pa tudi kot ustanovitelja velikih industrijalnih podjetij na Jesenicah in v Javorniku, katera blagodejno "Zlivajo na razvoj ne samo Jesenic in Ja vornika, ampak tudi na vso okolico. — Promocija. Na vseučilišču v Ino mostu je bil 15. t m. promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Miroslav Škofi c iz Metlike. Čestitamo ! — O. Naval-Pogačnik, Član dvorne opere na Dunaju, je imenovan komornim pevcem. Naš rojak je pri dvorni operi šele od leta 1898. ter si je kot lirski tenor že v toli kratkem času pridobil največji ugled in vse simpatije širšega občinstva in najvplivnejših krogov. — Preložena dirka. Za včeraj naznanjena dirka se je morala vsled skrajno neugodnega vremena preložiti na prihodnjo nedeljo, dne 23. junija. Spored ostane nespremenjen. Že kupljene vstopnice naj se &e vračajo ker ostanejo veljavne za prihodnjo dirko. — Kamniško učiteljsko društvo bode imelo dne 20. junija t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Domžalah občni zbor po običajnem dnevnem redu. — Pevci in tamburaši »Delavskega bralnega društva" v Idriji napravijo dne 29. t m. izlet v Postojno. Popoldan prirede ob 4 ari konoert v gostilni g. Fran Remca s petjem in tamburanjem. — Požar v Radečah. Dne 15. t. m. je sredi trga zgorela hiša J. Mavrina in provzročila veliko strahu, ker so bili ljudje v prvem spanju, ko je začelo goreti. Izdatnemu dežju in nekaterim neustrašenim gasilcem se je posrečilo omejiti ogenj, ki bi bil lahko naredil veliko škode, ker so hiše zelo na kupu. Pri ognju smo opazili, da je bilo veliko nereda pri gašenju, in bi bilo želeti, da bi se Radečani bolj brigali za prepotrebno gasilno društvo in njegove vaje. Tudi gasilna orodja so nedostatna in priporočamo društvo vsem zavarovalnioam zoper ogenj v izdatno podporo. Mavrin je bil zavarovan pri .Donau" za 3000 K. — Pri streljanju s topiči ponesrečil je sv. rešnjega telesa dan v Kranju cestni pometač Anton Hudobivnik. Ker se je topič prezgodaj sproži), je bil H. tako hudo opaljen, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico v Ljubljani, kjer je umrl vsled opeklin. — Izkopine v Lajhu. Dne 12. t. m. je začel gospod J. Szombatbv, kustos dvornega prirodopisnega muzeja na Dunaju, kopati v Lajhu, na občinskem pašniku, poleg zemljišča, na katerem je gosp. T. Pavšlar pred dvema letoma izkopal lepe (tudi zlate) na-krasnice iz VI. stoletja po Kr., torej iz dobe, ko so se Slovenoi naselili na Kranjskem. Podobne najdbe so se našle na Koroškem in po južni Nemčiji, v bogatih, knežjih grobih. Pod okrajno cesto bo kopal deželni muzej za zbirko v Rudolfinu. Kolikor se more sklepati iz dosedanjega prekopanja, je prostor v Lajhu med kokriško mlinsko strugo in Savo ob okrajni cesti prostrano grobišče. Kostnjak leži tik kostnjaka. Doslej so jih izkopali sedem, dvema so zopet na sledu. Mrtvece so polagali v oni davni dobi prav plitvo. Najglobokejša gomila je merila 1 55 m, druge so bile globoke le po 1 m do 120 m, ksr se more imenovati z ozirom na današnje od takrat gotovo že mnogo izvišano in nasuto površje gotovo zelo nisko. Kosti so večinoma močno se-guite. Doslej se je našel železen nožič, koščen glavnik in več preprostih bronastih uhanov. — Zaupnice g. dr. Preskerju sklenile so nadalje sledeče cbftine ormoškega okraja; Vičanci, Vodranci Šardinj, Kog, sv. Miklavž in Hermanci. Dotično resolucijo vposlale so se c. kr. dež. nadsodišču v Gradec. Občina Vodranci imenovala je g. sodnika častnim članom — Blamirani tožitelj. Danes imela bi se pred porotnim sodiščem v Celju vršiti obravnava o tožbi Šmarskega okr. sodnika Wagnerja proti juristu Zabufcovšeku zaradi žaljenja časti potom .Domovine". Tožitelj sodnik Wagner je v soboto nena doma in brezpogojno umaknil svojo tožbo. Govori se, da se na podlagi aktov začne proti Wagnerju disciplinarna pre iskava. — „Narodni dom" v Trstu. Dne 30. junija bo v prostorih .Slovanske čitalnice" v Trstu ustanovni občni zbor društva .Narodni dom v Trstu", katero društvo ima namen, zgraditi v Trstu .Narodni dom". Tržaška posojilnica in hranilnica je nakupila v to svrho že krasen prostor sredi mesta, a za zgradbo primernega poslopja je treba jako mnogo denarja. Ta denar hoče nabrati novo druStvo. Ustanovniki postanejo tisti, ki darujejo druStvu 200 kron. Kdor hoče, da se mu denar obrestuje in amortizira, naj vzame delež za 200 kron. Društve ni ki plačujejo po 24 12 ali 6 kron na leto, sprejemajo se pa tudi darila, tudi najmanjši doneski so dobro došli. Ustanovni no, deleže, letne doneske in darove sprejema začasni blagajnik g. dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. — Trasiranje za novo državno železniško zvezo s Trstom se vrši zdaj na progi Gorica OpČina Trst. V kratkem bode komisionalni obhod v svrho, da se določijo natančno nekatere podrobnosti glfde postajališč, čnvalnio itd. — Meščanske godbe konoert, ki je bil v soboto na Ferlinčevem pokritem vrta, nas je prav prijetno iznenadit, kakor tudi navzlic skrajno neugodnemu vremena pre cej obilno doSlo občinstvo. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da je godba, ki je zdaj zopet pod vodstvom gosp. kapelnika Beniška, imela prav srečen in časten nastop. To storimo tem raje, ker smo nedavno tega priobčili precej strogo sodbo o nedostatkih, ki so se bili vrinili in smo jih ostro grajali, kar smo storili le z dobrim namenom, da se odpravijo. Tista nesrečna nemška .zvezda", ki je nekaj časa sijala nad našo meščansko godbo, ji pač ni bila rešilna .zvezda", nasprotno, bati se je bilo prav resno, da jo zapelje popolnoma s pravega pota. Odbor je storil le prav, da ae> je reSil te varljive .zvezde" ter ji privoSčil, da naprej uživa zasluženi pokoj. — Nastop godbe je bil, kakor rečeno, v soboto prav srečen. Vse točke bogatega in dobro sestavljenega vsporeda so se izvajale dovršeno dobro (v harmoniji) in so vzbu jale živo priznanje občinstva. Ko se godba Se spopolni z nekaterimi pričakovanimi no vimi silami, da bode zopet nastopala tudi kot orkester na lok kakor v prejšnji boljši svoji dobi, ne dvomimo, da bode zadoščala v vsakem oziru opravičenim zahtevam. Za nastopanje v odprtih vrtnih prostorih pa zadošča popolnoma tudi zdaj, ako se bode strogo gledalo na neobhodno potrebno disciplino, o tem nas je prepričal sobotni koncert. NaSi gostilničarji, ki imajo pripravne vrtove za koncerte, naj se prav pridno poslužujejo godbe, da bode mogla ob vsestranski podpori občinstva krepko napredovati. Oiborova skrb pa bode, da prepreči vsak pojav nediscipliniranosti, da bi kak posameznik kvaril splošni dobri uti sek ali pa Škodoval ugledu godbe. — Porotne obravnave. V soboto se je vrSila pri tukajšnem porotnem sodiSču obravnava proti 32 let staremu posestniku Francetu S o r S k u iz Gorenjevasi, katerega je državno pravdniStvo tožilo zaradi hudo delstva zažiga in hudodelstva obrekovanja. V noči od 22 na 23 aprila vsplamenela je Supa Franceta Volčiča vulgo Sorska v Go renjivasi; ogenj zanesel se je po lahki burji Se na bližnji kozolec in kmalu je vse popolnoma zgorelo. V Sapi ležal je delavec Ivan Mara, ki bi se bil v ognju kmalu ponesrečil. Po požaru povzročena Skoda znaša 2950 K, zavarovalnina pa le 1000 K. Po orožniSkih poizvedbah letel je na obtoženca sum, da je on zažgal Supo, ker je bil baje z Volčičem v neprijateljskih razmerah. — Vendar se pri obravnavi krivda SorSkova ni mogla neovržno dokazati in je bil torej obtoženec zaradi hudodelstva zažiga z 10 glasi proti 2 glasom od obtožbe oproščen. Pač pa je bil SorSek soglasno krivim spoznan hudodelstva obrekovanja, ker je pri svojem zaslišanju pred c kr. okrajnim so-diščem v Škofjiloki Petra Gabra lažnjivo ovadil in obdolžil, da je leta omenjeni požar provzročil. Vsled tega bil je France SorSek v smislu § 209. kaz zak. obsojen na pet mesecev težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dnij. — S to obravnavo je bila druga letošnja porotna sesija zaključena. — Volovske dirka. Sprehajalci po Latermanovem drevoredu so imeli včeraj okolu 5. ure popoludne priliko, videti ne kako čudno dirko, kakor je ni videti vsak dan, in to Se celo popolnoma brezplačno. O tej razburljivi dirki rogatega vola pred železniškim vlakom, ki je seveda le v počasnem tempu mogel voziti za svojim „voditeljemse nam poroča: Včeraj popoludne je pri izkladanju živine na južnem kolodvoru uSel ogrski vol in dirjal po Dovozni cesti na Dunajsko cesto, kjer je pri želez niSkem prelazu stri prečnico. Ravno takrat je privozil s kolodvora tovorni vlak in vol se je postavil pred njega in dirjal potem pred njim po progi do Viča, kjer je Se le šel s tira in so ga prijeli. Trije moški so ga pripeljali v velikem spremstvu na vrveh v mesto. Bil je od dirke ves vpehan in se je na cesti večkrat vlegel na tla, da si je oddahnil. Vola je neki kupil g. Štrukelj v Kolodvorskih ulicah. — Roko zlomil si je posestnik Alojzij Grilc v Krakovskih ulicah St. 29. Prepeljali so ga z reSilnim vozom v deželno bolnico. — Povozil je v soboto popoldne na Žabjeku posestnik F. Z. iz Iške vasi mestno ubogo Marijo Voltarjevo. Voznik je vozil naglo in ženica se mu ni mogla dovolj hitro izogniti. — Konji splašili so se v soboto zvečer na Sv. Martina cesti Ivana Kramarju, hlapcu pri V. Rohrmanu na Sv. Petra cesti. Konji so dirjali po Radeckega in Sv. Petra cesti na Resljevo cesto, kjer je levi konj na hodniku padel in se poškodoval. Droge nesreče ni bilo. — Na Sv. Jakoba trgu so se v soboto ponoči stepli pivci Težakove gostilne. Policija je 4 pretepače potegnila v zapor. — Rsblaten kolesar. Mehanik G K. je včeraj popoldne vozil po glavnem Latter-manovem drevoredu in je zadel v hlapca Franceta Majceta- Ko ga je ta opominjal, da ne sme po drevoredu voziti, snel je številko s kolesa in sunil Majceta v obraz, da mu je kožo prebil. Majce je kolesarja naznanil policiji. — Vojaki napadli so v soboto zvečer na Dunajski cesti kurjača na južui železnici Ivana Slngo, ko se je vračal iz službe domov. Hoteli so ga pretepati. Sloga je bežal na mitnico. — Pretep v gostilni. V soboto zvečer so se v Horvatovi gostilni na Sv. Petra cesti gostje med seboj sprli in stepli. Ključar J G je na glavi ranjen. — Napadel je delavec Ferdinand K. knjigovodjo P. II, ker m a je ta rekel, da je pijan. _ * Razstavni turne „Društva hrvatskih umetnikov", o katerem smo poročali nedavno, kaže takoj ob začetku lep uspeh! Na prvi postaji, na Sušaku pri Reki, prodale so se naslednje slike : Bnkovčevo .Pro-lječe" in Ttšovo .Šokico* je kupil g. L. Ossoinack, in naS slovenski mecen, g Josip Gorup je kupil .Seljaka" od R Auerja. — Da li bi naši umetniki ne mogli posnemati svojih hrvatskih kolegov ter prirediti jednake razstave svojih najboljših del po slovenskih mestih, na primer v .Narodnih domih' .Brežicah, Celju, Mariboru, Novem mestu, Ptuju, kakor tudi v goriSki in tržaSki čitalnici?" Saj so videli, koliko živega zanimanja za lepe umetnosti je bilo .p r i slovenski umetniški razstavi v Ljubljani", na katero so obmejni Slovenci iz Primorja in štajerskega priredili dva sijajna izleta v posebnih vlakih! Malo poguma in podjetnosti, in uspeh bi bil zagotovljen! In v to je poklicano — .Slovensko umetniško društvo". H. * Ženo sesekal. V Bruslju je agent neke banke, Demez, umoril svojo 301etno ženo ter jo sesfekal na majhne kosce. Demez in njegova soproga sta prišla pred dvema mesecema iz Verviersa v Bruselj Prepirala in pretepala sta ae vsaki dan. Od prejšnje sobote pa ni nikdo v hiSi opazil gospe Demez. Redarstvo je šiloma odprlo stanovanje ter naSIo posamezne dele telesa v Skrinjah in omarah. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. junija V Gabloncu na Češkem je bil shod zaupnikov nemške radikalne stranke. Na tem shodu se je naznanilo, da je nemški poslanec iz Štajerske, Malik, pristopil nemškoradi-kalni stranki, ki ima sedaj 22 poslancev, in da začne ta stranka odločen boj zoper nemškonacionalno ali ljudsko stranko, zlasti na Štajerskem. Dunaj 17. junija. Včeraj je govoril dr. Grabmavr v Meranu. Izrazil se je jako skeptično o prihodnosti parlamenta. Usoda parlamenta se po njegovem mnenju odloči že pri budgetu. Svaril je ustanoviti parlamentarno večino proti Nemcem in dejal, da se je Cehom s cesarjevim potovanjem dalo prezgodaj in preveliko zadoščenje. Dunaj 17. junija. Glavni urednik uradne „\Viener Zeitung", vladni svetnik dr. Tauber, je sinoči nagloma umrl. Praga 17. junija. Sinoči od 8. do 11. ure je bila občna razsvetljava. Splošna sodba je, da niti Dunaj ni bil še nikdar tako čarobnosijajno razsvetljen kakor včeraj Praga. Cesar je na soareji pri grofu Osvaldu Thunu izrekel županu dr. Srbu svojo najiskrenejšo zahvalo za patrijotične izraze praškega prebivalstva. Danes je cesar odpotoval v Litomerice, kjer ga je pozdravil v imenu mesto dr. Funke. Od tod pojde v Ustje na Labi, kjer ni izključeno, da se zgodi kaka demonstracija proti ministru Rezeku, zvečer pa se odpelje na Dunaj. Praga 17. junija. Okrožno sodišče v Piseku je dobilo uradno obvestilo, da je Hilsner pomiloščen in obsojen na dosmrtno ječo. Bero lin 17. junija. Včeraj je bil Bismarckov spomenik ob navzočnosti cesarja in cesarice slovesno odkrit. Bulow je imel slavnostni govor. Opazilo se je močno, da je Bulow naglašal tudi Bismarckove napake. Izjava.*) Vsled raznih domnevanj prisiljen izjavljam, da feljtona ,08e", ki je bil natisnjen v petek, dne 14. t. m, v .Slov. Narodu", nisem pisal jaz. Ob jednem prosim avtorja omenjenega podlistka, da se poslužuje poslej ali svojega popolnega imena ali kaoega pseudonvma, da se s tem preprečijo nadaljna sumnicenja. Dunaj, 15. junija 1901. iur. Janko Kersnik. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor določa zakon. Darila. Upravnlštvu našega lista so poslali: Za pogorelce v Kropi. Neimenovan 10 K. Za pogorelce v Corenjlvasl. Neimenovan 10 kron. 30.000 kron je glavni dobitek Con-eordla-loterlje. Opozarjamo svoje čast. čitatelje, da bode srečkanje nepreklicno dne *ft. Junija ISOI. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. jnnija: Valentina Lampe, kamno-sekova hči, 4 mes., Kolodvorske ulice štev. 32. jetika. V deželni bolnici: Dne 13. junija: Marija Bohinc, delavka, 22 let, kap. Dne 14. junija: Anton Hudobivnik, kajžar, 68 let, opekline. Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem S08-S m. Srednji tračni tlak 786-0 mm. Caa opazovanja Stanje Si Juni barometra Ji Vetrovi Nebo IJ j? T mm 15 16 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol 730 5 16 7 ar. jzahodj dež 729 2 16'3 sL svzhod oblačno Dunajska borza dne 17. junija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 98 40 Skupni državni dolg v srebru .... 9805 avstrijska zlata renta....... 11810 Avstrijska kronska renta 4*/0 .... 95*75 Ogrska zlata renta 4°/,....... 118 15 Ogrska kronska renta 4«/0..... 9280 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1672 — Kreditne delnice......... 666 50 London vista.......... 239*85 Nemški državni bankovci za 100 mark. 117*50 20 mark............ 23 50 80 frankov........... 1906 Italijanski bankovci........ 9090 C. kr. cekini.......... 1132 Zahvala. Za izkazano sožalje, darovane vence, sočutne nagrobnice in udeležbo pri pogrebu svojega brata, svaka in strica Oroslava Repousch-a rudniškega blagajnika v Hrastniku izrekajo najprisrčnej&o zahvalo (1290) žalujoči sorodniki. Ljubljana, dne" 14. junija 1901. cv vrelec Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, lanskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah, HENRIK MATTOVI, Dunaj, e. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. 730*4 I 212 p. m. jzah. jasno § 17. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 732 6 i 14*2 735*4 7341 112 196 sr. j zahod nevihta j jj si. vzhod oblačno | si. jzahod pol.oblaC.jo Srednja temperatura sobote in nedelje 20 2° in 172°, normale: 17 8° in 17 9°.. kateri je popolnoma zmožen v vseh strokah trgovine meSanega blaga in deželnih pridelkov, dober prodajalec, vaprejme se v večjo trgovino na Dolenjskem pod dobrimi pogoji. Isti mora biti vsaj 24 let star. — Istotam se vsprejme učenec za isto stroko, kateri ima veselje do kupčije in primerno Šolsko izobrazbo ter ni manj ko 14 let star. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravnistvo „Slov. Naroda" pod Šifro B. C. (1256—3) Predzadnji teden! Glavni dobitek kron 2Q QQQ vr8dn0Sti' Concordia-srečke Jm 0. ~Ztor a 1 krono ▼ Ljubljani. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Grla.vML4a slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani, sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4V°b od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—G popoldne« Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. M. HuclniJk, predsednik. (40—25) Usojam se uljudno obveščati, da prepuščam s 15. Junijem t« 1. svoje zastopstvo za mesto tjubljano in deželo gospodu Fr. Seunigu v Iijublfani Vegove u.lioe št- ©. Zaloga mojih izdelkov se nahaja v Vegovih ulicah št. 6 poleg realke ter vabim uljudno, da se gospodu Seiilllg-ii pod omenjenim naslovom blagohotno pošiljajo cenjena naročila. Samo ob sebi se razume, da bode moja glavna naloga, kakor do zdaj, tudi v prihodnje cenjene odjemalce popolnoma zadovoljiti s priznano izbor-nostjo mojih izdelkov, kakor tudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo. Z velespoštovanjem (1282-2) Vinko Majdič posestnik valj i enega mlina t Kranj L srednje starosti, oženjen, 4&«*fc« alaibe. Izučen je vrtnarstva in poljedeljstva ter zmožen slovenskega in nemškega jezika. Dobra spričevala so na razpolago. (1267—3) Kdo? pove upravnistvo „Slov. Naroda". Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod is Izubijane j -ž. kol. Prog:a oes Trbli. Ob 12. uri 24 m po aoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthai v Anaaee, Solnograd, cez Klein-Reifling v Sterr, v Line, na Donaj Cez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vl*k v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; ces Selzthai v Solno ari dd m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ia Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monako va, Inomost a, Franzensfeste, boluograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobui vlak is Trbiža. — Ob ! i. ari 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Coriha, Bregenca, ino-mosta Zella ob jezera, Lend-Oaste ua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljaboa, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako va, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, B u dej e vic, Linca, Ljobna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni£vlaki: Ob 3. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari ^ m popoludne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odaod ia LJubljane drž. kol. v ar^jniitr Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m t jat raj, ob 11 uri 6 m dopolodne, ob 6. uri 10 m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 b, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 b. 31 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „N&rodna Tiskarna" v Ljubljani. Stanovanje z dvema sobama ali z eno sobo s kuhinji in predsobo se išče s 1. avgustom t. I. Več pove upravnistvo .Slovenskega Naroda". (1291—1 Jožef Perhauc v Ljubljani, Dunajska cesta 6 c. kr. konceaionirana pisarna za promet posestev se priporoča za izvršitev nakupov in prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etabli-sementov, mestnih, najemniških In rodbinskih hiš, vil in realitet vsake vrste. Istotam je tudi koncesionirana pisarna za Informacije. (586—6": Zavarovalna družba išče za Ljubljano sposobnega ■■yiuiiiuyu Ponudbe pod „glavni zastopnik" na upravnistvo „Slov. Naroda". (1292; aja posestva. Oskrbništvo Karle Brilej-eve konkurzne mase proda v konkurzno maso spadajoča v sodnem okraju Vrhniškem ležeča posestva iz proste roke in sicer v sledečih kosih: I. ) vlož. št. 85 kat. obč. Novavrhnika izvzemši pod II., III. in IV. navedene par cele tedaj obstoječo iz u) parcele št. 35 (hiša št. 99 na Vrhniki, v dobrem stanji, popolnoma oprav ljena za trgovino z mešanim blagom na jako ugodnem prostoru sredi trga ii magacinsko poslopje s kolnico in hlevom), b) pašne parcele št. 787/21, c) deleža v Logaškem gozdu, to je iz gozdnih parcel št. 1331 285 in 1881/847 kat. obč. Cerkovska vas in k temu posestvu spadajočem deležu, vpisanem k vlož. št. 198 kat. obč. Cerkovska vas; II. ) gozdno parcelo št. 402 5 uloge št. 85 kat. obč. Novavrhnika »Raskovc«; III. ) gozdni parceli št. 399/100 in 787 22 uloge št. 85 kat. obč. Novavrhnika »Slemenu IV. ) menjavke št. 2651, 2652 in 2653 uloge št. 85 kat. obč. Novavrhnika solastne po enakih delih s posestvi vlož. št. 146 kat. obč. Novavrhnika in št. 240 kat. obč Blatnabrezovca; V. ) ulogo št. 195 kat. obč. Verd obstoječo samo iz njive št. 662; VI. ) ulogo št. 599 kat. obč. Blatnabrezovca obstoječo iz parcel št. 2600 1, 26< K) in 2600/3 »na mahu« z bajto. Ponudniki morajo vložiti svoje ponudbe ali za vse nepremičnine skupaj ali pa za posamezne kose navedene pod L, II., III., IV., V. in VI. «lo lO. Julija lOOf pri konkurznem oskrbniku in priložiti 10% varščino (vadium); ponudniki ostanejo E svojimi ponudbami zavezani do 20. julija 1901. Zemljiškoknjižni ekstrakt, cenilni zapisnik in prodajni pogoji leže na razpol.i-r pri podpisanem oskrbniku in se podvrže vsak ponudnik z uložitvijo svoje ponudbi določbam prodajnih pogojev. V Ljubljani, 14. junija 1901. Dr. Ferdinand Eger (1286—2) kot oskrbnik konkurzne mase Karoline Brilej. skih Peugeot-, Austria-koles. Velika zaloga 10140 Styria-, f ranco- BPUCH-)P—i>STYRIAv hoffer sinov Pneumatik katere nudim po I •» 11 eenl, I4.nk.0r tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. »TJ o šli s— < mm o" I* (o S 3 a 5 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 40