AMERIŠKA AMERICAN M SPIRIT FOREIGN * 1 IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 148 CLEVELAND, 0. MONDAY MORNING, JUNE 24, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Republikanci v zadregi radi platforme Roosevelt je vjel republikansko konvencijo v past radi platforme. Kar se tiče dosedanjega Roose-veltovega programa, ga republikanci ne bodo napadali. Njih geslo bo: "mi bi napravili boljše!" Philadelphia. — Danes se prične v tem mestu republikanska narodna konvencija, ki bo nomi-nirala predsedniškega in podpredsedniškega kandidata in sprejela platformo za jesensko, kampanjo. Prvič v zgodovini po litičnih strank se je zgodilo, da so vodilni kandidatje za predsednika navzoči na konvenciji. Dozdaj je bila navada, da so čakali doma, medtem ko so se njih prijatelji borili za nominacijo. Kakor stoji politična situacija danes, stoje v ospredju trije kandidatje in sicer senator Taft iz Ohio, prosekutor Dewey iz New Yorka in Wendell Willkie, ki nima nobene organizacije, pa ima največ upanja za nominacijo. Govori se, da bodo najprej poskušali z Taftom in Deweyem in če noben od teh ne bo mogel dobiti večine, bodo poskušali z Willkiem. Možno je tudi, da bodo Taftovi in Deweyevi dele-gatje poskušali preprečiti nominacijo Willkieu in se združili na kakim drugim. Michiganska delegacija je že obljubila podporo Sprva se je nameravalo napraviti platformo, ki bi bila ta-kozvana protivojna platforma in v kateri bi se napadalo Roose-vleta, da skuša speljati Zed. države v vojno. Toda, če se pokaže, da bo do oktobra" Hitler imel že vso Evropo v rokah in se bo začel ozirati proti angleškim in francoskim posestvom ob ameriškem obrežju, bi bila republikanska protivojna platforma zanič, ker Zed. države gotovo ne bodo pustile Hitlerju priti v neposredno bližino Amerike. Takrat bi stopil pa Roosevelt naprej in zahteval.oboroženo silo proti evropskim diktatorjem. Gotovo bi dobil podporo vsega naroda in glasove pri novembrskih volitvah. Kar se tiče reform, ki jih je napravil Roosevelt, jih republikanci ne bodo napadali. V glavnem bo njih geslo "mi bi napravili boljše." Tudi kar se tiče republikanske doslednosti bodo de-mokratje lahko mnogo govorili v kampanji. Republikanci so namreč štiri leta napadali Roose-velta, da je bil v rokah John L. Willkieu, če ne bodo mogli pro- Lewisa, predsednika CIO, ki mu ~je leta 1936 mnogo pomagal do izvolitve, z glasovi in denarjem. dretTlfsenatorjem Vandenberg om. Na ohijsko delegacijo se tudi pritiska, da gredo k Willkieu, če ne bo imel Taft upanja na zmago. Zdaj pa republikanci na vso moč vabijo k sebi prav istega John L. Lewisa. Govori se, da v Franciji ni zmagala nemška armada, ampak nemško zlato, ki ga je bilo na kupe London. — Vojaški strokovnjaki trdijo, da je prišla Francija šele zadnje tedne v prave roke, toda tedaj je bilo že prepozno, da bi se bila rešila. Francija ve, da bo Nemčija ravnala ž njo kot z podjarmljeno provinco. Francija b° sicer dobila svojo vlado, ki bo pa plesala kot bo žvižgala Nemčija. Francoski fašisti bodo vladali nekdaj demokratski deželi. Splošno mnenje je, da je doletela ta žalostna usoda Francijo samo radi tega, ker je hotela mir in nič drugega kot mir v Evropi. Radi miru je dovolila Nemčiji, da je okupirala Porenje, radi miru je svetovala Češki, naj odstopi Sudete, ker ni verjela, da bo šla Nemčija naprej In naprej. ropi ne bo nikdar več prišlo do vojne. To misel je šepetalo na ušesa francoskemu narodu nemško zlato, s katerim so nemški vohuni plačevali francoske visoke uradnike, da so propagirali mir in odsvetovali gradnjo tankov, pa letal, pa topov. Kadar bo Nemčija pripravljena govoriti, se bo zvedelo, kdo vse je bil plačan pri francoski vladi. Pravijo, da je nemško zlato doseglo najvišje uradnike v Da-ladierjevi vladi. Ko je padla Norveška, se je Francija šele zbudila in postavila na vlado Reynauda in pozneje Weyganda na čelo armade. Ce bi bila ta dva na vladi pred enim letom, celo pred šestimi meseci, bi danes ne bil Hitler gospodar čez Francijo. Ogromna U. S. mornarica bo ustavila namene diktatorjev Washington, D. C. — Poslanska zbornica je odobrila v soboto $4,000,000,000 za večjo mornarico, kar je največja vsota v ta namen, ki se jo je še kdaj potrošilo v Zed. državah. Kot pravijo strokovnjaki, se bo s tem denarjem zgradila silna pomorska sila, kakršne ne bo imela nobena druga država na svetu. K sedanji mornarici se bo dodalo nič manj kot 200 novih bojnih ladij, poleg drugih pomorskih edinic. Predsednik mornariškega odbora, demokrat Vinson, je povedal poslanski zbornici, da bo program za večjo mornarico izdelan v sedmih letih in da je potreben radi položaja v Evropi, ki nas sili, da se oborožujemo kakor hitro mogoče. Vinson je poudai\jal, da imata Hitler in. Mussolini zdaj v rokah ladjedelnice .Francije, Nizozemske, Danske, Belgije in Poljske, ne da bi se pri tem vpošte-valo njih lastnih. Popolna zmaga diktatorjev v Evropi, je rekel Vinson, jim bo dala proste roke za pohod drugje. Njih propaganda v Južni Ameriki se že čuti. Radi tega morajo biti Zed. države pripravljene in s to novo mornarico bodo v stanu braniti pacifično kot athVntsko obrežje. -o- Zacfušnica V torek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Anthony Levstkom ob priliki 11. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. V senatu bo opozicija proti imenovanju Knoxa in Stimsona vprašati glede njih stališča za vojno podporo zaveznikom. Senat je dobil mnogo Vlada Zed. držav bo priznala francosko vlado v pregnanstvu Washington, D. C.—V diplomatskih krogih sfc govori, da bo vlada ZedinjeniK držav takoj priznala francosko vlado, ki bi se ustanovila v inozemstvu in ki bi s pomočjo kolonij ob strani Anglije nadaljevala vojno proti Nemčiji. To se sodi potem, ker so Zedinjene države priznale tudi češko in poljsko vlado, ki sta se ustvarili v Franciji potem, ko je Nemčija zasedla njih države. Zedinjene države bodo najbrže dale tej novi francoski vladi na razpolago ves denar, ki ga ima Francija v Ameriki in ki znaša $1,250,000,-000. Do tega denarja Nemčija rte more, ker ga je predsednik Roosevelt proglasil kot "zamrznjenega." --o—- Francoska mornarica bo malo koristila Angliji Washington, D. C. — Nemčija zahteva od Francije vso bojno mornarico z obljubo, da je ne bo rabila v boju proti Angliji. Govori se pa, da je več francoskih bojnih ladij že pod angleškim poveljstvom.. Toda mnenje Washington. — Državni od-vojaških strokovnjakov je, da bijdelek je šel na delo, da reši one francoska bojna mornarica, tu-j Amerikance, ki se nahajajo, v di če bi vsa prešla k Angliji, ne I Bordeaux, v Madridu in Lisbo-bila dosti koristna zanjo, vsaj! ni, kamor so se zatekli iz raznih takoj ne. Treba je namreč vede-;krajev Evrope, pa ne morejo ni-it, da so topovi francoskih ladij ;kamor naprej. Državni oddelek popolnoma druge mere kot jih i je naprosil oblasti v teh mestih, imajo angleške ladje. Zato bi J naj takoj sporoča, koliko je tam morala začeti Anglija vlivati po- Amerikaricev, ki bi šli radi do-polnoma nove krogle za franco-1 mov. Ko se bo enkrat zvedelo za sko mornarico, kar bi pa vzelo število, bo vlada šele odločila če do'ge mesece. I se pošlje ponje ladje. Francija sprejela nemške pogoje Na vrsti so pogajanja z Italijo Washington, D. C. — Imenovanje Frank Knoxa mornariškim tajnikom in Henry Stim-j Francija pravi, da so težki pogoji, toda častni. - Boj sona vojnim tajnikom (oba re-j publikanca), mora biti potrjeno od senata, predno bo veljavno. Sliši se, da bo precej opozicije proti njima, ker.sta oba znana, da sta za vojno. Oba se namera-j Berlin, 22. jun. — Francija Francoska delegacija je pod-va poklicati na zaslišanje in ju se je udala nemškim zahtevam in'pisala nemške zahteve v istem preneha šest zatem, ko bosta podpisali premirje Francija in Italija. • DANES SE PRIČNO POGAJANJA MED FRANCIJO IN ITALIJO pristala na vse pogoje zmagosla- železniškem vozu, kjer so se u davne Nemčije, ki jih je diktiral li kajzerjevr zastopniki maršalu Adolf Hitler. Toda premirje je Fochu 11. novembra 1918. Vse proteKtov i še vedno pogojno, to je, da bodo | podrobnosti nemških zahtev še proti imenovanju teh kabinet- j sovražnosti ponehale šest ur za- j niso znarie in najbrže ne bodo, nih uradnikov. Senat namerava item, ko se bosta sporazumeli dokler se ne bosta sporazumeli vpeljati preiskavo, da se dože-ne, koliko je resnice na tem, da je bil sedanji vojni tajnik Wood-ring prisiljen odstopiti, ker se je branil dati pomoč v orožju in municiji zaveznikom, kakor je to želel predsednik Roosevelt. —:-o- Vlada skuša dobiti domov Amerikance iz Evrope Ttalija in Francija; tedaj šele bo-!Italija in Francija, do utihnili topovi na zapadni ni bil navzoč, ko so fronti. / Kot se čuje, se ©odo začela pogajanja med francoskimi zastopniki in Mussolinijem v pon-deljek. Pogajanja bodo trajala morda tri dni, predno se bodo zastopniki sporazumeli na laških zahtevah. Govori se tudi, da bo Nemčija vplivala na Mussolini-ja, da bo odnehal od svojih prvotnih zahtev. Hitler sam francoski zastopniki podpisali nemške zahteve. V diplomatskih krogih se govori, da se bo sklicala takoj, ko se bosta sporazumeli še Francija in Italija, konferenca vseh evropskih držav in da je že izbrano za to mesto v južni Nemčiji. Na tej konferenci pa ne bosta zastopani Anglija in Rusija. Nemčija zahteva pol Francije in mornarico London, 24. junija,—-Angle- boju proti Angliji. V zameno Francijo ško ministrstvo za informacije' za to obljubo pa mora Francija Španiji. in pas ob zapadni Toda demokratska Francija se V Franciji so upali, da v Ev- je zbudila prepozno. -o- Senator Glass se je oženil Washington, D. C.—Ves Washington je strmel, ko se je raznesla vest, da se je oženil 82-letni senator Carter Glass iz Virginije. Glass, ki je bil za-kladniški tajnik za časa predsednika Wilsona, je poročil 50-letno Mary Scott Meade. McWilliamsonpv piknik V torek se vrši v Geauga Lake parku piknik uslužbencev v uradu okrajnega inženirja McWil-liamsa in njih družin. je danes razglasilo pogoje, ki jih je zahteval Hitler od Francije in na katere pogoje je francoska vlada pristala: Nemčija bo zasedla z vojaštvom več kot pol Francije in Francija mora izročiti Nemčiji vso mornarico in vse orožje. (V Berlinu so na to odgovorili, da drugega za enkrat ne pravijo k pogojem, pod katerimi se je Francija udala, kot da Francija poslej ne bo v nobeno pomoč Angliji, kar se tiče vojaške moči). Pod mirovnimi pogoji mora Francija odstopiti Nemčiji vse orožje in municijo in vso obal ob Atlantiku. Na ta način bo postala Francija pasivna zaveznica Nemčije v boju proti Angliji. Rusi so zaprli vse cerkve na Poljskem New York.—Po sporočilih v poljskih krogih se dožnava, da je ruska vlada zaprla v okupirani Poljski vse cerkve in sinagoge. V onih krajih Poljske, ki jih ima zasedene Nemčija, so pa v,se cerkve pod sfrogim nadzorstvom. To sporočilo je prinesel iz Poljske nek član ameriškega Rdečega križa, ki se je pred kratkim vrnil iz dotičnih krajev. Čeprav so Rusi zaprli vse cerkve, pa opravljajo katoliški duhovniki verske obrede skrivaj po hišah. Enako tudi židovski rabinci in protestantovski duhovniki.. Sovjetska vlada za enkrat še ni poskušala preganjati duhovnikov, ki se skrivajo izdati nemškemu poveljstvu vse kraje, kjer sta z Anglijo položili mina v morju. V pogojih se je morala francoska vlada zavezati, da ne bo začela z nobeno sovražno akcijo proti Nemčiji z ostalo armado. Noben francoski vojak ne sme zapustiti francoskega ozemlja. Noben Francoz ne sme služiti v kaki armadi pijoti Nemčiji. Nobena francoska trgovska ladja ne sme zapustiti francoskih pristanišč. Pomorska trgovina se bo šele pričela, ko bosta to dovolili Nemčija in Italija. Vse francoske trgovske ladje, ki so v tujih vodah, se mora poklicati domov. In če to ni mogoče, morajo zasidrati v nevtralnih pristaniščih. med ljudmi. V nemški Poljski je dovoljena v vsaki katoliški cerkvi samo po ena maša v nedeljo. Samo v mestu Waršavi sta dovoljeni po dve maši. Cerkve smejo biti odprte samo tri ure na dan in vse pridige morajo biti v nemškem jeziku. Med tem se pa boji še vedno nadaljujejo, ki bodo prenehali šele potem, ko bosta podpisali premirje Italija in Francija. Italijanske zahteve na Francijo še niso znane v vseh podrobnostih. Samo toliko se poroča, da bo Italija zahtevala vso francosko obal ob Sredozemskem morju, pas v Alpah, vključno provinco Savoj, Nico in Dauphine. Kako se bo rešilo vprašanje francoske bojne mornarice, še ni znano. Velik del francoske mornarice je namreč zdaj pod angleškim poveljstvom v Alek-sandriji in vprašanje je, če bo francoska mornarica upoštevala mirovne pogoje, ki jih je sprejela francoska vlada. Nemčija se je v mirovnih pogojih "zavezala," da francoske Nobeno francosko letalo na sme zapustiti francoskih tal. Vsa zrakoplovna pristanišča pridejo pod nadzorstvo nemških in italijanskih oblasti. Vsa inozemska letala se morajo izročiti Nemčiji. ANGLIJA APELIRA NA FRANCOZE, NAJ JI POMAGAJO šE NAPREJ V BOJU PROTI NEMČIJI London, 23. jun. — Angleški rodu. "Angleška vlada se je čudila ž žalostjo v srcu, da je francoska vlada sprejeja take pogoje, kot premier Churchill je izrazil v v imenu Anglije "žalost in začudenje" nad kapitulacijo Franci- je ter je apeliral na vse Franco-i jih' je diktirala Nemčija," je reze, kjerkoli se nahajajo, naj da-|Kel premier, "če bodo ti pogoji jo pomoč Angliji v boju proti sprejeti od vseh Francozov, bo Nemčiji. To edino, je rekel dana vsa francoska last v roke Churchill, daje Franciji upanje, nemškemu in italijanskemu dik-da bo končno dosegla svobodo, ta tor ju. Narodi, katere je začet udi se je francoska vlada sužnjila Nemčija, še niso izgu- udala nemškim zahtevam, je rekel Churchill, pa bo zmagoslavna Anglija imela v mislih usodo francoskega naroda in edino bili poguma in se bodo borili naprej, da se končno osvobode. Zato se pozivlje tudi francoski narod, da pomaga v tem boju, ne Vse stroške za nemško vojaštvo v zasedenem ozemlju, mora nositi Francija. Vse nemške vojne ujetnike se mora izpustiti. Vsi franceski ujetniki pa ostanejo v nemških rokah. To premirje ostane v veljavi, dokler se ne sklene trajen mir, in se lahko prekine, če Francija ne bo izpolnila predpisanih pogojev. Črta, ki bo delila Francijo po novi pogodbi in ki bo dala Nemčiji več kot polovico Francije, bo tekla od Geneve, Švica do Pi-renej ob španski meji, gre mimo mesta Tours in skozi Bour- Po teh pogojih in če bo Italija zahtevala obal ob Sredozemskem morju, ne bo imela Francija nobenega pristanišča ob morju. Nemčija bo zasedla vse industrijske kraje in vse najbogatejše poljedeljske kraje. Nemčija je pustila Franciji pristanišče Marselj ob Sredozemskem morju, toda tega bo pa najbrže zahtevala Italija. Vsi ti pogoji so pa v veljavi samo za časa premirja, ki ostanejo v veljavi, dokler se končno ne sklene med obema državama trajna mirovna pogodba, ki se bo sklepala enkrat potem, ko bodo ponehali vsi boji v Evropi, to je tudi med Anglijo' in \ Nemčijo. * Rim, 23. junija.—Isti francoski zastopniki, ki so se včeraj uklonili Hitlerjevim zahtevam, so danes dobili v roke zahteve Italije. Italijanski fašisti se že ustijo, da bo svet v teku 24 ur priča, kako se bo zrušil eden najmogočnejših imp e r i j e v v Evrop? (Francija). Tri nemška letala so pripeljala francosko delegacijo kmalu po tretji uri popoldne v Rim, nakar je bila odpeljana z močnim spremstvom v vilo Mazioni, nekaj milj severno od Rima, zmaga Anglije more doprinesti j glede na to, če se je njegova vla-zopet svobodo francoskemu na- da podala Nemčiji." ANGLEŽI SO BOMBARDIRALI KRUPPOVO TOVARNO IN POŠKODOVALI NEMŠKO BOJNO LADJO London, 22. jun. — Zrakoplo-i Poročilo tudi uradno zatrjuje, vno minjstrstvo naznanja, da soida so Angleži torpedirali eno angleški bombniki sinoči bom-; največjih nemških bojnih ladij, bardirali Kruppove naprave v Scharnhorst, ki je bila'napadena Essenu. Eno uro in pol so angleški avijatičarji metali bombe na nemške tovarne za gradnjo letal. Bombardirali so Focke-Wulf letalske naprave v Bremenu in uničili so šest transportni^ in municijskih vlakov med Bremenom in Osnabruckom. obenem od podmornic in letal. Ladji je prihitelo na pomoč 50 nemških bombnikov. V boju so bila uničena angleška in nemška letala in sicer pet angleških in dva nemška. Ravno kako težke poškodbe je dobila nemška ladja se ne ve. FRANCOSKI GENERAL KLIČE SVOJ NAROD, DA SE BORI NAPREJ London, 22. jun. — General V London prihajajo poročila Charles Gaulle, ki je bil pomo-jiz francoskih kolonij, da se te ne žni tajnik v vojnem ministrstvu bodo udale Nemčiji, četudi skle-Reynaudove vlade, se je postavil kot vodja vseh Francozov, ki prebivajo izven Francije ter jih poziva na nadaljni boj proti Nemčiji. "Ves francoski narod, ki želi ostati svoboden, naj posluša mene in naj mi sledi," je govoril Gaulle na radiu. "Z ozirom na korist naše domovine zahtevam od vseh svobodnih Francozov, da nadaljujejo z bojem, kjerko-j li so in s čemerkoli se morejo. Zato vabim vse Francoze, tako od armadnih edinic, od kjer so se pričeli razgovori za j mornarjških in zrakoplovih, vse premirje. Ob pol osmih zvečer j strokovne delavce in inženirje je francosko zastopstvo že te- ljne inudstrije) da pridejo sem lefoniralo francoski vladi v Bordeaux. Pričakuje se, da bo Francija ne ž njo francoska vlada premir-ej. Kolonije so odločene, da se bore naprej proti Italiji in Nemčiji ob strani Anglije. General Mittelhauser, ki poveljuje zavezniški armadi v Palestini je br-zojavil v Egipt, da bo njegova armada ostala v boju kljub premirju, ki ga je podpisala njegova vlada. italijanske zahteve1^ ae mj pridružijo. "Vsled omahujoče vlade, smo sprejela" že v pondeljek Musso- izgubili vojno. Toda še vedno je linijeve pogoje in šest ur zatem'nedotaknjena velika sila, morna- bo prenehala vojna med Franci-jrica in mnogo zlata, poleg mojo in Nemčijo in med Francijo čnih zaveznikov, ki nam bodo bojne mornarice ne bo rabila v ges. To da Nemčiji vso severno in Italijo. 'stali na strani." V bolnišnico Včeraj se je podala v St. Lukes bolnišnico dobro poznana Mrs. Ana Blatnik iz 6304 St. Clair Ave. Upamo, da se bo kmalu vrnila domov z boljšim zdravjem. V petek popoldne je bila pa odpeljana z Grdinovo ambulan-co v Woman's bolnišnico Florence Podpadec, hčerka Mr. in Mrs. Anton Podpadec iz 1426 E. 40th St. Nahaja se v sobi št. 9. "AMERIŠKA DOMOVINA" , AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per , year, $3.03 for 6 months. European Subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second ctass> matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 148, Mon., June 24, 1940 Novice s Hubbard Rd. Kresni večer Vzroki nemških uspehov "Journal de Geneve" priobčuje naslednji uvodnik, ki v marsičem osvetljuje dogdke na zahodnem bojišču. "Sprememba vrhovnega poveljnika, odslovitev cele vrste višjih častnikov, novi ljudje v najvišjem francoskem poveljstvu, vse to dokazuje, da se Francija trudi prilagoditi novemu načinu vojskovanja, ki je, kakor se zdi presenetil one, ki so do prihoda Paula Reynauda bili odgovorni za vladanje Francije. Po pravici je treba povedati, da generali večkrat plačajo napake, ki so jih napravili politiki. Ni dvoma, da je bila neizrečena lahkomišljenost od strani Francozov, da so izdelovali 60 letal na mesec, medtem ko jih je Nemčija izdelovala 800. Vendar nočemo tukaj razmotrivati o napakah, za katere se plemeniti narod tako kruto pokori. Naš glavni namen je pokazati, kako je prišlo do sedanjega položaja. Naj se iz tega vsaka država pouči in naj iz dogodkov, katerim smo presenečene priče, takoj napravi primerne in ustrezajoče sklepe." \ "Skoraj najbolj se je treba čuditi nevednosti o tem, kar je bistvo hitlerizma. Zaradi brezskrbnosti ali sploh brez-brižja se niso hoteli baviti s čudovito preosnovo, ki jo je Nemčija doživela. Čisto je bilo prezrto že staro dejstvo, ki ga vedno ponavlja zgodovina, da se premagan narod z vsemi sredstvi prizadeva za maščevanje. Morda velik del Nemcev niti ni zajel narodni socializem. Toda zato so vseeno ostali Nemci in so z dopadajenjem gledali, kako se je drobil člen za členom versajske mirovne pogodbe. Z vedno bolj prijaznimi očmi so gledali moža, ki jim ni le obljubljal osvo-bojenja, ;impak tudi izboljšanje njihovega gospodarskega stanja, izboljšanje njihovega življenja in ki jim je obljubljal, da jim zagotovi gospodstvo nad drugimi narodi. Vse te cilje je neumorna propaganda neprestano širila in budila vedno nove energije v nemškem narodu. "Druga napaka je bila v tem, da so gledali na Hitlerjev režim skozi očala in povedke nekaterih emigrantov. Na osnovi njihovih informacij so se delali zmotni sklepi. Povedali so nam, da so nemški avtomobili, ki .so vozili proti Dunaju, ostali pohabljeni na cestah, da ženske v Frankfurtu nimajo dovolj volne za obleko, da primanjkuje mila, da je pruski generalni štab v prepiru s političnimi voditelji. Vse mogoče podrobnosti so na pripovedovali in nam zagotavljali, da Nemčija ne bo vzdržala vojne preizkušnje. Toda to so bila drevesa, ki so našim očem prikrivala gozd. Nočemo reči ,da smo bili nalagani in da oni niso pošteno mislili, ki so v svojem maščevanju nad režimom, ki jih je pregnal, hoteli biti iskreni. Toda kljub temu ostane resnica, da se je nemška sila podcenjevala in da se ni mislilo na to, kar je bistvenega: da je namreč Hitler ustvaril armado, kakor jo je zahtevala njegova politika in da je popolnoma točno računal, ko je ocenjeval njeno moč in pa nezadostne priprave nasprotnikov, s katerimi se je prej ali slej moral srečati na cesti. Hitler je dobro vedel, da je njegova politika tvegana in da bo prej ali slej naletela na mednarodne težave. Zavedal, se je tudi, da bo tista preizkušnja usodna in da mu lahko prevrže vse njegovo delo. Moramo pa reči, da mu je do-zdaj uspelo, da je s sredstvi, ki jih je imel na razpolago in katerih se je posluževal, mogel premagati še vse ovire." "Nadalje je treba ugotoviti in bilo bi smešno, ko bi zanikali dejstva, da so se Hitlerjevi vojaški svetovalci znali boljše okoristiti od naukov, ki ;jih je dala zadnja svetovna vojna, kakor pa zavezniki. !Kdor pazno bere knjigo "Mein Kampf," mu ne bo težko najti namigavanj, ki prav dobro raz-iože sedanje vojaške nastope nemške armade. V svoji knjigi na primer Hitler odkrito obžaluje, zakaj tedanji generalni štab ni razširil operacijske baze proti Angliji. Toda človek bi mislil, da na Nizozemskem ni noben človek prebral knjige "Mein Kampf" in da ga tudi v driigih državah, ki se jih tiče, niso brali." "Tudi to je treba prav posebej omeniti, da bi zavezniki in njihovi generali ne bili zdaj tako neizrečeno presenečeni, ko bi se vsaj nekoliko brigali za nemške vojaške spise, ki so jih Nemci sami objavljali zadnjih 10 let. V teh spisih je skoraj do podrobnosti nakazana oblika in način vojskovanja, kakor ga Nemci sedaj izvajajo. V svojem govoru leta 1933 je Hitler izjavil: "Če hočem napasti nasprotnika, se z njim ne brava invalidnina, ki jo bo pre-izdelana čisto na drugih osnovah | 'emal do smrti, kot vozila, namenjena za vožnjo po cestah, posebej, če hočemo z njimi doseči večje hitrosti. Razumljivo je, da so nerodnosti, ki že na slabih cestah čisto onemogočajo primerno hitro vožnjo, koliko večja ovira pri terenski vožnji. Toda tam pride k temu se okolnost, da nima sorazmerno veliko težje vozilo pod seboj p^av nič utrjenih tal. Sedaj vozi po mokri, blatni zemlji, drugič po pesku ali po travniku itd. Tudi strmine so čisto drugačne, kakor na cestah, ki se skrbno izogibajo vsakemu, nepotrebnemu vzponu. Izkušnja je kmalu pokazala, da se v slabem terenu kolesa, ki —Traverze je prodajal neki F. T. kmečkemu posestniku v Stajah pri Igu. Posestnik jih ie potreboval za strop nad hle-;om in je dal prodajalcu 1000 iin. Prodajalec je z denarjem zginil, traverz pa ni bilo od ni-toder. Kmet najbrž ne bo prišel več do denarja, čeprav je orav verjetno, da goljuf svobo-ie ne bo več užival dolgo časa, —Tovorni avto je zgorel. Ko ;e je nameraval g. Bršnjak iz ivančje gorice pri'Stični s svo-iim tovornim avtom peljati na lino "jih vajeni pri vožiiih™zelo j Štajersko, Jpfep^ljal^ i}e- ilabo obnesejo. Kmalu so tudi I caj Ker so vsi drugi dopisi tikajoči se piknikov precej odlgi, zato bom pa jaz bolj kratko napravil Kakor vsako leto, tako bo tudi letos "Samostojna Zarja" priredila zabavo in sicer na naj bolj primernem prostoru za vrtno veselico in to na vrtu Slovenskega narodnega doma na Deni son Ave. na zapadni strani Cle velanda in sicer v nedeljo 30. junija. Tam je lep in velik prostor za balincanje. Ker bo to vrtna ve selica mislim, da tudi brez ba lončkov ne bo. Zabava se vrši v vsakem vremenu, ker če bo slučajno zunaj močilo bomo šli pa notri, ker ima dom lepe prostore in zato nam ne bo treba iti j domov do poznega večera. Petja bo dovolj in sicer pod vodstvom opernega pevca g. Anton Šublja, katerega že večina prav dobro poznate, če ne osebno pa vsaj po njegovem petju. Brez jedače in pijače pa si veselice sploh ne morete misliti, Za godbo bo skrbel tako popularni L. Trebarjev orkester. Kdor se bo mogoče vozil tja s cestno železnico, naj vzame v iznašli nadomestilo za nje, in si-:er jeklene verižne pasove, ki jklepajo pogonska kolesa. Namesto da bi bil voz podprt na štirih kolesih, počiva na dveh lesa na Sušak. Na cesti ned Stično in Radohovo vasjo '>e je pa nafta vnela. Nafte je >ilo veliko. G. Bršnjak se je s ivojim pomočnikom komaj rešil. Od lepega, skoraj novega šo kopal nekake jarke in že sem mislil, da se pripravlja na ^'odpirajte slovenske trgorce: dolgih pasovih, ki tečejo vzdolž ivtpmpjnla pa ni drugega osta-ob vsaki strani voza, in ki so na h kakor obzgano zelezje. Ško-spodnji strani po vsej dolžini la J*.velika, podprta s kolesi. Pogon z veri-1 T^gam akradh 27 železnih gami zahteva mnogo miočnejSi | ^ev na ^o^iscu. V Vra-stroj in ima dosti večjo porabo goriva. Tak pogon pa je posta- katoliškem ^-mu^u preu vil graditelje voz tudi drugače dnev* £^ zapazi l, da so pred povsem nove probleme. j1^"! H ^ ^ Eden najbolj neprijetnih pro- ^ ™ 2 grobov. Orozm- blemov je bilo spreminjanje sme- < «iceh zasledovati ri pri vožnji. Pri avtomobilu se ^tove in ugotovili, da .so zlo-obrnejo samo sprednja kolesa, h1" zakrivili cigani Gordjeviči kar seveda tudi zahteva dovolj kompliciran mehanizem in voz zavozi v krivino. Toda že pri navadnem avtomobilu je bilo treba rešiti pri vožnji v krivinah vprašanje pogona. Kolesa na zunanji strani krivine morajo namreč napraviti večjo pot kakor pa notranja kolesa. In pogon z motorja, ki je ponavadi prenešen na obe zadnji kolesi, je tako urejen, da se hitrost vrtenja ravna po uporu obeh koles. (0e eno samo kolo obtežimo, se drugo toliko hitreje vrti. Tako se v krivim zunanje kolo samo od sebe hitreje vrti kakor notra- mestu Fulton-Denison karo in nje. Tudi pri goseničastem po-krog W. 70th St. boste pa vide-jgonu pri traktorjih nastopi isti di napis Slovenski narodni dom. i primer, le da pri traktorju ni-Končno vas še enkrat vse pova-! mamo prednjih koles, s kateri čija, zahteva drugačnih ukrepov, kakor pa je obramba utrjene črte. Magiriotova linija bi bila neprecenljive vrednosti, r—----- g vrtno I mi bi dajali vozil smer. Pač pa če bi segala do morja in še bolj, če je ne bi v Parizu smatra- ^^ STde S pevskim^ se mora pri traktorjih izdelati li za neke vrste sveti zid, za katerim se lahko politiki igrajo, veselico na West Side, b p^sk mehanizem tako, da se made i oaa puw«. ,««„ u« « ^ — kolikor hočejo, medtem ko so vojaški teoretiki mislili, daipo-dravom, ^ p g ,!ahko spreminja hitrost meha- 1 ena ni vzgojena za napad. Totalna vojna, ki jo vodi Nem- sama obramba more rešiti njihovo deželo. i iz Balogovca, ki so križe razbili in material poskrili v bližnjem gozdu. Cigani so pobegnili. Orožniki so doslej prijeli le dve ciganki in ju izročili sodišču v Cakovcu. —Nož v hrbet. Alojza Korošca, 18-letnega viničarjevega sina iz Murščaka je ob 10 zvečer napadel na cesti neki fant iz iste vasi in ga z nožem zabodel v hrbet. Alojz gut, 20-letni vi-ničarski sin iz Brezovščaka pa se je znašel v nezaželjeni družbi fantov iz Nunske grape. Naenkrat je začutil v hrbtu nož ki mu je prizadejal nevarno poškodbo. Oba napadena fanta so pripeljali v soboško bolnišnico. -o- Oglasi v "Ameriški Demovini" imajo vedno dober WINNET0U r. nemikem Isrindlm K. M»y» imuuuumunm:i;tt»iiiiiiiiii»iiiiiJ'wi»»»t»intiiiiiitžiit8>tm»tmi»:?tnTm Obotavljali so se. Bali so se, da jih mislim ukaniti. "Kako je mojemu belemu bratu ime?" je vprašal vodja. "Old Shatterhand me imenujejo." "Uff—! Torej ti smemo verjeti. Moji bratje naj razjahajo!" Razjahali so in sedli k meni. Tudi moji tovariši so prisedli. Vodja je poiskal svojo umazano pipo miru, jo nadeval in prižgal. Kadili smo po predpisanem obredu. Bernard je ponudil pipo tudi Winnetouu. Ni vedel, da živijo Apači in Komanči v neizprosnem sovraštvu. Winnetou je odklonil. "Poglavar Apačev sedi pri Komančih, ker želi njegov brat kaditi z njimi pipo miru. Sinovi Komančev naj se pomenijo z mojim belim bratom pa naj ne križajo več potov Winnetouo-vih, sicer jih bo poslal h coyo-tom, ki so poginili na preriji!" Komanči so se naredili kot da niso slišali Winnetouovih besed. Vprašal sem vodjo: "Rdeči možje so iskali izdajalca, ki sta ušla spodaj ob Rio Pecosu?" "Moj brat je prav uganil." "Ste ju našli?" "Ne. Izdajalca sta ubežala na ozemlje, ki je last naših sovražnikov, pa smo se morali vrniti." "Kako pa sta ušla? Saj nista imela konj!" "Ukradla sta konje Koman-čem." "Tako —? Ali Komanči nimajo oči, da bi videli tatu, in ne ušes, da bi slišali njegove korake?" "Zbr-ani -ao bili na grobu avo-, jega poglavarja in ko so se vrnili h konjem, so našli stražo ubito in dveh najboljših konj je manjkalo." Morgana sta torej šla za drugo četo Komančev v gore in jim ukradla konje —. Bila je za nju res edina možnost, da se rešita, pa bila sta tudi res skrajno predrzna, da sta si z zasledovalci za hrbtom upala v tabor človeka, nasprotnika, ki ju je bilo treba resno uvaževa-ti. Toda dobiti smo ju morali vkljub temu, pa če bi morali tudi okoli sveta za njima. In srečanje na prelazu ,fe bilo za naše namene zelo koristno. Komanči so si počili in šele pred odhodom sem jih vprašal: "Kje so videli moji rdeči bratje zadnjikrat sled izdajalcev?" "Dva dni* odtod. Ali ju bo moj beli brat zasledoval?" "Da. Če ju najdemo, sta izgubljena." "Uff —! Old Shatterhand govori Komančem iz srca! Naj jezdi proti solnčnemu zapadu. Ko bo solnce dvakrat zašlo, bo prišel v veliko dolino, ki poteka od poldneva proti polnoči. Naj jezdi po dolini proti polnoči pa bo našel sled njihovega ognja. Nato naj jezdi črez višino k vodi, ki teče proti zapadu, in ob njej dalje. Našel še bo dvakrat sled njihovega ognja. Do tja so prišli sinovi Komančev, tam pa so se morali obrniti, ker se začnejo tam lovišča Navajov." "Kako daleč sta še bila izdajalca, ko so se moji rdeči bratje morali vrniti?" "Ne dalje ko pol solnca. Sinovi Komančev bi jim bili še sledili, pa videli so v dolinah wig-,wame svojih sovražnikov, ki bi jih pri njih čakala smrt." "Bojevniki Komančev naj povejo Tokeihunu in njegovim trem poglavarjem, da bodo Winnetou, Sans ear in Old Shatterhand dohiteli izdajalca. In Ma-ram naj pogosto misli na Old Shatterhanda, kakor bo tudi Old Shatterhand mislil na njega!" > "A14 bb Winnetou, pog^avai^ Apačev, zasledoval bojevnike Komančev?" "Ne. Njihov sovražnik je sicer, toda bojevniki Komančev so kadili pipo miru z njegovim prijateljem, pustil'jih bo pri miru." Odjezdili so. Tudi mi smo odjezdili. Nesli so na vzhod novico, da so nas srečali, mi pa smo jezdili na za-pad v trdnem prepričanju, da bomo našli zločinca. Bilo je res vse tako, kakor so povedali Komanči. Našli smo sled Morganov in prišli k Nava-jom. Ker so Navaji prijatelji Apačev, smo smeli brez skrbi k njim. Zvedeli smo pri njih, da sta Morgana le nekaj ur počivala pa vprašala za pot h Coloradu. Tudi jezero Mona sta.omenila. Nekaj dni sta sicer bila pred nami, pa njuna sled je bila še dobro vidna. Upali smo, da ju kmalu dohitimo. Bližali smo se torej vzhodnim izrastkom Sierra Nevade. Srečevali smo sledove bizonov lin zelo smo si želeli, da bi naleteli na nje. že nekaj tednov sem smo živeli od samega suhega mesa. Imeli smo ga sicer še za nekaj dni, pa sveže bizonovo stegno bi nam bila zelo prijetna spremembav našem enoličnem jedilnem listu. Podala sva se z Bernardom na lov. Ni še lovil bizonov in rad bi se bil poskusil tudi s to divjačino. Krenila sva na desno med grmovje, kjer sva upala, da bova našla vodo in ob njej tudi bizone. Opoldne je bilo in solnce je pripekalo, ob takem času si bizoni radi poiščejo vode in senco, da počivajo in prežvekujejo. In lovska sreča nama je bila mila. Zagledala sva čredo štirje bizoni so bili. žal sva bila pred vetrom in živali so naju zavohale. Prehiteti sva jih morala, pognala sva konje. Moj vranec je topot pokazal, koliko je vreden. šinil je z menoj po ravnini, kot da nosi pero, in Bernard je daleč zaostal. Kako bi se ob-nesel, sem razmišljal, če bi poskusil lov z lassom —? Vsekakor, sem upal, so ga na lasso navadili že doma, saj je lov na lasso pri južnih Indijancih zelo priljubljen. Dohitel sem bizone za pasom gostega vrbja, močen bik je bil in tri krave. Izbral sem si kravo z gladko kožo, ki je obljubljala sočno, mehko meso. Odvil sem lasso in si ga v kolobarjih položil pred sebe na sedlo, se pognal v čredo in jo preganjal tako dolgo, da sem odločil svojo žrtev od drugih, pa vrgel zanko. Vranec je pokazal, da je bil v izvrstni šoli. Ko je lasso zavr-šal, je kar sam šinil okoli, raz-koračil prednje noge in se globoko sklonil. Zanka je padla kravi krog vratu, se zadrgnila, žival je skočila in bi bila skoraj potegnila vranca znak. Pa obdržal se je in nategnil jermen, kar je imel moči. Krava je padla, skočil sem g konja, prijel za nož in jo zabodel v tilnik. Vranec mi je sledil z očmi in popustil. Sijajno se je izkazal, stopil sem k njemu in ga potrepljal po vratu. Za kar si je hvaležno drgnil glavo ob mojem ramenu. Odpel sem zanko, zvil lasso in se pravkar mislil lotiti plena, ko je prihitel Bernard. "Jo že imate??" "Je že djano." "škoda!" je obžaloval. "Prepozno sem prišel —. Bi se lotil druge?" Razjahal je. Obrnila sva kravo in opazila na stegnu žig. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 29.—Modern Crusaders št 45 SDZ ima ples na Glenridge pikniških prostorih, Green Rd. Johnny Pecon orkester. 30.—Farni piknik fare sv. Kristine na cerkvenih prostorih. 30.—Piknik mlad. pev. zbora Slovenskega doma na Stu-škovi farmi. JULIJ 4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah. 7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi. 14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje-vi farmi. 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 14.—Wickliffe Fire Dept. piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 21.—Društvo sv. Družine, št. 207 KSKJ priredi izlet v Madison, O. 21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-vvoodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. 28.—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave. AVGUST 4.—Piknik fare Marije Vne-bovzete na Pintarjevi farmi. 4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah. 4.—Skupni piknik vseh po- družnic Slovenske moške zveze na Novakovih prostorih, Bar-berton, O. 11.—Na Pintarjevi farmi se vrši 7. Olimpiada Slovenske dobrodelne zveze. 11.—Godba Bled priredi piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. 25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve. 14.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND. 22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. 28.—Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND. OKTOBER 5.—Clairwoods št. 40 SDZ plesna veselica v SND. 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22' SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Wash ington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Sloven skem domu na Holmes Ave. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. plesna veselica v SND. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND rta 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester." 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. Dorothy Stevens iz Bostona je bila ena izmed potnic na ameriškem potniškem par-nilcu President Roosevelt, kateri je pripeljal 728 ameriških državljanov iz Anglije. Potniki so bili vedno pripravljeni z rešilnimi pasovi kakor vidimo na sliki, posebno še potem, ko so Nemci sporočili, da se pripravlja napacl na to ladjo, ki pa je končno srečno prevozila Atlantik. Nemško vojaško letalo, katerega je zadela krogla angleške protilatelske baterije. Krogla je dobro pogodila svoj cilj in posadka takega letala je izgubljena z letalom vred. Letalo je Heinkel izdelka in je bilo na poletu preko Anglije, ko ga, je zadela krogla angleškega topništva. Vojna Vojna. Mongo kilometrov proti severu, zahodu in vzhodu se bije boj. Med stotinami milijonov ni nikjer niti ene brezskrbne in mirne duše. Milijone borcev pa lahko vsak trenutek doleti ali smrt ali ujetništvo. Ves svet je sovražnik in vsa^ ka živa stvar je na straži. Nihče ne spi. Samo mrtvi spijo. "Nikdar naj se vam ne smilimo toliko," pravijo vojaki. "Saj to ni tako strašno. V vojni ni nič težkega in nobena stvar ne stori nič. Potegne n. pr. sneg, metež, veter in začnemo prezebati, šklepetali z zobmi in kleti. Naenkra,t pa zažvižga granata, puške začno pokati, padajo mrtvi in ranjeni, stokanje, boj, napad, opravek, naprej, ne dajmo se in ko pride pomoč, slišimo od tovarišev, da je to že drugi dan bitke, in potem šele vidimo, da so šatori in trenski vozovi pokriti z debelim snegom." Ubogi vojaki. Nič ne stori metež, ker je granata hujša od me-teža; nič ne stori granata, ker je rana strašnejša od granate: nič jim ne stori rana, ker je smrt strašnejša od rane. A smrt. Zapustil si vse, da opraviš delo ljubezni in dolžnosti. In takrat, ko se je delo komaj začelo in ko najbolj vre, ko delo še ni končano, te odnesejo brez moči, zlomljenega, mrtvega. Tvoja razbita pleča niso več podpora domovini. Narobe: tvoja glava, naslonjena na ramo nekega majhnega vojaka, je zdaj sama postala breme domovini. A tvoj nameri ni bil to . . . Tudi junaška smrt je težka . . . šla sem zatopljena v te misli in Bog ve, do kod bi šla, če ne bi naenkrat pritegnila nase moje pozornosti tam doli sgodaj velika ploskev črne, prevrnjene zem-je, dva para volov ter mož in ženska. Temna, mrka, trda in suha, kakor da ju je nekaj do zadnje mrvice/mesa obralo — toda boj še traja, z življenjem in s smrtjo. Držita se pokonci in visoko, kakor nekdaj, noge jima ne klecajo in oko se ne boji daljave. "Dober dan," ju pozdravim, ko prideta do nizke žive meje pred menoj. "Bog daj," odgovori starec, starka pa samo prikima z glavo. "Kaj pa da ti or je žena, stric?" "Ni drugega, pa mora ona." Takrat se zdrznem in opazim, da je neostrižen in neobrit, ves zarastel v sive lase in brado, ter da ima ženska zavezano črno ruto. Tako je torej. Tudi ta starka je v vojni službi. Deloma zaradi žalosti, deloma zaradi tega, ker sta začela s povečano pozornostjo obračati vole, da zastavita novi brazdi, nisem nadaljevala pogovora. Z zavijanjem je bil starec prej gotov kakor starka. Ta se je z eno roko dvignila ralico iz zemlje in jo držala nad zemljo, medtem pa z a j sanj em in z dolgim kolom v drugi roki obrnila vole, da je s tresenjem ralice raztrgala in stresla plevel, ki se je bil nabral, ter z nogo očistila ,3 pluga zemljo, preden ga bo znova spustila in zarezala novo brazdo. Med tem časom sem gledala njeno roko na plužnici. Ni bog-vekaj pordela, niti zatekla, tudi žile na njej niso preveč nabrekle. Samo podrhtevala je nekoliko. A vseeno, ko sem opazovala sorazmerno majhno in slabo žensko roko na tem resnem in težkem orodju moškega gospo- darjenja, me je nekaj stisnilo v prsih. Prav tako, kakor me je stiskalo v prsih dan prej, ko se je ustavil pred hišo moje sosede mli-narski voz in ko sta prišla noter namesto mlinarjevega hlapca, ki je v vojni, dva dečka, stara po deset let, da bosta odnesla na voz, ako imajo kaj za v mlin. Bila je velika vreča, polna koruze. "Gospodar mi je odšel, jaz ga, kakor sem, ne smem dvigati, vidva pa ne moreta," je odmaho-vala gospodinja obenem obupano in jezno. Eden od otrok pravi nato, da sta-že na več krajih znesla tovor; samo naj jima gospodinja pomore, da pririneta vrečo do praga. Nato pa se primeta oba za hočice, stisneta drug drugemu pesti, kolikor le moreta, počepneta, gospodinjla jima pite-j vali pokonci stogečo vrečo nai mišice in revčka gresta. Mišice jima trepečejo, zobe sta stisnila, a drug drugega ne spustita iz oči, opominjajoč se s pogledom, da roka nikakor ne sme popustiti. In ko sta prevrnila vrečo na voz, ne moreta iztegniti prstov in razkleniti rok. Sklepi so se sprijeli kakor klešče, mišice so jima zaspale, ščemi in boli. Uboga otročiča. Tudi onadva sta v vojni službi. (Izidora Sekulič.) IZ PRIM0RJA —Kanal. — Pri železniškem predoru pri Kanalu je povozil motorni vlak 58-letnega Mohorja Blažiča. — Trst. Odkar je nastopila vsled evropskega konflikta podražitev živil, se oblasti vztrajno bore proti povišanju cen, ki so normirane. Vsled prekršitev se stalno veča število trgovcev, ki so zaradi tega opominjani ali kaznovani z zaprtjem trgovin. Doslej je bilo kaznovanih že več desetin trgovcev. —Milje pri Trstu. Karabine-rji so prijeli več tihotapcev kave in sladkorja, ravno ko so* prenašali blago iz barke. —Kanal. Tovarna cementa y Saloni pri Anhovem zaposluje sedaj, 950 delavcev. —Gorica. V mesecu aprilu je bilo prijavljenih 163 ovadb zaradi raznih prestopkov proti cestnemu redu, javni varnosti, avtomobilskim in kolesarskim predpisom. —Trst. Čevljar Alojz Žerjal, ki je umoril mladenko Rozo Godničevo, je bil obsojen na 21 let ii\ 6 mesecev zapora. —Trst. Pred sodiščem sta bila obsojena Stanko Bergoč in Franc Šebec iz Klenika, vsak na 3 leta zapora in 5000 lir denarne kazni, ker sta vtihotapila enega konja. — Sv. Lucija. Za binkoštne praznike je utonil v novem sve-tolucijskem jezeru trgove'c Ivan Melinec iz Tolmina, star 32 let, po rodu iz Dolj pri Tolminu. Ko se je vozil iz Sv. Lucije proti Tolminu, je po nesreči zavozil s ceste in padel v vodo. Njegovo truplo so našli naslednjega dne. —Temnica. Deželni inšpektorat za poljedelstvo odredil v naši občini več poiskusnih polj, kjer bodo preiskušali, kake uspehe" daje na kraškem terenu žito in krma. Oblasti si prizadevajo, da bi kmetje sejali pšenico 'Montana,' ki daje največji pridelek, čeprav kmetovalci neradi se je jo žito. MALI OGLASI Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. R0GEL DRY CLEANING 6526 ST. CLAIR AVE. Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo. :imm\ vedno najprej pogledajo Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovenskega naroda in oglašujte svoje blago AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo 4?e %)am bo! mmmmmmmsm i nn n.n.n nrLnnjn-nnTinTmrLnn n_n nnnnn _ ,1 injTJTTTiJiTLnjTTiTmjTjrirm nn. Nihče g« ni vprašal, zakaj ga tako dolgo-ni bilo. Gospodična Werther ga je sprejela s svojim sončnim nasmehom kakor vedno, le njene oči so zrle resno. Ni se jim izogibal, čeprav so videle več, kakor pa .je na sebi opazil sam. Wilde je našel pri Werther-ju majhno družbo, ki se je shajala vsak četrtek'na glasbene večere. To so bili preprosti, tihi ljudje, ki se jim je poznala revščina in življenjski boj, ki so pa prenašali svojo usodo s smehljajočim se junaštvom ter se iz vsakdanjosti, bede in zmede na vsem svetu zatekali k večnim vrednotam duševnega življenja in umetnosti. Ob teh ljudeh se je čutil Volbenk zelo majhnega. Med njimi je bil sedemdesetleten profesor, ki je preživljal družine svojih treh brezposelnih sinov; potem nekaj starih plemkinj, ki so imele nekoč gradove, kočije in svoje love in si zdaj služile kruh s službami. Neka vdova po častniku je šolala svojega sina s tem, da je podnevi pomagala v javni kuhinji, trikrat na teden pa služila kot nočna strežnica v bolnici, kar je pa ni oviralo, da ne bi vsak četrtek prihajala k Wertherjevima. Potem je bilo tam še nekaj znancev, n. pr. star slikar, in ljudje, ki jih je bilo življenje zelo trdo zgrabilo, a nikakor ne strlo, junaki v uboštvu, bogati berači, ki so še vedno znali po kraljevsko deliti. Caša čaja in prepečenec je bilo vse, kar je mogel dati Werther, toda zraven je nudil vse vrednote nedosegljive stare kulture. 1 Volbenku, ki je prihajal iz svojevrstnega sveta zabav, kjer je naletel na bolne ljudi iz te dobe preloma, so se zdeli ti ljudje, kakor da so iz nekega drugega stoletja. Prisrčni in trpki, zgovorni in zapeti, odločni in krotki obenem in povrh še rahlo posmehljivi — južno nemštvo, je rekel stari Werther, zmes svoje vrste. Volbenk jih je poslušal, se sam ogrel ob njihovi srčni vedrosti in vse mu je bilo tako všeč, da se je vedno zadnji poslovil. In nekoč je prišel domov še pred polnočjo, kar se že mesece ni zgodilo. Stara Fani je bila tega tako vesela, da je začela tarnati in mu razkrivati svoje bolno srce že kar na stopnicah. Na ves glas mu je očitala njegovo življenje in njegovo "znanje." Čutila je osebno odgovornost pred Bogom in pred pokojnim gospodom, ki bi se'v grobu obrnil, če bi vedel, kako živi njegov sin. Sama sebi se je zdela na tem neumnem svetu kakor zgubljen pes na semnju. Odkar se je razbila družina, ni vedela, kam bi s svojo nakopičeno zalogo zvestobe in vdanosti. Njeno edino veselje je bilo še, da je večino svojega zaslužka devala na stran za dostojen pogreb. Po tej pridigi je Volbenk zbežal v svojo sobo in si zamašil ušesa. Naslednji dan je poiskal Rudheima. Počakal ga je pred tehniko, lludheim je bil videti slab in bil je malobese-den. S težavo je Volbenk zvedel, kaj ga je trlo. Oče je imel delo le, če je ravno nanesla prilika. mati je hodila po postrežbah, on sam je pomagal dija kom pri učenju in bil še za'nočnega čuvaja v neki tovarni, spal ni nikoli več ko tri do šti ri ure na dan in bil zdaj, čeprav je še tako stiskal zobe, le še živa obtožba življenja. Neprestano je hrepenel po spanju in to ga je mučilo huje kakor stradanje. "O, da bi mogel spati, spati!" Zavidal je mrtve za njihovo spanje. Volbenk je preudarjal. Z denarjem, ki ga razmeče za vese-ljačenje, vino in tobak, bi mogel temu ubogemu človeku odkupiti dve noči v tednu. A kako naj to Rudheimu ponudi, saj je ta denarno pomoč zmeraj osorno zavračal. "Nič ti ne maram biti dolžan," je vedno pravil, "mojega prijateljstva si ne kupuj, da ti bom mogel kdaj tudi jaz kaj podariti." Tako mimogrede je vprašal Volbenk po tovarni in ravnate-ljevem imenu. Še tisto popoldne je poiskal ravnatelja ter po dolgem pričkanju in razkladanju, zakaj in čemu dosegel, da je bil Rudheim pri isti plači dve noči v tednu prost. Denar za namestnika je založil Volbenk za dva meseca vnaprej. Ravnatelj pa naj gleda, da si izmisli vzroke za tako ravnanje. Rudheim je moral pač še včasih podvomiti nad nepričakovanim ravnateljevim velikoduš-jem, a rad se je vživel v novi red in postal spet dobre volje. In če je ob nedeljah za uro u-tegnil, se je rad pridružil Volbenku na izletih. Ivona si je znala Rudheima v hipu osvoji- ti in je tiste kratke sprehode v, Prater imela za senzacijo, prav tako obiske muzejev ter skromnih predmestnih gostiln, kjer so si naročili le skodelico kave in se zaradi Rudheima omejevali tudi v vsem drugem. Bili so lepi dnevi prijateljstva v treh. Toda čas tudi njim ni popolnoma prizanesel. Beda je rasla, revščina se širila ko oljnata maroga, polom je postajal kar nalezljiv. Države so pokale v vseh sklepih, stebri družbe, v svojih temeljih omajani, so se hoteli porušiti in pokopati pod razvalinami ves sodobni rod. Bogatine je prevzel brezglavi strah in samo eno jim je šlo po glavi: kako naj rešijo svpje zlato, da se jim niti zrnce nesrečne kovine ne zgubi, in medtem ko so se tisoči slednji dan zvijali v stradežu, bolezni in sta molčala. Vsak je iskal svojo pot, eden z močjo obupa, drugi z dvomi. Ako sta se prijatelja le preveč zapletla v modrovanja, je segla Ivona Volbenku pod roko in smehljaje se dejala: "Nehajta že, tudi jaz sem še na svetu in svet je tako lep." Potem se ji je zasmejal tudi Volbenk in Ivona se mu je zdela lepa. Nekega dne, ko sta sedela sama v majhni kavarni v Pratru in ni bilo nobenega drugega gosta ,se mu je plaho naslonila z obrazom na roko. Zunaj je legal na zemljo nežen jesenski mrak kakor bledo zlato in se prečudno mehko ovijal okoli starih, prezebajočih dreves. "Ali me ljubiš?" je vprašala brez uvoda in otroško kakor preprosto dekle. "To .,si mi najstrožje prepove- mrazu, so redki poedinci gazili dala'> ;je odvrnil pol resno pol Iz Londona poročajo, da, so Nemci zajeli svetovno znanega angleškega humorista, P. G. Wodehouse, ko se je nahajal v obmorskem mestu La Touquet. Wodehouse je baje rekel, da mu bo to še dobro služilo in dalo virov pri pisavi nove knjige. v zlatu. Svet je zastrupilo nezaupanje in pohlep, ljudje so zdvaja-li, a v srcih in na zunaj so bili pripravljeni za zadnji boj. Rudheim je verjel, da bo zmagal boljši del človeštva, I-v<5na pa je dvomila. Zanjo se je na odru svetovnega dogajanja ponavljala vedno ista igra, igra lutk oziroma burka, ki jo pripoveduje norec. Žalostna burka kajpak ! Vedno znova je vstal kak človek, ki si je iztrgal srce iz prsi, da bi odrešil človeštvo; vedno znova je kdo žrtvoval zadnjo kapljo svoje krvi, svoj poslednji dih, da bi pokazal pot kvišku. Tega so njegovi "bratje" kmalu ubili, ker ni pustil v miru njihovih navad, potem so ga začeli nekateri posnemati in nadaljevati njegovo delo, dokler,se končno niso mogli popolnoma nemoteno pridružiti kar vsi — potem pa se je začel prastari, večni boj od kraja. Nekdanji zasužnjenci so zdaj sami teptali slabotne; ljudje, ki so bili nekdaj sami brez vsega, si niso mogli dovolj nagrabiti, nekdanji kaznjenci so zastavljali drugim pot navzgor. Najlepše ideje, najbolj svobodoljubni viharji so se sprevrgli v takšen ali drugačen izem, ki je dobro .mastil svoje borce in izžemal privržence. Vedno ista igra, pa bodi te ali one barve! "Zato," je menila Ivona, "je odrešenje človeštva utopija. Odrešiti se more le poedinec iz lastne moči in lastne volje. Midva hočeva skoz življenje po svetli, lahki in sproščeni poti — pojdite z nama tudi vi," se je obrnila k Rudheimu. Ta pa je odkimal: "Midva z Volbenkom sva izmed tistih, ki si trgajo za druge srce iz prsi in vedno znova upajo, verujejo in so vedno znova prevarani." Prijatelja zasmehljivo. "Kako pridno si poslušal." "Tako se mi mnogo bolje go- Začuden je opazil, kako ji je na usta bolestno legla tenka, žalostna guba, ki jo je bil videl tudi pri svoji materi. Njena lahka dlan mu je počasi spolzela čez lice, kakor bi skušala otipati njegov pravi obraz. Rahlo je vzdihnila. "Ali me ljubiš ti?" je vprašal on. Lahno so ji podrhteli prsti na njegovih sencih. Potem se je vzpela v vsem svojem ponosu: "Ne, dečko moj, samo všeč si mi." "In vendar te premagam," se je zasmejal Volbenk. "Nekoč te prisilim, da boš priznala svoj poraz." "Ne, nikdar se ne bom vdala." "V svojo žensko usodo?" "Ne, ne, ne," je cepetala z nogo po tleh, a njene oči so prosile, naj neha! "Ne maram trpeti," je rekla. "Trpljenje naredi človeka grdega. Moja mati je za boleznijo, ki ji pravite ljubezen, umrla. Ni mogla preboleti nezvestobe mojega očeta, ki jo je sicer nosil na rokah. Nočem trpeti, kakor je trpela mati." "In vendar te premagam," je zatrjeval Volbenk in bil vesel, ker se je umikal njegovemu pogledu. Teta Ivana je povabila Vol-benka, naj bi preživel to poletje spet v Švici. Volbenk je menil, da mora, zaradi Ivone odkloniti, iomu bi tudi spet oživljal, kar je umrlo? Leta so prerasla njegove spomine in luč, ki jo je bil nosil v duši, je ugasnila. Sprva je bolelo, domotožje ga je mučilo, potfem pa je v igri, športu in pridnem učenju na vse to pozabil. In pridružila se je še skrb. Doma je šlo slabo. Tudi doktor Wilde je občutil splošno stisko, denarja je bilo manj, mati je tudi morala prodati nekaj svojih dragocenosti. Razmere so ter j le, da omeji izdatke tudi Volbenk. Ivono, ki ni mogla živeti brez godbe in plesa, je zelo presenetilo, ko ji je Volbenk povedal, da je zanj konec ponočeva-nja. Zakaj Rudheima je temu hotel še naprej podpirati. Ivona je v svojem lahkoživem samci j ub ju odgovarjala na težka vprašanja kaj preprosto: Naj plešem ali ne, zato se mojemu bližnjemu ne bo godilo za las bolje — torej plešem, če žrtvujem svojo lepoto, ne bom vzravnala s tem nobenega grbavca, torej si obvarujem svojo lepoto kljub bolezni in bedi. Uredila si je lepo stanovanje, kjfer se je zdaj, ko je manj odhajala zdoma, večkrat shajala majhna družba. Gostje so se nalezli pri Ivoni njene veselosti in živahnosti in tako užili pri njej dosti-smeha, plesa in petja. A Volbenku je (o početje utrujalo. Zanj je pomenjala beseda ženska še vedno sladko zavetje v lahki, blaženi vzvišenosti. Nekega dne ni mogel počaka ti, da bi se družba razšla. Ne-opažen se je izmuznil iz hiše in se globoko oddahnil, ko so se zaprla za njim vrata. Zunaj je bilo vlažno in megleno, mokra cesta se je lesketala v luči svetilk, neprijetna, mrazeča noč se je vlačila po pustih ulicah in Vol-benka je zazeblo v dno duše. Občutek taka osamelosti ga je prešinjal samo še takrat, ko je bil pod mostom čakal dneva Privihal si je ovratnik in pospešil korake. Tedaj so molk temne ulice pretrgali divji glasovi jazza. Neka vrata so se odprla \ in na ulični tlak je brizgnil oster snop luči ter za sekundo osvetlil klop na ozki tratici kraj ceste. T^im je sedela samotna ženska. Po čakajočem vedenju je Volbenk mislil, da je ena izmed tistih nesrečnic, ki hodijo na lov. A ko se je približal, je po okusni preprostosti spoznal, da je dostojna gospa. In čeprav si je žena zakrivala obraz, je spoznal po zastajanju svojega srca, da je to — mati. "Mati P Tudi ona ga je spoznala, še preden jo je bil on opazil. Ni odgovorila, temveč skrila je svoj obraz v njegovih dlaneh. "Kaj delaš tu, mati?" "čakam." ' Solze so ji tekle po licih;, trepetala je qd mraza in boli. (Dalje prihodnjič) HRANILNE VLOGE SAFETY >F YOU F INVESTMENT INSURED TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE Republikanski senator in možni predsedniški kandidat, Arthur H. Vandenburg, ki je bil svoj čas proti pomoči zaveznikom, je sedaj nastopil in zagovarja, da morajo Zed. države pomagati zaveznikom do zmage, češ, da bo to v našo lastno korist, če zmagajo zavezniki. Načijske bombe, ki so bile vržene nn Pariz, so zahtevale veliko smrtni žrtev. Pariza-ni imajo dovolj dela, da pobirajo ranjence in mrtvece v prizadetih delih mesta. Poroča se, da je bilo ubitih nad 50 otrok. Na sliki vidimo trupla nekaterih teh mladih žrtev v zasilni mrtvašnici. Slika je poslana iz Pariza.