DONEBNICA IRVING POLEG CERKVE TRINITY V NEW YORKU. 1 g L 9 U B L 0 A N A 2 % Štev. 9. 28. februarja. Knjiga PoStm-na plaJatia T gotovini ZIVDENDE IN SVET CVLJENJB EST SVET — ilustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—> mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—ч Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo Inozemstvo letno 1% dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnikar. Za »Narodno tiskarno« kot tlskarnarja Fran Jezerâek. Vsi ▼ Ljubljani. VSEBINA St. 9: H. Smrekar: Veliki post. — Problem pomlajevanja. — Doktor Vlad. Travne r: Vampirji in vampirski procesi. — Barcelona. — Skrivnost ptičjega leta. — Velikanske elektrarne na veter. — Huni. — Japonska. — Dr. Iv. Lah: Na romunski Marni (nadaljevanje). — Stoletnica smrti prvega egiptologa. — Amerika, dežela skrajnosti. — Henrik Hertz, odkritelj električnih valov. — Znamke pripovedujejo. — Kačje sestre v Burmi. — Obisk v Sveti deželi. — šah. — Zastori za okna. — Ako še ne veš. — Karikatura. — Umetno vreme v hiši. Kakšen ne sme biti pravi smučar. — Humor. Umetno vreme v hiši Vreme po mili volji v hiši, toplo, mrzlo, vlažno, suho in vse to e pritiskom na gumb — kakšen pomen ima za življenje v zaprtih prostorih! Naziranje, da zadostuje samo okno odpreti, če hočeš dobiti v sobo svež zrak, je že zastarelo. Zrak je čudovita snov in od njene sestave, temperature, vlažnosti, od njenega gibanja je odvisna delovna zmogljivost človeka. A normalni zrak ačin.mje na človeka kvarno in povzroči lahko njegovo smrt. TudJ predmete, ki nas obda ;ajo v naših prostorih, opremo, knjige, preproge i. t. d. lahko pokvari in celo uniči abnormalna sprememba v ozračju. Ozračje, zlasti v mestih, pa ni zaradi izdiha vanja strupenih plinov in klic, zaradi onesnaženja z razn-mii plini, sajami, prahom smradom po industriji in prometu nikoli čisto. Zato je v vsaki moderni hiši. v vsakem modernem javnem prostoru potrebno umetno čiščenje in uravnavanje ozračnih prilik. Sam ventilator ne zadostuje, kakor ne zadostuje odpiranje in zapiranje iken, treba je pocebnih naprav, v katerih se zçak očisti na poti skozi vodne prhe. To vodo hladijo in segrevajo po poljub noeti druge naprave in za zadostno množino vlage v zraku skrbijo spet posebni aparati. Sele tako očiščeni ira predelani zrak sme po cevnem sistemu v prostore, kjer se zadržujejo ljudje in ti prostori 60 DOtem proti zunanjemu zrakr in neprimerni vnanji temperaturi lahko hormetsko zaprti. Kuritev pisarn in stanovanj po dosedanjem sistemu je silno neekonomična, ker se temperatura v prostoru preveč spreminja in je tudii množina vlage v zraku običajno nezadostna Prostori so po tem «istemu običajno preveč segreti — to pomeni, da je poralba kuiriva večja, nego bi biLo potrebno. Isto je z ob ičaj mirni ohlajevailnimi napravama, kakršne rabijo n. pr. v gledališčih. Razilika med vnanjo in notranjo temperaturo je prevelika, dostikrat je vnanji zrak 20 do 25 stop. hladnejši, čeprav bd razrka ne smela znašati več nego 15 ali bolje 10 stopinj. Te nedoetatke skuša odpraviti modemi način za uravnavanje umetnega, človeškemu zdravju in delu najprimernejšega in najbolj zaželenega »vremena« v zaipirtih prostorih. Ta metoda skuša izikoristiti truda vsakovrstne druge moderne pridobitve, ki so 6 tem v zvezi, n. pr. glede elabljen.ja cestnega hrupa, glede umetnega obsevanja z ultravioletnimi žarki i. t. d. Zadevna raziskovanja in poskušanja še niso zaključena, vsekakor pa bo bodoče človeštvo v tem pogledu v srečnejšem položaju nego je današnje. Kakšen ne sme biti pravi smučar? Hudomušnež je sestavil nekaj značilnih zapovedi za smučarje. Ker se tudi pri nas že pojavljajo lažismučarji, ni odveč, če ponatisnemo zapovedi, ki veljajo seveda le zanje tn jih je treba trebiti. Preziraj ljudi, si se baje tudi navdušujejo zi sport. To zaradi tega, ker si športnik samo ti, ker razumeš sport samo ti in si tudi strokovnjak samo ti! (Nadaljevanje na predzadnji strani), sL ' •• t ШМШШ ■ш 3№ - ! Џ > inMÉnHÉM < « ^ i : ÏSiïi Si:5 . • J ïttatS IS C.'-'" štev. a. LJUBLJANA, 28. FEBRUARJA 1932. KNJIGA IX, H, Smrek ar i Veliki gos% Problem pomlajevanja Poskusi pred 40 leti e 1889 je poročaj francoski uče-Ж njak Brown-Séqùard o precej Ж uspešnih poskusih,, ki jih je iz-M_ /I vršil na samem sebi, da bi zvišal svojo telesno in duševno moč. Vbrizgaval si je ekstrakt iz bikovskih spolnih žlez. Znanost je te njegove poskuse sprejela z veliko rezervo, ker je menila upravičeno, da telesno propadanje, staranje ne more biti dano samo v seksualni Iferi, temveč je posledica nazadovanja cele vrste organov in njihovega delovanja. še pred kratkim je higienik Rudner označil po temeljitem raziskovanju smrt kot »pojav izrabe«, telesne stanice se namreč s svojim delom sčasoma izrabijo kakor vsaka snovna stvar. Nauk o notranji sekreciji Vendar so raziskovanja v zadnjih desetletjih pokazala, da je bil tudi Brown-Séquard na pravi poti. Danes vemo, da je od stanja spolnih žlez v znatnem obsegu odvisno celotno telesno stanje in tudi izmenjava snovi. Kakor se doba največje moči otvori v pubertetni dobi z mogočnim podvigom seksualnih žlez, tako se začenja starostna doba z nazadovanjem delovne sposobnosti prav teh žlez. Baš tu so se začeli znameniti poskusi »očeta pomlajevanja«, dunajskega profesorja Steinacha, ki je prvotno, po uspelih poskusih z živalmi, skušal pomlajevati tudi ljudi s presajevanjem spolnih Prof. STEINACH Prof. VORONOV žlez. Toda prvič ni nikoli toliko mladih človeških žlez na razpolago, da bi mogli pomladiti vse stare ljudi, drugič je človeški organizem za takšne operativne pco-sežke neprimerno zamotanejši nego žii-valsko telo. Učinek seksualnega hormon a Zato je prof. Steinach začel svoje pco-skuse tako, da je poskusil zagotoviiti boljše življenjske pogoje določenemu delu moške spolne žleze, ki ga je spoznal kot glavnega nosilca notranjega izločevanja in ga je zato imenoval pubertetno žlezo, s tem, da je podvezal semenovode. Uspeh je bil tudi tu pri živalih očiten, pri ljudeh pa premalo zadovoljiv. Pri ženskah je dosegel znatne uspehe z dia-termijo, s čimer je hotel povzročiti krep-kejši dotok krvi, kajti pri starajočih se ljudeh so žile ožje in nudijo krvnemu obtoku večji upor nego pri mladih in zrelih ljudeh. Ta pojav je po novejših ugotovitvah v zvezi z učinkom spolnega hormona. Isto svrho je zasledoval prof. Doppler s tem, da je jedkoval določen živec, ki oži v poštev prihajajoče krvne žile. Rabil je za ta namen fenol, ki se ga poslužujejo tudi pri drugačnih motnjah no- tranjega izločevanja (n. pr. pri sladkorni bolezni). A po Dopplerjevi metodi traja pomlajevalni učinek le toliko časa, dokler si živec ne opomore od poškodovanja s fenolom.- Uspehi dr. Voronova Velik pomen pripisujejo metodi znamenitega pomlajevalca Voronova, ki presaja opičje spolne žleze, v celoti ali delno, v moški organizem. Na zapadu veliko dado na to metodo pariškega zdravnika in vedo veliko povedati o njenih uspehih, nemška znanost ji pa precej nasprotuje in trdi, da ima le kratkotrajen uspeh, ki ji sledi nato tem hitrejše propadanje. Nemški učenjaki se pri tem naslanjajo na svoje poskuse po metodi dr. Voronova — ta pa pravi spet, da je bila le operativna tehnika nemških preizkuševalcev nezadostna. Druge metode Bolgarski zdravnik dr. Tranjen je pred leti izrazil misel, da bi kri in zlasti krvni serum mladih ljudi utegnil imeti kakšen krepilni učinek na ostareli organizem. To misel je pred kratkim izvedel neki italijanski zdravnik in izdelal serum, s katerim je imel baje mnogo uspeha. Toč-nejšega o tem javnost ne vq. Tudi z direktnim prenosom krvi so poskušali rešiti davno človeško sanjo po po-mlajevalnih sredstvih in pripisujejo uspehe, ki so jih s tem že dosegli, učinku v prenešeni krvi primešanih hormonov. Posebno važen bi bil v tem pogledu hormon možganskega podaljška, ki ga nadrejajo celo hormonu spolne žleze. Ta hormon pridelujejo danes že v kemično čisti obliki — kakor v ostalem tudi hormon moške in ženske spolne žleze — in ni dvoma, da bo imel nekoč še prav veliko vlogo v pomlajevalni praksi. Neki dunajski zdravnik je pred kratkim skušal doseči večje izločevanje tega hormona z obsevanjem možganskega podaljška z Roentgenovimi žarki. Podrobnejše vesti še manjkajo. Vsekakor pa znanost z vso silo rešuje problem pomlajevanja in si je v razmeroma kratkem času poleg lepih uspehov priborila že celc vrsto metod ki obljubljajo še večje in trajnejše uspehe v bližnji bodočnosti. Rudolf Schramm-Zittau : DIVJE GOSI Dr. Vlad. Travner Vampirji in vampirski procesi Posmrtno življenje v ljudski domišljiji era, da nadaljuje duša, ko se je ločila od človeškega telesa, samostojno skrivnostno življe- _nje, je lastna vsemu človeštvu. Poedinci ali skupine, ki menijo, da je s telesno smrtjo končano vse, so redke izjeme, ki skoraj ne pridejo v poštev.1) To je povsem umevno. Misel, da ugasne s poslednjim vzdihom tudi naš »jaz«, nasprotuje ljubezni do sebe in svojcev in našemu hrepenenju po popolni pravici in stalni sreči, ki jih ne moremo najti na zemlji. Predstava, da je onkraj groba absolutni in večni »nič« se nam zdi nemogoča; saj se že pojma »je« (pozitivno) in »nič« (negativno) medsebojno izključujeta. Zato so verovali v posmrtno življenje že naši predniki pred neštetimi tisočletji in zato je neumrjočnost glavni bistveni nauk vseh verstev in skoraj vseh modroslovnih sistemov.2) Mogočne piramide, sijajni mavzoleji, spomeniki na gomilah, amuleti, novci, obleka, orožje, hrana, živali, sužnji in žene, ki so jih polagali razni narodi svojim dragim v njihovo zadnje bivaUšče, pogrebne svečanosti ter stalni obredi in daritve v spomin in čast umrlim,3) dela umetnikov, ki slikajo z zanosom našo usodo po smrti, krasoto nebes in strahoto pekla, na tudi neštete Uporabljeni viri: Van Swieten: Vampy-rismus. Augsburg 1768; Wiesthaler: Volkodlak in vampir. L j. Zvon 1883; Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Celje 1930; Pajek: črtice iz duš. življenja Staj. Slovencev; številni članki iz raznih leksikonov, časopisov itd. Tudi samomorilci ne zanikajo v splošnem onostranskega življenja, temveč se hočejo rešiti s svojim obupnim činom le bridkosti in prevar tega sveta. 2) Tudi nirvana budistov ni — kakor se večkrat sliši — »nič«. Njeno bistvo izraža jasno naslednji indski izrek: Usode neizpremenljivi zakon je: kar je in bo preiti mora vse. Cemu vdajamo tako radosti življenja se, ki ustvarja le bridkosti, ko vedro novo nam rodi trpljenje po biti in imr' hrepenenje? A ko nam želja ta iz srca zgine, rodi se sreča, ki nikdar ne mine. Prevod iz angleščine. ») Sem spadajo tudi pogostitve mrtvih. Obširneje gl. »Pogostitve umrlih in pogrebne svečanosti« v žis, knjiga 6. str. 498. DR. VLAD. TRAVNER bajke in vraže preprostega ljudstva o duhovih in pošastih dokazujejo trdno prepričanje človeškega rodu, da jie umrljivo le naše telo in da živi naš duh tudi onkraj groba. Različni so le nazori, kakšno je to življenje. Verske in etične ideje raznih krajev in časov, narodni značaj, podnebje, gospodarske in kulturne razmere i. dr. so ustvarili razne slike o naši posmrtni usodi. Skoraj vedno in povsod pa verujejo ljudje, da ohrani duša tudi po smeti stike z ma-terielnim svetom, pred vsem s telesom, s katerim je bila nekoč združena in z okolico, v kateri je živel pokojnik na zemlji,- To prepričanje je tako občečloveško in trdno, da ga ni omajalo niti krščanstvo kljub Zveličarjevemu nauku, da obstojita dva popolnoma ločena sveta: duhovni in meseni.4) Svetniki so naši priprošnjiki in zaščitniki tudi v telesnih potrebah, delajo čudeže (n. pr. ozdravlja-jo bolnike) posebno v navzočnosti svojih telesnih ostankov, se prikazujejo v vidnih oblikah itd. V zvezi smo z dušami v vicah. Pa tudi pogubljeni niso zgubili stika z materielnim svetom, ker delajo •t) Joh. 3, 6: »Kar je rojeno iz mesa, Je meso; kar je rojeno iz duha, je duh« i. dir, pokoro za svoje grehe na zemlji in ker morejo kvarno vplivati na nas kot zavezniki hudobnega duha. Vsi umrli pa bodo vstali nekoč iz grobov in postali tako zopet, ljudje, četudi drugačni kakor nekdaj. Še ožja je posmrtha zveza med duhom in snovjo v predstavah drugih, pred vsem primitivnih verstev. Duša je po naziranju preprostega človeka nekaj materielnega in ima iste potrebe kakor telo, torej del telesa ali vsaj telo v telesu. Zato se je zdela smrt pračloveku nenaravna. Smatral jo je za delo zlih duhov ali čarovnikov. S to predstavo so v zvezi predznaki smrti, ki sličijo čarovnijam kakor trkanje, klici skovirja, vrana in drugih mrtvaških ptičev, prikazni duhov (belih žen) itd. Ti motivi so splošno znani in v književnosti neštetokrat obdelani. Najbolj razširjeno je mnenje, da je duša zračno telo t. j. dih ali sapa, zaradi česar imata tudi »duša« in »dih« v mnogih jezikih «isto deblo. Duša zapusti telo skozi usta v raznih oblikah, včasi nevidno, včasi vidno n. pr. kot oblaček, metulj ali kača.5) Ta vera se je ohranila do današnjih dni v običaju, da odpro okno sobe, kjer jo pokojni umrl, da »duša ven zleti«. Nato tava duh do pogreba v bližini hiše (posebno po drevju), kjer vse vidi in sliši. Zato se ne sme motiti mrliča s prevelikim jokom in žalovanjem. Ko pa je našlo telo svoj zadnji počitek, odplava ali odide duša v podzemlje (hades, šeol). Tam jo prepelje brodnik (Charon) v čolnu preko jezera ali reke mrtvih (Styx). Pri nordskih narodih je bila razširjena vera, da gredo duše na stekleno goro. Nato se vrši običajno sodba pred vsevednimi sodniki. Če je bil umrli pravičen in če so izpolnjeni vsi ostali pogoji glede pogreba, daritev itd., pride v deželo blaženih (otok blaženih, eden, elizij, Walhalla, nav, raj i. dr.), ki je navadno na zapadu, kamor hodi sonce k počitku, včasi tudi v nadzemskih višavah. Tu nadaljujejo pokojni kot sence pod milim žezlom kralja mrtvih življenje, ki so ga bili vajeni na zemlji. Običajno jih morejo pozvati na ta svet samo zagovorniki mrtvih s posebnimi obredi, (krvavimi) daritvami in skrivnostnimi besedami (nekromantija). V takih primerih dajejo mrtvi živim nasvete in jim prerokujejo'bodočnost. Ob 8) V poznejših časih igra v teh predstavah važno vlogo simbolika L določenih dnevih prihajajo na zemljo tudi iz lastnega nagiba, obiskujejo svoje grobove in nekdanja bivališča ter ščitijo svojce (penates, lares familiares). Zato so jim izkazovali že najstarši narodi božjo ča»t zlasti, če so se odlikovali v življenju po junaških činih (heroji). Posebno razširjen je bil. ta kult pri Rimljanih. Zato "čitamo na rimskih grobnih spomenikih često posvetilo »Diis manibus«. Razen tega so jim postavili v hiši (lararium) altarje in so-he iz lesa, marmorja ali brona (ki so jih okrasili vsako leto 1. maja) in jim prinašali dnevno darove s tem, da so zlili na tla par kapljic pijače in natrosili nekaj hrane (libatio).®) Znano je tudi, kako visoko spoštujejo pokojne prednike vzhodni narodi* posebno Kitajci in Japonci (Shinto). Vsa drugačna je usoda hudobnih in tistih, ki so zapustili svet predčasno ali nasilno, ne da bi izpolnili svoje dolžnosti ali življenjske naloge ali če niso bili deležni časti pogreba. Ti trpe na onem svetu večno ali časno nepopisno gorje, ne najdejo miru in hrepene po nekdanjem življenju. To so pošast«, ki prihajajo nazaj7) in strašijo" ljudi deloma doma, deloma na prostem^ posebno na samotnih križiščih. Večkrat so nevidni (strahovi) in povzročajo nenavaden ropot (škripajo, cvilijo, žvižgajo, kriče, mečejo predmete), napadajo ljudi, jih praskajo in celo raztrgajo. Taki duhovi so bili n. pr. rimski lemuri in larve. Drugi se prikazujejo v postavah, kakor so jih imeli v življenju, navadno obdani s čudnim (mesečnim) svitom. Sem spadajo »svečnjaki«, to so tisti, ki so prestavljali mejnike (prim. Aškerčev »Mejnik«), zakopali krivičen denar, izvršili umor (posebno detomorilke) ali samomor itd. Tako zvedo ljudje, kdo so in zakaj delajo pokoro: Večkrat se mrliči zbirajo v skupinah n. pr. na pokopališčih, na križiščih itd., kjer se pogovarjajo. Splošno znane so pripovedke o mrtvaških procesijah. Ti strašni sprehodi se vrše navadno v noči med 11. in 12. uro na praznik Vseh svetnikov oz. Vernih duš. Neskončne vrste pokojnih se pomikajo iz pokopališč običajno v dolgih belih haljah in z gorečimi sveča- 6) Tudi Slovenci v vinorodnih krajih darujejo pijačo vernim dušam v vicah. Cigani časte svoje pokojne s tem, da zlijejo, preden pijejo, na tla nekoliko vina ali žganja reko« »za mrtve«. ï) od po = zopet, nazaj in Sat = hoditi, ALFRED RETHEL: Smrt kot daviteljica. (Prvi pojav kolere na ma- skaradnem plesu v Parizu) mi v rokah cesto s fantastično izpače-nimi obrazi ali brez glav tako zvani brez-glavci, pod vodstvom matere mrtvih ali kakega pokojnega duhovnika v masnih oblačilih k samotni, čudno razsvetljeni cerkvi, kjer se vrši mrtvaška maša. Tako delajo pokoro tisti, ki so učili ali verovali zmotne verske nauke (prim, Prešernovo »Šmarno goro«). Tem sprevodom so sorodni nič manj fantastični mrtvaški plesi, kjer plešejo zastopniki vseh stanov pod vodstvom godca-okost-njaka. Take predstave v neštetih variantah so bile posebno priljubljene м srednjem veku, ko je bilo vse hrepenenje in mišljenje osredotočeno v večnost. Neizpolnjena obljuba zakona sili ženina ali nevesto, da obišče preživečega druga in ga odvede s seboj k večnemu počitku (prim. Goethejevo »Korintsko nevesto«, ki jo je posnel pesnik po Phlegonu Tralskem iz 2. stol. po Kr., Biirgerjevo oz. Prešernovo »Lenoro«, Jenkovega »Knezovega zeta« itd.) Prav tako pogost in umetniško izredno učinkovit motiv je, da obiskuje mrtva matti, gnana od neizmerne ljubezni, ki ji ne da pokoja v grobu, ponoči svoje ubogo, zapuščeno dete v zibelki. Tudi duše tistih, ki so ostali nepoko-pani, nimajo miru in tavajo v svoji nekdanji podobi ob bregovih podzemske reke ali na zemski površini proseč usmiljene ljudi, da jim izkažejo zadnjo čast. Zato je imel vsak Grk in Rimljan sveto dolžnost, da je vrgel na nepokopano truplo vsaj peščico zemlje, želeč pokojniku večni mir. — Večkrat se prikazujejo duše umrlih tudi v podobi lučk ali plamenčkov t. j. plinov, ki puhte Iz močvirij in se vžigajo na zraku. Sem spadajo »škopnjeki« to so tavajoče duše nekrščenih otrok, ki prosijo usmiljenja. Posebno razširjena je vera, da prihajajo duše pogubljenih, prerano umir-lih ali nepokopanih na zemljo v razniih ——----------- živalskih podobah. Tako raz-prostro n. pr. Samoanci, če je umrl kak domačin v tujini brez pogreba, prt in mislijo, da je prva žival (n. pr. kaka žuželka), ki se vsede nanj, duša pokojnika. Njej izkazujejo posebne časti. V to skupino pošasti spadajo Mo ve (Mav-je, Mavke, Morje, Navke, žive). To so nekrščeni umrli otroci, ki imajo podobo črnih ptičev v velikosti gosk z rjavimi očmi-, močno upognjenim kljunom, dolgimi kosmatimi nogami in ostrimi kremplji. Letajo po zraku po »Zdravi Mariji« do polnoči ali ene, žvižgajo in prosijo pomoči. Če pa jih kdo zasmehuje, ga opraskajo ali mu razkopljejo oči. Ljubijo zvezde, ker jih spominjajo na prihodnjo srečo v nebesih. Če jih kdo (posebno mašnik) krsti, se spremene hipoma v golobe ali angele in zle-te proti nebu. Movam podobni so »hudourniki«, le da so mnogo hujši. Posebno rade se pojavljajo duše pogubljenih v podobi kač.8) Vera v izpreminjanje duš v živali ima različne izvore, že od nekdaj so smatrali ljudje nèkatere živali kakor bike (apis), konje, mačke, krokodile, krokarje itd. kot višja bitja in jim izkazovali božjo čast. Važnejši je nauk o preseljevanju duš, ki so ga oznanjevali že Orfiki, Pitagorejci in mnoge druge ločine in ki je razširjen še zdaj v Indiji. Po tem nauku ne prične človek življenja z rojstvom in ga tudi s smrtjo ne konča; kajti njegov duh prehaja iz bitja v bitje dokler se popolnoma ne očisti in postane vreden večne blaženosti. Tako pride z grehi omadeževana človeška duša tudi v živali kakor v črva, psa, kravo itd. Pa ne samo po smrti, tudi v življenju postane človek lahko žival. V južni Aziji in v Afriki mislijo, da se morejo spremeniti ljudje v leve, tigre, leoparde in hijene. Grška čarovnica Kirko je spreminjala ljudi v živali. Tudi iz čarovni-ških procesov vemo, da so prevzele čarovnice cesto obliko zajcev, veveric, črnih mačk, psov itd. Najpomembnejša taka izprememba pa je volkodlak t. j. človek se spremeni v volka, ki napada in mori ljudi, posebno ponoči. Ta vera je prastara in znana skoraj vsem narodom. Že stari Skiti so bili prepričani, da se spremene nekateri ljudje 8) Sorodne s temi pripovedkami so pripovedke o ukletih osebah. Ne spadajo pa v to skupino, ker ukleti vitezi, deklice itd. navadno niso dušo pokojnih. vsako leto za par dni v vo&e. Grška mitologija pripoveduje, da je postal ar-kadijski kralj Lykaon volkodlak. O teh nestvorih (gr. lykanthropoe; lat. ver-cipellis) poročajo številni grški in rimski pisatelji in pesniki kakor Pavzanija, Plato, Apolodor, Ovid, Virgil, Properc itd. Vera v volkodlake je bila razširjena pri Keltih, od katerih so jo prevzeli Francozi (loup-garon), pri Germanih (Werwolf), posebno pa pri Slovanih. Obrambna sredstva zoper pošasti in strahove, ki mučijo in vznemirjajo ljudi, so dokaj različna. Važen je že način pokopa. Zato so — posebno v kameni dobi — pokopavali mrliče v skrčenem stanju in jih povezali z vrvmi, da ne bi mogli zapustiti grobov. Drugi narodi kakor Egipčani so pokrivali obraze mrličev z maskami in polagali v grobove amulete. V Rimu so preganjali hišni očetje lemure in larve s posebnimi obredi in jim obljubljali darove, če puste hiše v miru. V srednjem in novem veku so uporabljali poleg verskih sredstev talismane, pentagrame, Sata-monove ključe in druge okultne znake. (Dalje) Jos. Lipp: NAGELJ! (lesorez) Ko smo privoziJi v Barcelono, je ro-sil droben dež z morske strani, svetloba žarometov je udarjala ob oknu in spet izginjala, v predmestjih so zagorele luči in potem na vrhovih gorâ. Neki prekomornik je zatrobil našemu brzemu vlaku še glasnejši odgovor in potem nas je objela babilonska jezikovna zmešnjava Špancev in Kataloncev, Francozov, ki eo tvegali skok čez mejo, Angležev, za katere je Barcelona vmesna postaja za njihovo priljubljeno Mal-lorco, in končno Nemcev, čijih kolonija v Barceloni šteje 12.000 chiš. Barcelona ne ostavi nobenega obiskovalca brez močnega vtisa. Posledica je ta, da odnašajo potovalci iz nje določene predsodke. O malokaterem mestu Pogled na BARCELONO trobento« v orkestru španskih mest. Wolfgang Weber poudarja v svoji lepi barcelonski slikanici ameriški tempo tega mesta. Prav! A vendar je vsa ta mnenja pobil že Cervantes s svojim vzklikom: »Mesto, edinstveno po svojem položaju in svoji lepoti !< Edinstveno v Barceloni je pred vsem Rambla, široka cestna črta, ki jo je opisalo že toliko potovalcev, M se pričenja ob Kolumbovem stebru v pristanišču in se konča na Katalonskem trgu, v mestnem osrčju. To je cesta, nič več, ali, še bolje, prometna žila, v kateri poljejo veselo razgibani ljudje kakor rdeča krvna telesca in prisilijo vsakega severnjaškega pusteža s seboj navzgor in navzdol, pa naj. se še tak» brani. Na je bilo že toliko točnih in netočnih primer. Zaradi ogromnih žerjavov in silnega udara kladiv v dokih, so ga primerjali že s Hamburgom; zaradi njegove krasne lege ob Montjuichu in Ti-bidadu so ga primerjali z Rio de Janei-rom; Paseo Gracia oaraža širino in eleganco Pariza; prekomoderni zabaviščni park na Tibidadu je podoben dunajskemu Wurstlpratru ; uličice in palače v starem mestu spominjajo na Genovo in Benetke. Elkan imenuje Barcelono v evoji knjigi o Španiji »zvenečo Barcelona okomotive španskih železnic ne žvižgajo; njihove sirene kričijo z vso silo v pokrajino in strojevodja, ki nas je prepeljal od meje v Barcelono, je izrabil tisto popoldne sireno svojega stroja do skrajnosti. Nam pa se je zdelo čisto v redu, da smo brneli z noro naglico in z divjim kričem skozi deželo, ki je oči-tovala tako jasno svojo življenjsko silo in na katere koncu je moralo ležati mesto, ki je najkrepkejši izraz vsega polotoka. Rambli — aH na Ramblah, kajti poedi-ni odseki imajo različna imena — se odigrava vse javno življenje ogromnega mesta. Posebno mogočno je v večernih urah po končanem delu okoli pete ali šeste in večerjo v'gostilnah, v katerih ne dobiš jedilnega lista pred osmo. V tem času valovi po široki cesti človeška množica, -kakor da se je tu sešla vsa Barcelona. Časopisne stojnice in leteče knjigarne so nabuhle od novic; prodajalci, večernih izdaj rijejo kriče skozi gnečo; iz cvetličarn izvablja večerni veter še enkrat vso vonjavo južnih cvetlic; v ptičjih kletkah, ki so povsod na prodaj, se zbudi življenje sredozemskega ptičjega sveta; ž njim tekmujejo v petju, goslanju, pihanju in bobnanju potujoči godci na hodiščih; v kavarnah, ki so svoje mize in stole porinile daleč na cesto, ni ob tem času nobenega prostora več; demimonda se pojavi z bledo napudranimi obrazi in kričeče pobarvanimi nohti. Električne železnice na obeh straneh srednje promenade se le počasi rinejo skozi množico. Hipoma zagorijo cestne svetilke in svetlobne reklame in življenje doseže • svoj višek. V malih prodajalnah, ki so odprte do polnočne ure, največji promet; ob vhodu stranske ceste se je otvorila borza za poštne znamke; znanci se pozdravljajo glasno in z mnogimi okoliščinami; mlada dekleta koketirajo pod strogim nadzorstvom staršev; otroci se izgubljajo z velikim krikom in se iztaknejo z isto toliko poljubov. Pri vsem tem pa ni trušč nikakor bistvena osnova tega južnjaško temperamentnega prometa. Veliko važnejše je zdravo, aktivno življenje, ki tiči v njem in ki išče izraza. Če se Katalonec izraža, se vrže ves v pozituro, a ne tako, da bi prešel pri tem, celo po severnjaških pojmih, v pozo. Delo ali odmor — vedno je z vso svojo osebo v njem. (Iz tega sledi, da se često tudi v političnih zadevah preveč postavi, toda v poslovnih stvareh ima večinoma uspeh). Če je Barcelona velesejem, tedaj je Rambla njegovo zrcalo, kajti vsa Barcelona je kakor Rambla polna moči, nebrzdana, zdrava in optimistična. Vojna leta, ki so jo obogatila, in diktatura, ki jo je iz političnih razlogov često podpirala, sta jo razvadila. Upati je, da ji politična nepremišljenost ne bo gospodarsko škodovala, kajti.»gospodarstva« to mesto ne more pogrešati. če je Barcelona v svojem gospodarskem procvitu »evropska« ali »ameri- Зка« aH »tipično katalonska«, kje je potem španski značaj v tem tričetrtndtt-jonskem mestu? Pol dopoldneva sem iskal v zmešnjavi starega mesta katedralo. Ljudje, ki so brzeli po cestah, so me pošiljali zdaj sem zdaj tja, dokler nisem najel voza, ki me je pripeljal v nekoliko minutah do njenega portala. Moledujoči otroci so mi odprli vrata in v njih vdolbini je čepela sklonjena starka in prosjačila. Potem sem stal v popolni temi, ki se je zdela od omamljivega vonja po kadilu še bolj neprodirna. V eni izmed 26 stranskih kapel so brali mašo. Komaj sem se upal stopati po tej temi, dokler niso ujele moje obupno iščoče oči daljnega odsvita iz kapele Kristusa Lepant-skega. Tu visi Kristov lik, ki se je po legendi kot galionski kip na admiralski ladji dona Juana de Austria izognil krogli iz turškega topa in je odtlej malo usločen. Pred tem kipom so klečali ljudje z globoko pobožnostjo tistih časov, ko je bila krščanska cerkev španska in so hoteli Španci z mečem braniti božjo stvar. Na obeh straneh stoje ve-, liki zvežnji sveč, ki razširjajo žarečo svečanost. Neka ženska kleči v negibni zamaknjenosti, preprost možakar s čevlji iz ličja in odprto srajco je ponižno upognil koleno pred Kristusom, debela matrona je prišla in vtaknila težko svečo, v kotu igrajo čisto pozabljeni otroci; njih sence švigajo preko stebrov in sten, a noben glas ne moti molitev, nobeno dekle se tu ne ozira radovedno za drugimi obiskovalci. Tako močna pobožnost in vroča vnema sta del španskega bistva. Po hodniku, ki je pokrit»s kameniti-mi ploščami, sem prispel na dvorišče katedrale, kjer stoje magnolije in palme. Na ograji križnega hodnika sedijo možje in čitajo časnike. Malo dalje si daje nekdo čistiti čevlje. Otroci delajo hrup. In nad tem življenjem brezskrbne brezbrižnosti stoji dobrotno sonce španskega neba, da nas zabolijo oči, ko stopamo iz temine španskih cer-kvâ. tfj Skrivnost ptičjega leta " e dolgo se bavi znanost z vprašanjem. odkod imajo nekatere ptice in druge živali sposobnost, da iz neizmernih daljav vselej - zanesljivo najdejo svoja rodna gnezdišča. Najzanimivejše je v tem pogledu proučevanje morskih laatovic, ki prebivajo na koralnih otokih Tortuge pred obalo Floride. 2e odkar opazujejo v Mehikanskem zalivu te ptice, vedno jih prihaja konec aprila velikanska jata na Bird Key (Ptičji otok),* enega izmed Tortuških otokov. Tu gnezdijo in vale na pesku. Prve dni septembra pa, ko so se mladiči na poskusnih letih že dovolj izvežbali, se spet dvigne vsa jata in odleti na topli jug. kril otočje, našel 170 velikih želv in zaradi tega imenoval otočje »Suhe Tortuge«. Suhe zato, ker na otokih ni nikjer sveže pitne vode, »tortuga« pa je španska beseda za želvo. Otoki, ki so kakor straže med Mehikanskim zalivom in Florido, sestoje iz samih školjk in koral ter se o plimi komaj vidijo iz morja. Razen otoka Logger-head, na katerem prebiva čuvaj svetilnika in kjer so laboratoriji washingtonske-ga Carnegiejevega instituta, sor vsi otoki neobljiudeni. Otočje je zaradi tega prav pripravno za ptičjo kolonijo, zlasti še, ker so poleti tod le redkokdaj viharji . Prostrane sipine, ki obdajajo otoke, kar mirgole vsakovrstnih rib. V jutranjem svitu zapuste ptice svoja gnezda in cdlete Pred kakim; sto leti sd je ogledal to ptičjo kolonijo znameniti ameriški prirodo-slovec John James Auduibon. Od tistih dob se je na otokju marsikaj spremenilo, samo ptic nobena sila še ni mogla odvrniti od tega gostoljubnega otoka. Otočje so zagrabili oceanski tokovi in mu obrusili obale, tako da so danes otoki znatno manjši kakor nekoč. Orkani so ogladili njih koralne čeri, toda nobena sila ni zmanjšala ptičjega zaroda, navzlic temu, da so divji lovci in tatovi na debelo ropali ptičja jajčeca in iih prodajali v Ha-vani in Key Westu, preden je ameriško poljedelsko ministrstvo vzelo otočje v zaščito. Nekatera leta je bilo toliko tatov, da po vsej verjetnosti niti en golič ni od-letel s starimi na^ jug, ker so nepridipravi pokradli vsa jajčeca. Toda niti negostoljaibnost prirode niti okrutnost ljudi ni mogla krilatcem zagreniti vsakoletnega romanja v zatišje koralnih otokov Skupina Tortuge sestoji iz osmerih otokov. Ponce de Léon je takrat, ko je od- * cavo — španska beseda za otok. na rop. če uzro večjo skupino rib, se spuste kolikor moči te3no k vodni gladini, in ko pridejo ribe plitvo na površje, jih neverjetno urno polove kar iz zraka. Morskih lastovic še nikoli niso opazovali, da bi se potapljale, ali da bi se katera spustila na morje. Hrano si love kakor njihove tovarišice na kopnem. Od zore do mraka so na lovu, zakaj njihove potrebe so sila velike. Ko se izvale mladiči, mora vsaka naloviti dnevno dvajset do trideset rib in če pomislimo, da šteje vsaka kolonija na tisoče ptic, potlej je res kar čudno, da je na sipinah Želvjih otokov še zdaj taka obilica hrane. Z neutrudnim ribarenjem pa lastovice ne koristijo zgolj sebi in mlademu zarodu, marveč posredno tudi znanstvenikom Carnegiejevega instituta, ki raziskujejo, katere vrste rib žive v okoliškem vodovju. Dr. W. H. Longley, ki nadzoruje vsa dela tega znanstvenega zavoda, pošlje nekajkrat vsako sezono svoje sodelavce v ptičjo kolonijo, da pobero koščice in druge ostanke od bogate mize lahkokrilk. Cela vedra teh ostankov prihajajo v laboratorij, kjer se prebifajo in primerjajo, da se črna lastovica vidi, od katerih vrst rib izvirajo in de morda ta ali ona lcoščica ne pripada novi vrsti, ki jo znanost še ne pozna. Celo plavuti in luskine dostikrat pomagajo pri te«i napornem delu. Obisk na Ptičjem otoku je velik užitek. Komaj stopi človek na breg, že ga zagrne oblak preplašenih lastovic, ki delajo neipo-pisen vrišč. Razburjenje je pa tudi upravičeno, zakaj, če narediš le korak, že pohodiš nekaj mladičev ali vsaj jajčec, ki so nagosto razstlana po tleh. Na tisoče in tisoče jih leži v pesku, gnezda pa ni videti skoraj nobenega, ker na otokih ni pripravnega rastlinstva. Pravi čudež pa je, kako najdejo ptice v tej zmedi vsaka srvoja jajčeca in še bolj čudno, kako spoznajo med tisoči ialežendh golièew, ki gomaze okoli, vsaka svoj lastni naraščaj. Ta skrivnostni pojav proučujejo znanstveniki Camegieje-vega instituta že ieita in leta. Ptice morajo imeti izredno oater čut za lokaliziranje. Da najdejo gnezdo, morajo vsekako natanko poznati njega lego. Toda čudno je, kako najdejo pravo mesito, če se je njega lega medtem, ko so biile na lovu, spremenila. In kako sipo znajo slednjič svoje mladiče? Ali se morda ravnajo po njih čivkanju in kretanju? S ôuti, ki vodijo ptice, se je mnogo ba-vil član instituta dr. Watson, ki se je delj Mladič rjave lastovice časa zadrževal na otoku. Izmed številnih poskusov, ki jih je naredil, da razreši to uganko, naj omenim zlasti tri, ki posebno jasno kažejo sposobnosti ptic v teh stvareh. NA »PTIČJEM OTOKU« Pil prvem poskusu so ulovili zvečer Sest rjavih lastovic s sivobelo glavo, tako zva-nàh Mioddies« in jih zaznamovali vsako z drugačno barvo. Zjutraj so jih odpeljali z ladjo proti 66 milj oddaljenemu otoku Key West. Ob pol desetih so spustili prvi dve z razdalje 19 milj. Opoldne sita bili lastovici že na svojih gnezdih. Drugi dve so spustili iz oddaljenosti 45 milj ob četrt na tri popoldne in sita bili ob štirih že doma. Zadnji dve so spustili šele na otoku Key West ob pol sedmih zvečer. Ena se je vrnila na svoje gnezdo naslednji dan ob pol osmih zjutraj, druga pa šele ob petih popoldne. Kmalu potem, ko sta odleteli zadnji dive, je namreč nasital hud vihar, ki ju je zanesel iz prave smeri. Ves ta čas pa sta samca vztrajala na gnezdu brez hrane in vode. Pri drugem poskusu so ujeli v kletko tri rjave in dve črni lastovici z belo glavo, tako zvane »sootied«, ter jih poslali s par-nikoim proti New Yorku. Izpustili so jih šele nekaj milj pred rtom Hatteras, ki je oddaljen 850 milj od Ptičjega otoka. Pet dni kasneje sta se obe črni lastovici vrnili na svoja gnezda, rjave lastovice pa so se izgubile. Le eden izmed opazovalcev je videl, da se je zaznamovana samica približala gnezdu, a jo je samec odipodil, ker si je bil mediteim bržčas izbral že drugo družico. Verjetno je, da je tudi njene tova-rišice doletela slična usoda. Tretjič so odposlali dvanajst rjavih in dvanajst črnih lastovic v zagrnjenih kletkah z ladjo v Galveston, tako da ptice razen med krmljenjem niso mogle opazovati okolice, po kateri bi se lahko pozneje orientirale. Peti dan ponoči so spustili dve. rjavi lastovici, ki se nista vrnili. Drugi dan ob osmih zjutraj so odletele nadaljnje štiri rjave in šest črnih xastovlc, ob sedmih zvečer pa še dve rjavi lastovici. Od teh se je vrnilo na gnezda pet rjavih in pet črnih, dasi so morale leteti v izredno hudem viharju. Cez dva dni so v galvestomskem pristanišču, ki leži 855 milj zapadno od Tor-tuge, izpustili še poslednje štiri rjave in šest črnih lastovic, izmed katerih pa sta se vrnili le dve črni in ena rjava na Ptičji otok. Pri zadnjem poskusu so morale leteti ptice deloma ob obali in je verjetno, da so postale plen večjih ptic roparic, zlasti ker so bile zaradi dolge vožnje v temi zelo utrujene. Znanstveniki so naredili seveda mnogo več poskusov, iz katerih se vidi, da najdejo morske lastovice v ugodnih okoliščinah, zlasti če se dobro negujejo, domači otok še iz oddaljenosti tisoč milj. To je vsekako nekaj izrednega, če pomislimo, da so živalce docela primitivne in se za taka potovanja ne vežbajo kakor golobje pismonoâe, ter da si morajo razen tega iskati pot v skrajno neugodnem vremenu. Svetovni rekord goioba pdsmonoše je zdaj 1010 milj, pri čemer pa je treba pripomniti, da so tistega goloba dolgo časa vež-bali na eni in isti progi. Poskusi, ki so jih naredili z morskimi lastovicami še drugi znanstveniki, kažejo, da so te ptice po vsej priliki zelo občutljive za razne nevidne žarke in da utegne biti prav s temi v zvezi njih izvrstni čut za orientacijo. Toda, kakor rečeno, so to za zdaj samo domneve, ki jih bo potrdila ali ovrgla šele znanost bodočnosti. Nevihta nad Goethejevim vrtom Predsednik Henriot je nedavno predaval o duhovnih silah v Nemčiji Med drugim Je povedal: Na Nemškem vera ipeša. 66% članov y Reichataeu ne pripada nobeni konfesiiji. V 10 letiih je nad 2 milijona Nemcev opustilo protestantiiizemLuidwig piSe, da je anketa glede verstva pri več too 4000 šolarjih prinesla pretresljive odgovore. Neiki de&ko n. pr. je Izdavil: >Od detiinistva že sem nesrečen. Očeta so ml ubili v vodni, mati mi je uanrla. Kako bi mogel venjetii v Boga!« Zmeda vlada med mladino, ki je ne samo izgubila ideale svojih očetov, temveč .ki Jo je vodna potisnila v bedo In vzbudila v nded čorretvo kr.irviičnoistl, vpijoče po maščevamdu... Poleg zimede med naraščajem je skuipna ameda med množicami še brnjša v državi, kjer je od 62 milijonov ljiudii saimo 5 milijonov neodiviisniih, vršečiih svobodne poklice. Zategadelj na Nemškem ne pozinajo »ljubkega individu atoma«, ki bi kakor ha Francoskem blažil vladni fanatizem in tesnobo javnega žiivldenda. Saimo 6% prebivalstva je samostojnih ш si utegne pri- dobiti čudovito filozofijo naše francoske dežele. Vihra rarasada nad Goethejevim vrtom. Zakaj imajo mrzle jedi drugačen okus nego tople Amsterdamski fiziolog Gondriaan je o tem vprašanju objavil svoja najnovejša raziskovanja, ki so se bavila predvsem s preprostimi občutki okusa: sladko, kislo, slano, grenko. Za določen vtis je uporabljal raztopine iste koncentracije in je potem raziskoval njih okus v različnih temperaturah. Okus kislega (0.02 — 0.04 odstotna raztopina solne kisline) se pri nizki temperaturi skoraj ne občuti, pri naraščanju temperature pa je ta okus med 10 stop. in 40 stop. Celzija čedalje določnejši. Isto velja za sladko (10 odst. raztopino trsnega sladkorja). Grenki okus (0.001—0.002 odst. raztopina kinina) z naraščanjem temperature v splošnem nazaduje. Slani okus (0.4—0.6 odst. raztopina kuhinjske soli) je pri nižjih temperaturah najizrazitejši in se nekoliko ublaži med 18. in 40. stop. Celzija, Velikanske elektrarne na veter V vetru tiči velikanska energija, ki pa, žal uhaja neizrabljena mimo nas in jo izkorišča zgolj narava v vremenskih prevratih. Samo tu pa tam žene veter pritlikave mline ali pa goni vodne črpalke za namakanje. V večjem slogu ga doslej ni uspelo zasužnjiti in ' vpreči h koristnemu delti. Vzrok tega je v prvi vrsti neenakomernost zračni" tokov. Veter potegne, pa spet odneha, včasi je močan, včasi pa tako lahek, da vzgiblje komaj bilje na polju. Med orkanom in pohlevno sapico se njegova energija menjava v tako veliki meri, da ga je težko uporabiti tamkaj, kjer mora biti sila zdržema na razpolago. Popolnoma drugače pa je v višjih zračnih plasteh. Tamkaj zračnih tokov ne ovira vegavost tal in vetrovi pihajo enakomerno, zdržema in z večjo silo kakor blizu nad zemljo. Zaradi tega pa bodo motorji na veter ekonomično obratovali vedno le visoko od tal. Na tem pre-'darku je napravil znameniti nemški konstrukter jeklenih stolpov H. Honnef fantastičen načrt, kako bi zgolj z vetrno silo oskrboval vso Nemčijo z električno energijo. Na planjavah bi zgradil 60 mogočnih, po 270 metrov visokih jekle-nil stolpov, sličnih, kakor, služijo za obešanje anten radio postaj. Vsak stolp bi nosil sistem treh vetrnih turbin, ki bi bile hkrati izoblikovane kot električni generatorji, tako da bi se z vrha stolpa odjemala energija že v obHM električnega toka po kablih. Te vetrnoelektrične centrale bi bile seveda geografsko tako razpostavljene, da bi jih imel vsaj del vedno ugoden vete®. Huni Marce* Brioni nme podadarti <1агток> zgodovino e tolilfco spretmosrtdo, da nas ааазА-ma kot naolboila pereča EodOtmost To je raizmldmo Sa mdegave (knjige La Vie d" Attila, kder se ©laimi dumak jaune zaivedaibi usode svojega plemena; politična dm vodar ška združitev n jegovih tolp in as privlači kakor njjegoiva os-rajamja. La V4e d' Ailariic prikazuje zapletel! anačaij tega romajMzi-ranega barbara, omahujočega med čuv-eftvoan svoje oiblaeti iin abôuidovamjem am-tiičine lepote dm. prosvete. Tra gre za poe-dinčevo pslhologido. Biva pa tudi ptsiholo-giida narodov. Zailožmiiica NRP je uista-no-vùila efbiirfco Le ramam des perapiles. Prvi z/vezek je prispevaa amenderai Brion. Nde-govo Žiiivljenije Humov (Vie des Huns) se ôiita toot romam. Otooli 3000 pr. Kr. je moo-golsiko pileime HdiumgiNii redovito ivpaidalo na Kiiitaijsiko. Nph paveljmiik Tanžu Mete ia njegova konjenica sta spočetka zmagovala, pozmeje pa je »(leteči general« potolkel mapaidmulka. Nestrpno se člta njih Bveiza z Nebeškim canatvom, njiih azijski pomrk, njih cepitev v dve plemeni. Pri tean narodu se ne moreš načudiiti «njegovi odlbodmostii. Ker eo jiih ustavili v Aalji, se zakade severni Humi v Ervropo, kjer pometajo vise na svoji poti. Riimljami se j.iim postavijo v hran za Donavo kakor nekoč Kitajo! za Velikim aiidom. Potem nadaljuje svoj pohod z Atilo do Katalonskega polja, potaej do Miimeda. Potomci »šibe božje« kmalu iizuimro, vise delo se zruši. Toda Evropa še ni opraivii,la s Huni: poglavje o Krivih Avarih spada med nad-slastmedša v Brionov! knjigi, ki na dramatičen način oživlja Bajanov diplomatski bistre to poraz »Prekletega«. Ko jih po-gaizil Karel Veliki, se Huai Bde izbrisani iz zgodovine. Vendar računati moramo še s Hunuigarii, s poslednjo metamorfozo, ki je pretvorila nomadske rodove v stalen, krščanski narod. Ta burna io viharna usoda je mldiiila biografu Humov ree izredno priliko, da načrta pestro in pisano fresiko, segajočo od bajnih vekov vse do vlado sv. Štefana, ogrskega kralja. Reporterstvo Louis Hamer je nedavno izdal čedno, živahno knjižico L'école des reporters (Parle, Fasquelle); tu razpravlja o poročevalcih, posebne pri tako zvanem informacijskem tisku. kjer tekmovanje med dnevniki podžiga iznajdljivost. Zakulisna knjiga. prmerna za vsakogar. ki se zanima za sodobno življenje, eaj razkriva male stanovske skrivnosti in to ganljivo metamorfozo od preprostega dogodka do novinarskega poročila. L. Hamer šteje tisk za četrto ali peto silo v državi. ■ Vx "T '■V■-."■^•• v ■ • v-.....v/■ s JAPONSKA Zgoraj levo: japonske deklice z učiteljico v tokijski zasebni Soli. Desno: japonski cesar Hirohito na svojem ljubljenem »Hatsumidorju« pri paradi. Spodaj levo: pomladanska promenada na tokijski glavni cesti »Gjuza Street«. Desno: v tokijskih Šolah poučujejo tudi letalsko tehniko o Dr. Ifi Lah Na romunski Marni il z »Knjige spomino v«) {Nadaljevanje) Dan bitke Odrejeno je bilo. naj se zakoplje-imo na dolgi njivi v zatišju griča in sd odpočijemo. Izko- _ pali smo si torej vsak svojo jamo v prhko zemljo, položili nahrbtnike za vzglavje in polegli na hladno prst. Visoko na nebu je pripekalo sonce. Mislili smo, da pride kmalu za nami kuhinja z menažo im cesarskim pribolj-škom. A kuhinje ni bilo od nikoder. Vojaki so brskali po njivi in iskali hrane po drevju v gozdu, ki je pokrival vznožje griča. Šele pozno popoldne je dospela kuhinja, dobili smo svojo navadno hrano: kava, juha z mesom in zopet kava, kos kruha in četrt zavitka tobaka. Komaj da smo leže použili vsak svojo porcijo, začelo se je nenadoma oblačiti in preden smo se dobro zavedU se je vlila ploha, ki je mahoma izpremenila vso njivo v tekoče blato. Pograbili smo nahrbtnike in iskali trdnejših tal na travniku ob njiivi, — ko se je naenkrat med treskom in gromom za-, čelo oglašati drugo grmenje in je priletelo preko griča par dobro merjenih strelov. Nastala je obča zmešnjava. Kaj je to? Napad? Sarži so letali kakor besnii in zbirali svoje čete. Grom topov je raste! z divjanjem nevihte. Streli so padali v gozd in klestili drevje z divjim hruščem. Zdelo se je, kot da je sodini dan. Priročne sile so tekmovale v boju z moderno tehniko. Vojaki, ki so se v začetku nevihte zatekli pod drevje, so bežali na piano. Sredi plohe in oglušujočega grmenja je prišlo povelje, da moramo zasesiti grič. Gazili smo v polnem blatu sredi dežja proti vrhu, kjer se je med dimom in gromom kazala stara zapuščena cerkvica. Vsi blatni in premočeni smo zasedli grič, ki ga je k našemu začudenju nasprotna artiljerija prenehala obstreljevati. Tudi nevihta je kmalu pojenjala. Vseokrog je zadihalo v nekakem blaženem osveženju. Čutilo se je, da je ta suha zemlja, okoli katere so že ves teden grmeli topovi, potrebovala moče. Tudi mi smo bili po vročih prašnih dneh kakor okrepčam. Žejna zemlja je popila vase mokroto in, ko smo po= legli po griču, se je razprostrla pred nami lepa hribovita pokrajina, pota a bujnega zelenja, ki je prikrivalo našim očem vse, kar se je skrivnega pripravljalo za prihodnji dan. Ostali smo na griču nemoteni do večera. Cerkvica je kazala dvoje težkih ran na zvoniku in je nemo gledala po okolici, kjer so se gibale sovražne sile, da jo ločijo od onih, ki jim je bila sveto zavetišče. Poleg cerkvice je bilo zapuščeno gospodarsko poslopje, čudno obvarovano od krogel, ki so pustile na dvorišču globoke sledove. Grmenje topov v gorskem grebenu na levi strani je pričalo, da se tam bitka nadaljuje. Mi smo imeli mirno noč. Polegli smo po dvorišču, po skednju in lopah in kljub nevarnosti kmalu pospali. Dobro-merjen center na vrh griča, bi bil nas mogel mahoma prestaviti v ono stran, kjer ni ne bojev ne trpljenja. S prvim svitom je bil ves oddelek na nogah in smo odšli v dolino, kjer smo čakali nadaljnjih ukazov. Okoli enajstih je prišel major, ki je hotel preizkusiti izvežbanost bataljona s tem, da smo naskočili prazen greben, ki se je dvigal pred nami. V največji vročini je lezla četa za četo po rjavih drčah proti vrhu. Grozen smrad, ki se je širil od povsod, nam je pričal, da so bili tu že drugi pred nami. Major z našo počasnostjo ni bil posebno zadovoljen; pozabil pa je povprašati, kdaj so vojaki nazadnje jedli. Rekel je, da se čudi, da Dunajčarai nimajo pravega elana, za kar so ga nekateri pravi Dunajčani precej grdo pogledali. Ko smo dospeli na vrh, so se pred nami razkrili rjavi bregovi Sereta. Globoko med njimd se je valila kalna reka in za njo so se razprostirale nejasne valovite planjave. Seret, Sere.t! Kdaj bi si bil mislil, da bom stal na tvojih bregovih! Daleč me je zanesla ta čudna pot skozi svetovno vojno! Tod preko teh pokrajin so prihajale pred stoletji prve slovanske družine na Balkan. Tu so potovali naši pradedi iz svojih prvotnih bivališč na prostranih pokrajinah za Karpati proti jugu da si tam osvoje novo domovino. Kje so narodi, ki so se vsipali ob teh bregovih rz Azije v Evropo; Seret. Seret! Na tvojih bregovih sem. »Pfui, wie das stinckt!« je prhal major in ukazal sesitop nazaj proti dolini. Počivali smo na dvorišču velike pristave, ki so jo obdajali konjski Mevi. ' Roji muh in mušic so se preletavali po zraiku in posedali-po gnoju, ki je polnil vso okolico s svojim smradom. 'Našli smo ob zidovju bezeg, ki smo ga kuhali v vojaških šalah, da smo malo potolažili svoj'-glad. Z menoj je skupaj kuhal in jedel to novo avstrijsko iznajdbo neki dunajski čevljarček, ki mi je med tem pripovedovali, kako je stradal preteklo leto, ko je bežal po porazu pri Lucku na ruski fronti. Biila je to dolga in zanimiva povest o dogodkih, ki smo jii'h iz časopisnih poročil mogli komaj slutiti. Bil je bled in slabotnega telesa. »Prav za prav sem že vsega sit«. je rekel na koncu, »Bog ve, kdo bo nazadnje zmagal.« »Zakaj pa si tako bežali pred Rusi; pa bi se bil dal ujeti.« »To se lahko reče, če človek ne zna jezika, nikoli ne ve, komu pride v roke. Tako sem bil utrujen in lačen, da sem padal, in vendar sem bežal. Zdaj ne bi mogel več. Ti znaš rusko.« »Znam.« »To je druga stvar. Ce bi zdaj prišli, ne bi bežal.« Usoda čudovito druži ljudi. Kaj mi je bilo do tega dunajskega čevljarčka! A smilil se mi je. Imel je še nekaj sladkorja in je osladkal moj prekuhani bezeg. Ni bilo slabo. »Jaz imam še nekaj zalog, naučil sem se lansko leto, kaj je treba za fronto,« je rekel. Res je imed precej napolnjen nahrbtnik. »Ce bomo zvečer spali na prostem, lahko spiva skupaj v enem šatoru,« je rekel. »Zakaj pa ne, se bova še kaj pomenila.« »To je tako lepo, če najde človek prijatelja. Mi smo tu kar tako eden poleg drugega.« »Kakor so nas zvrstili.« Ubogi čevljarček. Drugi dan sem ga videl prvega med mrtvimi... Zvečer je bil odhod. Kam? Srca vojakov so postajala čim dalje bolj malodušna. Vsaka izprememba jih je vznemirila. Oni, ki so že videli bitko, so bili mnogo bolj nezaupmi od onih. ki so se šele prvič bližali velikemu dogodku. Pot je vodila po veliki izvoženi cesti na levo in po serpentinah navzgor. Bil je že mrak, ko smo dospeli na greben. _ Pek-pek-pek-pek-pek s-s » es Strojne puške so nas pozdravile. »Nieder!« ^ Vrgli smo se na -tda. Šarži so se jezili nad neprevidnostjo, da smo hodili s polnim korakom, na-mestu da bi se plazili na vrh. Obležali smo za živo mejo, kjer je bilo polno človeškega blata. Vojaki so kleli. Neznosen smrad je polnil zrak. Odmikali smo se po tleh in iskali trave, da bi se obrisali. Strojne puške so prenehale. V temi smo se plazili do bele zidanice, ki je stala vrh vinograda, obdana od jarkov in jam. Tu je bilo naše prenočišče. Pred zidanico je bili velik kup še novih čevljev. Kdor je imel slabe, jih je lahko zamenjal. Noč je bila mesečna. Tudi jaz sem si izbral nove čevlje. V kleti pod zidanioo je bila telefonska postaja. Ležali smo na travi pred zidanico in zobali grozdje. Bilo ga je mnogo. Poljak Kabuza, rdečelasec, ki je M prišel od nekod iz šleskih revirjev, je prinesel prav sladkega sadja. Pravil je, da je videl na drevesu ustreljenega človeka. Ležal je med vejami, kamor je morda šel po sadje, in ga je zadela krogla... »Zdaj visi tam s hrbtom navzgor, z rokami navzdol,« je rekel. Moja dva Poljačka sta se me zvesto držala. Tudi onadva sta bila iz šleskih rudnikov. Prišla sta na fronto kot dečka, kopala sta jarke, in potem so ju potrdili. Bila sta polna mržnje do Rusov in Čehov. A nekoč, ko smo v Voli-niji ponoči kopali jarke in sta ležala poleg mene, smo začeli razgovor. Biila sta dobra fanta. Rada sta poslušala, za kaj je ta vojna na svetu. Pozneje sta se me držala kot otroka. Kadar smo počivali. sta oblezla vse drevje, da sta mi prinesla kak sad. In ta večer se nista ganila od mene. Izbrali smo si neko jamo. kjer bomo skupaj spali. Še dva para čevljev sta mi prinesla, da smo primerjali, kateri bi "bili boljši »Pravijo, da bo jutri bitka,« je rekel mlajši, ki mu je bilo komaj sedemnajst let. »Ampak to rečem, da na Ruse ne bom streljal.« »Jaz tudi ne,« je rekel drugi. »Dovolj sva že prestala.« »Prav imata, glejta, da se rešita, da bosta služila Poljski.« »Samo pazimo, da ostanemo skupaj.« Med tem je prišel narednik. t »Slišite,« me je nagovoril, »vi imate dobre oči.« »Da.« »Ali vidite tam-le na ravnini neko poslopje?« »Vidim... « »To je ostanek bivše železniške postaje.« »A tako.« »Tam so ostale škarje za žico. Vzemite par mož in pojdite tja. Iščite, boste že našli. Samo pazite, če boste prižigali žveplenke, da vas sovražnik ne vidi.« »Pa dajte nam električno larnpo.« »Imam samo eno. Kar pojdite, boste že našli.« J Vzel sem svoja dva Poljačka in od" šel. Hodili smo skozi vinoblje v skrivnosti sive davnine. Izdal je v tem času mnogo učenih del, med temi opis hieroglifskega sistema, slovnico slovar staroegiptskega jezika. Francoska vlada je osnovala zanj na pariški univerzi posebno stolico za egipto-logijo, ki se je pa zaslužni mož ni dolgo veselil, kajti umrl je že leto dni po ustanovitvi stolice. Njegovo življenjsko delo so kasneje dovršili učenjaki raznih narodov, vendar mu ni nihče mogel vzeti prvenstva na polju znanosti o starem Egiptu in Champollionovo ime bo vedno označevalo moža, ki je iznad tega važnega dela človeške zgodovine dvignil kopreno tisočletne pozabe. valcev Egipta. Champollion pa je na temelju svoje odkrite abecede sestavil besedilo nekega napisa, ki se glasi v naši pisavi takole: »Si-n-i du-i kata-k oe-u Tsahi ses-i set kper ratek khet set-u sen.« Vsakdo je lahko podvomil v pravilnost rešitve, ako pa bi bila pravilna, kaj pomaga, ko staroegiptskega jezika nihče ne pozna! Francoskemu profesor- Zgoraj: Beseda iz napisa na kamnu iz Rosette. Spodaj: Ista beseda iz svetišča v Filah. Oba napisa se čitata od desne na levo ali od zgoraj dol in pomenita: PTOLM. ju pa se stvar ni zdela tako brezupna. Ako je besede čital glasno, so se mu zdele, kakor da mu doni na uho koptski jezik. Vzel je za oporišče koptščino in dobil je čisto razumen stavek, ki glasi v prevodu: »Dovoljujem ti, da pohodiš poglavarje dežele Tsahi; tebi pod noge jih vržem, nje in njihove kraje.« Slog Louis Golding Amerika, dežela skrajnosti newyorski Šeeti ave&ija grani nova nadcestna železnica po blišče-čih tračnicah. Milijonske luči razsvetljujejo broadwayeke noči ——J Po dolgi, utrudljivi vožnji smo spet doma v stanovanju v English Streetu, v mirnem predmestju, kjer lahko za trenutek počijemo in premislimo, kaj nam j« še ostalo po teh divjih, peklenskih pustolovščinah — kajti prvi obisk Amerike je peklenska pustolovščina. Kaj ostane v spominu? Kaosi Sede ko se poležejo prvi vtfski, k& oallk grmečim eksplozijam zmedejo novinca in ga oplaši(jo ter stopnjujejo njegovo doživetje do brezmejnosti, je dobro, da ®e človek poda na pečine, kjer se dvigajo ti-tami velemesta, s katerimi so zakoreninjeni prav kakor ljudje, ki se premikajo po senčnih rovih, ki jih imenujejo ulice. Vse, kar se tu kopiči na nas, ima globlji pomen, za katerega še niso niašli epigra-mat&ko-kratike formule, ki pa prekaša vee paradokse maše dobe. m »Predvsem se čuvaj«, mi je sveto^efl ameriški prijatelj, ki je najpopolnejši EV-ropec, kar jih poznam, »da ne oropaš Amerike njenega globljega pomena in da me sodié tega neprestano delujočega dinaipa, ki mu pravimo Amerika, po normah srednjega veka.« Slike, ki so se kopičile r meni, so bSe obljudene e paradoksnimi, ne&zr^jivm» bitja: e finančniki, ki me znajo seštevati. zgradba v Worcestere dctlg IZ jnflJ. jreže San Mateo s Hajrwardom (USA) SVET JE OKROGEL: Zanimiva fotografija chicaških donebnic pač pa kaditi in govore tucat jezikov; t boksarji, ki so jiih preteple njih žene; s hotelskimi paži, ki so me tiramizirali in? z. bojazljivimi milijonarji, ki so se bali, ker so žmikali moji čevlji; z razvpitimi tihotapci alkohola in poštenimi 2merniki (abstinenti). Odkril sem, da je neki čokat im-dustrijec prevel Mallarmejeve pesmi v angleščino, medtem ko so visokokulturni intelektualni Američani prebledeli od notranjega razburjenja, če so vzeli v roko knjigo Fenimora Cooperja. Odkril sem tudi, da se kupi za pet centov boljša kava kakor za dva dolarja in medtem ko imam dokaze, da cela vrsta ameriških stražnikov klekla — da klekla! — prenašajo odlični glasbenik4 pesek v vrečah ali pa se bavijo z drugimi še temnejšimi poklici. Dalje sem izkusil, da prideš v New Yorku — pa ne samo tam —, kjer je toliko avtomobilov in motociklov, hitreje naprej brez vsakega vozila. Izvedel sem tudi, da je bilo mleko tako čisto, da so se tisoči dali cepiti zoper tifus. Videl sem strojepiske, ki so se v lastnem avtomobilu vozile v pisarno irv prince, ki so mi ukradli dežnik. Družabnik nekega petrolejskega koncema je pravi' fakir Kapelnik neke razvpite godbe v onem delu New Yorka. ki mu pravijo »Peklenska kuhinja«, je sin znanega milijonarja. V neki tvornici za konserviranje gob v Oklahomi sem spoznal deklico, ki izdeluje vseskozi moderno liriko, boljšo, kakor jo zmore najgenialnejši dijak prvega semestra Magdalenske univerze. Iz tega vidimo, kako lahko postane duh paradoksnega prevladujoči vtisk, če potuješ po -Ameriki, posebno, če si prvič v Ameriki. In vemdar je lahko odkriti še rnarsikaj neparadoksinega. Predvsem ne smeš imeti predsodkov, ko odkriješ, da so vsi voditelji javnega, socialnega in kultur- nega življenja trgovci. Šele za njimi pridejo umetniki, potem človekoljubi in na zadnje državniki. Spomni se le, da so zgradili najlepše cerkve v Flandriji in v za pa dni Angliji trgovci iz 14. stoletja ... Pefcrolejski mogotci poznejše dobe so ostavili druge nič manj znamenite spomenike. V Park Aveniji in na chicaških cestah so zgradili poslopja, ki spominjajo n? klasično lepoto Benetk in Firence, čeprav služijo piraktičnejšim, sodobnejšim smotrom... Houston v Teksasu je država cowbovev. Tam sem dobil vtisk, da je to mesto čista popolnost m da mu ni potrebno n:kako izboljšanje. Mesto stroge, izenačene, popolne leoote, ki se tako popolno krije s svojo okolico kakor Notre Dame s Parizom. Zanimiv doživljaj mora biti, če Američan prvič obišče Evropo! Nič manj zanimivo pa ni, ko pride Evropec prvič v Ameriko. Takrat pa, k'o se bodo ljudje prvič selili na zvezde — in jaz bom med njimi — bo moja najbolj goreča želja obiskati prvič oba kontinenta, Ameriko in Evropo. Kakšne pravljice bom lahko pripovedoval, ko se povrnem v malo vas ob nabrežju tihega Marsovega prekopa! Nedvomno me bodo imeli za -Iažnika in me vtopili, kakor zaslužijo lažniki. Vendar bom lahko rekel, da nisem živel zaman! Henrik Hertz, odkritelj električnih valov ne 22. t. m. je minilo 75 let, kar se je ro'dil slavni nemški fizik Heinrich Hertz, čigar življenje in delo je podarilo človeštvu tako - znamenita odkritja, da bo njegovo ime na veke slovelo v zgodovini znanosti. Hertž se je rodil v Hamburgu kot sin odvetnika. Že v mladosti je kazal izrédne duševne sile, vendar pa se njegov intelekt ni razvijal enostransko, kakor pri večini drugih bodočih velikih mož, marveč je objemal poleg praktičnih reči tudi umetnost. Njegova mladost je bila polna sonca in veselja. Z vso dušo je bil navezan na svojo mater, ki ni bila le njegova tovarišica pri igri, ampak kasneje tudi zvesta pomočnica pri študiju in delu. V šoli je veljal za najbolj nadarjenega dečka, dasi se še ni nagibal izrazito na to ali ono stran v izberi bodočega poklica. Ker mu šola ni delala preglavic, mu je vedno ostajalo dovolj časa, da se je posvečal še drugim stvarem. Zlasti se je rad ukvarjal z vsakovrstnim rokodelstvom. Nekaj časa je pomagal celo pri nekem strugarskem mojstru in ta mož je še pozneje, ko je bil Hertz že profesor, tožil, kakšna škoda je zanj, ker bi bil postal gotovo eden najboljših strugarjev. Po končani srednji šoli je nameraval postati Hertz stavbni inženjer in je študiral na tehnični visoki šoli v Draždanih. Po absolviranju vojaščine pa je nadaljeval študije v Monako-vem. Kmalu pa je izprevidel, da mu praktično delo inženjerstva ne ustreza in se je odločil za študij matematike in fizike, naj-prvo v Monakovem, potem pa v Berlinu, kjer je poslušal predavanje znamenitih profesorjev Helmholtza in Kirchhoffa. Takoj spočetka se je odlikoval z genialno napisanimi razpravami o električnih pojavih, za katere je dobil tudi prvo nagrado. Dobrih 22 let star je že promoviral za doktorja in še je pozneje udejstvoval tri leta kot asistent v laboratoriju prof. Helmholtza. Iz te dobe datirajo njegova najuspešnejša raziskovanja o izpraznitvah električnega toka v razredčenih plinih. Njegova opazovanja so posredno dovedla do odkritja rentgenskih žarkov. Po asistentskem mestu v Berlinu je postal Hertz univerzitetni profesor v Kielu, kjer je deloval dve leti, potlej pa je bil imenovan za profesorja fizike na tehnični visoki šoli v Karlsruhe (1885). Tu je delal svoje znamenite poskuse o razširjanju električne sile, ki so ga dovedli do odkritja električnih valov. Kako je Hertz prav za prav odkril elek-tromagnetične valove, ki so postali kasneje močna podlaga danes tako mogočne brezžične telegrafije in telefonije? že dolgo pred njim si je znanost prizadevala, kako bi dognala bistvo svetlobe. S tem problemom so se bavili vsi veliki fiziki, med njimi tudi slavni Maxwell, ki. je prvi zavrgel naziranje, da je svetloba neki materielni pojav, gibanje materielnih svetlobnih del- HENRIK HERTZ cev in trdil, da je svetloba le nihanje elek-tromagnetičnega polja, tako zvanega svetlobnega etra, ki se v valovih različne dolžine razširja po prostoru. Svetloba se je na ta način otresla grobega materielnega bistva, ki v mnogih primerih ni moglo pojasniti različnih svetlobnih pojavov in je postala zgolj električni pojav v etru, ki spolnjuje vsemirje. Maxwellovo naziranje se je izkaealo za pravilno v vseh svetlobnih pojavih, kar jih je dotlej poznala znanost, toda da je svetloba res valovanje elektromag-netičnega etra, tega še noben ni dokazal. Maxwellovo teorijo je preskušal tudi Heinrich Hertz in res se mu je posrečilo dokazati pravilnost Maxwellove predpostavke. Dejal si je, da se mora pustiti vzbuje-vati valovanje v etru na sličen način, kakor se proizvajajo zračni valovi v zraku z naglo nihajočimi strunami, glasbenimi ' vilicami in sličnimi zvočili. če se naglo mehanično nihanje prenaša na okoJišni zrak kot zvočno valovanje, potlej se mora tudi naglo nihanje električnega toka v žicah prenašati na okolišni eter v obliki elektromagnetič-nih valov. S posebnimi pripravami se je Hertzu res posrečilo proizvajati prav naglo se menjajoče električne toke, ki nihajo po žicah več milijonkrat na sekundo semter-tja, in z duhovito konstruiranimi aparati dokazati, da proizvajajo ti toki v okolici elektromagnetične valove, ki se s svetlob- no brzino 300.000 km na sekundo širijo po prostoru. Maxwellova teorija, da je svetloba samo valovanje elektromagnetičnega etra, je bila s tem v bistvu potrjena. Toda Hertz je še nadalje dokazal, da se elektro-magnetski valovi, ki jih je proizvajal v laboratoriju, uklanjajo vsem zakonom optike, da se dado z lečami zgoščevati v žarke, da se odbijajo in uklanjajo kakor svetlobni žarki, skratka, da se od svetlobnih žarkov razlikujejo samo po dolžini valov. Kot fizik si Hertz seveda ni mogel misliti, kako dalekoeežiiega praktičnega pomena je bilo njegovo odkritje elektromag-netičnih valov. Na vprašanje nekega svojega tovariša, ali se morda ti valovi ne bi dali uporabiti za nekakšno telegrafijo brez žic, je Hertz odločno zanikal, češ da valovi ne sežejo dovolj daleč, ker pri prehodu skozi materielna telesa kmalu oslabe. Poznejše izkušnje zlasti pa popolnejše priprave za proizvajanje in registriranje električnih valov, so nam pa vendar prinesle brezžično telegrafijo in telefonijo, kakršne si takrat ne bi mogel zamisliti niti najpredrznejši fantast. Iz Karlsruhe se je Heinrich Hertz 1889 preselil v Bonn, kjer je neumorno nadaljeval započeto znanstveno delo, dokler ga ni «ačela ugonabljati zavratna bolezen, ki ji je 1894 podlegel še ne star 37 let. Kratko pred smrtjo je pisal svojim staršem tele besede, ki najbolje razodevajo njegov značaj: »Če se ml res kaj pripeti, ne smete žalovati, marveč bodite rajši nekoliko ponosni in si mislite, da sem pač spadal med posebne izvoljence, ki žive sicer le kratek čas, a vendar zadosti. Take usode si nisem želel niti izbral, ker pa me je že zadelo, moram biti zadovoljen, in če bi mi bilo dano na izbero, bi se morda sam odločil za to.« Koliko ljudi je bosih? Svetovna proizvodnja čevljev in slične usnjene obutve se ceni na 900 milijonov parov letno, od česar odpade ca. 360 milijonov parov na Ameriko, 120 milijonov na Nemčijo, 50 na Francijo, 100 na Angleško, 40 na češkoslovaško. Seveda so tod upoštevane le države, ki producirajo največ obutve. Prebitek odpade na vse ostale države. In če zdaj računamo, da živi na vsem svetu približno 1800 milijonov ljudi, odštejemo dojenčke, za vse ostale pa recimo, da ponosi vsak le en par čevljev na leto, potem dobimo, da mora najmanj tretjina človeštva hoditi bosa, ali pa nosi kako primitivno doma izdelano obutev. ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO Znamka za vojne vdove in sirote To francosko znamko so izdali v spomin na eno največjih grozot svetovne vojne. Sto nasajenih bajonetov, v pesteh francoske če- te, je čakalo na povelje za napad med obleganjem Verduna. Vsak trenutek je utegnil priti signal. Jarek, v katerem je čakalo vojaštvo, je bil ena sama velika močvirnata jama. In iz težkih oblakov na nebu je neprestano padal hladen dež na okrvavljeno zemljo. Manjkalo je le še trideset sekund., a povelje za napad ni bilo nikoli oddano. Zakaj nenadoma so se stene jarka porušile ln pokopale pod seboj vso Četo. Niti eden vojakov se ni mogel rešiti iz močvirnatega groba. HADRXJANA (117—138 (po našem štetju), ki so ga odkopali v Atenah štetju, ki so ga odkrili y Atenah Kačje sestre v Burmi koraj povsod v Orientu je doma umetnost krotenja, zagovarjanja in zaklinjanja kač. Največ teh krotilcev je pa v Indiji, Burmi in - na Malajskem otočju. Vsi veliki plazilci, ki jim ljudska vera pripisuje hipnotično moč, veljajo tod za bolj ali manj nadnaravna bitja. Zaradi tega igrajo tudi v verstvih in v mistični simboliki dokaj važno vlogo. Ceščenje samih kač je visoko razvito, razen tega pa se še marsikaka druga božanstva upodabljajo v njih obliki. V Burmi so kače predmet neštetih vraž. Cisto različen je n. pr. pomen, ali prileze kača v hišo od severa ali od juga, od vzhoda ali od zapada. Prihod od severa pomeni neizogibno katastrofo m domačini so tako trdno prepričani o tem, da tako zaznamovano hišo nemudoma zapuste, da se na ta način vsaj družina izogne prekletstvu, ki bi sicer prišlo nadnjo. Celo les zaklete hiše ni za drugo rabo kot za popravilo kakega samostana ali drugih svetih poslopij. Pojav kače v hiši nikoli ne pomeni nič dobrega, toda vse se še utegne obrniti na bolje, če le prileze kača od kake druge strani, samo ne od severa. V tem primeru se lahko očisti dom samo s posebnimi verskimi obredi ki jih mora izvršiti čarovnik e svojimi slikovitimi operacijami, za katere potrebuje nekaj riža, kotličev, raznih barv in petero vrst papirja. Riž se vsujte v kotliček in ko zavre, ga čarovnik rasi-deli na več kupčkov, ki jih potlej pobarva z različnimi barvami, razen enega, ki ostane tak, kakor se je skuhal. Nato izreže iz papirja kače, ki jih enako pobarva kakor riž Ш potlej na paličice nasajene po-takne poleg enakobarvnih kupčkov riža. Ko je vse lepo razposta-ljeno, začne že-brati neke nerazumljive zahteve, nazadnje pa pograbi kupčke riža in jih šiloma zažene skozi vrata. Ce sreča nanese, da priteče baš ta čas mimo pes, ki riž požre, potem je zakietev uspela in družina se lahko brez skrbi povrne. No, domači so že toliko pametni, da o pravem času pripravijo kakega ščeneta, k' ga ta ali oni prijatelj na dano znamenje spusti izza vogala. Izreden primer, da se sposobnost krote-nja in zagovarjanja kač tudi podeduje, je znan v pokrajini San, v visokem gorovju na meji med Burmo in Tibetom. Primer je tem zanimivejši, ker gre za troje sestra na gori Popa, ki so vse enako dobre zakli-njevalke. O njih se je do nedavna le sem pa tja čul kak skrivnosten glas, kar nI čuda, ko pa žive prav po samotarsko. Same trdijo, da vobče ne občujejo z drugim nego samo z duhovi, ki jih imenujejo »nate«. Angležu Filipu Lauraineu pa ti »oatt« • Tri metre dolga kobra pleše na ukaz Ma Нуре niso bili po godu in odpravil se je v gore, da od samih sestra poizve kaj natančnejšega. Izrabiti pa je moral vso spretnost svojega jezika, preden se mu je posrečilo pregovoriti nekaj domačinov za spremstvo pri tako nevarni odpravi. Pot jih je vodila najprvo skozi nepro-dirno džunglo na gorskem pobočju, potlej pa po skrivnostni dolini s potokom črnikaste vode in gosto sprepletenim rastlinstvom. ženske je našel v borni kočici na pobočju. Ker dobro obvlada domači jezik burmanščino, se je lahko po mili volji raz-govarjal s krotilkami, ki so mu dale dragocena pojasnila, vrh tega t>a je z ekspe-dicije prinesel tudi dokaj fotografij teh zagonetnih krajev. Kače, s katerimi se ukvarjajo sestre, spadajo v vrsto hamadriad, najstrupenej-ših kober. Ma Hypa in njeni sestri pa ravnajo s temi nevarnimi kačami, kakor da bi bile belouške. Niti sence strahu ne izdajajo, marveč se vidi, kakor da imajo nad njimi neomejeno oblast. Najzanimivejše pa je, da kače niso_ved-no ene in iste, marveč vsako leto druge. Vsako leto napravijo sestre izlet v džunglo, da si nalove novih »gojenk«, stare pa izpuste na svobodo. Glavno je pri tem, da se izvrši ta premena v strogo določenem času. Krotiteljice kač na gori Popa so podedovale vse skrivnosti zaklinjanja, ki je v rodbini dedno že skozi več rodov, po svoji materi, zakaj potrebne tajne se podedujejo samo na hčere, ne pa tudi na sinove. Pripetilo se je nekoč, da je neka ženska tega rodu zakasnila premenjevalni čas na ljubo svoji najlepši strupenjači, ki jo je hotela še nekaj časa obdržati pri sebi. Toda glej, dan kasneje je umrla od pika svoje ljubljen ki jo je slepo ubogala vse leto. T<_^ nenavadnega pojava Ma Hypa seveda ni mogla pojasniti, ali pa ga morda v svoji rezerviranosti tudi ni hotela. Domačini plemena šan, ki ne prebivajo daleč od tod, verujejo, da so kače vtele-šeni nadzemski zmaji, ki se imenujejo Mlatit in ki si po potrebi lahko nadenejo tudi človeško podobo. (Glej zanimivo razpravo dr. VI. Travnerja »Vampirji in vampirski procesi«, ki izhaja v našem obzorniku). e^sife BMINUTE «Г1М POTOVAN7A Obisk v Sveti deželi Veùina romarjev, ki potujejo v Sveto deželo, si najrajši izbere smer preko starodavnega pristanišča Jafe. V tem mestu pokažejo potniku skrqimno hišico stro-jarja Simona, na koje strehi je imel Peter tisto čudovito vizijo, ki ga je navdihnila z izrekom o bratstvu vseh ljudi na zemlji. Nekako dvajset milj jažno Od tod leži mesto Hebron, kjer je živel v pradavnih časih očak Abraham in glavna zanimivost mesta jé še iidaj grobnica znamenitega svetopisemskega človeka. V bližini so tudi grobovi Izaka in Rebeke, ter Lea-ha in Sare. Pot v Hebron pelje mimo slavnih rib-• nikov kralja Salomona, o katerih pa zgodovinarji še zdaj točno ne vedo, če jih je res dal zgraditi ta pravljično bogati judovski kralj. Samo po starosti sodeč pa bi jih brez pomisleka lahko prištevali med tiste velike zgradbe, ki jih je izvršil ta kralj. ; Običajno vodijo Beduini turiste dalje po rodovitni dolini šaron do znožja Judejskih gora. Beduini so čisto svojevrsten pustinj-aki rod, ki izvira baje od Abrahamovega sina Izmaela. Skozi ob poti so raztresene njihove siromašne vasice. že blizu velikega masiva gore Sinaj uzre potnik sredi puščave velikansko granitno trdnjavo: samostan svete Katarine. Samostan stoji blizu Mojzesove gore ali Džebel Musa, kakor se ji pravi s krajevnim imenom. Z njim v zvezi je tudi prizo- rišče Razodetja v gorečem grmu. Nekoč je živelo tu približno' 5000 kristjanov in več sto starokatoliških duhovnikov, zdaj pa prebiva v samostanu le še 30 svečenikov in nekaj Beduinov. Pot na goro pelje mimo dveh majhnih kapelic. Ena je "bila sezidana na čast Mariji, v zahvalo za rešitev pred mrčesjo nadUego, druga pa v spomin na EU jo. Prav na vrhu gore pa stoji križ, in med pečinami, ki se dvigajo okoli, je prejel Mojzes deset zapovedi, na drugi strani gore pa kažejo vodniki znamenita skalo, iz katere je na Mojzesov udarac pritekla voda. ES S^MM Problem 6 S. Pituk 2. nagrada Ilustracijske založbe Fodor a b C' d e f g H 8 7 SP рш Ж mm Ш ■ 8 7 6 §§§ «K ip UP 6 5 B §§§ §j ■ i 5 4 H Wtë «m UP 4 3 Ш §jj ž jjj §f§ . 3 2 Ê ш m jjf ■ â §§ 2 1 UP Ш Ш i Ш 1 a b C d e t i h — Mat v 2 potezah. Rešitev problema 5 Nepričakovano se umakne tu v 1. potezi konj, ki grozi v igri (1... D: d3+ 2. Sd3 X ; 1. D : g6+ 2. S:g6+) z matom, s svoje mogočne pozicije na e2. a) 1. Sgl—e2 Dd6—g6 + 2. T :g6X b) 1... D : e7 + 2. Tg7X c) 1________Kd5 2. Db5X Nikotin v materinem mleku Dr. W. Emanuelu 7. otroške klinike v Dusseldorfu se je posrečilo dokazati, da pride pri doječih ženskah, če pokade večje število cigaret, nikotin v mleko. Na grobo je ocenil, da vsebuje žensko mleko po 7 do 15 cigaretah približno tri stotine mi-ligrama nikotina na liter mleka. Ce vzamemo, da popije dojenček na dan toliko mleka, potem sprejme vase tudi omenjeno množino nikotina, ki je glede na povprečno težo otrok ravno še pod mejo za-strupljenja. Največ nikotina pride v mleko štiri ali pet ur po kajenju. Dr. Manuel pravi, da bi morale biti ženske zaradi tega dognanja pač zelo previdne. Pet ali šest cigaret na dan ni nevarno za otroka, pri večjem konsumu tobaka pa utegne dojenčkov organizem trpeti na zastrupi j en ju z nikotinom. ČLOVEK IN DOAV Zastori za okna Okno brez zastora nam prija le tedaj, če nam nudi to okno tako lep razgled, da ga ne bi hoteli z zastorom zakriti. Lepa, široka okna novih stavb lahko pogrešajo vsak okrasek, med tem ko moramo manj lepa okna v starih stavbah vsekako olepšati. Zastorčki, ki zakrijejo steklo v oknih, so za taka okna primeren okrasek. Stanovalci pritličja, ki se hočejo zavarovati proti radovednežem, pa zastorov sploh ne morejo pogrešati. Paziti moramo, da se ujemajo zastori na oknih z barvo in s slogom sobe. Tudi vrsta blaga je važna. Zelo hvaležni so voili, tuli, enobarvni ali pa vzorčasti. Bela barva ni neobhodno potrebna. Prav čedni so zastorčki iz svetlo rumene ali pa rezedasto zelene umetne svile. Pikčasti mul je posebno lep, če se pike zelo odražajo od osnovne barve. Za pritrditev blaga prinašamo štiri vzorce, ki jih lahko še na več načinov izpreme-nimo: prepleteno, križano, povezano in napeto. Odločite sami, kateri način vam je najbolj všeč! AKO SE NE VES У brzini je človek slep Če vozi dirkač z brzino 300 kilometrov na uro, potem se svetlobni vtiski, ki jih dojema, tako naglo menjavajo, da se ne morejo več vtisniti kot jasne slike v možgane, marveč se strnejo v zmedeno celoto, kakor da bi bile oči pokvarjene. Cesta in objekti kraj nje se zlijejo v meglene obrise, ki jim vozač ne more več razlikovati pravega pomena. Pri tej brzini se brez pripomočkov ni mogoče orientirati. V odpomoč tej nerodnosti so zdaj konstruirali poseben aparat v obliki nekakšnih zaščitnih naočnikov, ki se nataknejo pred oči in ki na sličen način kakor pri filmskih projektorjih razkosajo niz svetlobnih vtiskov na posamezne odseke, ki si v primernih presledkih slede drug drugemu. Skozi ta aparat dojema oko le petino vseh svetlobnih vtiskov, ki si pa še vedno dovolj naglo slede, da se strnejo v očesu v eno samo jasno sliko. Pogled skozenj je sicer nekoliko zastrt, a vseeno jasnejši kot z neoboroženim očesom, tako da nudi vozaču dovolj zanesljiv pregled proge tudi pri največji brzini. Zemlja se suši V novejšem času so z natančnimi opazovanji ugotovili, da postaja zemlja čedalje bolj suha. Vzroki so v različnih deželah povsem različni, za evropske dežele pa bo najbolj obveljal vzrok, o katerem je pred nedavnim poročal prof. Halb-fass z univerze v Jeni. Ne gre za klimatske spremembe, temveč za delo človeških rok. Neprestana izkoriščanja talnih voda za velemesta, regulacije rek, osuševanje močvirnih ozemelj itd., vse to povzroča izsušdtev tal. Ta izsušitev je sicer razmeroma majhna in vsaj v kulturnih deželah ni zaradi nje za sedaj pričakovati nobene škode. Specialist za sončne mrke V opazovanju in raziskovanju sončnih mrkov je profesor Mitchel iz Charlottes-villa v Zedinjenih državah brez tekmeca. Specializiran je na tako redkem področju kakor so popolni sončni mrki, pa je tudi potrebno, zakaj vsakdanja praksa navadnega astronoma je mnogo premalo, če gre za to, da se čim bolje izkoristijo vse okoliščine te redke nebesne prikazni, ki hi utegnile biti kakorkoli koristne za znanost. In ker so odprave za opazovanje popolnih sončnih mrkov vrhu tega zelo drage, je treba skrbeti, da prinesejo vsaj kolikor moča bogate rezultate. Na razpolago pa je le nekaj razburljivih minut, ki jih lahko prav izkoristi le človek s temeljito prakso. Mitchel je doslej opazoval osem popolnih mrkov, kar ga Je veljalo 145.000 kilometrov potovanja po vseh delih sveta. Angleški finančni minister Neville Chamberlain V ženevi: »Spustite me noter, Kitajska bo izkrvavela!« »Tu je Društvo narodov, Rdeči križ je tam doli na cesti!« Povej vsakomur vse, kar znaš in kje si že bil. Bil si vsaj na Mont Blancu, pa tudi na Mont Everest boš še splezal. Sanke in smuči so ti že tako položili v zibelko! Cigaro ali cigareto' tišči vedno med zobmi; to je značilno za pravega športnika. Obleko za sport izbiraj z okusom. Po možnosti obuj rumene čevlje in obleči rdeče nogavice, zelene hlače, rumeno jopico in modro čepico. Ne oblači se kričeče — najboljše so modrordeče rokavice! Bodi dovtipen! Smej se kakor bedak, če vidiš, da se je smučar ali sankač prevrnil v sneg. Kjerkoli moreš, svetuj zabavno, toda resno, da ne sme med zimske športnike oni, ki je mehkužen. Vsekakor vztrajaj v načelu, da je treba resno obžalovati in uspešno pomagati, če se ti zgodi kaj zlega. Ko se vračaš s skakalnice, vzemi svoje mokre smuči v oddelek, kjer se vozijo še drugi potniki, da so lahko vsaj nekoliko deležni radosti zimskega športa. Pritožbe zavračaj hladno, po možnosti nevljudno, pri čemer pa lahko energično protestiraš, če prinesejo sopotniki s seboj mokre dežnike ali palice. Ce naletiš na smučarja-začetnika, ga osrčuj! Govori n. pr. hladno in mirno o sedmih turistih, ki so se nedavno brez vodnika ubili na isti turi, ki jo hočeš napraviti brez vodnika. Pripoveduj o stricu, ki je na lepem zmrznil. Pravega turista take zgodbe ne bodo prestrašile; sicer pa se mora nanje priučiti! Dame, ki goje sport, je treba zasmehovati, kjerkoli jih moreš, ker sport je revir za moškega. Če so mlade in ljubke, jih občuduj in jim čimprej ponudi svoje spremstvo. Naravo moraš ljubiti in občudovati! Pazi, da tovariši iz hotela ne bodo zamudili sončnega vzhoda; skrbi, da bo mir, ker sicer ne boš mogel spati! Skrbi dalje, da bo oprema tvojih tovarišev popolna; to je zaradi tega, da ne M zmanjkalo stvari, ki si jo sam pozabU. Dobro je, če imaš s seboj steklenico konjaka za primer, če bi se kdo onesvestil in bi bilo zlo še tebi. Pomagaj bližnjemu, ki goji sport pozimi Na moške se pri tem ni treba ozirati. NOV TIP LETALA Na univerzi Miami na Floridi v Zedinjenih državah so z uspehom preskusili nove vrste letalo tako imenovani »vakuplan«, ki se precej razlikuje od običajnih tipov Ш ima baje tudi dokaj boljše letalne sposobnosti. Zlasti zanimiva pri novem letalu je oblika kril, ki so prilično kratka in opremljena na krajih z okroglimi ploščami, ki imajo namen preprečiti izmenjavanje zračnega pritiska nad krili in pod njimi. Razen tega so na zgornji plati nosilnih ploskev globoko zarezane riže, ki povečujejo sesalni učinek zraka na zgornji ploskvi kril in jačajo na ta način nosilnost letala« j> Znanost je že tako napredovala, da moremo brezžično poslati slike iz Evrope v Ameriko!« »Tudi okvirje?« »če boste streljali, vas dam aretirati!« COPYRIGHT P I.B. B0X6. COPENHAGEN Adamson je gledal v kinu Douglasa HU M. O R .. ^ ■ » — Živeti kot mrtvec? Inkognito? Uživati v opazovanju? —■ — AQ ni to nizkotno? In čemu? To bi mogel storiti le človek nečistih namenov. Mož, ki hi se čutil prevaranega-- Njegov glas se je dvigalv in slednjič naglo padel v molk. Gkremffl je glavo, kakor da hoče prikriti brazde, ki so se mu širile in ožile na bledem čelu. Profesorja so te besede zmedle. Tudi on se je obrnil stran. Zdelo se mu je, da bi mu mogel prijatelj čitati z obraza njegovo zmedenost. — Robert! se je zdajci okrenil k njemu Romih. Zakaj si mi obremenil vest s to mislijo?--Dotaknil se je njegove roke in nadaljeval: Ali ti smem zaupati nèkaj? Reci, da me ne boš obsojal! — Silno si nezaupljiv. Ne obsojam pa nikogar. Niti krivičnikov. — Torej poslušaj me! Ali res misliš, da bi se moral ravnati po tvojem nasvetu ? — Ferdo, tega nisem rekel! Dejal sem le, da bi tako storil nemara jaz. Nikar, prijatelj! Menil sem, da me razumeš, saj si mi vendar očital, da se šalim. — Ne huduj se! se je primaknil bliže k njemu. Jaz sam sem že mislil na to —> Profesor se je začudil: — Zakaj naj bi ti torej jaz obremenjeval vest? — Zakaj ? Oprosti besedi. Morda ni pravilna. Hotel sem reči, da si me potrdil v mojem sklepu. — No, torej vendarle nisi tako nepraktičen! se je nasmehnil profesor. — Ali misliš, da bo prav tako? — Če si tako sklenil, si moral nedvomno imeti razloge za to. — Razloge praviš? je pomislil Romih. — Na vsak način. Ali pa si se odločil samo zaradi šale recimo. — Ne, ne, prijatelj! Nobenega slabega namena nisem imel, ko se mi je rodil ta sklep. Sicer pa-- — Še sam ne veš, ali boš izvedel svoj Sklep ali ne. — Prav zares. Priznam. — Stori, kar mislilš, da je nabolje. V takih stvareh se mora odločiti vsak sam. Romih ni dal odgovora. — Da, da, je izpraznil profesor čašo. Romih se je naslonil s komolcema na mizo ter se zamislil. Profesorjev glas mu je presekal misli. -— Kako praviš? .— Nič, se je ozrl profesor za vrata. — Ali te zadržujem morda? — Nikakor. Samo žal mi je, da ti ne morem pomagati. Romih je znova utihnil. — Ne bodi vendar žalosten! Kaj ti spet roji po glavi? — Na Albino mislim, je rekel tiho. Ko bi le vedel--Kdaj si jo videl? Kje si jo videl? — Saj sem ti že povedal. Danes. Očividno je šla po opravkih. — Sama? — Sama. — Je bila žalostna? — Ne veni. Rekel sem ti, da nisem že dolgo govoril z njo. — Ali si jo videl kdaj v družbi? — Ferdo, oprosti, v takšne zadeve se nočem vtikati ! Kaj naj bi bilo hudega, če je bila kdaj v družbi ? Časi so drugačni. In končno--ona je vendar prepričana, da je vdova. — Kaj? Kaj? Govori, prosim te! — O čem naj govorim? O časih, ki živimo v njih? — Kaj misliš o moji ženi? — Vznemirjen si, prijatelj ! Upam, da mi ne boš zameril, če ti povem še enkrat, da se nočem vtikati v te stvari. — Ti jo zagovarjaš? — Ferdo ? Ne razumem te ! — Ker nočeš! Romihu so se iskrile oči. — Samo to si zamolčal, da je mlada! Zdaj razumem vse. — Oprosti, govoril sem splošno. Profesorjev obraz je bil nemiren. — Jaz sem vendar govoril o njej! — Zadosti, Ferdo! — Tako torej? se je posmehnil Romih. Zdaj ko bi mi lahko pomagal in me rešil more, zdaj--Dobro, dobro ! Nisem pričakoval — — — Česa nisi pričakoval? je vprašal skoraj jezno profesor. ■— Da boš zagovarjal mojo ženo! — Še enkrat: oprosti, toda o tem ne govorim več! — Hvala, hvala! — Vem, da me sodiš krivo in da sem izgubil v tvojih očeh na zaupanju, toda to me ne moti. Ne zavedam se nobene krivde v tem oziru. — Prazno modrovanje! Kaj krivda? Kdo govori o krivdi? — Jaz, je dejal ostro profesor. — Kaj ima to opraviti s stvarjo, ki sem jo želel zvedeti od tebe? — Vendar nisi mislil, da bom indiskreten? — A, tako? Hvala! Spet vem nekaj več! — Kaj veš? Ničesar ne veš! — Vse! — Zmerom sva si bila dobra prijatelja in nikoli se nisem vmešaval v tvoje intimnosti. Tudi danes ne. Tudi nocoj ne! Zanesem se, da tudi ti ne boš vmešaval mene v svoje zadeve. — Tebe? Čemu? Bedakova osveta — Pustiva to! Aetatem habes-- — O, vem, vem, da sem star in da je ona mlada! — Zadnjo besedo, Ferdo! se je vzravnal profesor. Hotel sem reči, da si dovolj star in dovolj pameten. Zdaj pa niti besedice.več o tej stvari! — Samo še nekaj. Smem? Profesor je molčal. Njegov pogled je izdajal jezo in osuplost. — Samo to mi še povej, samo to, potem pa grem in te ne bom več zadrževal. Kaj je rekla, ko je zvedela za mojo smrt? — Molčala je. ■— Kakor ti sedaj? se je porogal Romih. — Rekel sem ti že, da ji delaš krivico. To je moja zadnja beseda, je mirno toda z odločnim glasom izgovoril profesor. — In moja tudi! Hvala, Robert! je vstal Romih in hotel plačati. — Moj gost si, ga je zavrnil profesor. Ali ne boš prenočil tu? •— Zdaj grem na zrak. Hvala. Na svidenje! mu je naglo segel v roko in hitro odšel. NA PRAGU NOVE SREČE Romih ni imel več miru. Begal je po ulicah in gazil po blatu. V glavi mu je gorelo in ves je bil nesrečen. Prijateljeve besede so spremljale sleherno njegovo misel. Zdaj pa zdaj se je umiril in tedaj je pomislil: Ali nisem morda pretiraval njegovih besed? Ali ga nisem celo žalil? Gotovo bi mi povedal, če bi bil vedel kaj slabega. Preveč sem zahteval od njega. Ne, ne! Ni mi zameril. Težko mu je bilo govoriti o stvareh, ki bi me žalostile. Računal je z mojo nesrečo. Sicer pa — ali ni povedal zadosti? Ne, ne! Ni govoril splošno o ženskah! Njo je mislil. Njo, njo! Ne da bi vedel, kam gre in kje hodi, je mahnil na Deviški trg. Iznenada je obstal. Naproti mu je prišla črno oblečena dama. V kožuhovini. S črno kopreno na obrazu. Dama je opazila, kako jo motri. Pogledala je ostro vanj in hitela dalje. Ne, to ni ona, si je pritrdil in stopil na most. Ona bi se takoj ustavila, zanjo vendar ne more biti spremenjen, pa naj bi ga bilo življenje še tako preobrazilo na zunaj., Sam bi jo spoznal v prvem trenutku, jo objel na javnem trgu in v tem hipu bi se razpršili vsi dvomi v nič. Saj ne more biti res! Nasprotno. Koliko je morala pretrpeti zanj in zaradi njega! Moški smo vse preveč sebični. Takoj mislimo najhujše in najslabše. In mi sami? Ali se ni moral boriti s skrajnimi silami in se premagovati ? Padel bi bil, kakor so padli njegovi tovariši, da ni bil spomin nanjo tako svet in nedotaknjen. Neumnež! je zamahnil z roko.. Kaj si neki misli Jalen? Kaj mi je bilo, da sem se mu zaupal? Pa ne da bi trosil okoli te neumnosti! Pomilovali me bodo in se mi smejali. Ivan PodržaJ Že je bil zavil mimo Mestne hiše, ko se je zdajci za hip ustavil. Kaj iščem tod? Čemu izgubljam čas? Obrnil se je in šel v drugo smer. Trdno odločen, da poišče sestro in se ji zaupa, čeprav si nista bila nikoli posebno dobra, je bil prepričan, da hodi pravo pot. Zato se je nemalo začudil, ko je videl, da stopa po Vrtni ulici. Tik pod ulično svetilko je opazil pred seboj črno žensko postavo, M je hitela proti vili, kjer je bil iskal prijatelja. Neko čudno čuvstvo ga je prevzelo. Podaljšal je korak, toda preden je prišel do vile, je dama izginila skozi vrt v hišo. Kaj ko bi to bila ona? Albina? Postava je bila njena. In hoja prav takšna. Toda? Čemu potem vsa ta burka, ki jo je igral Jalen? Stopil je v temo pred nasprotno vilo in čakal, da se posveti v oknih. Naj bo katerakoli, stopiti mora k oknu in ga zastreti. Tedaj jo bo videl in potem-- Misli so se mu izgubile v praznoto. Za trenutek se je ozrl, da vidi, kdo prihaja z nasprotne strani po ulici, ko se je iznenada zdrznil. Okna so se posvetila. Buljil je skoznje, toda obraza ni mogel razločiti. Luč je bila premedla. Videl je, da je dama odložila plašč, stopila najprvo k vogalnemu oknu in nato k srednjemu ter ju zastrla. Občutek nečesa, kar se mora zgoditi proti njegovi volji, ga je prešinil. Podzavestno je čutil, da ga priganja neka tajna sila k odločnosti. Stopil je čez cesto in ne meneč se za mlakužo, ki je bil zagazil vanjo, se je zmuznil skozi vrt k du-rim. Bile so le priprte. Počasi in oprezno kot tat je stopil na hodnik in se plazil v temi dalje. Bilo je vse tiho. Ko se je bil pritipal do vrat, je prižgal vžigalico, da vidi, ali ni morda kje kakšen napis ali posetnica, ki bi povedala, kdo stanuje tukaj. V poltemi je opazil nekaj bledega na sosednih vratih. Z ogorkom vžigalice je posvetil na posetnico-- ROBERT JALEN profesor LJUBLJANA Preiti so mu odreveneli in v glavi je čutil omotico. Stresel se je po vsem Žitvotu. Nora misel ga je zamamila, da bi udaril po vratih in bežal naravnost v krčmo-- V tem hipu je začul lahke korake v bližnji sobi. In čeprav so mu bile noge kakor mrtvoudne, je napel voljo in naglo izginil skozi duri. Samogibno je stopil za vogal, si zavihal ovratnik suknje ter se naslonil na zid. Tu ga počakam, tu, prav tu! Naj vidi in ve, da je bilo moje nezaupanje vanj upravičeno.