apea ,u &do. pest. il. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Ut. 25.-	VIDEM,	16. - 31. AVGUSTA 1954.	Leto	V. — Štev. 95
UREDNIŠTVO In UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	500.— lir, 6 mesečna 300.— lir.
Duša mi trepeče srce poskakuje ko na vzhod oziram se iz zemlje tuje.
Narod moj umira, padel je na poti, a j, pobit popotnik, zapuščen v samoti.
Ivan Trinko
Kdaj bo vlada upoštevala naše pravice in probleme?
Menda ni potreba poudarjati, da je prebivalstvo Beneške Slovenije najbolj mirno in najbolj disciplinirano, da ljudje tukaj dajo manj sitnosti vladi, kot pa v kateri koli drugi pokrajini Italije. Čeprav morajo živeti beneški Slovenci v stalnem pomanjkanju, čeprav so v obeh zadnjih vojnah še bolj obubožali in so pod stalnim pritiskom hudega davčnega bremena, ki ne pusti na njihovi mizi niti zadnjega kosa polente, ki so si ga v krvavem znoju prislužili, se niso nikoli spuščali v kakšne nepremišljene demonstracije, niso nikoli pokazali iredentističnih in separatističnih teženj. To pa zato, ker je prebivalstvo Beneške Slovenije skromno in delavno, ker hoče to ljudstvo živeti v mitu in pokoju. Skratka to je ljudstvo, ki ima zaupanje v bodočnost.
Italija je lahko po pravici ponosna, da Šteje med svoje državljane take ljudi kot so naši in prav zaradi tega bi se morala naša vlada zganiti in spremeniti svojo politiko proti temu ljudstvu. Politika, ki se je do sedaj izvajala, nikakor ni vredna neke demokratične države, kakršna je Italija. Upravni sistemi pri nas so v ostrem nasprotju celo z republikansko ustavo, ki jamči enakopravnost vsem italijanskim državljanom, ne glede na lezik, ki ga govorijo.
Beneška Slovenija šteje na deset tisove državljanov slovenskega jezika, ki prebivajo v revnih vaseh Nadižke, Terske in Rezijanske doline in po gričih in gorah nad Čedadom in Tarčentom. Zaman zahtevajo ti ljudje že iz časov osvoboditve svojo sveto pravico do civilnega življenja, do šole v materinskem jeziku in do v2goje* svojih sinov po lastnih družinskih tradicijah in izročilih. Zaman zahtevajo avtonomno upravo, kot so jo hheli že za časa, ko je tod vladala Beneška republika, ki naj bi se prilagodila htrianski deželi, katere del tvori tudi Be-beška Slovenija.
Italijanski vladi, ki toliko govori, da 2ria dati drugim lekcije o bratskem in Clviliziranem sožitju, o svobodi in demokraciji, bi moralo biti znano dejstvo, da |ahko pri nas še vedno svobodno deluje-J0 zagovorniki rasne nestrpnosti, ki nam
h je fašizem zapustii kot dediščino. Ve-heti bi morala, da se prebivalstvu Bene-
ške
Slovenije nočejo priznati niti naj-
°snovnejše pravice in da se dela vse me-š°he za potujčenje vasi in zaselkov, ki so likovno in zgodovinsko slovenski. In Vse to v času, ko se v italijanskem tisku, tudi v tistem, ki pravi da je najbolj re-Setl. čita, da uživajo Slovenci v Italiji hajširš0 svobodo in veliko pomoč od strani države.
povej te nam vendar, kaj je bilo stor-Jfchega prj nas za zasčito našega jezika
*n naših običajev? Povejte nam, kaj so napravile razne italijanske vlade, ki so 86 vrstile vse od leta 1866, za materialno j^thoč našemu ljudstvu, katerega števi-. Se manjša iz dneva v dan, ker je pri-Jeno izseljevati se iz svojih vasi in odiati v inozemstvo, v daljne dežele, če ^°Ce doma umreti od gladu? Kje so šole, katerih imamo pravico? Kje malerba pomoč? In kje, predvsem svoboda?
Ra
Rop
tot
•j naj rečemo glede zloglasnega tri-
°rističnega gibanja, ki so ga oblasti j^nhaie in ga podpirali možje, ki so Vjel* zelo visoka mesta v državni upra-j " F>et let zaporedoma so trikoloristi se-'jj teror in žalost med naše ljudstvo. -	naj rečemo še o atmosferi sumni-
^klibo ^ nastaJo po naših krajih, kjer
oe Gasperi umri Furlani nam priznavajo pravice
/ četrtek 18. avpnista ie v Valsn^ani	A	U	X
do.
°g še v letu 1954 in tik pred važnimi
&°<lki, [ji naj bi pripeljali do normalità odnosov med dvema sosednjima slovaV;nna, še ni mogoče čitati niti enega er)skega časopisa, ne da bi zaradi
tega imeli sitnosti. Tu še vedno nemoteno križarijo poglavarji trikolo? ističnega gibanja, običajni motilci .miru med našim revnim ljudstvom, motilci, ki ustvarjajo samo neslogo, spletke in kar je še slabše, ki hočejo prikazati, da iri nas obstaja nekako ognjišče protiitalijanstva, samo zato, da bi imeli pretvezo za nar stop proti našemu ljudstvu v cilju svoje osebne koristi in v škodo Italije, kateri je naše ljudstvo vedno lojalno služilo in dela tako tudi sedaj.
Vse to bi moralo biti znano naši vladi in videmski prefekt, ki jo tu predstavlja, bi moral zaslišati tudi naše zastopnike, ki so edini kateri nesebično tolmačijo mišljenje našega ljudstva in edini, ki poznajo njegove potrebe, bi jih moral zaslišati preden bi si ustvaril napačno mnenje o našem političnem delovanju. Tako bi si lahko ustvaril točno sliko položaja, kakršen dejansko obstaja v Beneški Sloveniji.
Naš jezikovni problem je treba rešiti. Isto velja tudi za naš gospodarski položaj. Imamo 16 občin v Beneški Sloveniji, kjer ne obstaja niti ena šola, v kateri bi se poučevalo v materinskem jeziku prebivalstva. Tisoči otrok, ki prvič prestopajo šolski prag, ne razumejo niti besedice italijanščine. Vsak si lahko predstavlja kaj in koliko se lahko taki otroci naučijo v italijanski šoli. Italijanski učitelji sami, ki poučujejo po naših vaseh so to že večkrat potrdili in pokazali s kakšno težavo tukaj poučujejo. Marsikateri izmed njih, ki so želeli, da bi se otroci nekaj naučili, so se morali na lastno pobudo navaditi vsaj nekaj slovenščine, da so z njeno pomočjo lahko dali otrokom lekcije iz italijanščine.
Poučevanje v materinskem jeziku je temeljni problem tudi z ozirom na spoznavanje italijanskega jezika in italijanske kulture. Kako naj otroci spoznajo neko kulturo, če pa se jim razlaga v jeziku, ki ga ne razumejo? To je tudi vzrok, da vlada pri nas še taka zaostalost kakršne ne najdemo drugod v furlanski deželi in v vsem obmejnem predelu od Ligurije pa do Jadranskega morja. Ne samo, da nam nočejo dati pouka v slovenskem jeziku, ampak nočejo uvesti niti pouka italijanskega jezika s pomočjo materinščine. Tako bi se naše ljudstvo naučilo vsaj enega jezika, državnega, ki ga danes velika večina ne pozna.
Tudi za rešitev ekonomskih problemov se bo treba pobrigati, saj je tu še večja nujnost in potreba. V Beneški Sloveniji nimamo gospodarskih virov. Dežela je povečini pusta in gorata, ter nudi le toliko pridelkov, da se z njimi lahko preživijo ljudje po tri do štiri mesece na leto. Vse ostale mesece se morajo preživljati s prihranki, ki so jih poslali družinam tisti izseljenci, ki živijo v inozemstvu. Zato bi bilo treba misliti na ustvaritev kakšne industrije, če že ne v Beneški Sloveniji, pa vsaj v njeni neposredni bližini. Naša dežela ima precejšnje vodno bogastvo. Ce bi te vode izkoriščali, bi lahko dobili od njih dovolj energije za pogon velikih industrijskih kompleksov, kar bi bilo v veliko korist ne samo našemu ljudstvu, ampak vsej Furlaniji katere prebivalstvo mora žalibog tudi iskati kruha v inozemstvu.
To so, na kratko povedano, ukrepi, ki jih zahtevamo za naše ljudstvo. Zato se tudi borimo. Vse tisto, kar bi hoteli prikazati naši nasprotniki je samo ribare-nje v kalnem in ne samo proti interesom našega trpinčenega ljudstva, ampak tudi proti interesom Italije, ki ima potrebo in korist če obstaja v obmejnih krajih atmosfera medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med obema tu živečima narodoma.
V četrtek 18. avgusta je v Valsugani, kjer je bil na poletnih počitnicah, umrl bivši dolgoletni predsednik italijanske vlade in predsednik nacionalnega sveta demokristjanske stranke Alcide De Gasperi. Pokopali so ga v ponedeljek 23. avgusta v Rimu na državne stroške.
De Gasperi se je rodil 2. aprila 1881. v Pieve Tessino v pokrajini Trento ter postal na Dunaju leta 1905 doktor leposlovnih ved. Med prvo svetovno vojno je bil poslanec v Avstrijskem parlamentu na Dunaju, od leta 1921 pa poslanec v Rimu na listi Italijanske ljudske stranke.
Pod fašizmom je po umoru Matteottija odšel z drugimi opozicijskimi poslanci na Aventin in bil pozneje obsojen na 4 leta zapora, od katerega je napravil 16 mesecev. Od 10. decembra 1945 do 28. junija 1953. je bil predsednik sedmih italijanskih vlad in večkrat tudi zunanji minister.
S smrtjo De Gasperija je nastala v vrstah demokristjanske stranke vrzel, katere demokristjanski voditelji ne bodo mogli izpolniti brez resnih posledic za usodo vladne stranke. De Gasperi je bil namreč tista osrednja demokristjanska politična osebnost, katera je lahko ubla-ževala spore, ki so se pojavljali med Pellovo desnico, Fanfanijevim centrom in Gronchi j evo levico. Sedaj njega ni več in nihče ne ve, kaj vse se lahko dogodi v vodstvu organizacije, ki je toliko let živela pod izključnim vodstvom tega človeka.
»Patrie dal Fridla objavlja v svoji zadnji številki od 14. t. m. pismo naslovljeno glavnemu uredniku lista, ki ga zaradi njegovega pozitivnega stališča do pravic beneških Slovencev v naslednjem objavljamo.
Neki čitatelj lista piše:
»čeprav se ne strinjam povsem z vašimi idejami, čitam z velikim zanimanjem prvi in edini časopis v furlanščini, ki zrcali furlansko dušo, misli s furlanskimi možgani, ne pa z možgani gospodov iz Trsta in Benetk.
V sredo 30. junija t. 1. sem imel za svojo dolžnost, da se povzpnem v Trčmun, da bi se udeležil pogreba pokojnega msgr. Ivana Trinka, tega velikega furlanskega sina, ki ga je »Gazzettino« ob priliki njegove smrti zelo dobro označil kot »eno izmed najbolj reprezentativnih osebnosti furlanskega duhovništva, s čigar imenom je povezano pol stoletja zgodovine in kulture.«
V tej nedostopni in neznatni gorski vasici, ki zrcali vse siromaštvo in zapuščenost, v kateri živi tisto ubogo ljudstvo, sem našel škofovega pomočnika msgr. Cicuttinija, predsednika pokrajine odv. Candolinija, predstavnike videmske Akademije, videmske Katoliške banke, številne predstavnike iz Gorice, Trsta in Koroške: naštel sem 83 monsignorjev in duhovnikov, videl sem tudi kakšnega fratra in nekaj častnih sester, toda pred-
ciriiiiiiiiiiiiiiiiiLMMiiiiiiiiiiii.riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiii.iiiiiiiii.iiiiini.n t, ( ■ hi nuin niininin, , m ninnimi inni i mn
Lakota in uboštvo v naših
domovih
Slabo leto, slabi časi! Naši ljudje že dolgo časa ne pomnijo tako slabe letine, kakor se obeta letos. Dolgotrajno pomladansko deževje je uničilo cvetje na sadnem drevju in seveda tudi sadje, zaradi slabega poletja pa so zelo pičli tudi poljski pridelki.
Naši kmetje se ob nedeljah žalostno sprehajajo po sadovnjakih in njivah, solze jim stopajo v oči ob pogledu na prazno drevje in gole njive. Nič hrušk in nič jabolk ne bo letos za prodajo in tudi kostanja ne, s katerim so si pomagali druga leta, ko so ga zamenjali za polento ali prodali, da so mogli plačati davke. Sprva so kmetje upali, da bodo vsaj trte obrodile dobro, a toča je pobila še ta pridelek in tako se je podrlo še to zadnje upanje. Jesen je pred vrati in zato se naši kmetje zaskrbljeno vprašujejo s čim se bodo preživljali in kako bodo plačali davke. Da, ti zadnji, davki, ti skrbe najbolj naše ljudi. Mar je to mogoče, da terjajo od naših malih kameni-tih njivic toliko? Saj ne pridelamo, tudi kadar je dobra letina, nič več kot toliko, da se preživimo tri mesece v letu.
Lakota bo letos naša prijateljica, revščina pa naša botra. Gorje tisti družini, ki nima nobenega od svojcev v Belgiji, Franciji ali kaiki drugi državi. Tiste družine se bodo morale še najbolj boriti z revščino in bratiti z lakotjo. Res slabo bi se nam godilo, če bi nas ne podpirali naši izseljenci, saj se večina naših ljudi preživlja izključno le od njihove pomoči.
Nikogar ni, da bi se nas usmilil in verjetno nikogar ne bo. Oblasti bi se morale čutiti dolžne, da nam priskočijo na pomoč, saj smo bili vedno zvesti državljani, še prav posebno pa pri plačevanju davkov. Vemo, da oblasti v Vidmu in Rimu ne vedo, da je letošnja letina slaba in zato bi morale naše občinske oblasti povedati pri tozadevnih organih kako je z nami. V prvi vrsti bi morali poskrbeti, da bi nam za letos oprostili plačevanja davkov in pa da bi nudili malo
denarno pomoč tistim kmetom, ki jim je toča uničila prav ves pridelek.
V
Vsekakor ne pričakujemo dosti, izkušnje iz prejšnjih let nas učijo, da ne bo nobene pomoči od nikogar. Oblasti vedo, da smo vajeni trpeti in zato nas bodo pustili v trpljenju. Nikogar ne bo, da bi izgnal uboštvo iz hiše in da bi na pragu ustavil lakot. Stopile bodo obe v naše domove.	Izidor Predan
Delavci se vračajo iz Belgije
Italijanska emigracija v Belgijo je v zadnjem času malo pojenjala, Vzrok za to je deloma v tem, da so se nakopičile precejšnje zaloge premoga, deloma pa zaradi preiskav v zvezi s številnimi smrtnimi nesrečami po rudnikih.
Tako poročajo, da se je v zadnjih tednih kakih pet tisoč italijanskih rudarjev vrnilo s svojimi družinami v Italijo, ker je potekla pogodbena doba, ki so jo podpisali z belgijskimi premogovnimi družbami. Še druge skupine italijanskih izseljencev v Belgiji se pripravlja za povratek domov. Zato je razumljivo, da ni na vidiku novo najemanje italijanske delovne sile za belgijske rudnike.
Celotno število italijanskih delavcev, ki še sedaj delajo v belgijskih rudnikih, se vrti okrog 45.000 ljudi. Vsaj dve tretjini teh delavcev je zbolelo za siniko-zo prve in druge stopnje zaradi težavnih delovnih pogojev in skrajno slabih prenočišč. Da bi na kakšen način rešili to kočljivo vprašanje, so imenovali v Belgiji posebno komisijo, ki naj bi poskrbela za čimprejšnjo rešitev stanovanjskega problema. Gospodarsko ministrstvo v Belgiji, je od svoje strani sprejelo nalogo, da čimprej izvede anketo o položaju italijanskih rudarjev, medtem ko mora ministrstvo za zdravstvo preko posebnih udruženj poskrbeti za poceni stanovanja, ki jih bo kontroliralo to ministrstvo, katero bo dalo svoj prispevek tudi za rešitev problema izboljšanja stanovanjskih gradenj.
vsem sem videl pravo množico ubogih hribovcev, ki so se zbrali iz vseh dolin Slavije, da bi poslednjič počastili velikega človeka, ki je bil pol stoletja edini branitelj tega revnega prebivalstva proti »patriotični« požrešnosti znamenitih »ra-sov« Furlanske Slavije. Med množico sem slišal govoriti slovenščino, furlanščiro, italijanščino, pa tudi nemščino. Ni mi uspelo prešteti točnega števila vencev, toda videl sem jih dolgo vrsto. Nobenega organizatorja, nobenega reditelja sprevoda, nobene javne straže, da bi vzdrževala red razen krajevnega brigadirja z orožnikom. Vse je bilo spontano. Poslušal sem tri govore v cerkvi in videl stare duhovnike in domačine, ki so se brisali solze. Drugih pet govorov sem slišal na pokopališču v italijanščini in slovenščini in med enim govorom v slovenščini sem videl nekoga, ki je pripadal stari Mussolinijevi gardi, kako je nervozno hodil okrog ubogega brigadirja in ga hujskal, naj stori nekaj neprimernega, kar naj bi dokazalo, da tukaj v Italiji ni svobodno govoriti v takšnem jeziku kot se hoče niti na pokopališču. Videl sem brigadirja, ki se je pod pritiskom omenjenega tipa bojazljivo približal odvetniku Agnelettu iz Trsta in mu zagrozil, da mora govoriti po italijansko, ker smo v Italiji, nato pa se je umaknil skupaj z onim tipom in pustil govoriti Agneletta za katerim sta še dva druga govornika govorila v slovenščini. Slišal sem komentarje ljudstva, ki niso bili oni, ki so jih objavili naši dnevniki. Skratka, bil je mogočen pogreb, dostojen človeka, ki je kot Nicolò Tommaseo vložil vso svojo nadarjenost v delo, da bi posredoval zapadno civilizacijo in kulturo onim na vzshodu in narobe, ki je delal za medsebojno razumevanje med Latini in Slovani; ki je bil znan bolj v inozemstvu kot v Italiji. Neki govornik je poudaril, da če ne bi bilo železnih zaves na mejah, bi videli v Trčmunu tudi predstavnike učenjakov iz Rusije, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije.
Nič političnega ni bilo v govorih, če izvzamemo kakšen namig odvetnika Candolinija. Naše dnevno časopisje je poskušalo veliki dogodek ignorirati, toda nato so jih spravili na led znani špekulanti obmejne cone in tretjega dne je končno »II Gazzettino« z velikim naslovom: »Nezaslišane politične špekulacije na pogrebu msgr. Trinka« lahko sprevrgel ginljiv, religiozni pogreb v politično zborovanje, navedel je, da je govoril tudi tisti, ki ni govoril in da je bilo rečeno tisto, kar ni bilo rečeno. Hkrati pa so isti špekulanti poskrbeli za širjenje na stroj pisanega lističa, s katerim so hoteli dokazati, da so duhovniki (nekateri bivši komunisti in drugi, ki pravkar komunisti postajajo) izkoristili pogreb msgr. Trinka za komunistično in protiitalijansko propagando ter pozivali na ukrepe proti duhovnikom, da bi rešili katoliško vero in Italijo.
Ali se vam ne zdi, gospod glavni urednik, da so vse te jeznoritosti obmejnih parazitov, ki so vedno zaskrbljeni, da bi ustvarili ali pa si izmislili patriotične nevarnosti, da bi podaljšali tolsto krmo... za budnost' na meji, rezultat slabili vesti o razpustitvi »obmejnega urada« (Ufficio Confini), rezultat bližnje ureditve - tržaškega uprašanja, normalizacija odnosov z Jugoslavijo, posebne avtonomije Furlanije in Julijske Benečije? Tajni listič pove vse to na odkrit način. Strah, da bi ostali (končno) brezposelni in da ne bi mogli več črpati iz tajnih fondov, jih ne pusti spati v miru. In vendar, če bi se Italija osvobodila teh parazitov, bi med zvestim obmejnim ljudstvom vladal največji mir in ne bi bilo napetosti na naših mejah v veliko korist tajnih fondov.«
TIPANA Planine „ Tazaoro"
U preteklih ljetih so judje iz vasi Kar-nahta, Viskorša an Brezje u poljetnih mjescih honili krave past »Tazaoro«. Ljetos, na žalost, »Tazaoro« ne čujemo več kravjih zvonou, ker u lanski jeseni so bili kazoni usi poškodovani an maje-dan u nje več pensóu za je popraviti. Tuóle te zadalo no veliko škodo naši ekonomiji, ker kaj sena te bò takoviš zgubljenega an mljeko, ki te se predje-lalo na planinah te dosti več vejalo. Zatuó naši judje no bi ne smjeli takoviš zapustiti te planine, ma no bi muorli ka-zone spek narditi. Anjelé to je dan leč, ki za kazone na novo narete, štat u plača 75%.
NESREČA PAR DJELU
Pretekli tjedan e se z runčejon usjeku koljeno 11 ljetni Gelindo Debelež (Ma-teus) taz Debeleža. Fantiča so muorli tu špitau pejati, kjer o se bo muoru zdraviti 20 dni. Mlademu Gelindu ve auguramo, ki u hitro ozdravi.
ZA TE, KI NO MAJO’ UOJO TU ŠKUOLO LOŠTI OTROKE’
Starši, ki no maio uojo lošti njih otro-ké tu škuole nai naredejo domando pred 15. setemberja. H domandi to ma dolo-šti tele certifikade: Rojstni list (certificato di nascita), spričevalo o cepljenju koz (certificato di vaccinazione) an pa-gelo zadnjega šuolskega ljeta. Te domande pošljite našemu giornalju u Videm, Via Mazzini 10, ali pa dejte je našim ra-prežentantam po vaseh.
FONOTELEGRAFSKA SLUŽBA U TIPANI
Pretekli tjedan so inaugurali tu Tipa-ni fonotelegrafsko službo za tele vasi: Tipana, Viskorša an Pletišče. Fonotele-grafska služba ne povezana z Nemarni an Vidmom. Takoviš odnjetà telegrami no če nam priti sobeto, medtjem k’ prej so muorli nam jih parnesti od Nem.
BRDO
Cjesta Ter - Beli potok
Zadnji burlači so zlo poškodovali naše cjeste. Cjesta, ki na peje od Tera do Bje-lega potoka ne usa razrita an zatuó kor-jera na ne uozi več tu to vas. Na žalost pa majedan u se nejče zmeniti za jo popraviti. Judje, ki so mjeli bizunjo kei parpejati iz Belega potoka so muorli sar mi uzeti lopato an sapon tu roke an jo popraviti. Tale to je na velika vergonži-ja. Smo žej bozi judje, njemamo druzega koj cjesto, če na nam še ta manjča, usa-ki u more vjedati kako to je težko žive-nje za nas. To malo dar, ki smo olupili iz naših golih senožet an hor, ne moremo nančej prodati, zak u nejče majedan priti je kupuvat, ali če no pridejo, no nam ie plačuvajo tekaj malo vero zavoj tega, ki so cjeste slabe.
Autoritat na bi muorla prevedati, zak na se cjesta popravi, če to jo pusti še kak mjesac itako to če priti, ki na ne bo več sarvijala še za uoze. Ma to nje rat koj popraviti. Ta na cjesto to mà lošti še Stradine, ki no par ordin jame, ki u dež djela, zataknita. Kunete no majó beti simpri čiste, zak na moré uo-da se odtjekati, druhač to no be neč vejalo djelo.
Z OBEČAMI NE MOREMO ZIVJETI
Prejšnji mjesac e paršou tu našo dolino znani general Morrà, podpredsednik pokrajinske uprave (Amministrazione Provinciale). Potem, ki e se oledu po naših vaseh, e nam obeču, ki u če se inte-resati za use naše probleme, predusem te od dižokupacjoni. Tej, ki to e znano, tu našim kumunu ve marnò 242 može brez djela, ki no ne vjedo kako se preži-viti. Zatuó naj general Morrà, prej ki more, naredi kej za nas, saj mi smo žej nardili ž njim naš dovej, kar smo ga votali za konsejerja od provincije. žej tà-boto e nam obečuvu used an zaman ve čakamo žej tri ljeta. Z obečami mi ne moremo živ jeti.
FOJDA
Dižokupacjon je trjeba odpravit
Nje dougo od tega, ki je obisku naše gorske vasi senator Pelizzo. Ob tej priliki se je lahko na svoje oči prepriču u kaj-šnih razmjerah živimo. Saj je sam spo-znóu, de naše nje človješko živenje. Zatuó se troštamo, de se bo interesiru za nas par višjih autoritadih u Rimu. Predusem bi bluó trjeba rješit problem od dižokupacjoni, ki je zlo velika. Za tjem bi bluó trjeba končat z gradnjo tud cjeste, ki veže Podcerkev an Pedrožo z dolino.
ZA OBNOVO CJERKVE U CENE-BOLI
Notranje ministrstvo (Ministero dell’Interno) u Rimu je nakazalo za obno-viteu cjerkve u Ceneboli 1,300.000 lir. Z djèlom boju u kratkem začeli.
ŠOLSKE VESTI
Sporočamo vsem dijakom, da se pričnejo popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici dne 6. septembra (mature pa 20. septembra) ob 8.30 in se bodo nadaljevali po vrstnem redu, ki ie objavljen na razglasni deski vsake šole.
SOVODNJE Obmejni blok Polava - Livek
Culi smo pravit, de boju u kratkem odprli obmejni blok, ki peje iz Polave na Livek an Kobarid. Ta novica je posebno razveselila domače targouce, ker boju ta-kuó mogli targovat z bližnjimi vasmi on-
Na zadnji občinski seji se je razpravljalo o zelo važnih problemih in kadar bodo ti rešeni bo narejenih res precej koristnih javnih del. V preteklosti smo že pisali, da je občina prodala sečnjo gozda v Črnem potoku in da je dobila 27 milijonov lir. Na občinski seji je bilo sklenjeno, da, se bo ves ta denar porabil za razna javna dela, kjer .so najbolj potrebna. Tako bodo popravili vodovode v Osojanih, Stolbici, Ravenci in Njivi. Za ta popravila nameravajo izdati približno tri milijone lir. S kakimi 3,500.000 lir bodo olepšali in preuredili prostor pred sedežem občine v Ravenci in popravili vaško cesto. Z drugimi tri milijoni bodo napravili ograje okrog šol v Liščecah, Njivi, Koritah in Ravenci, v kraju Lipo-vac pa bodo razširili tudi cesto. Nadalje so izračunali, da bo potrebno za ureditev vodovoda v Sv. Juriju 3,500.000 lir; za ureditev lokalov bivše šole v Ravenci
3,500.000	lir; za ureditev občinskega skladišča in kleti 1 milijon; za napeljavo telefona v Osojane, Sv. Jurij, Njivo in Liščeca 1,500.000; za ureditev občinskega arhiva, nabava pohištva za občinski urad in razna druga dela 1 milijon in 1 milijon za ureditev javne električne razsvetljave. Poleg omenjenih del nameravajo urediti tudi odtočne cevi (fognature) in razširiti šolsko poslopje v Stolbici. Za ta zadnja javna dela je cbčina zaprosila državno posojilo.
Ker dohodki, ki jih bo dobila občina za sečnjo gozda v črnem potoku, niso vključeni v bilanco, bo torej občina res lahko razpolagala z dobljenim denarjem za javna dela, ki jih ima v načrtu.
Občinski svet je nadalje sklenil da bo vstopil v konzorcij v Pontaflju, da bo skupno s to občino uparvljal občinske gozdove in pašnike. Ustanovili so tudi komisijo, ki jo sestavljajo trije občinski svetniki, da bo izbrala primeren prostor, kjer bodo sezidali novo strokovno šolo, o kateri smo že poročali, da je nujno po-
Takuó kot smo že pisali, so pred kratkem u Pačuhu gor postavli nou poštni urad, ker do sada ga njesmo im jel u našim kamunu. Usi smo čakal, de boju na tjem uradu dali djelo kajšnemu domačinu, saj jih je puno brez djela an so šuolani. A takuó njeso nardil. Za uradnico na novi pošti so poslali dno Italijanko, ki pa sevjeda ne zna slovensko. Tuo je močno razburilo naše ljudi, pa zaki jih tud ne bi. So stare žene, ki hodijo nimar na pošto ulačit sude, ki jih pošiljajo možje an sinovje, ki so po svjetu, an tele ne znajo guorit po talijan-sko. Usak lahko vie kakuó je težkub rješevat reči, če se ne pozna jezika, ki ga ljudje guorijo. Za puoštno uradnico bo tuo težko djelo an glih zatuó se upra-šamo, de zaki njeso ložli na tisto mjesto ’dnega domačina.
Na kamunu imamo uradnike an tud sekretarja domačina an kadar so t.iel u drug kraj poslat sekretarja — domačina an na njegovo mjesto poslat Italijana, ki ni znou slovensko, so ljudie protesti-
IZ NAŠIH VASI
kraj meje. Rjes bi bluó dobro, če bi odprli tisti prehod, ker takuó bi se oživila trgovina u naših krajih. Nimar so naši ljudje hodil na Livek an Kobarid kupovat krave an ljes al pa prodajat kostanj, ki ga je par nas dosti. Tud sjemenski krompir so pamašal iz Livka, de je biu pardjelek buojši. Narbuj pa ie udarila nova meja naše djeluce, ki so nimar hodili na djelo u tiste kraje, če bo.ju odprli ta blok an kakor pravijo, de ne bo trjeba pašaporta za prekoračenje meje, se bo rjes dosti zbuojšalo par nas. Ljudje so usi brez djela, u juške države ne morejo iti, ker tam nucajo samo kualifi-cirane djelouce, kakršnih par nas ni, trgovina je martva, turistični promet je prenehu zavoj tega, ki je meja na naši strani zaprta an še dosti an dosti drugih reči gre slabo prou zavoj tega.
Lokalne oblasti bi muoiale se ir.tere-sirat, de se tuo u kratkem nardi.
trebna. Končno je občinski svet še sklenil, da bo razpisan natečaj za dva nova občinska uradnika.
700.000	LIR ZA POGOZDOVANJE
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo ( Ministero dell’Agricoltura e Foreste) je nakazalo naši občini za pogozdovanje krajev Gozda in Lipice 700.000 lir. Zasadili bodo nad 40.000 mladih mece-snov in smrek.
To delo se nam zdi zelo pametno in koristno, kajti kakor znano, so v zadnjih desetletjih naše gozdove skoraj vse izsekali. S tem, da se bo začelo pogozdovanje, je upanje, da bodo imeli vsaj naši potomci lepšo bodočnost in se jim ne bo treba toliko boriti po svetu za vsakdanji košček kruha.
PROMETNA NESREČA
V kraju Podklanac je prišlo do prometne nesreče, ki bi lahko imela hujše posledice. Po cesti je privozil zelo težak tovorni avto in je najbrže zaradi okvare pri zavori zavozil preveč proti robu in se zvrnil. Na srečo so vozači odnesli le lažje poškodbe, vozilo pa je utrpelo znatno škodo.
SV. LENART
NAGLA SMRT NAŠEGA EMIGRANTA U BELGIJI
Kakor si želi usak djelaven človek počitnic an razvedrila, takuó je težkuo čaku tistih ljepih dni Anton Hvalica (Katerinov) iz Kravarja. Kar je uzeu kongedo za nekaj časa je šu s svojim parjateljem u Antwersen u Belgiji gledat živalski vrt (giardino zoologico). Na žalost pa so se u tjem živalskem vrtu končale njegove počitnice an živenje. Tam mu je paršlo na nagloma slabo an je preča umrù.
Ranci Antonn je bil star 55 ljet an je biu oče treh sinou an ene hčere. Djelu je že več ljet u Belgiji an s težavo pre-
ral an uslišana je bla njih prošnja. Na usako vižo se troštamo, de boju s časom videli, de njeso nardili pru an de boju poslali na poštni urad u Pačuhu človjeka, ki bo znu naš iezik.
JOŽEF GARJUP IZ TRUŠNJEGA UMRU’
Iz Belgije .nam je paršla žalostna vest, de je 27. julija umru Garjup Jožef iz Trušnjega. Ranci je biu dougo ljet rudar u Bray, kjer so ga tud pokopal. Njegova želja je bla, de bi zadnje ljeta svojega živenja preživu ria domačih tleh, a tista sreča mu ni bla dana. Zapušča ženo an ’dnegà sina.
SPOR MED DOMAČINI AN FINAN-ČOTI U MATAJURJU
Pred dvemi tedni so se u vasi Matajur spopadli med sabo nekaj domačinou an tamkajšnji finančoti. Zaprli so 4 može an jih imjeli zaprte šest dni. Izpuščeni domačini boiu muorli se zagovarjat pred tribunalom.
KAMJON ZMEČKU PUOBČA
Zlo je pretresla uso našo okuolico smrtna nesreča 6 ljetnega puobča Atilija Medveš iz Strmice, ki se je dogodila 9. avošta na cjesti, ki peje u Matajur. Puobič se je igru na tisti cjesti, ki io sada djelajo an ne vje se kakuó je paršu pod težki kamjon, ki je vozu material. Kamjon je malemu Atiliju zlomiu pars-ni koš (torace) an ga močno raniu še po drugih krajih telesa. Hitro so ga pe-jali u čedadski špitau, a mu njeso mogli rešit živenja.
Matere, gledeite na vaše otroke! Vaši otroci se ne smjejo igrat na cjesti, nesreča pride kadar najmanj jo čakate.
SMRT NAŠEGA ROJAKA U AMERIKI
Zvjedal smo, de je umru u Ameriki u Clevelandu naš vaščan Anton Gošnjak, ki se je preseliu tja pred dostimi Ijeti kot emigrant.
ljudi, ker so razkropljeni po usem svjetu. Ranci Antdn ima eno sestro u fran-cuoskem Maroku, eno u Ameriki, ena je že umrla u U.S.A., drug brat pa živi u Franciji.
Rancega so pokopali u Aiseau, kjer je njegova družina. Pogreba se je udeležilo dosti Slovenjou, ki tam djelajo. Naj mu bo lahka juška zemlja!
ŠE DRUGEGA DIVJEGA PRAŠIČA SO UBIL
Zadnjikrat smo pisal, de se je jagru Terlikerju posrečilo ustreliti divjega prašiča, ki je že dougo časa djelu veliko škodo na njivah. Povjedal smo tud, de je jager vidu še ’dnegà prašiča, ki mu je pa uteku, kar je čd strejanje. De pa boju ljudje buj mjerni povjemo, de je en drug jager ustrjelu še tistega, ki je takrat uteku. Ta je biu še buj velik, va-gu je 140 kil. Sada pa bo morebit rjes mjer pred tisto divjačino, ki je zadnje čase tarkaj škode nardila našim kme-
Deset ljet te pasalo od dne 25. avošta 1944, kar so paršli fašisti u Torlan an pobili an zažgali 36 judi. Zatuó to je naš dovej obuditi rikordo tjeh žalostnih an strašnih dni, de bi naši judje ne uza-bili tragičnega dogodka 25. avošta 1944, ki je tipičen ežemplen fašističnega barbarstva, ki ga lahko postavimo na uàrh cjelega elenka tekaj druzih strašnih kriminalskih dejanj, ki so jih fašisti nardili na naši zemji, kadar so najbuojši sinovi našega populja stopnili med množico martirjeu, ki so prelili njih kri an dali njih živenje za libertat.
Dne 20. avošta je paršla u Torlan s strejanjem an divjem kričanjem horda kozakou z uózmi an konji. Ustavili so se u vasi an provokali zmješnjavo med prestrašenimi judmi. Skuažej usi te mladi so utekli u hore nad Karnajsko dolino. Po nekaj urah pa so se uàrnili, zak kozaki njeso pokazali slabih intencioni. Ma judje njeso jim maso vjervali.
Druhi dan te paršlo šnje kozakou. Težje aventurjerji an fašistični servitorji, so začeli se bati prežinče u bližnjih ho-ràh naših partizanou. Partizani u resnici njeso se sobeto pokazali, ma so stali pronti an se parpravjali za prehnati iz naše zemje okupatorje. Bili so težje partizani tipajskega bataljona, ki so spadali pod IX. Korpus, ki je že ljeto dni brar nu našo zemjo.
Druhi dan so paršli po Karnajski dolini tipajski partizani an u resnici začeli strejati pruoti kozakom. Peščica partizar nou, dan neznaten numer judi, ki so bili parpravieni za use, so dali kozakom imprešjon tej bal to bó u horah buohvie kaj kombatentou. Kozaki so rispondali z n lih metra jami an no dveh urah hudega strejanja so zapustili Torlan an jo nasjekli dou po Njemah. Takoviš so ti-paiski partizani prehnali use kozake.
SREDNJE
Djelovci u Belgiji se boju muorli varnit
Venčpart naših djelcuceu se nahaja u Belgiji, kjer djelajo u rudnikih. Gorje če bi ne bluó Belgije, marsikajšan bi muoru tarpjet dosti lakote, saj prou od tam narveč pomagajo svojim , družinam doma. Prou tele dni se ie začelo guorit, de se boju muoral varnit usi djelouci, ki djelajo u Belgiji, ker rudniki so izčrpani an imajo tud velike zaloge premoga, ki ne vjedo kam ga prodat. Naše ljudi tuo zlo skarbi, če se boju usi djelouci varnil damu. Kaj boju djelali doma, s čim se boju preživljali? U naših krajih djela ni, pardjelki pa so takuó majhni an slabi, de njeso zadost za se preživljat niti tri mjesce.
Zvjedal smo, de je dosti emigrantou u Belgiji, ki prosijo za imjet, belgijansko citadinanco. Za tuo doseč je zlo težkuo, ker parvič je trjeba imjet najmanj deset ljet djela u rudniku, drugič pa je trjeba plačat nih 30 taužent belgijanskih franku (približno 380 taužent lir), kar pride rejčt za djelouca, ki se je služiu kruh pod zemljo, veliko bogastvo.
Domače oblasti naj bi tjem dieloucem, ki se boju vamili damu, poskarbjele šobit kaišno djelo, ker tisti ljudje so povečini zmaltrani an rahlega zdravja. Par hiši, kjer ni jela ne djela, bi se lahko nakopali kajšno boljezen.
SMRTNA NESREČA DJELOUCA IZ DUG
Našega vaščana Bernjak Ernesta nje več med nami. Mož je djelu par njekem kmetu u Oslavju par Gorici. Kar je spau na seuiku se je uder pod an je pa-du glih na rob od čebra, ki je biu u spuodnji kljeti. Kar je gospodar zagledu nesrečo je hitro peju Ernesta u goriški špitau. Tam so ga preča operiral, a na žalost use zdrauniške pomoči mu njeso nič pomagale. Ostalo ni drugega, ku pe-jat ga damu, de bi umru u domači hiši, a je izdihnu že med vožnjo. Ranci Bernjak je biu star 43 ljet an je biu zlo par-Ijubljen med ljudmi, ker je biu dobar an djelaven mož.
GOSPOD CICIGOJ MED NAŠIMI EMIGRANTI
Naš rojak g. Franc Cicigoj, sada misjo-nar u Lausanne u Švici, je šu obiskat naše emigrante u Belgiji, kjer jim ie tud pridigu na božji poti u Quaregnonu. Tam djela več naših djelouceu.
Par dni potém an tuš jušto u zjutra-njih urah 25. avošta so paršli u Torlan an se ustavila ta par tjeh parvih hiša)' kolona fašistou z autoblindami. Njih kompit te bi se vendikati z judmi, ki njeso mjeli majedne kolpe, za prisiliti par tizane, de se ustavijo z borbo. Takoviš so fašisti polovili usacega teha, ki e j in1 parSóu pod roke. Može, žene, ctroké, stare an mlade so pohnali tu dan liljeu-Prej so dan po dnjem ubili može, medtjem, ki žene z otroki so pustili zaperte tu hljevu. Tele, kar so vidale, ki no pO" bivajo njih može, so začele pjeti rožarib an invokuale pomuoč. Kar so fašisti P0" končali use može, so šli tu hljeu an kaf začeli strejati na ženš an na otroké. Nanje so potém polili bencino an jim dali honj za usjem hljevam an hišami, ki so ejtu stale. Takoviš te bo pobitih an zažganih kar 34 judi, med njemi cjele fa' meje od otročiča, ki é móu no ljeto de starega, ki e móu 80 ljet. Nanje so Pcr tém se posule hiše, ki no še nas tešte-monjuajo fašistično barbarstvo.
U nahordanje tjeh 34 judi nocentih. nad tikerimi so fašisti se vendikali, t0 bi tjelo beti jušto narditi dan monU' ment, zak u teštimonjaj prelito kri n°' centih judi iz Torlana.
GRMEK
Zaprli so jih
Dne 8. t. m. so u Topolovem zaprli * : ljudi an ti so: Filipič Anton, star 22 ljet: Filipič Lino, star 21 ljet; Garjup Dal»*' ; lo, star 22 ljet; Bernjak Gvido, star 21 ljet an Albin Rukli, star 22 ljet. Usih J** so zaprli u videmske zapore, kjer čakajo na proces, ki se bo vršil pred v*' | demskim tribunalom. Obtožujejo jih 0<*’ 1 pora pruoti javnim organom.
miiiiiiiii illuminili imunim 111111111111111111n 1111 ii 1111ii111111111:i 1111 inim ii in iminm mi ;i m Minimi 11 ii m » n 111111 > 11111111111111 iiiiiiiniMiiiiiMiiin
živjau veliko družino. Katarinova družina u Kravarju je ena od tistih družin, ki muora nimar skarbjet za usodo svojih
REZIJA
Z zadnje občinske seje
ilililiiilililililililililililtlililililihlililililililllllllllilililililililillililililililililililllililililililiiililiiiiilililililililililililililililililiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
DREKA
uški prihajajo, naši pa odhajajo
tom.
m i milnim m 111111111 n 11111 n n i i n 111111 m m n 1111111111111111111 m 1111| 1111111111111111111I I I M I I'®
NEME
Deseta obletnica fašističnega pokola u Torlanu
Štev. 95
MATAJUR
Stran 3
^ZA NASE DELO
Djelo u vinogradu
Tale mjesae se ne smije več škropit vinjik. škropilnice očistite an jih spravite a tajšen prastor, ki ni preveč suh, de ne boju popokale gumjaste cevi (tubi). Gledejte, de bo vinograd nimar lepuò opljet. Razrjedčite listje na viniikah, de bo sonce buj lahko paršlo do grozduja an mu pomagalo zdrjeljeti. Tuo veja posebno za ljetošnje lieto, ker je bluò mani sonca kot druga lieta.
...u kljeti
spojine, ki jih rastline lahko srkajo. Japno veže drobne koščke ilovice u večje. Takuó postane posebno težka zemlja (debelica) propustna, zračna (ariosa), rahla an bui gorka an tudi buj lahko sprejema vodo. Zatuò se parporoča dodajat japno posebno težkim zemljam. Japno pomaga tudi razpadanje umetnih (mineralnih) gnojil, zatuó je parporoč-ljivo japnati zemljo tudi par nucanju tajšnih gnojil. Japno se dodaja narbuoj-
še u jeseni. Na težkih tleh dajemo živo japno (japneni prali) po 1,5 do 2,5 ton na 1 hektar. Na lahkih zemljah trosimo japnenčeu prah od 2,5 do 3,5 ton na hektar. Tisto gnojenje zadostuje za tri do pet Ijet. Zemlje, ki so že močno izprane je dobro peskati. Pesek je lahko droban ali debu kot lješnik ali oreh. Peska trosimo na hektar 10 do 50 an več ton an tuo je zadost za 5 do 10 ljet; tuo je odvisno od zemlje an debeline peska.
Kako se zdravi driska pri živini
Uržuhi. driske so različni: hitra sprememba fuotra, na primer prehod na pomladno pašo, velika mjera zelenega fuotra, zmarznjen fuotar itd. Največkrat pa pride driska zavoj hitre spremembe fuotra. Preča ko zagledate, de je živina zboljela, muorate spremenit fuotar. Zlo se parporoča, de se živina za nekaj časa posti, če njema črevesnega unetja, se parporoča dajat živini grenke soli (sai di kanal). Par teletih se dobro zdravi drisko z bučnim semenom. Seme, ki je bilo dobro presušeno zdrobite u prah, potlé pa ga skuhajte u mljeku an ga dajte teletu. Zdravilo je trjeba dajati po večkrat dokler driska ne ustavi.
"" 111      «             *             .................
Česen in čebula - domače zdravilo
Trjeba je gledat, de je kljet nimar hladna, zatuó čez dan zapjerajte vrata, Ponoči pa pustite odparte. Tajšnemu vinu, ki se vam zdi, de se bo skisalo, pri-inješajte na usakih 100 litru po 10 gramu kalijevega metabisulfita. Kar imate čas parpravite potrjebre reči za targa-teu, de ne bo zadnjo uro preveč djela.
Več zimske solate
Ceglih je pardjelovanje zimske solate lahko, je usedno par nas malo sadijo. Ker zguodnjo solato usi radi jedo an se lahko proda, ne bo škodovalo, če se o tej reči malo poguorimo an parpomoremo, de bomo imjeli drugo lieto več zimske solate.
Za seteu zberite dobro pognojeno an rahlo zemljo. Dobro parpravljene, s starim gnojem pognojene koncé posejte u Presledkih (intervale) u času od konca avošta do srede setemberja. Več seteu napravimo zatuò, de bomo imjeli dobre sadike, če je jesen topla, lahko avoštove setve prerastejo, naspruotno pa ostanejo u slabem an hladnem vremenu setem-brove setve premajhne za sajenje.
U drugi polovici setemberja, kar so sadike parve setve zadost velike, jih presadimo na parpravljene koncé. Saditi ne smiiemo preveč globoko, de ne začno na pomlad gniti spuodnji listi. U mar-Zlih zimah prežene zimo posejana an tudi presajena solata zlo dobro, če natrosimo med varste starega gnoja.
če se ne obnese jesensko presajenje, ali če njemamo za tuo prastora, zrjedimo setve an presadimo sadike na pomlad. Pardjelek bo u tjem primeru malo buj Pozen, a mu lahko pomagata z zalivanjem z gnojnico an okopavanjem.
Zimskih solat imamo več sort, nar-buojše pa so: rumena zimska maslenka, hanzen an zimska rjauka. Parporočljivo je, če sejemo dve ali več sort, ker prežene zimo dostikrat ena buojš od druge.
Japnenje
Sadno drevje ima rado malo kisla ali nič kisla (neutralra) tla. Japno veže kisline u zemlji an zatuò z japnom prau dobro se popravlja usaka kisla tla. Japno osvobodi fosforno kislino an kali, ki Je u zemlji. Tiste fosforne kisline an ka-Ija se trasformato u lahko sprejemljive
JOSIP JURČIČ:
»Vidiš konjski hlev?« vpraša oče od zdolaj.
»Vidim in mater vidim na dvorišču,« °dgovori maček ciganski na zidu.
»Koj, glej, da mi izvedeš konja tiho iz hieva in ga priženeš ob zidu do vrat; ako he, varuj se me! Počakam te pri vratih.« lako je govoril šepetaje dolgin svojemu sihu na zid. Ta pa ni poslušal do kraja očetovih besed. Naglo ga je zmanjkalo z 2ida v dvorišče.
Medtem so se zbrali grajski hlapci ko-hec konjskega hleva okoU stare ciganke. Eirug drugega so klicali in našlo se jih Je veliko okrog babure, stare ciganke, ki Je vedela mnogo povedati.
»Od kod ste pa, vi ciganje?« jo vpraša hrvi hlapec.
»Daleč semkaj smo prišli iz egiptovske
ežele,« govori ciganka, po strani pa se 8tcrtvaj ozira proti hlevu, »iz egiptovske hežele; veste, kje je to?«
»Ku, slišal sem o njej v midigi,« pravi Stari vojni hlapec Ožbe. »Na Ne rškem
čebula ima u sebi dosti mineralnih soli, olja, cukerja, limonove kisline an drugih sostane. Zavoj te kompozicije je znana že od starih času kot dobro zdra-vilo pruoti poapnenju žil (arteriosclerosi). čebula pomaga izločat seč (orina), rinforča žiuce, urejuje prebavo an dižin-fetjera prebavila,
čebulova omaka čisti želodec an čreva. S surovo čebulo se dostikrat odpravijo prebavne motnje (disturbi intestinali), prežene kašej, zdravi mjeh an ledvice an prehlad (pošjast).
Narbuj lahko se jé drobno zrjezano čebulo, potreseno na kruh s surovim maslom ali pa u frišnem kravjem siru an u raznih solatah.
česen ima razen sostane, ki jih ima čebula, tudi precej joda, zatuó še buj pomaga pruoti poapnenju žil. Nucajo ga tudi za odpravit gliste par otrokih. čebulo an česen pa nucamo še za druge nam j ene.
ČE TE PIČI ČEBELA, OSA ALI KOMAR namaži s prerjezano glavico česna ali čebule. Bolečine boju hitro prenehale an otekline ne bo.
ČE IMAŠ OZEBLINE na rokah ali nogah, jih umivaj u mlačni vodi, potlé dobro obriši an namaži s čebulnim sokom. Tuo djelajte večkrat.
KRVAVENJE IZ NOSA hitro ustaviš, če udihavaš duh frišno prerjezane čebule ali če potegnete z nosom u vodi raz-rjedčen sok od čebule.
BOLEČINE U VRATU (ŠIJA), bolje-zni žlez (ghiandole), otekline an tvore (ščernjouce) ozdravite, če dajete obkladke (impake) čebulne kaše, ki se je kuhala u samem čebulnem soku.
HRIPAVOST, KAŠEJ an tud katar bronhijev ali pljuč preženeš, če ješ čebulni sok s cukerjem večkrat na dan po eno žličko.
Čebulni širop
Očistite an zrježite pou kila čebule an jo skuhajte s 400 gramu kandisovega cukerja u litru vode. Potlé kuhajte mješa-nico tarkaj dougo, dok se ne zgosti. Kar se širop ohladi, ga odcedite an prem j e-šajte 100 gramu medu. Potlé natočite širop u botilkice an jih shranite na hladnem.
sem bil marsikje ; tudi dol na Hrvaško in češko smo šli z mečem — še z ranjkim gospodom, v Egiptu pa nisem bil.«
»To mora biti za devetim morjem,« dostavi tretji hlapec.
»Res je,« pravi zopet ciganka, »Sv. Jožef in Marija sta potovala z otrokom Jezusom v Egipt. To ste slišali. Mi ciganje, ne mi, naši očetje niso hoteli sprejeti Jezusa in Marije in zato moramo sedem let romati po vsem svetu, vse križem, ljubi prijatelji, za kazen romati.«
»Sedem let, pravite,« se oglasi hlapec, tedaj vas je treba zapoditi s palico ; zakaj pa že romate, kar imam jaz zobe v čeljustih?«
Na to vstane krohot in smeh na dvorišču.
»Stoj, ljubi moj prijatelj ! Meniš, da bi mi ne šli radi domov, ko bi mogli; pa zavirajo nas mnogovrstni zadržki; kaj ti pravim, prijatelj, ti bi me ne mogel razumeti.«
»Lej, lej,« odgovori peti hlapec, ali me-
čebulni širop je dobro zdravilo pruoti kašju, hripavosti, bronhjalnem katarju, unetju želodca, črevesja an porebmice (pleurita). Otroci naj jemajo po tri do štiri žličke na dan, odrasli pa po 5 do 6 žličk.
Čebulni sok
Nastargajte pou kila čebule an izcedite ves sok, potlé pa ga zmješajte s 150 do 200 gramu čistega medu an u litru brez alkoholnega grozdounega soka. Zdravilo se lahko nuca preča.
še en nasvet: Zrježite veliko, zdravo čebulo na tanke lističe an jih zložite u glaž an tuo takuole: za en parst na debelo narjezane čebule, za en parst na debelo cukerja an spet čebule dok ni glaž pouan. čebula bo že čez nekaj minut
Pravočasno an pravilno objeranje sadja je zlo važno djelo, saj je od tega odvisen okus, dobrota an tarpežnost.
Par poljetnem an zguodnjem jesenskem pečkatem an tudi koščičastnem sadju je zdrjelost lahko ugotoviti, ker je to sadje u istem času tudi dobro za jest.
Kdaj je sadje zdrjelo? če sad malo uzdignemo an malo zasučemo, pa se s pecljem vred lahko an hitro odtarga, je sadje zdrjelo. če je trjeba par tjem dje-lu sile, sadje še ni zdrjelo an njema u sebi usjen sostane, ki jih mora imjeti zdrjelo sadje. Par objeranju nezdrjelega sadja se lahko poškoduje tudi rodni les u škodo pardjelka u drugem ljetu.
Poljetno an jesensko sadje objeramo po navad nekaj dni pred popouno zdrje-lostjo. Tuo vajà za jabolka, ki izgube, če so prepozno obrana, preveč kisline an zavoj tega tarpi okus an tarpežnost. Zguodnje hruške objeramo almanj tje-den dni pred popouno zdrjelostjo, ker imajo samo takrat dobar okus an pravo sočnost. Tudi za prevoz an razpošiljanje so pred popouno zdrjelostjo obrane hruške buj tarpežne.
Ker ne zazdrelejejo usi sadovi na drevesu u istem času, je trjeba objerat počasi, najparvo buj zdrjele an pozneje
niš, da bi tudi ti znala kaj, česar mi ne, bi? Morda celo kakor naš gospod Peter,« pri tej besedi se ozre, ali ga ni kdo čul, »naš gospod Peter, ki zna brati in se na zvezde ume.«
»Daj mi dlan, prijatelj moj, in povem ti, kaj se ti je zgodilo, in kaj se ti bo še «
»Prijatelj tvoj nisem, starka! Nekaj bi ti pa dal, ko bi mi povedala, kai bo z menoj. Kje pa poznaš, kje?« Rekši, ji pomoli dlan.
»Potrpi, potrpi. Ti si bil dvakrat v smrtni nevarnosti, še v tretje boš' To se pa ne bere, ali jo prebiješ. Pač, nemara da jo boš. Enkrat si se mislil ženiti, pa ti r.iso pustil. Ženil se pa boš čez leto in dan in mlado vdovo vzel,« prerokuje ciganka.
»Ti gotovo po metli hodiš na Klek. Vse ti ugane baba.« Tako vzklikne hlapec in naenkrat hoče zvedeti svoje prihodnje usode.
Ciganka si izmišlja, laže in jim prero-rokuje zavrstjo. Dobro pazi, da ne bi zinila nobene, ki bi vsakemu ne bila za silo prav obrnjena. Kozjaški hlapci so streme menili, da imajo zlodejko s Kleka pri sebi, zakaj vsak je mislil in trdil, da mu je skoraj vse po pravici in resnici razodela.
Ko so se hlapci razmišljeno s ciganko pogovarjali, pride graščak, gospod Marko Kozjak, na drugi konec dvorišča. Vide,
dala od sebe sok, ki je preča dobar za zdravilo.
Čebulne kapljice
Zmečkajte dve čebuli, sok pa premje-šajte s četrt litrom čistega alkohola. Mješanica naj pačiva 8 do 10 dni. Ta-kuò boste imjel čebulne kapljice. Po 10 kapljic u glažu vode ali na cukerju po trikrat na dan, je dobro zdravilo pruoti prebaunim motnjam an pruoti bolečinam u vratu.
Čebulna mast
Sok čebule pomješajte z dvakrat večjo mjero svinske masti, takuó de nastane enotna mješanica. Namažite to mast nà čisto linovo cunjo an dajte ta obkladek na ozebline, ubode an podobno. Bolečine boju hitro šle proč.
druge. Tuo vajà posebno za sadje, ki se ga nuca u gospodinjstvu, kakor tudi za prodajo na targu.
Zdrjelo sadje je trjeba objerat u hladnem an suhem vremenu, narbuojše u jutranjih urah, kar se je posušila rosa. Ce ste ob.ierali sadje u vročini ga nesite prej ku morete u senčne an hladne pra-store, de se dobro ohladi. Nabrano sadje naj bo u začasni shrambi raztrošeno an ne nasuto na kupih ali u velikih posodah, ker drugač, posebno poljetno an jesensko sadje preveč hitro prezori an postane moknato. Cuker se spremeni u tajšnem primjeru u škrob (amido).
Sadje objeramo z rokami ali z objerar či, de ne poškodujemo sadou an rodnega lesa. Nabrano sadje dajemo u košare ali u posebne žakje. Zapuomnite si, de je s sadjem trjeba par objeranju runat kakor z jajci, ne pa kakor z krompirjem.
Sadje otresamo samo takrat, kar je obrano use dosegljivo an so ostali na drevju samo slabši sadovi. Vjedite pa, de je otresanje sadja škodljivo za drevje an za pardjelek, zatuò ga tresemo samo takrat, če je objeranje zlo težku6. Otresano sadje je trjeba hitro pobrat an po-nucat, posebno poškodovane an boune sadove.
da so se hlapci v drhal zbrali, hoče zvedeti, kai imajo. V ta hip pa mu naproti priteče sinček, šestletni Jurij, in govori: »Oče, pojte gledat, pojte! Tuj hlapec je našega vranca odpel in ga žene venkaj. Jaz sem mu rekel, naj ga pusti, pa me je hudo pogledal in me hotel prijeti. Pojdite!«
Rekši vleče deček gospoda k vratom. Tu zagleda Marko ciganskega fantina, kako si prizadeva splezati na njegovega najlepšega konja.
Jeza zgrabi graščaka, ko vidi, da se mu človek predrzne pri belem dnevu njegovo najljubše blago iz zaprtega hleva ukrasti. Na skok je bil pri tatu.
»Kaj boš,« zagrmi mlademu ciganu na uho, da mu pretrese strah vse ude od pete do glave in se z mesta ne gane. »Kaj imaš tu? Od kod si se pritepel?« Ini gospod Marko ga z vso močjo z debelo palico mahne, da cigana kri zalije in se zgrne na tla. Koni zdirja na dvor. Hlapci priteko na krik mladega cigana; skozi velika vrata, pa stopi do'gin stari cigan. Grozovito pogleda vse pričujoče, pobere krvavega, omedlelega ciganiča in ga odnese. Na vratih se obrne in glasno spregovori : »Le ogledi me, grad, in ti, gospod njegov. Ako se mojemu sinu ne zaee'i rana, ki si mujo naredil, pomnil me boš!« Zatem naglo odide. Tudi ciganke je zmanjkalo. Hlapcev se ni nobeden u-
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave		L.	215	do	230
Voli		»	240	»	255
Jenice		»	255	»	275
Teleta		»	420	»	475
Ovce		»	145	»	155
Koze		»	90	»	100
Jagnjeta	»	»	320	»	340
ŽIVINA ZA REJO
po glavi
Krave mlekarice	L.	138000 do	173000
Jenice breje	»	143000	»	166000
Prašiči do 2Q kg	»	9000	»	11500
ŽITARICE
po kuintalu
Pšenica	L.	6800	do	7100
Sjerak	»	3900	»	4200
Pšenična	moka (0)	»	9700	»	9800
Sjerkova	moka	»	4600	»	5000
PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA
po kg.
Piščeta (polli)	L.	600	do	650
Kokoši	»	580	»	650
Gosi	»	380	»	450
Race	»	500	»	550
Zajci	»	250	»	270
Jajca (usako)	»	26	»	28
GRADBENI	LES V	HLODIH		
		kubični		m.
Bukev	L.	15100 do 16500		
Smreka (Brina)	»	16700	»	18000
Oreh	»	18500	»	21000
Jesen	»	18500	»	21000
čerješnja	»	17000	»	19000
Bor	»	11000	»	13000
Mecesen (larice)	»	17800	»	19000
Javor	»	19500	»	21000
Topol	»	8000	»	11000
Dob	»	13000	»	15000
Hrast	»	20000	»	22000
DRVA IN OGLJE
po kuintalu
Bukova suha	L.	850 do	950
Bukova surove	»	700 »	750
Mehka drva	»	575 »	520
SADJE IN ZELENJAVA			
		po kg.	
Breskve	L.	30 do	70
Hruške	»	30 »	60
Jabolka	»	30 »	60
Krompir	»	20 »	26
Solata	»	50 »	90
Radič	»	30 »	40
Paradižnik	»	20 »	70
SIR IN MASLO			
		po kg.	
Sir do 2 mjesca star	L.	425 do	495
Str čez 2 mjesca star	»	640 »	750
Mlekarniško maslo	»	900 »	920
Domače maslo	»	700 »	750
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina	6200
Napoleon	4670
Dolar USA	625
Dolar Kanada	632
Sterlina karta	1760
Francoski frank	1.76
švicarski frank	144,50
Belgijski frank	12,60
Argentinski peso	23,50
Uragvajski peso	192
Brazilski kruzir	10,50
Avstrijski šiling	24,50
Nemški mark	150,50
Dinar	1,30
pai ganiti. To ni bil človek, so menili, ki je tako prišel, ko da bi ga bil iz klobuka stresel. To je moral biti tisti, ki križe delamo pred njim. Gospod pa se je hudoval nad hlapci: »Zakaj puščate take ljudi v grad!«
Drugi dan že ni bilo več ciganskih šotorov pod Kozjakom. Grajski so bili pozabili nanje, nikomur ni bilo mar, zakaj v tedanjem času je bil svet vsega vajen; nič posebnega se jim ni zdelo, ako je kak tepež tudi krvavo plačilo prejel.
Tretje poglavje
Mi čvrsti Slovenci smo, cremo n,i boj za pravdo, za dom, za vladarja zakonu domačemu viteški roj, protivnemu — groza viharja.
Koseski
Mladi Jurček Kozjak je stal z očetom pod košato lipo na malem vrtiču za gradom. Sonce je zahajalo. Otožno je gledal bogati gospodar tja v daljne kraje, čez modre gorice in zelene ravnice, ki so mu ležale pred očmi. Morda ie mislil na svoje mlade vojne tovariše, ki so padli v bridkem boju ali pa še prebivajo v daljni deželi ; morda mu je bila prišla na misel ranjka žena, kajti obračal se je k sosedu, gradu šumbregu, ali pa ie premišljal, kaj bo v prihodnosti z deželo, ki ga je rodila in vzgojila. (Se nadaljuje)
SLOVENSKI JANIČAR
h 11111 n 1111111111 m 111 il m i i i 11 mn um ii!iiii:iiii,in inn i min immillili imunim i munì m 11
Kdaj an kakuo objeramo sadje
. 0€A « TOIIIL
iiiiiiiiiniiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Lisica je šla po poti, gledala u vrane, ki so irkale nad njo an je padla u vodnjak. Vode u vodnjaku ni bilo dosti, de se ji ni bilo bati, da bi utonila. Ia vodnjaka rešiti pa se ni mogla.
Usa žalostna je sedjela u vodnjaku an premišljevala, kaj naj nardi.
Pa pride po tisti poti kozel. Kima z glavo, potresa z brado an gleda sada na ta, sada na drugi kraj. Od do u ge g-a časa pogleda u vodnjak, zagleda tam lisico an jo upraša:
»Dobar dan, lisička, kaj djelaš tle?«
»Počivam, dragi muoj. Zunaj ie gcr-kuó, tle pa je hladno an marzie vodice, kulkor češ.«
Kozel je biu že poprej žeian an upraša:
»Je voda dobra?«
»Dobra, dobra, pa še kalcuó,« odguari lisica. »Kar skoči dol an poskusi. Prastara je za obad va zadost.«
Kozel po neumnem rjes skoči, an skoraj zmečka lisico. Lisica se razjezi an go-darnjà:
»Eh, ti neroda rogata, še skakati ne znaš, uso si me poškropim«
Skočila je kozlu na harbat, s harbta na rogove an — hop — hop — iz vodnjaka. Ku blisk mu je izginila izpred oči.
Kozel sedi u vodnjaku. Paršla je nuoč an še ne vje, kakuó bi se spravu na suho.
Gospodarju manjka kozel an ga gre iskat. Išče, išče an ga nazadnje ušafa — u vodnjaku. Pamese vrv an potegne ro-gatca na suho.
Zluodejev Špeh
Larn e zagledu čez dan u ’nej hiši Špeh ta na čaštu. Zvečar, kar te žej souse spalo, u gre za hišo an zljeze skuozdre napo na čašt. Uzame Špeh an ga zadene na rame. Zat u če jeti po drugem kraju. A sobeto e se požliknu an spadu jušto tu solar, kjer e spau ospodar, žena an hči. Kar spade larn s Špehom med nje, u skoči ospodar u torni na noge an začne se drjeti: »Kuč> si za dan?« Larn pa u rečč : »Zluodej!«
Ospodar u se žehna an rečč : »Kuč> t’ hledaš tle, zluómak paklenski!«
Larn mu rečč: »Tiho stuoj ! Pomerkej, dan kos Špeha san ti parnesu.«
Ospodar, še buj prestrašen se zaderé: »Poberi se od tle, sjeme fardamano, s tuojim Špehom !«
Larn mu spek reče: »No dobro, če t’ nejčeš, loži mi Špeh na rame, an bom šču.«
Ospodar u mu rado pomaga zadeniti Špeh na rame, samo k’ u se poberi zluodej od hiše.
Larn u se smeje an odnese Špeh, tej bal to bi rjes njega. Zjutra, kar te bi dan, u vidi ospodar, k’ je pomagu zadeniti zluodeju suoj Špeh.
Lažno zdravje
Dan bot so ga vprašali: »Kako ve sto-jetà par uaši hiši?«
»Usi smo živi, usi smo zdravi,«, 'jim je djau, »koj pas leži bolan.«
»Kuó pa to mu je?« so mu uprosili.
»Jedu e kosti od naše mule,« jim je djau, »kuost ne se mu zataknila u har-lo, zatuó e bolan.«
»Al’ ne uàm krepala mula? Kub ne mjela?«
»Ja, krepala nam je,« jim je djau, »zak ne nosila kamanje na materin grob: zahulilo jo je kamanje an od teha ne krepala.«
»Al’ ne uàm še mati umarla? Kuó ne mjela?«
»Od žalosti za očem.«
»Kuo, še očd e uàn umar? Kuó e móu?«
»Od žalosti za muojim bratrom.«
»Zakuó? Al’ e ti še bratar umar?«
»Ja, še on u umar, deleč od hiše.«
Itako so b’ usi par hiši zdravi an živi, a majedan u nje bi žiu.
LEV. N. TOLSTOJ:
Mjoìcìjul
Mati je kupila sliv in jih hotela dati otrokom po obedu. Ležale so na krožniku. Vladko še nikoli ni jedel sliv in jih je venomer otipaval in vohal. Zelo so mu bile všeč. Kar vleklo ga je k njim. Venomer je hodil mimo sliv. Ko ni bilo nikogar u sobi, se ni mogel več premagar ti, zgrabil je eno in jo pojedel. Pred obedom je mati preštela slive in videla, da ena manjka. Povedala je očetu.
Med obedom je dejal oče: »Poslušajte, otroci, je morda kdo izmed vas pojedel slivo?« Vsi so rekli: ne. Vladko je zardel kakor rak in tudi rekel: »Ne jaz ie nisem.«
Nato pravi oče: »če jo je kdo izmed vas pojedel, to ne bi bilo lepo, vendar to še ne bi bilo nič strašnega. Strašno je to, da imajo slive koščice in, če jih kdo ne zna jesti in koščico pogoltne, čez en dan umre. Tega se bojim.«
Vladko je prebledel in rekel: »Ne, koščico sem vrgel skozi okno.«
Vsi so se zasmejali, a Vladko je zajokal.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
MIRA MIHELIČ :
Morska	deklica
  niill'»"«!   T"                limili1    
V starih časih — nihče ne ve, kdaj je to bilo — so v morju živele morske deklice, pol ženske pol ribe. Ponoči so se dvigale iz morja in prepevale. Tako milo je bilo njih petje, da so zvabile vsakogar, kdor jih je slišal, v globočino voda. Toda odkar ljudje ne verjamejo več v pravljice, so tako za drugimi vilinskimi bitji izginile tudi morske deklice.
O poslednji morski deklici pravijo, da se je prikazala davno prej, kakor pomnijo najstarejši ljudje. Bila je najmlajša hčerka mogočnega morskega kralja in še nevešča vseh umetnij, s katerimi so znale starejše morske vile trapiti in ugo-
navljati ljudi. Namesto da bi bila hodila v šolo k modri čarovnici Hobotnici, ki je s svojimi nevarnimi lovkami ždela v temnih globočinah in poznala vse morske skrivnosti, se je najmlajša morska deklica raje potepala z ribami in ribicami — bila je pač zelo razvajena in svojeglava. Tako jo je nekega dne pošteno igkupila. Z ribami jo je ujel v svojo j$jffežo mlad ribič, ki je lovii ob samotnem skalnatem otoku, nekaj streljajev od istrske obale. Začuden, pa tudi vesel, je vrgel morsko deklico v svoj čoln, pa je s svojim bisernim ribjim repom še tako divje tolkla okrog sebe in vpila na pomoč. Zlatolaska z očmi, ki so bile zelene kakor morska voda, se mu je zdela jako lepa in je na vso moč veslal, da bi prišel z redkim plenom čimprej na kopno. Ona pa ga je milo prosila, naj jo vrže nazaj v morje, in mu obljubila bogato nagrado.
»Moj oče je morski kralj,« mu je pripovedovala, »in vse živali morja so mu pokorne. Poplačal te bo tako, da bodo tvoje mreže zmerom polne.« Toda ribič se je samo smehljal in veslal dalje. »Pod nama je grad mojega očeta,« je nadaljevala morska deklica, »iz korald in biserov, obdan s trumo rib, morskih zvezd in živali, kakršnih še ni videlo človeško oko. Tam čakata dva konja z zlatimi grivami, ki v velikanski srebrni školjki prevažata mojega očeta po morju, kadar se mu ljubi popotovati okrog sveta. To školjko ti napolnim s biseri in konja ti jo pripeljeta pred hišo, samo izpusti
me!« Toda ribič ji ni odgovoril. »Nedaleč od naju počiva na dnu morja ladja s tovorom zlatih palic, ki so nekoč potopile moje sestre. Izpusti me in delfini, služabniki mojega očeta, ti nemudoma prinesejo njen zaklad !«
»Vse bogastvo morja je zatorej tvoje!« je vzkliknil ribič, »ti pa si najbogatejša nevesta na svetu. Prav tebe sem čakal, zakaj svoj živ dan sem bil velik revež. Nikoli te ne izpustim, temveč te popeljem domov in vzamem za ženo!« Toda komaj je ribič izrekel te besede, že se je dvignil na morju velik vihar. Morski konjički, hitri sli, so bili prinesli kralju novico, da je njegova hči ujeta, in razsrjeni morski gospodar ji je hitel z vsem svojim spremstvom na pomoč. Videč, da mu gre za življenje, je ribič tako zaveslal, da je kar poletel proti rešilnemu bregu. Toda razbesneli valovi so mu prevrnili čoln, njega samega pa s takšno silo treščili na obalo, da mu je zmanjkalo zavesti. Ko se je prebudil iz omedlevice, je morje za njim še zmerom divjalo. Peneči se valovi so mu lizali pete, toda niso ga mogli potegniti za seboj, ker se je bil nevede krčevito oklenil trdne skale. Odvlekel se je više na obalo, kjer je bil varen in se ozrl. Njegovega čolna z morsko deklico ni bilo nikjer.
Ljudje pravijo, da je ribič pozneje še mnogo let iskal svojo bogato nevesto po vseh bližnjih in daljnjih morjih, podnevi in ponoči. Postaral se je med iskanjem in osivel, pamet ga je zapustila. Ko je neke noči blodil s svojim čolnom ob obali, se mu je zazdelo, da je v luči svetilke zagledal podmorsko gladino njen lepi obraz, toda z grozo je spoznal čarovnico Hobotnico, ki ga je vabiia v globočino. Morske deklice pa ni videi nikdar več.
U adnim kraju živu je človek, ki je imeu sina, zlo bardkegd an štimanega puobča. Kar je sin dorastu za se oženit, je začeu mislit, kakuó bi ušaju sinu dobro an pošteno nevjesto. Nazadnje si izmisli tole: naloži pouàn voz sliu an začne klicati po vasi:
»Slive za gnoj, ljudje božji, slive za gnoj!« Kakor blisk se je raznesu glas po vasi, de je nekšan znorù, ker ponuja slive za gnoj. Od usjeh krajeu so paršli ljudje na ta glas an začeli čistiti an zbje-rati smeti po hišah, de jih zamenjajo za slive. Tam, pogledej, je nekšna čečd nabrala pouàn predpasnik (hrumau) smeti,
'P&tožin m (oučJca
že je tukaj lepo jutro, lepo jutro, dan svetal, petelinček je poskočil, da bi ga oznanjeval.
To zagledala je putka, naša tolsta jarčica, ki se vozi po dvorišču, kakor kaka barčica.
Pa je tako govorila: »Petelinček, čuj me, čuj, saj je še prezgodaj, jutra še nikar ne oznanjuj!«
Odgovoril petelinček:
»Le ne trudi se nikar, kaj bi rekli drugi moji, da sem takšen gospodar!
Kaj bi rekle druge putke in sosedov petelin, ako bi se ne oglasil jaz najpreje z naših lin?«
In prosila lena putka petelinčka je zaman, gori v lino je poskočil in zapel je beli dan.
druga spet nosi pouno košaro, tretja se huali, de bi lahko use slive izmenjala za gnoj, a de se ji ne da, de bi tarkaj čedila hišo. An mož je dau usaki dosti sliu. Medtjem pa se parkaže nekšna čečd, ki je stiskala malo prahu u pesti an bi tud onà rada imjela malo sliu.
»Lej jo, zaki njesi nabrala več, saj tuo je premalo?« ji reče mož.
»O, saj bi ti rada več parneslà, striček, a njemamo. še tuo smo z materjo po kc-tih s težavo postargali,« odguari čečd.
An prou tajšno je mož teu za svojega sina, ker je bla čedna an poštena. Preča jo je zasnubu za svojega sina an potlé sta živjela dougo an srečno.
Sli
ivg za
gnoj
FRAflCE BEVK:
Grivarjevi otroci
Na Tolminskem, v kraju, kjer se godi ta povest, stojita dve gori. Pravzaprav jih je več — tu ena, tam druga — a le dve sta za nas važni. V dolini, ob potoku, pa leži vas, ki se imenuje Kopačni-ca. Ako prideš do nje in pogledaš proti severu, stojita gori prav pred teboj.
Tista na desni, ki je podobna veliki, zeleni mizi, se imenuje Osojnica. Druga, ki stoji na levi, pa je Golica. Ta je zelo gela, kar pove že ime, skalovita, nižja od njene sosede in zelo strma. Od jutra do večera jo obseva sonce. Osojnica pa je v senci. Od tod tudi njeno ime.
Med gorama leži ozka, divja grapa, a na dnu grape žubori potok. Tam stoji mlin, ki vse leto počiva. Melje le spomladi in jeseni, ko je dovolj vode. Na sedlu med gorama pa se na položnem pobočju razteza gozd. Ta kraj je teman in odlju-
den, ljudje ga imenujejo Orni breg. Skozi gozd vodi pot v sosednje vasi in v trg. Ta pa leži daleč za drugo goro
Fod Osojnico je položen obronek. Na njem se raztezajo njive in sadovnjaki, sredi njih leži vas Borovnica. Majhna je, šteje le kakih petnajst hiš, kmeti» in bajt. Ob času, ko se ta povest godi. pred prvo svetovno vojno, še niso imeli šole. Otroci so se pisanja in branja učili doma, ali pa so ostali telebani.
Izmed hiš v Borovnici si zapomnimo samo eno — Košanovo. Zakaj, boste uganili pozneje. Ta stoji ob klancu, prav na koncu vasi. Na zunaj je zelo imenitna, moder pas ima okoli oken.
Na pobočju Golice ni nobene vasi. Kie pa bi stala, ko je taka strmina? Le visoko pod vrhom visita dve kmetiji. Tista na desni, na griču, z veliko, temno hišo, je Cemažnrjeva. A ona na levi, v strmini,
Po-
manjša in pobeljena, je Smrekarjeva. Sosedi sta si, vendar sta precej oddaljeni druga od druge. Vmes je grapa.
Kaj pa koča, ki čepi v največji strmini?
Potrpite, saj je nisem pozabil! Ta je Grivarjeva. Prihranil sem jo za nazadnje, ker je najvažnejša. V nji se godi naša povest.
In vendar je tako borna in neznatna. Čisto majhna je, te-sena, s slamnato streho. Le veža je zidana in velika peč, a nima dimnika. Dim se skozi vežna vrata vali na prosto.
Verjemite, tako majhne koče ni v vsej okolici. A tudi ni od nikoder tako lepega razgleda kot od nje. Vidi se na Osojnico, na Borovnico, tja do fare in daleč v dolino.
V tej koči so bili doma trije otroci — Tinče, Mretka in Blaže. Imeli so očeta, ki se je imenoval Jernej, a mater, ki so jo klicali za Micko. Jernej je podedoval kočo po svojem očetu,
starem Grivarju. Micka pa je bila doma iz Kopačnice.
Zemlje nista imela. Sadovnjak, ki se je raztezal okoli koče, ni bil vreden tega imena. Jabolko, ki se je odtrgalo, se je skotalilo v dolino, nihče več ga ni videl. V dveh oddaljenih lazih sta pridelala nekaj fižola in krompirja.
Morala sta vsak dan na delo, da sta preživela. Micka je hodila h kmetom na dnino, Jernej pa je bil drvar. S sekiro ih žago je hodil v gozdove, včasih zelo dar leč. Otroci so pogosto sami ostajali doma. Pasli so edino kozo. Kadar se je zvečer vrnila mati, so vpili in odpirali lačna usta.
Rasli so kot kopriva za plotom. Tinče je bil suh kot trlica, tudi glava mu je bila drobna. Bilo ga je komaj za ščinkav-ca. Imel je velike temne oči, od glave pa mu je štrlel grm črnih, razkuštranih las. Ako bi ga kdo srečal na samoti, bi se ga ustrašil. Tekel je kot zajec, kričal kakor sraka in si vsega izmislil. Nosil je že hlače, a je skozi pretrge kazal gola kolena.
Mretka je bila precej različna od svojega bratca. Tiha, ponižna deklica.
(Se nadaljuje)