ISSN 0350-5561 za koAM tedna f^afe^^o se bo îtip/o in delno so nm vretne. Vp(^Qldafrsk$n) času v notranjosti Sfo^nie več taraste oblačnosti s posamezni/ni plohami in n&/ihtami. 53 let stBMilka 24 četrtek, 15. /unija S006 Premogovnik se zaveda odgovornosti V Premogovniku Veienje so presenečeni nad pobudo za ustanovitev komisije za ocenitev škode, povzročene z rudarjenjem - Kot odgovorna družba se z okoljskimi izzivi ukvarjajo od vsega začetka, z oškodovanci vedno našli kompromis - Uspešno povezovanje industrije in turizma Velenje, 7. jiilga • Odnos do okolja je hil v Saic^ki dolini /.mcraj akiu- Icsbo vpela v lo okolje, z okoljskimi izzivi ukvaija že od samega za- »ina iciua, kaierc ponicn se s prihajajočimi volitvami se povečuje. O ćeika, /ato so bili nad pobudo o ustanovitvi komisije precej presene- tem priča nedavna pobuda /a usianovitev komisij« za ocenitev škode» Ceni. povzn^Ccîîc z rudarjenjem. Prenicïgavnik se knî niena uieddoveski odnos in s<)lidar7iosf uted l/udmi. Če že zaradi novodobnega kapitalizma in vsega, kar ta prinaša s sabo. odnosi pešajo, pa je solidarnost na področju krvodaJalst\'a v Sloveniji y^e-lika. Za sado.s'tfiev dnevnih potreb zdravstva po krvi je vsak dan potrebnih približno 4i)0 kr\-odaJalcev in krvoda-jalk. Na leto 93 tisoč ljudi dan//e 45 tisoč Uirox krvi, kar uvršča Slovenijo med redke države, ki zagotavljajo same potrebne količine kni. Tako tudi fx) zaslugi človekol/ubov iz občin Velenje, ^o^ta^ij in Šmartno ob Pakt, ki na lem področju močno prednjadjo v Stove-niji in tudi širše. iMniJe darovalo kri v Šaleški dolini 4S52 krvodajalcev oziroma 10J i^stotka gfede na število pfvbivalcev. Do konca letošn/ega maja jib je na seznamu solidarnosti brez pri-mere te več kot J$00. Čeprav so se lani /tonekin/ pojavili imskusi vuašarya irínih mehanizmov y krvodajalstvo, so mnoff' v lukajš-njem okolju meniti, da prodajali del .sebe ni humano. Ni v de-narbf! Dejanje, s katerim si nekotmt z darovano krvjo rešil življenje. drugemu povrnil zdravje, je nekaj, kar nima cene. Ker kri pomeni iiy ljenje. ■ 95-letnica mesta V Šoštanj Prireditve v čast mestu se bodo vrstile ves dan in pozno v noč - Za vsakega okus nekaj Šoštary • Krajevna skupnosi Srv Žianj in zavod /.a kulturo Soštaiij bosta jubilej. 95-ietnico mesla, zazJiamovaia z vrsto dogodkov, ki bodo zaznamovali sobotno dogajanje v mestu. Med prireditvami, ki jih pripravljajo, bf) gotovo l3hk zmanj^njc naročil Cî(»renja. ■ mz Prihajajo dohodninske odločbe Vclvrye, Moàrji* - J isti. ki so prepričani, da bi jim država na osnovi napovedi doh'xinjnc zakno 2005 morala kaj vrniti, že težko čakajo na odločbe o odmeri, sploh zdaj. ko slisijo. da so davčni uradi prve odločbe zavezancem po Sloveniji žc poslali. Kot jc povedala pomočnica direktorja Davčnega nrada Velenje Marija CircBCjrc. lahko zavezanci / območja Izpostav Velenje in Mozirje prve odločbe pričakujejo prihodnji leden. Na obeh izposlavah so sprejeli 3^.530 napovedi dohodnine in 35 odstotkov leh. ki so napoved tîddaii lahko odmero pričakuje v naslednjih dneh. »Naj povenî. daje med njimi kar 61 odsloikov lakih, ki bodo dohodnino dobili vrnjeno.« je šc díxlala. ■ >nAp Nov milijon za muzej usnjarstva listanj • Kol jc znano, si v Sobranju, kjer se jc po /asUi^ pesčicc zagnanih posameznikov ohranilo nekaj usnjarske tehniške dediščine in dnigega. želijo postavili muzej usnjarstva in Vako vsaj v muzeju oliranili nekdaj bogalo usnjarsko dediščino kraja. Pa no samo to, šostaniski mu» zej naj bi na enem tnesm strafl vse slovensko usnjarstvo. Pnijeki zaCeika posiopkov za usianoviiev muzeja .{e svci Občine Š VCĆ letih druženja na večnamenskem igrišču v Kavnah pri Šoštanju bo letos srečanje v restavraciji l'od Jakc^m v Velenju. Srečanje bo soboto, 17. junija, ob 15, uri. Organizatorji pričakujejo v^j toliko krvodajalcev kot lani. blizu 500. S srečanjem bodo zaznamovali 4, junij - dan krvodajalcev Shivenije. 14. junij - svetovni dan krvodajalstva in l4(Wetnico delovanja Rdečega križa Sloven lic. ■ tp Dan državnosti v Skornem Šoštanj • Turistično dntslvo Skomo tudi letos za dan državnosti pri-pravlja sTCčanje občaiuw Šoštanja, veteranov vojne za Slovenijo in člane borčevske organizacije. Prireditev bo 24. junija, pričela pa se bo oh 16. uri (uradni del ob 17. uri) pri spomeniku NOB v bližini cerkve sv, Antona na kmetiji MoČivnik, katere lastnika sia Andrej in Mca Jurkovnik. Srečanje bodo po programu in nagovorili nadaljevali z druženjem pozjio v noč. Organizatorji dodajajo, da v slabem vremenu prireditve ne bo. ■ mkp Za dvig bivalne ravni bo potrebnih manj postelj V Domu za varstvo otjraslih Velenje v zadnjih letih precej vložili za dvig bivalne ravni, a še vedno premalo • Vse več vlog za negovalne postelje in enoposteljne sobe -Zaradi premalo uporabnikov ukinili dnevno varstvo -Prenova sob pomeni 33 postelj manj Tatjana Podgoršek Po nacionalnem programu socialnega varstva naj bi bilo v tokalneni okolju vključenih v dnevno varavo 0,12 odstotka oseb. starili več kol 65 let. Po izdelani ^lemografski Studiji za mestno občino Velenje naj bi tovrstno storitev potrebovalo vsaj šest oseb. Da bi zadostili potrebam, so v Domu 'M varstvo odraslih za potrebe djîevnega varstva starejših preuredili prostore, ki jih jc kar nekaj let zasedal varaveno-delovni center ,lcžck. a so to obliko dodatne po-nttdbe lani ukinili. »Dnevnih varslvo Prostore, namenjene dnevnemu varstvo starejših, so namenili za potrebe celodnevnega varstva varovancev doma. Ne ve{, ampak manj V zapisu pogovora z ravnateljico OŠ Šoi^tanj mag. Majdo /avcrsnik • Puc. Osnovna áola Siíi>ianj končuje 'prvi letnik', se je v prejšnji številki Našega časa napak zapisalo, da bodo v kolektivu jeseni dva ali trije delavci več- Ciledc na zapisano pred tem bi bilo bolj logično, da jih bo toliko matij. In res jih bo. ^al. Za napako se prizade-liin opravičujemo, ■ Uredništvo Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Julijana Grošelj, "Dom v nekaterih primerih ne zagotavlja vec minimalnih teli ničnih pogojev in standardov." smo izvajali le za dva uporabnika» kar pa je bilo precej premalo» da bi se nam izšla računica. Za pokritje stroškov bi morali zabeležiti vsaj oskrbnih din, kar pomeni, da bi morali imeli v dnevnem varsivii pet. šest uporabnikov. » je predstavila razloge za ukinitev direktorica doma Julyana (irošelj. Po njenih navedbah so se 7b takšen ukrep odločili predvsem na osnovi rezultatov ankete. Izvedli so jo maja lani v mestni občini Velenje. Pri tem so k sodeU^vanju pritegnili posameznike in ustanove, ki so v ncposrednein stiku s starostniki, ter liste, ki čakajo na sprejem v dom. Vprašalnik so vročili li)9 osebam, starejšim od 65 let. izpolnilo pa ga jc le 38 ljudi. Odgovori kažejo. da starostniki želijo ostali čim dlje v domačem okolju. "Z razširitvijo potuidhe doma smo želeli sta-rejšijn zi4goit)vitÍ kakovostno jesen življenja tudi med odsotnostjo tistega, ki skrbi zanje, svojcem pa omogočili, da se malo razbreme- nijo. V dnevno vanstvo naj bi prilia-jali ob 6..Î0 in odhajali ob 15..^0 uri. Poleg zdravstvene nege in oskrbe pa bi bili delcžiíi se nujne medictit-ske pomoči, zdrave prehrane, vključili pa bi sc lahkK)dpeljala« nova stranka Ko čl(nvk poiluša razprave o učinkovUo^U tiaie policije in še hudonn/š/ie ugoin\'ii\'e, da se ob lakem (Mu policije lopovi lahko ntinio sprehajajo okoU in se omejijo, človek res ne ve, ali bi vso stvar res pripisal polUiki. kol hočejo prikazati nekateri, ali bi bi/ saskrhlje>t. Sa eni airanije slišali, da stU' nje ni nič siabk, kol jf hi h (pod prejšfijo oblasijo), in da se vsega pač /w da popravil! naettkrul. na dn/gi dehio prizna/fle z opravičilom, da ob laki ka-drav.ski zasedbi, kol je. bolje ne more bilis Da naj bi bilo premah policisuni je ludi ie slišana pesem. Končno Jo vnelo ponavljajo ludi nekaieri v na.ši do-Uni. A pokosil odgovori so. da ima prednost »Schengen'' in vse. kar je s tem povezano. Pri lew naj hi hHi pripravljeni in zamuda, če ho. ne bo zaradi nas, trdi minister Male. Jn ko Ima policija ie tako toliko dela. jim ga naredijo se mladi ali laki, ki so z mladimi povezani. Najprej jc hllo ireba zaiurovail proteste. zdaj iskati nepridiprave, ki so budni maluriletni komisiji Izmaknili ne* kuj maiuriteinih pol Pblem ko so tudi evropski Ihianàti miniifíri pokimali. naj bi bila tudi do-konoto prii^atia luč za to. da v začetki/ naJeUjtji'sa tela dobimo evro. Ob lem se nekaieri pri ms ie vedno bc^ip podružile\'. sc^ naj bi jih nekaj bih ie ob začetku d\ojnega označevanja. Takim, ki menip. da nas bo šele prodor tned ^'roevropejce naredil prave Evropejce, se tudi kakšni n\orebitni .skoki cen ne zdijo prehuda zadexa. Jn tudi zdaj rvdl poudarjajo, da veliko denarja iz Ixrope teče Uidl k nam, /Mdnji čas naj bi bili pri tem se posebno učJnko\'iti, iNavifc proi-ijo. da je lo njihova zasluga, ^prejšnji^. da so oni pripravili teren in bi brez lega ludi zdaj ne bilo leli dcnarcev, Ce je re^ toliko datarja. niti ni po- memhno. êigax'a zasluga je to: načelno naj hi veljalo, da denar primNjujo do hri projekti, ne politika. In da bodo projekti še boljši, naj bi pripomogla sudi partner.\t\u oziroma subregije. Po Saši smo v Sa\'inj.^i regiji zdaj tako dobili se za Obsote.ije in Kozjansko, Jn ko vsi nestrpno čakamo prow poletje, še poseh/io organizatorji različnih poletnih prireditev, ki jih tudi v naših dfMnali ne manjka, so se ludi v središču Spodnje Havinske doline odloČili, da bodo pripravljali Kar v atriju »Vi^'A n<^■ega sahna. Jhra ho te jutri z^^ečer. ko se bodo v poletnem wčeni. kakršen ze ho. zazibali v ritmu šan.'ionov. Zadnji \'ikend pa j bila in vsesloienska gasiU ska prireditev. Csasllsko tektnova}\je. Tudi lo je bila prilotnosi. da so poiarnali. kam gre ffa.\c pr/mnv)ljno gasilstvo. Ne da ne bi bih ljudi, ki so pripravljeni de-lowii v tej huma?uiarni aktivnosii. le da tudi \iuhil.'ívo nekako deli usodo krvo-dajalst^a. })elodajalci so namreč lakirn d^avnosifm vse manj naklonjeni, pa naj Je še wko potrebna. V.se stvari .^e pač vse boljgledap skozi deimr V takih dejavnostih svojih dela\x:ev pa skapitalistično« usmerjeni delodajalci vidijo le nepotreben sJrr)šek Na našem območju pa ima sedež nova vseslovenska sfrattka. EUDS. c\'ropski demokrati Slovenije, ki so del evrop^ega gibanja, aktivnega v štirinajstih dr-iasvh. prims pu Ima osnovo i' znani Junijski listi, /a promocip so k nam pripeljali »aviobus demokracije^. kol so ga poimemmll. z njim bodo po Slo\miji širili dnha prvve Empe. Inke. ki bo res po meri člowka. V Sknxwji je glmni v ig siranki Oorazd Dreii'nšek. ki se Je nekoč če potegoval za mesio predsednika države, tajnik pa Celjan Srečko Skobeme. No. ob >'Spla\'ilvia avtoht/sa v Celju niszil po slownskUr ce-uah. Ustavil se /v; v Kozjem, kjer bo i Juli/a programsko-volilna konferenca le nove stranke na shrvenskem politlcifcm nebu. Naj Ji bo slm'ensko okolje naklonjeno. In w/Ať? tudi PITT^fl'^T^ NA$ ČAS tzibji: cssoQbnFnluiištíi t» UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e. tift|i ofi atfíkti Cereposamsznesa izwda le 300 SIT (1,25 C) 5i oc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 €1. cena cvoda twez DDV 276.50 SIT (1,ii îii M pQčíkj Istnd raročrtine 20%, pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii Uridntštvo: htn\i láhsšdk ((ftektwk Súne Vovh (od^voml ufddnik), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«l(, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž OeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^). Sd«ž on^mt tfl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p, 2Û2, UI«fon 8M 17 60.Mirax (03)697 4643. TRR • Nova L6, Vefenjs' 020133854 (•natfc ptesrl'nascas si Obllnanli bi 91I. prfvm: r^^aš Cas THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcoov Nenaročaiiti totogiall Id fiM(o|)ls0v m ziijc, Šentjur in Šmarje pri Jelšab je v minulem leiu sofinanciral različne oblike izobraŽevanja. Za to je namenil 52 milijimov tolarjev oziroma je v povprečju prispeval za šolnino udeleženca 245 tisoč tolarjev. 14 tisoč SIT je /našal prispevek nn udeleženca na se- minarjih, 12 tisoč na udeleženca pa za strokovno ekskurzijo. Zaradi večjega povpraševanja po specifičnih in specializiranih izobraževanjih s področja malega podjetništva in obrri se je sklad na pobudo ObmočDc obrlne zbornice Velenje letos povezal z Medpod-jelniškim izobraževalnim centrom v Velenju. Rfi/iillal prvnga sodelovanja Sla dva specializirana tečaja, in sicer 20urni lečaj iz angleščine za tehnike, ki ga obiskuje devet zaposlenih pri samostojnih podjetnikih omenjenih občin, in tečaj osnove CC izobraževanja. Ta trfôâ 42 ur. v njem pa pridobiva polrebna znanja 15 udeležencev. Trajala bosta do kotjca lega meseca. Jasna Rode Nikolčič, sekretarka sklada, je povedala, da za jesen načriujejo še več skupnih projektov. Za zdaj so predvideli tečaje računalniSlva, varjenja, angleskeiia in italijanskega jezika, lečaje s področja Auiocad in varčne rabe energije. Svoje jesenske aktivnosti pa bodo predstavili v posebni zloženki, ki jo bodo delili na mednarodnem nbrlnť^m sejnni v Celju ■ ep kupovali zemljo, ki jo pmrebuje za ureditev krožile. O prodaji obèiîîske zemlje so v torek govorili ludi svetniki, ki so lo z dvigom zelenih kartončkov tudi potrdili. v razpravi pa sta tako Franc Sever kol Drago Martinšek spraševala, ali je res, da bo mestna avtobusna postaja prestavljena na k> kacijo sedanjih športnih igrišč pod bazenom. »Ce je to res» kro-žiSče pri Nakupovalnem centru ne bo imelo prav preiočnosti. Sporno fic mi /di rudi, da je lokacija tako blizu ceniral-ne^a (Uroškega igrišča.« Odgovora, ali je to res ali ne. nismo slišali. Rekorden vpis v vrtec \tlenjski svetniki so se odločili, da povečajo normativ za najmanjše število otrok v posameznih skupinah Vrtca Velenje. Po novem bosta lahko v vsaki skupini po dva otraka več. To bo po besedah ravnateljice Vrica Metke ostalo še kakšno mesto za liste otroke, ki jih starši še niso vpisali, povečali pa b{)d(> tudi število od-delkt>v. lii U) vsaj /a dva. Mačke brez mladih Svetniki so se strinjali, da je problem potepuških mačk v Velenju že tako velik, da morajo ukrepali, /ato iz proračunskih sredstev namenili 1,4 niic. SIT za steriliza-ctio potepuških iiačk. da bi lako preprečili hilro večanje števila po-lepuških mačk. Na ta predlog niso imeli pripcmib, saj na problem že nekaj časa opozarjajo lako v društvih prs ni bila naklonjena. bila jc mrzla in Uol^a in je zato seveda močno ovirala delo gradbincev. Marsikaj je ircba zdaj nadoknadili, kar ni enoslavno. saj je la čas po lerminskem planu že lako /.asiavljen zelo obremcnju« joče. Vse to pa predstavlja gcncraliii direktorici Vegrada Hildl Tov.sak prav poseben izziv in seveda ludi zadovoljstvo. »Res smo v polnem teku, nase kapacitete so povsem zasedene. Kt^nčujemo številne objekte in skušamo nadomestiti, kar v Času dolge /ime nismo uspeli postorili. v tem trenutku zaključujemo kar nekaj velikiJi objektov. Stanje je povsod zelo napeto, saj lovimo roke in resnično delamo od zgodnjih jutranji ur pa vse do poznega večera. Sicer pa smo na Ve-gradu tega navajeni, tudi v kritičnih situacijah se /namo dobro organizirati, objekte kvaliteluo zaključiti v zasLavJjenih rokih in v celoti izpeljati posel tako. kot investitorji od nas pričakujejo.« OnienUî ste. da dehte precej velikih tn pomembnih objektov? »Res je. Nekaj jih zaključujemo, skle-pamcï pa ludi nove p<^sle. Naj začnem pri hotelu petih zvezdic v Moravskih Toplicah. Še vtem mesecu ga bomo predali in- vestitorju. Oradnja je zelo zahtevna, predvsem pa zahteva vrhunsko kvaliteto, v (?elju gradimo trgovine 'RIS. v l'ranko-Invem, Dupleku, Vojniku in na Di)brni stanovanja. V Ptuju »raste^i velik nakupovalni čemer Interspara. v Komendi pri Ljubljani pa logistični center /a lipovca Lidl. Veliko proizvodno halo gradimo tudi v Postojni, v Kamniku pa /-aključu-jemo dvesto stanovanj, ki jih gradimo za Stanovanjski sklad RS...« Pred nedavnim ste podpisaii pogodbo zo gradnjo počitniških kapacitet v Savth driji. Kako pa je tam? »v Ornem vrhu pri Savudriji gradimo hotel najvišje kategorije in naselje počitniških vil za verigo hotelov Kempinsky. To je izjemno velik in zahteven projekt, pri njem pa ne nastopamo zgolj ktn graditelji. ampak tudi kot projektanti. Poudarim naj tudi, da so zahteve investitorjev hotelov Kempinsky izjemno visoke, zato nam je ta posel, ki ga bomo izvajali dve leti. izjemen izziv. Ta projekt smo že začeli, in sicerz gradnjo vU, medtem ko hotel §c projektiramo in računam, da bomo začeli gradili v mesecu septembru.« 0'radite tudi veliko tovarno za (ioi-enje r Vatjevu v Srbiji? ftSeveda smo /aV) veseli, da nam je Gorenje zaupalo to gradnjo, in seveda tudi. ker teče vse po načrtih.« Kako pa je sicer v Srbiji, vas to tnisœ za' nimOs nekfK' ste imeli tam svtýe podjetje? »Zcl<3 nas zanima in tudi pogovarjamo se o možnih projektili. Predvseuî bi tam radi gradili stanovanja. To gradnji) smo namreč zelo dobn^ zastavili v Sloveniji, kjer smo že pred leti začeli kupovati potencialna zemljišča za stanovanjsko gradnjo. Podobne izkušenj želimo prenesti tudi na srbsko tržišče. Prepričana sem, da je to tržišče prihodnosti, Na širšem področju Beograda uživamo Vegradovci velik ugled, saj nas imajo v lepem spomitiu,« Svoje podjetje pa imate tudi na Hrvaškem, kako pa je tam? »To podjetje se trenutno ukvarja predvsem s prej imienjenim projektom v Savudriji. seveda pa delamo se nekaj objektov, nekaj jih tudi pridobivamo. Tudi na Ilrva-ikem je dela za nas dtwolj in tudi tam so nase z-mogljivosti povsem zasedene.« Vse bolj aktivni pastajate tudi na področju avtífcesínega prf)grama? »(ire za zelo zanimivo podmčje in tudi veliko ga je v Shweniji. Pridi)hljene imamo že štiri zelo lepe objekte in bomo tako v le-t(">šnjem letu kar precejšen del realizacije dc^segli na avtocestnem programu. Seveda pa tn zahteva, začenši z mano, mojimi najožjimi sodelavci in vsemi sodelujočimi v teh projektih, pridi )hivanje novih znanj. Pri tem gre namreč za drugačen način gradtye, drugačno tehnologijo. Ni enostavno. a tudi to smo sprejeli z veseliem. kot velik razvojni izziv.t Pogosto vi osebno pravite, da imate zniogljf]'osti zasedene indi za ati ceh većodstotno. Kaj pomeni to v pmksi, kako lahko to dosežete? fCt smo hoteli ostali konkurenčni na tržišču, smo morali rasti in v petih letih nam je uspelo povečati realizacijt) za sko raj sto odstotkov. Še leia 2001 smo namreč dosegli le 16 milijard toiatjev prihodkov, lani pa že milijard (v skupini Vc-grad). Seveda smo za dosego takšnih ct-Ijcv morali namdili vsakt) leto bistveno več in ocenjujem, da smo zdaj prišli tîa optimalno realizacijo in približno takšno naj bi dosegali tudi v priliodnje. V teh |X5lih letih smo namreč ludi bistveno izboljšali organizacijo, dobro obvladujemo stroške, skrajsali smo roke gradnje, dvignili kvaliteto. To pa so tudi cilji, ki jih želimo do seči. in bolj kot bomo pri njihovi uresničitvi usfïesni, bolj bt> uspešndjetja do leta 2011. Po besedah Bruna /agodcta so v r^em dokaj optimistično gledanja na nadaljnji razvoj Smreke. Je pa ta odvisen od dolo čenih vlaganj v posodt^bitev proizvodnje» od pridobivanja novih trgov. ^Prepričani smo, da imamo dober, zanimiv program. Na njem gradimo prihodnost podjetja. Mislim, da se /Ji slednjo vsaj za zdaj ni treba bati,« je sklenil pogovor Bruno Zagode, direktor podjetja Smreka Gornji Grad. Premogovnik se zaveda odgovornosti {NaJdljeianJe s prve strani) »Premogovnik Velenje je vedno zelo skrbno ravnal z oškodovanci. Bilo jih je več kot tisoč. Z vsemi so bili doseženi kompromisi. Tudi kulturna krajina, ki smo jo ustvarili v prostoru turistično rekreacijskega centra, in ki je danes VelenjČanom priljubljena točka, dokazuje, da nismo stali križem rok,« pravi direktor Premogovnika Velenje, dr. Evgen Dervaiic. »»Nenazadnje smo svojo odgovornost do okolja zapisali tudi v straCeške smernice dolgoročnega razsoja premogovnika,« dodaja. V Premogovniku se zavedajo, da so v zgodovini zelt; spremenili podobo doline in neprestano spreminjali tudi kakovost življenja v njej in to tako, da so dolini veliko vzeli, a tudi veliko dali. »V zadnjih letih smo v dolini povezali to. kar aa videz ni združJjivr». V industrijskem okolju na rekuiti- viranih površinah usivaijamo zametke turistične dejavnosti. Vsi poznamo TRC Jezero, kije danes zgrajeno v sedemdesetih odstotkih. V tem prostoru pa načrtujemo še veliko stvari. Ktmec lanskega leta je bil sprejet ureditveni načrt za to območje. Vanj smo uvrstili vodni park, družinski park, hotel, prostor je v pripravi za postavitev golf igrišča in kav-bojskega mesta, o čemer pa bodo svoje rekli še urbanisti. Vse to bo zavzemalo površino 6.000 kvadratnih metrov. V te projekte skušamo pritegniti druge investitorje. naš osnovni namen pa je, da bodo v dolini ostala kakovostna delovna mesta tudi po letu 2040, ko bo premogovniška dejavnost postopoma začela usihati.« Dajatve za to, da lahko izkoriščajo mineralno surovino, pa plačujejo tako državi kot lokaliii skupnosti. Premogovnik Velenje je z Republiko Slovenijo v začetku leta 2002 sklenil koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine na območju pridobival nega prostora. Cîre za plačilo rudarske pravice, kot to določa 14. člen Zakona o rudarstvu. Površina pri-dobivalnega prostora je dobrih 1.10 ha in lokacijsko pokriva dve lokalni skupnosti • mestno občino Velenje (48,3%) in občino Šoštanj (51,7%). Na tej osnovi Premogovnik enkrat letno na podlagi izdane odločbe plača dajatev za preteklo leto. DeJiiev tako plačane koncesijske dajatve je v razmeriu 50 odstotkov Republika Slovenija, 50 odstotkov lokalna skupnost in se razdeli v so-razmernenî deležu površine pridobi val nega prostora na območju te lokalne skupnosti. »Občine lahko ta denar porabijo izključno zh razvoj in sanacijo komunalne infrastrukture ter sanacijo zemljišč degradiranih z rudarskimi deli,« pojasnjujejo v Premogovniku Velenje. ■ Milena Krstić • Planine GOSPODARSTVO Poslovanje gospodarstva Savinjsko-šaleške regije v letu 2005 s pnJročja 9 občin Savinjsko ialcj^ko regije Gornji Orati, ljuhno, Luče, Mozirje, Nazaije, Solčava. Šmarlno ob Pa ki, Šolanj in Velenje (v nadaljevanju: SA-SA) je podatke iz letnih poro ćil /a leto 2005 predložilo 719 go spodarskih družb, v kaierili je bilo zaposlenUi 20.759 delavcev. V primerjavi z letom 2004 seje slevilo predlo/cDih lelnili poročil povečalo za 6 %. število zaposlenih pa zmanjšalo za 0,7 %. V okviru gospodarskih družb, ki so oddale letna ponKilaJeMlo 93 % kapitalskih družb, osebnih dtTJžb 6 % ter 1 % /ailmg. Po posameznih ielih se je število oddanih letnih pi^riJčil gibalo takole; Kljub majhnemu številu velikih družb (2.8 % vseh) pa njihovi po slovni rezultati še vedno v največji meri krojijt) /birnc rezultate poslovanja. Velike družbe so zs-poslovHle 72,6 % vseh delavcev, dosegle 78,8 % vseh čistih prihodkov iz prodaje in imele ob koncu lota 75,9 % sredstev vîieh družb. Po î^tevilu zaposlenih, po dose-ženil) čistih prilindkih iz prodaje in po vrednosti aktive na dan 12. 2005 je največje področje pre-delo>^lnih dejavnosti V tem po dračju je 170 družb ali 23,6 % vseh zaposlovalo v povprečju 56,2 % vseh delavcev, ki so ustvarili 50.4 % vseh čistih prihodkov i/ prodaje. Sredstva teh družb so ob koncu leia 2005 p< mi en il a SA-SA (število oddanih LP) 760 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Po velikosti družb je bilo 94.7 % majhnih. 2,5 % srednjih ter 2,X % velikih družb. V primerjavi z letom 2004 se jc zmanjšalo število velikih, povečalo pa število majhnih in srednjih družb. Podatki so prikazani v naslednji preglednici; V letu 2005 so majhne družbe zaposlovale 17,9 % vseh delavcev, poslovale s 13,6 % vseh sredstev in ugotovile 13,2 % vseh čistih prihodkov iz prodaje. Srednje družbe so zaposlovale 9,5 % vseh delavcev, dosegle X % vseh čistih prihodkov iz prodaje in imele 10.5 % sredstev vseh družb. 42.5 % sredstev vseh družb. Največ družb (25,9 %) je uvrščeno v podn)čje poslovanja z nepremičninami, najem in poslovne storitve. Po pcřsameznih občinah je razvidno. da je najmočnejša občina Veleiye, saj je iz te občine 60,5 % vseh družb, ki so zaposlovale 82.6 % vseh zaposlenih v regiji, oblikovale pa so 74,K % vseh čistih prDit>dkov iz prodaje. Sredstva družb i/ ic občine so predstavljala 73,7 % sredstev vseh družb SA-Sa regije. Družbe so v leiu 2005 ustvarile 502 milijard lolarjev prihodkov, kar je za 11,8 % več kot v letu 2004. Večino prihsamezmh občinah je bilo daleč največ čistega dobička do scženega v občini Velenje. Čisto izgubo v znesku 2,6 milijarde tolarjev je ugotovilo 167 družb. V primerjavi z letom 2004 se je čista izguba povečala za 92.4 %. / izgubo, večjo kot 100 milijo nov, je poslovno leto zaključilo 5 družb, Največ čiste izgube je bilo ustvaijene v področju predelovalnih dejavnosti (40 %). Po posameznih občinah je bil<) največ čiste iz.gube dosežene v občini Velenje. Ob koncu leta 2005 so imele družbe 506 milijard tolaijev sredstev (akliva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 9,3 % več kot ob koncu leta 2004. V okviru sredstev so se gibljiva sredstva povečala hitreje kot stalna sredstva. Prva so se povečala za 17.6 druga za 4.8 %. V okviru obveznosti do virov sredstev so družbe kot celota kapital povečale za 6 %, medtem ko se jc knjigovodska vrednost finančnih in poslovnih obveznosti povečala z.a 12,2%. Končni izid poslovanja gospodarskih družb SA-ŠA regije je neto čisti dobiček v višini 11.3 milijarde tolarjev (/a ta znesek je bil čisti dobiček večji od čiste izgube). Po posame/JiUi področjih izkazuje najboljši rezultat področje predelovalnih dejavnosti (neto čisti dobiček v viïiini 6.9 miiyardo tolarjev - v primerjavi z letom 2004 se je povečal za 4,2 %), naj-siabši pa pridročje rudarstva (neto čista izguba v visini 261 mi-lijimov tolarjev). Po posameznih občinah izkazujejo najboljši rezultat gospodarske družbe iz občine Velenje (neto čisti dt^biček v višini 7,2 milijarde lolarjcv), najslabši pa gospodarske družbe iz občine Gornji Cirad (neto čisia izguba v višini 38 milijonov tolarjev). S pi^dročja Savinjskošaleske regije je podatke iz letnih poročil za leto 2005 predložilo I.6I6 samostojnih potljetnikov. od katerih sta dva po velikosti uvrščena med LETO ČISTI DOBIČEK ČISTA IZGUBA NETO ČISTI DOBIČEK * NETO ČISTA 1ZGUBA- (v mto SIT) (v mio SIT) (V mk) SITI 1396 2.109 6.611 4.502 1997 3.704 3.252 452 1998 4.322 3.640 682 1399 5.434 5.066 368 200D 5.038 4.938 100 2001 6.219 72.445 •66.226 2002 8.076 3.345 4.731 2003 11.247 3.702 7.545 2004 10.827 1.783 9.044 2005 13-909 2-565 11.344 NETO izzid po letih 20.000 O -20.000 •40.000 -60.000 -ÔO.OOO 1996 1997 1998 1999 200 (OOa 2003 2004 2X5 srednje. Majhni in srednji podjetniki so v letu 2005 skupaj zaposlovali (nosilci dejavnosti - lastniki niso vključeni v število zaposlenih) 2.042 delavccv. oz. 5,6 % več kol v letu 2004. Kar 64,4 % p«>djeinikov ni izka-»jvalo zapt>sienih. Dobrih 16 odstotkov podjetnikov je imelo 1 zaposlenega. Podatki kažejo, da jc tako kot pri gospt^darskih družbah najmočnejša občina Velenje. Iz te občine je 44,9 % podjelniktTV, ki ssiovali 50,8 % vseh zaposlenih, njihovi čisti prihodki iz prodaje pa so predstavljali 40.3 % vseh čistih prihodkov iz prodaje. Njihova vrednost sredstev po stanju konec leta 2005 je zavzemala 34,1 % vseh sredstev samostojnih podjetnikov Savinjsko-šaleške regije. Po ptisameznih področjih dejavnosti je največ ix^djetnikov s po dročja predelovalnih dejavnosti (18 %), kjer je tudi največ zapo slenih (3.3.1 %). To podmčjeje največje tudi po vrednosti sredstev 1er po obsegu čistih prihodkov iz prodaje. Majhni in srednji podjetniki so v letu 2005 ustvarili .34.2 milijard tolarjev čistih prihotlkov iz prodaje ali 8,9 % več kakor v letu 2004. Majhni podjetniid so skupaj ugotovili 2,8 milijarde tolarjev podjetnikovega dohodka. 8,2 % manj kakor v letu 2004. Negativni poslovni izid majhnih podjetnikfw je znašal 196 milijonov lolarjcv, 7 % več kakor v letu 2004. Ugotovilo ga je 191 majhnih podjetnikov. Srednji podjetniki so ugotovili 22 milijonov tolarjev či.stega dobička. ki je bil za 16,7 X večji kot v letu 2004. Nekateri pomembnejši podatki o poslovanju gospodarskih družb in sami)slqinih podjeinjkf)V iz po dročja Savinjsko-šaleške regije v letu 2005 so prikazani v spodnji preglednici. ■ Viadimir Šuster AJPES Izpostava Velenje • podatki v tisoč SIT Postavka GOSPODARSKE MAJHNI SREDNJI DRUŽBE PODJÈINIKI PODJETNIKI Število 719 1.614 2 število zaposlenih 20.759 1.919 123 Čisti prihodki i? prodaje 474.401.885 31.977.814 2.248.452 Vrednost sredstev na dan 31.12.2005 506.176.857 26-431.958 3.866.830 Podjetnikov dohodek 2.808.436 Negativni poslovni i2id 195.957 Č(sti dobiček poslovnega leta 13.908,838 22.063 Čtsta i2QUba poslovnega leta 2.565.306 0 Iz obone Šmartno ob Palci Pester vikend Ta konec tedna (16„ 17. in 18. junij) bo zelo živahen. V počastitev jubileja -750-letnicc prve posredne omembe Šmartnega ob Paki in jubilejev nekaterih tukajšnjih društev - se bo namreč zvrstilo kar nekaj kulturnih in športnih prireditev. Pod velikim šotorom pri Hiši mladih bo jutri ob 20. uri koncert ansambla Spev, v soboto bodo člani Društva ljudske teh-Dike v Martinovi vasi pripravili ocenjevanje starodobnih vozil vseii razmdov in kategorij. Ta dan bo v kulturnem domu v Šmarinem ob Paki Še koncert tamburaše v. na nogometnem igrišču pri šmarški osnovni šoli pa bo nogometni turnir mlaj- ših selekcij, za katerega soje prijavilo 16 ekip iz cele Slovenije. V program praznovanja se bodo vključili tudi člani Kluba študentov šmarške fare z zanimivim glasbenim festivalom. V nedeljo pa bo pod šotorom še veliko družabtío srečanje čanov- Borci o novih članih Na nedavni letni konfercnci so člani šmarške borčevske organizacije ocenili, da so veliko postorili. Še posebej odmevna je bila prireditev ob odkritju spominske plošče v Skornem. Nekaj pozornosti so v razpravi namenili novim članom in mnenjem, ki se širijo v zvezi s tem. Pri tem so posebej poudarili, da so ti mlajši člani predvsem sorodniki žrtev ali udeležencev NOB, ki se jim ne zdi prav, da bi se medvojno trpljeiiie in žrtve pozabile, zalo želijo to prenašati na mlajše rodove. Odločno so zavrnili tudi namigíwanja nekaterih, da iščejo neke koristi. Si pa člani šmarške borčevske organizacije želijo še več novih članov ludi zaradi poskusov razvrednotenja odpora proti nacizmu in fašizmu. Ob koncu razprave so nekaj kritičnih besed namenili tudi Območnemu združenju borcev In udeležencev NOB Velenje, ker se predstavniki krovne organizacije niso udeležili ne proslave v Sk<5mcm ne letne konference. »Divje« parkiranje Vse več občanov v zadnjem času kliče na občinsko upravo, iščejo odgovorne na Slovenskih železnicah, minulo iiedeljo pa naj bi obvestili ludi policijo glede divjega parkiranja tovornjakov s priklopniki na depoju šmarške železniške postaje. Minuli konec tedna so našteli 14 vozil, ki Si) dodobra zapolnila omenjeni prostor. Še bolj kot to jih moti dogajanje v nočnem času. V bližini živeči stanovalci tarnajo zaradi motenja nočnega počitka. Tovornjakarji gredo na pot v zgodnjiJi jutranjih urah (eni prej, drugi kasneje), pri tem pa vozila vžigajo ter spcljujcjo praktično celo noč. Na občinski upravi so povedali, da občina in pristojna prometna inšpekcija ni-maîa pristojnosti za ukrepe na luji zemlji, so pa na občini pripravyeni pomagati tovornjakarjcni pri rešitvi težave. Verjetna bo več zjianega še ta teden, ko si bodo zadevo ogledali predstavniki Sio venskili železnic Lu predlagali rešitve. Pokrili bodo balinišče_ z__',1 Ćlani tukajšnjega društva upokojencev so pred časom izrazili željo pr) pokritju balinišča, kjer se rado rekreira vse več članov. Vse kaže, da bodo željo lahko kmalu uresničili, V minulili dneh so že postavili temelje za nosilce, sedaj pa čakajo še na barvanje železne konstrukcije. Večino potrebnega materiala so pridobili pri donatorjih, veliko dela pa bodo naredili udarniško. ■ tp '<3 Od jrede do tofkâ - jvet d0B0TÍ&4 Sreda; 7« junija Opozicijskim LDS in SD ler koalicijski DeSLJS poslanskili kolegov ni uspelo prepričati o smiselnosti /višanja kvote za zastopanost žensk n^ p^rlamenlHrnih vi> lilvah na 40 odstotkov. Tako naj hi scle postopno uvedli 35-od-sioine "ženske kvote". To naj bi dosegli na dr?.avnozb(>rskih volitvah leta 2012, na naslednjih volitvah pa hi veljala 25-odsiotn» kvota zastopanosti spolov, Ženske. kljub temu d« postajajo vse bolj iz(>bra/£ne, lako v politiki kol v gospodarstvu osiajaj vekovih pravicah, Tudi za srazvite demokracije^ očitno velja, da so zakoni zato, da se kršiji». Ajneriški senat je blokiral ustavni amandma, ki bi homoseksualcem preprečil, da sklenejo zakonsko zvezo. Za sprejel je amandmaja se je zelo zavzemal ameriški predsednik George Bush, rekoč da je p mnenju poznavalcev razmer je smrt glavnega iraškega upornika velika zmaga, vendar pa se ho nasilje nadaljevalo. Umri je namreč le človek, ideja pa ostaja živa. Al Kaida je že hitro izbrala naslednika. Naša ustavna komisija je oblikovala predlog ustavnega zakona, ki bi končno omogočil u sta lovite v pokrajin. DZ ga bo obravnaval na junijski seji. Zdaj s tcmbra. Kiimpnmiis tiaj bi po besedah socialnih partnerjev zadtv voljil tako zaposlene kot deli)da- Iraški voditelj Al Haide je bil v letalskem napadu hudo ranjen, potem pa je umrl za posledicami poškodb. Trgovine bodo ob nedeljah odprte^ delavci v trgovinah pa dobo lahko delali največ dve nedelji na mesec in ne več kot 26 nedelj v letu. jalce in tudi kupce. Trgovine bodo odprte, delavci v trgovinah dobo lahki) delali na^iveč dve nedelji na mesec in ne več kot 26 nedelj v letu. Trgovci in sindikati pa so se dogovorili tudi o^sini dr veliko podobnih pripomb. Ponedeljek, 12. junija Zunanji ministri Evropske unije so dosegli dogovor o začetku vsebinskih pogajanj s Turčijo. Turčija bo tako lahko začela s pogajanji iz prve ločke od 35 poglavji pravnega reda. Evn^pska unija pa je Turčijo ponovno pozvala k priznanju Cipra. Zunanji ministri rU so na /asedanjn v Luksemburgu priznali tudi politično ne- odvisnost (''rne gore in napovedali razvoj odnosov z državo. Posamezne države lUJ morajo morebitno priznanje potrditi same skladno s svojimi pravnimi akti. Slovenska vlada je državnemu zh(»ru že podala predlog o prizna- i % \ v Zunanji ministri Bvropske unije, so dosegli dogovor o začetku vsebinskih pogaj&nj s Turčijo nju Orne gore. Na srečanju je bilo tudi odločeno, da bo FUI začela vsebinska pogajanja o članstvu s I Irvaško. Pri nas pa so socialni partnerji le zaprli sedmo poglavje socialnega spiirazuma za obdobje 200C>-2009, trg dela in zaposlovanje. Sedaj bodo verjetno tudi ostala pogi avj a h i treje ra zr e ši li. Torek, 13. junija Krovna študentska organizacija je ministrstvu za visoko šolstvo posredovala dopoktila k predlogu re si> iu cije n ac i on a I n cg a prt > grania visi>kega šolstva nicd letoma 2006 in 2010. ŠOS se jc ostro odzval na predloge o uvedbi šolnin, povišanje financiranja za zasebtio šolstvo, prelaganje ft-nančnega bremena študija na študente in starše ter nejasmisti. povezane s prehodom na bolonjski način izobraževanja. Pi> podatkih švedskega mednarodnega mirovnega inštituta S L PRI so se globalni vojaški izdatki v letu 2005 zvišali za 3.4 odstotka. V letnem pomčilu o oboroževanju, razoroževanju in var-lio^tnem poloniu je SiPRl objavil, da so k povečanju stroškov -lani so države za vojsko porabile 1.118 tnilijard dolarjev - največ pripomogle ameriška vojna proti terorizmu in ameriške vojaške opcracije v Afganistanu in Iraku. Daleč največ denarja za vojsko nanmnijo ZDA. samo lani kar Vojaški izdatki v svetu spet rastejo. 536.6 milijarde dolarjev, torej več kíH polovico vsega denarja, namenjenega vojski. Skupaj z Veliko Britanijo, Francijo, Japtmsko in Kitajsko predstavlja poraba ZDA kar dve tretjini vse svetovne vojaške pogače. Naš delež v tej pogači je skromen, pa vendar. Minisirstvo za obrambo ho za 136 pehotnih bojnih Vi^zil pairia namenilo kar 63 milijard tolarjev. To pa pomeni, da bi za ceno oklepnikov lahko kupili več kot 1.900 operacijskih miz Mollicr, oziroma postavili pet Pediatričnih klinik / vso opremo. Vas kaj zaboli pri srcu? žabja perspektiva Jure TrampuŠ Stvari v žfvtjef^Jíi so velikokrai nuvhieziio ini-dn/iah/i\ Kako lo. Ja se redmo spomnim uja parkirišča ua Catikarjai, Uaia^a. ki od dřeven pole^fie pomiadanskem detju. pojma pa nimam, kako je dišala osmvtwšoi-ska kuhinja? Ju kako lo. da \edno. ko se pripeljem v Velenje, takoj opazim, kaiere pla^ kale zamerjaH^ lukaj v vsakodnevni Ljuhljani pa se moram poln/dili, da se splo/t s/iomnitn, kje so plakatna mesta? Navidezna iracionahmst ima seveda svoje razlog, vonj po detju me spomni na določene občMtke, oprani plakati pa na tok časa, ki mu spomin letko sledi. A nekateri občutki ostanejo za vedno. Američani ,fť Janes vedo, kjer so hili, ko so i/sirelil Kennedvja, Slovenci pa. kuko so n-edeli za /itovo smrt. Tega dogodka se, pa čeprav jiem haJil ie v malo šolo. plastičfio spominjam ludi sam. Določeni dogodki so pač zgodovinski, posebni, drugačni, njUiova vrednost ima .simbolni in čustven pomen, je tolikšen, da se loči od />odoh obiíxijnega časa. In jasno, eden od takšnih dogodkov je M ludi ial že mif?uli uspeh i* Kijevu. Prav dobro se spominjam, kako sem ves napel v študentskem naselju v krču čepe! pred starini te-levizorjem, v rokah stiskal sobno anteno in hipnotiziran strmel v nogometno igri.\'če, ki se zaradi sneženja in slabega televizijskega signa/a sploh nI videlo, SjHnni/f/ani se, kako .sem odšteval minute, si grlzel pesii in potem, presrečen, ulntjen lu pretresen od navijanja zapuščal hetigrajskiA blok. zavil proti mestu in gledal, kako so iz neba padale rumene snežinke, lega je te .s edem let ir, v žabi sem si upal zapisati, za družboslovce sicer zelo plehko, ludi patetično misel. >»Odprl sem plašč, se za irenuiek u.s tavi I, pogledal v rumene snežinke in presefiečeno ngotovih ftAŠEKAaiEU2K6 MEHČAL£Ct£NQR2L vmmmsfiiA VRMKOSItAlCE BARVA eaiDNZ&l tmoftsm DAtLSIlNIKSOtlW 4.660.00 Srr (4.11 afl) 899.00 SïïiXTïSW) 99Q.OOSIT(4.t)aii) od 38.990,00 STTdRJOBf)) 1.299.00 Srris.q a«) 3.480.0C StTiuHaii) CM^tamrMHiM T»f9fo/r: 03/ 572 BO 80 P9sim izSm tífstái, àsrUnega prtrgrama, hfíárk, tfí/nk, g/Wfff m kmâ. Pri nakupu runtmOwga blaga vposkřítínicif^míMi nad5.000 SÍT \/9m podarimo kupon za soK kaw aH "štaogkc Pemovo. tA: S m Đ8Q. Pesja. teL: I9i di Gabarite, ui: 89t 32 ti www.trgovine^iraríea^,», e^ai: I(osaríe8@volja.n8t AKTUALNO Zdravljenju alkoholizma sledi skupinska terapija Alkoholika ni lahko pripraviti na zdravljenje - Traja lahko tudi petnajst let in več, preden lonec poči - Po zdravljenju sledita druga in tretja stopnja v obliki intenzi\Tie skupinske psihoterapije - V Klub zdravljenih alkoholikov Velenje jih prihaja sedemdeset Milena Krsiič • Planine Pravijo, da nimajo česa skrivali. Nič nm imeli proii, da sem bila deblo uro z njimi v terapevtski skupini. V ČHkalnid ene od ambu-îani, kjer so stoli razvrščeni v kn>iiu in kjer se dobivajo cnkral tedensko, so mi povedali marsikaj. Niso pa 10 njihova edina srečanja. Skupaj se odpravijo na izlet. v gledališče, na piknik. In sc imajo lepo. Ob soku. Celo ob vodi 50 lahko dobre volje. Tega včasih nisii vedeli, Najprej so preverili prisoinosi: »Je, je. je JeNi. Ni? Kje pa je?« Nekaj sem jili poznala, druge videla prvič. Nič čudnega. Sem prihajajo tudi od drugod, iz bolj oddaljenih krajev, s Ki>rKer je odvisnost dolgo nastajajoča motnja, je tudi zdravljenje dolgoirajt)o, kajti cilj zdravljenja ni samo abstinenca, lemveč spreminjanje stališč in prepričanj. Zlata Golja: "Skupina jim pomaga, da izgubijo občutek stlgmatiziranostl in postanejo odpornejši na različne življenjske pritiske.n oblikovanje novih navad, norm in pričakovanj tako zdravljenca kot njegovega partnerja.« Po zdrovlienju jih (aka klub »v terapevtske skupine se odvisni od alkiihola ali (inj tablet vključijo po končaJiem hospital-nem zdravljenju v Vojniku, Mariboru. [jubljani.fl pripoveduje (}o-Ijeva. Sami pa so dodali, da so se /e v času bolnišničnega zdravljenja zavezali - sami sebi, da bodo v klub hodili vsaj pet let. Pripovedovali so, da jim je marsikaj skupnega, da so poslali prijatelji. Najbolj pa jih druži odločenost, da bodo držali abstinenco. »A če sam pri sebi ne razčisiis. kaj bi rad, uspeha ni. Slej ko prej se vrneš tja, kjer si bil. Ali pa še glob-lie.^i je pripovedoval eden od udeležencev kluba. »/clo pomembno je sodelovanje svojcev, partnerjev. Ti so zdravljencem v oporo, obenem pa tudi sami potrebujejo in sprejemajo pomoč. Odvisuos! je namreč običajno bolezen cele dru-zinc,« je ra/Jožila Zlaia Golja. »Sem parinerica zdravljenca in v terapevtsko skupino pogosto pridem sama, ker partner ne utegne. P<» tistem, ko je uspešno zaključil zdiavljei^je in p o si a I pov- NUMERO UNO trgovfna z motornimi vozili Robert KuKovec s.p. Mlinska uilca 22 Maribor Ugodni avtofnobNskl In gotovinski KREDITI do 7 iet, za vse zaposlena In upoko|ence tudi 09. do SO % obrarrwiHva, atar kredit nt oviral Če nista kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiege vozila, ter teas Inge za vozita stare tío 10 lat Pridemo tudi na dom. tél.: 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 331 991 faxi 02/ 252 46 29 www.n umeroM no««p.«Í sem drug človek, se je vnelo lotil izobraževanja. Najprej je končal tehnično srednjo §olo, zdaj pa izjemno uspešno nadaljuje študij na fakulteti,« je pripovedovala mlajša gospa. S partnerjem sta sc spi> znala trezna. Bilje športnik. Koje začel pili in ko je pil, í^í je v družini dogíýalo marsikaj. Ni videla drugega izhoda kot ločitev. Kar sama se je ločila. Mož še na sodišče ni utegnil. A ko seje odločil, mu je stala ob strani, In mu še. Žena je povsem otopela »Mene niso nič prepričevali. Ali pa so me, pa nisem vedel. Bij sem ^e tako globoko, da so me nekega lepega jutra morali odpeljali z reši Ice m. k bolnice so poklicali ženo. ki je bila pri meni vajena vsega. Taku da ji tudi to ni bilo nič posebnega. Ker pa nisem bil popolnoma čist (pogoj za začetek zdravljenja jc, da alkoholik na zdravljenje pride popolnoma trezen), so me poslali domov. Tri tedne sem se klatil od gostilne do gostilne in pil ... Zena, ki je bila prej od mojega pitja povsem oio-pela. pa mi je potem, ko sem se le odločil za zdravljenje, ves čas stala ob strani. In mi Se zdaj.« Od tu je nadaljeval drugi: «Alkoholizem traja leta In leta. Vtem času sc spremenila oba, tisti, ki pije, in tisti, kj ne. Zato sta tudi po hospitalncni zdravljenju alkoholika oba potrebna terapevtskega zdravljena, zato je nujno, da lUKlita v klub oba.« »Vedno sem si rekla: jutri neham.« Ali nov primer. Urejetia gospa srednjih let. Brez vsakršnega ovinkarjenja je pripovedovala: ^ Dolgo sem pila. Ogromno sem pila in počenjala grde stvari, /elo grde stvari. Po njih sem si zmeraj rekla: jutri neham. Pa nisem. Brez zdravljenja ni šlo.« Danes je povsem drug človek. Uresničila je vse, kar si je zadala v času bolnišničnega zdravljenja. Opravila b.pit, kupila avto, obiskala Pariz, ki si ga jc vedno želela videli, piše knjigo, ra/vezaia seje (no, tega si resnici na ljubo v času zdravljenja ni zastavila, a tako je pač naneslo) in nohtov si ne grize več. V klub hodi že kar precej časa in v njem sc počuti odlično. »Zdravljenje od\isnosil od alkohola je dolgotrajno. Po nck^yme-sečnem hospicalnem zdravljenju naj bi rehabilitacija v terapevtski skupini trajala približno pet let. Cilj ni samo abstinenca, temveč spreminjanje stališč in prepričanj, tako zdravljenca kot njegovega partnerja.« mije že pred obiskom kluba povedala icrapevtka.. Kosi nebogljen kot dojencek »Najhuje je, ko prideš z zdravljenja. Nebogljen si kol dojenček, Prvi koraki so res težki. Neznanske težki. Pnn cilj, ki ga imaš pred očmi, je. da abstinenco obdržis, drugi, da osebnostno rasteš. Pri tem ti je v neznansko pomoč terapevtska skupina. Zato se tako radi družimo. Zato smo prijatelji med seboj.« je pripovedoval član Kapijiritiske,« je dejala /lata Ciolja v odgka starost potrjuje dejstvo, daje odvisnost od alkohola bolezen, pri kateri traja vrsto let, tudi petnajst in veČ, preden se razvijejo vsi značilni znaki, Poprečna doba abstinence članov v »velenjskih« terapevtskih skupinah znaša 4.7 let. Poprečna izobrazba je končana IV. stopnja strokovne i/obrazhe. Odvisnost od alk<îholâ je pri moškili večja kol pri ženskah. Pri slednjih je pogostejša odvisnost od pomirjeval, uspaval in analgetikov. Delež zdravljenih zetîsk v terapevtskih skupinah velenjskega klubaje 17 odstotkí^v. ■ m Najdete nas: Prešernova 1a, Velenje (NASPROTI SODIŠČA) Tel.: 03 898 47 30 mupn EVROPSKA HISA MODE Abančna asistentka Alenka Obrul GSM: 051 694 362 dlenka.obrul@db3nka,st Abankd Vipa d.d. Ekspozitura Velenje Kersnikova 1 3220 VELENJE Ali jo pogrešate? Alenka Obrul je banćna svetovalka, ki opravlja delo Abančne asistentka. Kako in kje vam lahko pomaga? Alenka vam svetuje glede osebnih računov, kreditov, varčevanj in drugih naložb. Vse lo počne kar pri vas doma ali v vaéi siužbi, kjer vam z veseljem odgovori na vaša vprašanja. Abančna asistentka Alenka Obrul je pravi naslov za vse. ki želite, da banka pride k vam in vam pomaga pri izbiri najprimornojso rošitvo. Abančna asistentka Alenka Obrul že pričakuje vaš klic. Lahko ji pišete ali jo pokličite vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.00-17.00. ABANKA www,abanka.si 8 PREMOGOVNIK VELENJE, TES iwíÉAÍř 15. junija 2006 V Šaleška dolina in Velenje pred razvojnim izzivom v energetiki Premogovnik Velenje podaljšal čas rudarjenja do leta 2040 Ve]er\je je zraslo ob premogu^ tradicija rudarjenja je prisotna na vsakem koraku. Težko si je predstavljati Velenje brez rudarjev, a ta čas se nezadržno bliža. Zato so naložbe v energetiki prišle t praTem času. Kaj vse se pričakitje od Premogovnika Velenje v novem razvojnem ciklu in ali je na lo pripravljen, smo se pogovarjali z direktoijern dr. Evgenom Der^aričem. (iospúd Dervavtť. kakšna je nova raZ' wjnù vizija Premogm'nika Velenje? Dr. Evgen Dervarič: izgradnjo bloka 6 v icrmoelektrami Šošlanj je vizija Premogovnika Velenje svellejSa kol kadarkoli prej. Po temeljiti analizi bodocoga odkopavanja premoga v velenjskem odkopne m polju smo ugoiovili. da se bo rudarjenje ob 150 Diilijouih bilančnih rezerv premoga podaljšalo iz predhodnih naCnov do leta 202Í na leto 2040. Premogovnik Velenje bo tako deloval 15 let dlje, Se najmanj 20 lei pa se bo poicm zapiral.« Torvj, deh btevamo zahtevnih sprememb v organizacijski strukturi matičnega podjetja, se na drugi strani lotevamo privatizacije na-^ih hčerinskih Hrm. Pri tem nam je osnovno vodilo načelo pravičnosti. Osrednja pf^zomost se namenja zaposlenim oziroma njihovim interesom v tem procesu, /aio se tudi teh sprememb, enako kol vseh drugih, lotevamo preudarno in prcmišljen<\ brez naglih i>dlo-čitev, ki bi utegnile prizadeti pravičnost. Zavedamo se, da le zadovoljni delavci lahko prispevajo k napredku podjetja. S temi usmeritvami so seznanjeni lastniki in zaposleni, oboji jih v celoti podpirajo.« V pivtekhtslije rudaijenje pfvccj spremi' njalo podobo šaleške krajine. Da bo v tem razvojnem ciklu drugače, sie že omenili. /ili želite k temu še kaj dodati? Dr. Evgen Dervarič: »Rudarjenje je v preteklosti usodno zaznamovalo naso dolino. Rudarsko mesto Velenje je /raslo zaradi bogatega nahajališča premoga. Mesto je skoraj v celoti zgradil premogovnik. z neAteiimi udarniškimi urami rudarjev, pa ludi Številnih drugih prebivalcev, Premogovnik Velenje je vedno čutil veliko odgovornost do lokalne skupnosti. Pravzaprav se v preteklosti v Velenju brez premogovnika ni nič pomembnega zgodilo. Res je, da seje zaradi načina rudarienja vzpostavila nova kulturna krajina» a se jc bomo morali počasi navadili. Se več. nova kulturna krajina nam ponuja številne razvi^jne iz/ive za turizem. Nekaj od lega smo že uresničili, mnogo pa nas ^ čaka,« ^^ v Termoelektrarna Šoštanj z naložbo do novih 600 MW električne proizvodne moči Termoelektrarna Šoštanj Je največji slovenski termoenergetski objekt za proizvodnjo električne energije in ima zato pomembno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Skupaj s Premogovnikom Velenje pa je seveda tudi eden od stebrov šaleškega gospodarstva. Ali bo tudi y prihodnje tako. smo vprašali direktorja Termoelektrarne Šostaiy dr. Uroša Rot nika. dospod Rotnik. kakšni so torej načrti in kako daleč so priprave, za naložbo? Dr. Vtoš Rotnik: »Termoelektrarna Je in prepričan sem. da tudi ho ostala največji termoenergetski sistem za proizvodnjo električne energiie v Sloveniji. Trudili se bomo, da osianemo tudi eden najtrdnejših stebrov šaleškega gospodarstva. Pred nami je zelo zahteven investicijski cikel, s katerim bomo prispevali k irajnostnem razvoju naše doline. Do Icia 2008 nameravamo modernizirati proizvodni blok 5 s pomočjo plinske tehnologij C- Že sedaj pa zelo intenzivno delamo na izgradnji novega proizvodnega bloka 6 moči 600 MW. Obe naložbi bosta omogočili delovanje energetike v naSi dolini vsaj do leta 2050.« Videti je morda enostavno, vendar so veijetno bili ia so še potn^bni w^liki na» jfori. veliko usklajevanja, da bi naložbe tudi uspešno izpeljali? Dr. Uroš Rotnik: "Vsi zaposleni v elektrarni prispevamo k uresničevanju za- stavljenih ciljev. Težko bi bilo prepričevati državo kol lastnika in druge državne uradnike, da snii) sposobni izpeljati tako zahtevne naložbe, če ne bi imeli dobrih poslovnih rezultatov. Res pa je, to moram odkrito priznati, da je v juniju lanskega leta obisk vlade s predsednikom Janezom Janšo bistveno olajšal investicijski postopek. Njegova naklonjenost nadaljnjemu razvoju elektrarne in energetike v celoti in ne nazadnje njegova naklonjenost za trajnostni razvoj doline nas je prikrajšala za marsikateri napor pri dokazovanju potrebnosti naložb." Poleg teh napo}vv in usklajevanja je verjetno potrebna tudi zttnetost nadw-nega sveta? Dr. Uroš Rotnik: »V elektrarni smo zelo zadovoljni z zavzetostjo in konstrukt i vnostjo nadzornega sveta, katerega člani so iz naše doline. Ivan Atel-šek. Frauc Sever in Franc Rosec se zavedajo. da brez novih naložb ni napredka, tako elektrarne kot podjetja in tudi .Šaleške doline,« i\amesfitev plinskih turbin že uresničujete-. y javnosti se velikokrat ta nahftba povezuje z naložbo novi proizvodni blok na premog. Ali bi nam razložili razliko med naložba/ni? Dr. Uroš Rotnik: »Obe naložbi sla za Termoelektrarno zelo pomembni. Dograditev ene ali dveh plinskih turbin k proizvodnemu bloku 5 bo zvišala njegov izkoristek, povečala se ho proizvodnjo za 500 C3Wh na leto in. kar je najpomembneje. za ljudi v okolici, zmanjšala se bo specillčna emisija ("02 na proizvedeno MWh električne energije. Vrednost cch> tne investicije ocenjujemo na 45 milijonov ev-rov. Na č rt ovan i novi proizvodni blok 6 na preniiïg s 600 MW moči pa praktično pomeni izgradnjo še ene takšne elektrarne, kot je sedanja, z vsemi proizvodnimi enotami.« To je več, kot smo si lahko pi'estavljali. Kako bo potekala grad» nja? Dr, Uros Rotnik: »Ciradnja bo potekala dobra tri leta. Žal se proizvodna moč na soštanj-ski lokaciji zaradi tega ne bří podvojila, saj bo iz ek(»loških in tehnoloških razlogov potrebno ustaviti zastarele proizvodne enote, in sicer bloke L 2, 3 in 4.Kljub temu se bo z obema naložbama skupna razpoložljiva proizvodna moč zvijala iz sedar\ilh 755 MW na 1029 MW.« Proizivdnja električne energije v iiosto' nju se bo torej potvčala. Kaj pa to pitmen i za porabo premoga? Dr. Uroš Rotnik: »Letna proizvodnja samo iz bloka 6 bo dobrih 3500 GWh, skupna v Šoštanju pa 5000 GWh. Iz teh številk lahko razberete, kako pomemben bo blok 6 v proizvodnji električne energije- Šc bolj pomemben bo» ker nam bo sodobna tehnologija omo- Dr. Uros ftotnífc gočila, da bomo z enako porabo velenjskega premoga kot doslej proizvedli vsaj 25 odstotkov več električne energije. S tem bo na najboljši način uresničeno nase zavedanje o racionalni porabi naravDega bogastva, kar premog nedvoumno tudi je.* Za investicijo bo verjetno potrebno veliko denarja. Ali imate že ocene, koliko bo stala? Dr. Uroš Rotnik. »Celotna vredntisl investicije, ki je prikazana v že potrjenem investicijskem programu, zna^a 650 milijonom ev-rov. Kar ni malo niti za tako uspesno skupino, kol je USE. O tem vam je v intervjuju v prejšnji številki razlagal namestnik generalnega direktorja nsn dr. Milan Medved« Kot ste ?£ omenili, se je zM naložbe zavzeto trudil tudi nadzorni svet lermwlektrarne, Eden od članov, Franc Sever, je že napovedal kan-didatuiv za župana Mestne občine Velenje. Ali menite, da bi vam s takšno funkcijo lahko še bolj pomagal kot doslej? Dr. Uros Rotnik: »Elektrarna je zelo vpeta v lokalno okolje, v katerem vsi skupaj živimo. Prizadevamo si, da bi bilo sodelovanje z župani čim boljše. Oni so namreč najbolj poklicani, da upravljajo z interesi ljudi v lokalnem okolju, da bi bilo življenje bolj kakovostno. S lem, ko si prizadevamo za večjo proizvodnjo električne energije, si prizadevamo tudi z.a višjo kakovost življenja ljudi v naši dolini. To pa bi radi bolj kot doslej usklajevali z župani. S gospodom Francem Severjem ki)l županom še posebej, saj seje vseskozi doslej zelo trudil, da jc do naložb, o katerih sva govorila, tudi prišlo.« tE^EE^Ël^Ëi^CE^ÎE^CE^tË^ SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS Lokalna samouprava je nepogrešljiva za trajnostni razvoj mestne občine Velenje in višjo kakovost življenja Sodobna državna organiziia-nosi, ki smo jo prevzeli po osamosvojitvi Slovenije, temelji na dveh organizacijsko samostojnih sistemih. Na sistemu državne uprave in sistemu lokahie samouprave. Za railiko od prejšnje ureditve v Jugoslaviji, kjer je bil komunalni sistem v lokalni skupnosti sestavni del državne uprave In je kot tak tvoril celoto sistemske ureditve, sta sistema v sodobni državni organiziranosti ločena in skupaj tvorita celoto. Že samo ime »lokalna samouprava« pove, da lokalna skupnost z lokalno omejenimi interesi svojih občanov in gospodarstva upravlja samostojno. Zato tudi v občinskem odboru SDS menimo, da si možnosti za višjo kakovost življenja moramo zagotoviti predvsem sami.Vprašanje je le, kako si naj to zagotovimo. Naše mnenje je, da to lahko storimo edino z načrtovanim razvojem. Vendar ne s katerim koli razvojem, ampak s trajnostnim. ker nam omogoča kakovost življenja zdaj in tukaj ob spoštovanju pretekJostl in nas hkrati navdaja s pogumom za boljšo prihodnost. Mnogi me sprašujejo, zak^ ne opredelimo trajnostni razvoj bolj konkretno. Jaz jim od-govaijam, ali ga je sploh mogoče. Namreč, trajnostni razvoj je razvojna kontinuiteta brez časovne omejitve In s ciljem. da se dosega vedno višja kakovost življenja. Največja konkretnost s katero se lahko opredeli trajnostni razvoj s takim ciljem so načela in vrednote. Te trajnostnemu razvoju dajejo razvojni koncept, oziroma opredeljujejo pot k višji kakovosti življenja, ki bo tlakovana s številnimi projektnimi rešitvami. Eden od projektov je gotovo nov razvojni izziv v energetiki, o katerem lahko te dni prebirate v tedniku Naš čas. V lokalnem okolju si sii. V drugem delu predstavljamo prevodni blok, kije ravno lako Aîlo močan in pomeni vp(v gled aJi preiok slovenske in svetovne poezije, /aenkral je enosmeren, torej objavljamo le prevode iz svetovnih jezikov v slovenski jezik. Načrtujemo tudi t)bratno. V zadnjem deluje refleksija, kije izjemno zanimiva, se pa se razvija. Piietikon je v Sloveniji naletel na Pesnik Mdrko Hravos med branjem svoje poezije. lep, zelo poziiiven odziv. Želel bi poudarili oblikovno si ran revije, ki jo je obliki)val Sândl Radovan, ki ima ravno za to, kar je poezija in poeiično. izjemen občuick. /ato se v reviji zelo dobro zdnižujela vsebina in forma. Oblika revije je tiiela vsebino, mogoče tudi s foio-gralijami. Poezija, ki Jo objavljamo v Poetikonu, dela zgodovinske premike. V to sem prepričan. In lo deželo s lem delamo se bolj poetično.« Poetikonovi jagodni izbori Tudi ptwzija, ki so jo brali pri-zjiani pesniki i/ vse države, je bila (iba večera izbrana lako, da so nam gostje predstasali svoj t>dJios do narave. Prvi večer je svojo iretjo pesem organizator prireditve Ivo Slrt)pnik »zamolči!«. Na-meslo nje smo slikali pesniiko branje leios umrlega Daneta zajca, ki Nagrado ' PoetOionov ziat^ je prejela prevajalka Nadja Dobnik. in to iz rok predsednika velenjske knjižne fundacije srečka Meha in organizatorja srečanja iva Stropnika. poiem pa brali svř>je pesmi. Odgovorni urediiit Pctetikona Ivan Dobnik Je zadrjo številko revije za poeiično ocenil takole: »Trojna predpoleina številka Poelikona je po svoji vsebini, zgoščenosti in lem, kar predsiavlja. n^boljša di> slej To je frťlji zve/ek. v kaierem smt> v prvem delu predsiaNili pes- se je lani ^ udeležil Hert^erstein-skega srečanja. Ganljivo in lepo. Tes liva i no pri7.nanje berbo rstein-ski Poetikonov zlat izkazano s častno listino in zlatnikom žlahtne vrednosii, ki gaje leios prvič podelila književna revija P<îeîikon za vrhunsko pesnisko, poelićno ali prevodno besedilo, objavljeno v prete- klem letniku književne revije Ptv eiikon. je po mnenju bralcev in naročnikov revije prejela prevajalka Nadja Dobnik za vrhunski prevod pesniškega cikla Rojstna hisa francoskega pesnika Vvesa Bonne-foyja. Priznanje sta ji v čelriek zvečer podelila predsednik Velenjske knjižne fundacije Srečko Meh in glavni urednik Poelikona Ivo Stropnik. I 1 laden večer pa Je pogrela odlična ^ansonjerka Alenka Vidrih ob spremljavi pianista Igoija Razpo-tnika. Temi o povezavi narave in ptie/ijc pa je bilo ie posebej posvečeno peiktwo dopoldansko omizje. Na njem so udeleženci govorili o lem. v kakšnem raz-metju do izginjajoče narave je pesnik sodobnega časa, kako se elementi narave odražajo v modemi slovenski in svetovni poeziji in kako lahko pesniki prispevajo) k vamvanju narave. Pogovor je vodil inostjti. V zahvalo so dobili sladoled. In čeprav je malo deževalo, malo sijalo sonce, so se velenjski bal maiji vendarle odločili, da po-skusiji» izvesii polet. pi)svcčen nagrajencem in najvišjim go slom Ginkovo drevo sta posadila Ivan Dobnik in Gančo Savov. srečanja, ý^al močan veter ni dopuščal, da bi balon poletel, so pa vsamo poleteli nad Titov trg in iakf> dokazali, da lahko kultura poleti tudi v nebo. Simbolično, seveda. V košari sta bila prva nagrajenec Gančo Savov in književnik .Milan Dekleva. ki mu je zvečer izročil tudi najvišje priznanje za šir- Dvlg z balonom nad Titov trg je bil simbolično dejanje, hkrati pa poklon Pretnarjevemu nagrajencu, književnikom in organizatorjem. Ivan Dobnik, med sodelujočimi pa so bili ludi velenjski gimnazijci. Omizje jc bilo dobro, zanimivo. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili antropologinji Mojci Ter-ćelj, ki je spregt>vorila o odnosu majevskega človeka do narave. Gozdni strokovnjak Gorazd Mlin-šek pa Je spregi)vorll o gozdovUi in naSem odnosu do njih. V razpravi Je sodeloval tudi letošnji Prettiar-jev nagrajenec Cjančo Savov, ki je bil pred lem že nekajkratv Velenju. Leta 1974 je celo pisal reportažo o meslu. ki se je od takrai tudi zanj močno spremenilo . Z balonom proti nebu Popoldne se je dogajanje preselili) v središče mesta, na Tiiov irg. kjer je udcležence I lerbersieinskih dnevov sprejel in pogostil župan Srečko Meh. Spiimenik je postal oder mladim glasbenikom, na travniku ob občini pa so velenjski laborniki posiavili ^olor in počastili dogodek ludi s svojo priso- jen;e slovenske literature v lujinl Pridružili so se jima še predsednik PI:N-a Tone Peršak, pesnik Tomaž Šalamun v imenu gosiiieljev pa župan Srečko Meh in vodja družbenih dejavnosti na MO Velenje Darko I.ihteneker. Petkov večer so zaključil s kon-cerion! Uršule Ramoves in fantiiv iz Jazbecove grape (Joži Šalej, harmonika. vokal, Meiod Banko, vokaL Maijan Stanič, tolkala), ki pojejo poezijo pesnika Janeza Ranioveša. Ilerbersieinsko srečanje bo odslej potekalo bienalno. to pa pomeni. da bo naslednje leta 2008. Je pa tradicionalno Herbersiein-sko književničko srečanje v Vele-nju v peiih ledh že dobro ulrdilo svc^ ugled, čemur znajo prisluhnili ludi zavezniki književne besede, od MO Velenje, do Gorenja, Ministrstva z kulturo RS ...Cenijoga ludi slovenski književniki, ki se radi odzovejo povabilu v Velenje. FT ÏCOL^ON^V GrbavUa uli »Jebeš zemlju, koja Bosne nema« Tale slogan je bil v času nekdanje Ju^osîtivîje še kako popuîanm, hkrati akiuakn in :ahu\ijaški BfWia In Bxnançl so pKdsfin>l/al/ v ne-kJai^i JiifiOsfaiiJi /alllni lonec naroijov. BiH so sinonim za neposreJ-nosi, naivnosi, neupra\i&no celo za maloumje... Pa se zadnje ćastf pregovor kute kol powseni nekaj dru^eiiu. '/. dokončnim razpadom Srbije irt Crne nore Je Boana zopet postala osrednji zahodnohalkanski prostor. Čeprav ima država še vedno vcfike (eïas'e. ptivezane z versko in entitetno raznoUkosijo ter nmlfíkulturnosijo, poi-asi in t\(ízadrzno postaja la prosU)? lo, kar je nekoč te bil. Bosno in Herve^avino ob bo-kćih preostankih najhujše olilike medelnične^a genocida v vojni dviguje ravno mullikuiturnost. là te r Bosni vedno z/iova očara. Ce k temu dodaim naravne potenciale, kijih lahko prime/Jamo s sloven' skimi, ifi dodamo odprte in socialne ljudi, ki se kljub vojni niso tako sprentënifi. da ne hi bill kulturrio razpoanto zgodite -a brez detajlov, zasedbo, vzdušje, okoliščine in absurdnosti, ki lahko l}osanski film .sftremliajo. In vendar me,ie presenetil. Z enostavnostjo, iskn^nostjo, toleranco in nenazadnje z izjemno igm In detajli, ki filmu dajejo širino. Predvsem so ti detajli glaslyeni in tonski vlotki. kifihu naredijo Jutnoshrtanski, da se ne izrazim ruvno jugoslovanski ob nedav' nem dokončm^^n razkob/ še zadnje (kakršnekoli že republiške) aliansr med Crnogorci in Srbi, Vfdmu so kot nvčna zakul/sa prisotni Bijelo dugme. Magnijico, Indexi, Kemal .Monteno. pa sťvdallnke, kup nnovf> komptmovane« glasbe (ki mi je resnici na Ijiibo ušla iz rf)k) in celo tonski vlotki radijskih kontentaiýev nogomet/tlb derbijev )>'/elia« in Sa-rajeva. Pa je film še najmanj glasben, l^časib v nJem iWna celo boli. No. ampak to je le kuli.sa. NajMj pristno in wrodosfo/no pa je prikazana ljubezen. Kakršna koli te. materinska, najstniška, lista zafXh znela. pa domoljubna... íbliko pozitivnih airibmov. da čhvek laitko utiva. se sn}cj€,joče. se identifidm. misli in zamisli... in nenazadnje iz dwrane odide poln ti\ijenjskega optimizma, /n kot pravi avioriixt Jas-mila ZlKtnič, (îrbavica Je tudi zgodba o resnici, moči. potrebni za nadaljevanje življenja in dosego zrelosti. Pravzaprav ime filma (kije del S(ir{ije\xi) še bolje ozru/či njegov drugi etimološki pomen. Beseda pomeni tudi žensko z grbo. Izrazje za Aťi/fnw«? .^iivr težko izgovorljiv. a kot pravi režiserka In scenaristka. se ji zdi, da ta zahtevna zveza črk zelo dobra pomtzori swt glavne igralke, kip izvrstno odigra Mirjana Karanovič. in s tem tudi drtige glavne igndke, iz\'rslne mlade Lune Mi-pvič. Pravzaprav se ni čudili, daje kinematografija lega pm.'itora zadnji dve desetletji tako tisjieštm. Tam nekje v ceturu Balkana je nekcii v zraku. ()d todje izšel Kusturica (pa karkoli te počne danes), od tod Je oskar-jevecDani'i Tauovlč (Nikogaršnja zemlja) in lam Je vojno pretivela mlada intelekimlku in režiserka /baničeva. ^eno (řrí)avicf) hi lahko oznaâli ludi kot te/}ski film A je predwîem film z zelo iskreno zgodbo o ljubezni, zmak o optimizmu in toleranci. In takšen film se res splača j>iim Intelektualnim '(ne )doriK'lom'Javno zagovarjajo. In /rd/.sc uu'zdi poanta naslova tega zapisa. V Bosni in ilen'e^vini je bilo med nedavno vojno uhitih več kol i(}().()0() ljudi, izgnanih in pregnanih okoli milijon, storjeno veliko grozot, /animiw pa je. da kesanja skoraj ni. pa vemo. kdo bi se moral kesall. Se bolj fascinantno pa je. da tudi ni maščevanJa^ In lo Je za njihovo drutbo, njeno tradicip in kulturo ekumenski dosežek. ■ Matjaž Šatej Šaleški likovniki tudi v Krškem Kréko - Člani Društva šaleškili likovnikov so mesec jiinij začeli delovno. Kar dvanajst članic in članov društva seje odzvalo povabilu Občine Krško, ki je v skiopu prazmwrnja občinskega praznika pripravila ludi likt>vno kolonijo. Tako so Šaleški likovniki dva dni v začetku meseca junija preži-veQ lîa etnološki kmciiji Sribar v vasi Kobilc pri Krškem. V dveh dneh so šaleški likovniki ustvarili kar 21 platen in akvarelov Pt^darili so jih orgini-/aiorjem, ki bodn izkupiček od prodaje likovnih del namenili za obnovo cinološke kmelijç. Naj spomnimo, da so todcn dni prej uspešno i/pcIJali uicli diibrodelno likovno koloniji^ v Vinski Gori. kjer hodt> z izkupičkoni od prodanih slik pomagali kupili gai je tudi leios program poletnih kulturnih priredile v Knjižnice Velenje. Vse to in 5c mnogo več • predstavljamo tudi mnoge zani-miv<îsti tega ok Drag nastop Robbieja Wiiliamsa Britanski pop zvezdnik Robbie Williams bo nastopil na enem najdražjih konccriov v llong-katigu. saj bo treba za vstopnico odšteti ludi dn 2480 hongkonških dolarjev (31S ameriškili dolarjev). Pop zvezdnik bi) v Hongkongu nastopil novembra. Najdražje vstopnice za koncert nekdanjega člana skupine Take Thai bodo stale 2480 hongkon-^kih dolarjev, medtem ko bo pcjv- prcčna cena med 500 in 1000 dolarjev. Doslej najdražje vstopnice za rock koncert v Hongkongu so bile tisic za nastop legendarnih riagie-ííov oktobra leta 2004. za ogled katerega je biln treba odšteli 2750 liong-konških dolarjev. Skupina je kljub icmu z lah-k(Ho napoltiiia dv(^rano. Shakira pri sosedih je oboževalce razveselila se s posebno izdajo albuma z bonus hitom Hips Don't Lie. s katerim bo nastopila tudi na /»ključni pria^dilvi svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji. Sisters Of Mercy v Ljubljani v sk)i)pu svetovne turneje, ki poteka žc od februarja leios. se bo v Ljubljani ustavila britanska zasedba Tlie Sisters Of Mercy, Skupina, na ćelu katere je pevec Andrew Eldritch, je bUa v osemdesetih eua vo dilnih britanskih skupin temnega vala in je znana po glasbi, ki je nekakšna hibridua mešanica metala in psihede-lije. v katero se večkrat vmešajo plesni ritmi. Za seboj imajo tri albume: First And Last And Always (1985), Flo-odland ( 1987) iji Vision Thiiîg ( 1990), kasneje pa so izdati še dve kompilaciji: /birko singlov Some Ciirls Wander By Mistake ( 1992) in zbiríco največjih hitov A Slighl Case Of Overbombiiîg (1993). V Ljubljani bodo nastopili v ponedeljek. 19. junija, ob 20. uri na (io-spodarskem razstavišču. Kol predskupina bo nastopila reška skupina Father. Eros na Reki v okviru turneje Oral Fixation Tour, ki se je 14. junija začela v španski Zara-gozzi, naj bi slovita kolumbijska pevka Shakira nastopila tudi aa Hrvaškem. Njen koncert je načrtovan za 15. julij 2006, s svojimi seksi boki in neverjetnim glasom pH naj bi navdušila občinstvo v Veliki Gorici. Podrobnosti o nastopu in předprodají vstopnic za zdaj še niso znane, Shakira je lani izdala kar dva albuma - Fijacion Oral Vol. 1 in Oral Fixation Vol. 2. letos pa Na vrhuiicu letošnje poleine turistične sezone. 30. julija, bo na reškem stadionu Kamrida na spekia-kularnem koncertu nastopil italijanski mega zvezdnik Lros Ramaz-zotii. V okviru turneje Fros Rainaz-zotti Summer Tour bo nastopil na stadionu, ki lahko sprejme 25 tisoč ljudi, koncert tia Katridi pa bo že 62. po vrsd v njegovi letošnji razprodani evrt^pski turneji, na kateri pmmovira nklualiii album Calnia apparenie. Fros je na Hrvaškem v preteklosti ž-e uspešno nastopal nazadnje lani. koje napolnil slovito puljsko Areno. 42-letni italijanski zvezdnik bo pred icm kí)nceniral ludi v Novem Sadu (5. julija) ter Sarajevu (7. julija), Mariah prvič v Afriki Ameriška pevka Mariah Carey bo konec julija nastopila v Tunisu. To bo njen prvi nastop na afriški celini, dva koncerta pa bosta hkrati ptmienila tudi začetek daljše severnoameriške turneje. Znana pevka ima za seboj 160 milijonov prodanih zgoščenk, fc-bruaija pa je za glasbene dosežke prejela tri nagrade gram my. K< ničena v Tunisu, 22. in 24. julija, bosta naznanila začetek turneje, ki jo bo odpeljala v več koi 30 ameriških in kanadskih mest. Na teh koncertih bo 3{>-lelna ameriška zvezdnica še vedno predstavljala svoj zadnji album 'Hie Lmancipation of Mimi. kije doživel velik tispch, saj so ga prodaji kar devet milijonov izvodov, doživel pa je tudi šest platinastih izdaj- PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.25 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1. TEXAS LIGKTNING-No Ho Never 2. GEORGE MICHAEL-An Easier Affair 3. ROBBIE WILUAMS^In Sin Sin Texas Lightning je nemška country lupina, ki je to državo zastopala na ietošnjam £uro$ongu v Grčiji in je hkrati prva country zasedba, ki je kadar koli sodelovala v izboru za evrovizijsko pope^^o. Nastopili so s skladbo No No (Vever. tipično skladbo njihovega sloga, ki obsega mešanico tradicionalne coiintry glasbe in poslulljivega pope izvajalcev tipa ABBA. The Beatles, Linda Ror^stadt in podobnih. r ■ ~ ' LESTVICA Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as. Takolesteglasovali v nedeljo. 11.Q6.2006: 1. ROSA: Furmanska gostilna 2. RŽ: Na fantovščini 3. POLKA PUNC£: lupčkd bi imela 4. PRIMORSKI FANTJE: Moja mala ribica 5. ZALOŽNIK: Iskrice Predlogi » nedeljo, 18.08.2006: 1. KARAVANKE: Moja Fani 2. BOŠTJAN KONtČNIK: Treba gaje.,. 3. PETELINI: Kej mi nucB planinca 4. PODKRAJSKl FANTJE: Dokler bom živ 5. ŠPIK: Med Prleki in Prekmurci ■ VfjfGrabner . ^^m m ^J ar Kako izgleda, ko kulturniki pomagajo prvi občinski dami? Književnik Ivo Stropnik je takoj priskočil na pomoč VM Meh, ko se je odločila, da si bo tudi ona ogledala mesto z višine. V balonu. Skupaj s kulturniki in možem se je rahlo dvignila nad Titov trg in po pristanku priznala. »»Bilo je prijetno, ampak tam gori močno piha.« Darko Lihteneker, ta glavni za kulturo v občini, pa je po pristanku dodal: »Streha na kulturnem domu bo!« To so namreč se videli, višje pa zaradi višje sile • vetra • ni šlo. Pravijo, da je nogomet najbolj pomembna postranska reč na svetu. Mno^ moški (pa tudi ženske, da ne bo pomote) bodo slab mesec »zamaknjeno« zrli v televizijske ekrane in šteli gole, ki bodo padali na svetovnem prvenstvu. Za rokomet še ne pravijo tako, je pa v Šaleški dolini • najbrž zaradi rokometasev Gorenja in evropskega prvenstva, ki je pred časom potekalo v Velenju - zanj vse več zanimanja. A da ne? Kar poglejte: ravnateljica Osnovne šole Šalek Irena Sivka je za avtogram zaprosila švedskega trenerja domačih rokometašev Waltherja Larsa. Seveda ni bila edina. Milka Benčič, vodja splošne in kadrovske službe, ter Šte&n Pražnikar, vodja službe kemijskchbiološke tehnologije na Komunalnem podjetju Velenje ob ogledu gradbišča centralne čistilne naprave Šaleška dolina: »Čelade so dobra reč za morebiten padec kakšnega predmeta Iz zraka. Ne zavarujejo pa pred kakšnimi drugimi udarci. Naš direktor namreč nima rad, če kdo sili preveč v ospredje ali da preveč ostaja zadaj. Zato pospešiva korak, sploh ker imaš fotoaparat v roki.« Naše TV zvezde V (noLjjjli veljkokrnl /«^ledimn r^/nc k^lvicc M;^jve^:ijh lu,jih nlj di>nianh /vcaI. (m ch^ Jť, &ň Jii'TcJima Iťsivico ptflili ndjveCiili 1 V/vc/U. ki prilirfinjt» j/ Saloskc Joliuc in «ío u\c-IjHvIjciúv širscni •slovenskem pri^sioru. 5. nifsto: Tatya RoloMiik: vojjícliť/i nJdííiť Adiji) p^mei jih Pr>a I i^h tem pu šc šltiUcnikn, povkn in plcirtlkn. SVi\i gliis posiij« /a sicviitiL* l V rcklHinc. ki se vriiji> luJi tin i>sujih IV pusiiijHíi. 4. mesto: Kalja Jmek. prijcliia vreiiic-narky nu POP TV. ki napoveduje vreme v nčtib'»]j yled^ni slavenski uddiiil 24 ur, ob hiiku / legendarnim Miranmn Ironlhïm. Ker punca še šludira, verjamenu). Jh ho v h«'dočť vodilH ludl knksMo oddaj», kl ho dallsa i>d dveh niinutk. 3. inťslo: Peter Poks. Kliuh lemu da mu /'ň nekai ùaw progrvima umaknili oddajo Nikoli ob de'^eiib. je bll nomininni /a vlklorja, kl ni di>-bil • /«radi lunninaeije pd so mu n^ iihcunialkl vruiii oddnjo, v ka-îerlc • Prka. Vodile- | iX^**^^ Ilica pi^pularne In / viklorjem nagrajene J^S^^^ oddhlel • na Kanalu A. Čeprav so 11 iiHpth JÊ^^^Êj^ vedovaîi hiirl medli^ki inrk, se je Pika nesllivo obdf/alH v vedlu! I^^^HH • 1. mesto: Nalalij« Ner-bolen - Nacmnalel Bre/ dvoma prva dama slo- ^^^^ venske IV In domače turho loik seeuv', Vodlieíjica mejsa populartie oddaje PriJo/e\eu / NHlaliJo, /aradl svollh prsl pa tudi priljuhlJcTia laró rumeaejia líska. Im pa se lil vse; velja ludi /a nujdrií/jíř slovensko pcvkt). lore) prava sjtwenskn diva. Big Joco Da ob koncu ledna v Velenju res veliko dogaja, poirju.ie, da snu> "iia lovu /a îraii" srečali l^loka Garttierja s foiografom. ki ima svojo irac rubriki) v enem i/mcd lokalnih tednikov. IziokB sicer drugače poznamo. kot glasbenika, jav-m>si pa je pred časom vznemiril / pesmijo (tlnekoU)^, velja pa ludi za enega najbolj priljubljenih «loven-skill radijskih vodileljev. Kot že rečenti. tokrat smo "lovca na iračc'' ujeli mi. Dj BUCO - 20 LET! Da vas naslov ne bo /avedcll Popularni velenjski DJ Uuc<» namreč ne praznuje 20. roj^ire^a dne. ampak okniglo obletnico svojega did^ejimjai Buco se rad pohvali da Je v svnji dolgi karieri dela! v stevilnil' diskotekah, od nekoč popularnega Don Quic-bota, do Atlantide in /abaviáča S, kjer trenutno vrli. Njejiov dol^oleini siale^ pa pozna ludi na njegovem glasbenem okusu, saj najraje /avrti ploSče /. jîlasbo osemdesetih let. láuco pa upa, da bo za glasbo navduši! tudi svojega sinčka (ia^perja! I flžSnte & Nogometna Začel se je čas, ko $o žene in dekleta bolj svoix)dne. Njihovi part* nerji so zaljubljeni v televizorje. Potrditev direktorja čeprav je Jože Zagožen že nekaj časa na čelu Holdinga Slovenskih elektrarn, bo pravi predsednik uprave postal Šele 1. julija. Ko bo skočil čez kožo in spil kozarec piva. No, slednjega verjetno ne bo atoril pnáč. Iz teme Policisti izvajajo akcijo: stopimo iz teme. Kdaj to ne bo veljalo le za prometne akcije? Brez tradidje Med že znanimi imeni za vodje občin je le malo žena. Pa čeprav mnoge občine tako slabo stojijo, na§ stari pregovor pa pravl^ da žene ^dpirajo tri vogale. Če velja za hise, naj velja tudi za občine. Trinajstica v občini Mozirje bodo imeli po novem trinajst svetnikov. Nič hudega. Saj v tej občim menda zagotovo niso vraževerni. Čudno Nekateri se čudijo: Velenje naj bi veljalo §e vedno za mesto mla* dih, prostih mest pa primanjkuje za starejše. Poročilo Kljub začetnim težavam je osnovna iola Šoštanj prvi letnik izdelala. Na povodcu Le zakaj bi se nekaterim zdelo čudno, če morajo biti psi, čeprav so najboljši človekovi prijatelji, na povodcu. Nič čudnega, saj imajo mnogi »na povodcu« tudi ljudi. Vsak po svoje Eni so si za župana zaželeli župnika, drugi želijo meniha. Sprava Zadnji čas nekateri spet veliko govorijo o spravi. A najprej m<^ rajo ugotoviti, kateri so ta pravi. NASI KRAJI IN UUDJE »Verjel sem v pamet!« Gost Jožetovega klubskega večera upokojeni general polkovnik Konrad Kolšek meni, da je bila delitev Jugoslavije načrtovana od zunaj -JLA ni imela možnosti za vojaški puč - Če bi ubogal ukaze, bi bil danes zanesljivo v Haagu Tatjana Poé^orÁBk Po kar diïlgem odmoru je javni zavtîd Mladinski oenlcr Šmarino oh Pakl pred icdiiom dni povabil lukajsnjo In ludi širšo javnost na Jo/clov klubski večer, kaicrcg« gosi jc bil danes upokojeni gene-rapolkovnik Konrad Kolšek • (človek, ki je bil 25. junija prod 15 ieli, ko jc slovenski! skupščina sprejela usiavni /akon o samo-siojnosti, komandant 5. vojaškega območja s sedežem v Zagrebu. Lorej Človek »/ druge strani« in pomemben akier dogodkov tistega časa: člwek, ki je bil odsiavljen /. dolžnosti poveljnika JLA zaradi lega, ker ni ukazal napada na civilne cilje v Sloveniji. Cjiede na to. da je človek, okrog katerega so sc kmaiu po osanKv svojitvi Slovenije plctle taksne in drugaCne /godbe, ugibanja, ali je sovražnik ali junak slovenskega nartida, je biln pričakovali tolikšen obisk v galeriji Hiše m ladili. Konrad Kolsek je zbranim piwe-dal. da je kar 42 Ici nosil vojaško uniformo, končal je sest vojaskilt (vse, razen politične in policij- sko ne), čez noč je poslal sovražnik s nasprolne sirani in človek, ki je z likvidacijo povcijnika 5. ar-madnega območja s sedežem v Zagrebu l.julija leia 1991 končal led, ki ga je imela neuvn^čena, so-ciaiislična država. Po njegovih besedah je bila JLA do lela 1987 sedma republika, po tem letu pa /aradi nasprotovanj znotraj nje ni imela objektivnih možnosti za izvedbo vojaškega puča. Kot je dejal Kolšek, je verjel, da bo ob do godkih v Sloveniji pred 15 leti prevladala pamet, a se je ustel. »Cc bi takrai ubogal ukaze, bi bil danes zanesljivo v Haagu. Karkoli sme naredil, nisem mogel vseh zadovoljili. Delal sem po svoji VCSli.tf Generaf polkovnik Konrad Koléek živí v Letusu kot upokojenec in državijan Repabiike Slovenije in bo rade volje se kdaj gost večera. vojaško dolžnost- Na vprašanje, ali j C bila nekdanja Jugoslavija razbila ali jc razpadla, jc Kolšek odgovoril: »Sodim v skupino, ki na osnovi dokazov trdi, daje bil razpad Jugoslavije načrlovan od zunaj, saj nekomu ni bil vj>cč ug- Razpravljavci so Kolska imcntv vali mož odločilve, častni človek, ki sc jc zavedal, da ga je rodila slovenska mati. S tem večerom so v tukajšnjem okolju zaznamo vali dan dr/avnosli in 15-leînico osamosvojil ve. | v v Studentski pozdrav iz Smartnega ob Paki! Do poieija je se nekaj dni, a prave vročine in polelncga v^^nja se vedno nismo dočakali. Sicer junij poieka precej hitro: izpilno obdobje jc tu, časa za učcjije pa neverjetno hitro zmanjkuje. Da pa smo vsi skupaj lažje vslo-pili v obdobje »joj, kok se mam zj uči(sii sirogega sv vrh glave in če vas bodo vaši nogomeini favorit I na S P razočarali s svojimi predslavanii, potom bo sobota. 17. junija od 19.ure dalje, kol nalašč za obisk prostora za řJišo mladih v Smart-nem ob Paki. Tu bo KSSF • v počastitev praznika 750-oblclnice prve omembe kraja - organiziral glasbeni festival neuveljavljenih skupin. Pod šolorom se nam bodo predstavile različne glasbene skupine, ki nas bodo popeljale v svel glasbenih zvrsti ročka, ja/za, lunka ler popa. Nastopili bodo: Savinjski irobilni kvartet iz Mozirja, Transiaiion Cafe Iz Zgornje savinjske doline, Lumi-nodoche iz Ljubljane, Benjamin P rese m Kvartet In domači glasbeni up Boštjan Meh z Debelimi Grahki. Prireditev bo ob vsakem vremenu, zato vabljeni vsi ijubite-IJi glasbe in druženja. In ne pozabite: vstop je prosti Preden pa se študentje predamo polclnim užitkom. KÍSFv sodelovanju z Mladinskim centrom načrtuje ludi organizacijo lurnio« trojk v košarki, la bo potekal 1. julija, več informacij o sireetballu in ostalem dogajanju pa laliko dobile na našem splel-ncm naslovu www.kssf.si ali na mobilnem telefonu O.'il/S.^S-TTO. Želimo vam čim več opravljenih izpilov, pravih poletnih avantur. dobrih koncertov in pozitivne energije za prijatelje. ■ KŠŠF ( ) Najdete nas: Prešernova la, Velenje (NASPROTI SODIŠČA) Tel.: 03 898 47 30 munn EVROPSKA HISA MODE Nastopilo 46 desetin Šmartno ob Raki, 11. junija • Na <5srednjem nogometnem igrišču pri osnovni šoli v Šmarinem ob Paki sta (îasilska zveza Velenje in šmarsko gasilsko društvo pripra- Starejši gasilci Šmartnega ob Paki so bili zmagovalci v svoji kategoriji. vila tekmovanje članov In članic gasilskih društev omenjene zveze. Na njem je sodelovalo 46 desetin. Pri članih A je med 14 desetinami vajo z motorno brizgalno in šlafetni tek z ovirami najhiircje opravila ekipa Cîaberk pred desetino 'Ibpolšice in Skal: pri članih B • CTTF so slavili tekmovalci Paške vasi. drugi so bili Velenjčani. S tekmovanja čtanske desetine tretja pa je bila desetina Premogovnika Velenje (nastopilo je 9 deseiin); pri članicah A so v konkurenci 4 deseiin zmagale Škal-čanke pred Topolšico in Pesjem: Skale I. Salek in Ibpolšica je vrstni red najboljših pri članicah B - CTIF (naslopilo je šest deseiin); pri desetinah starejših gasilcev, ki so preverjali znanje in usposobljenost v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti, so v konkurenci deveiih slavili domačini -desetina PGD Šmartno ob Paki. Tudi pri starejših gasilkah (Ick-movale so štiri desetine) so zmagale Šmarčanke pred Gabcrkami in ekipo Bevč. ■ Tp »Boš videl; kaj dela Dolen^c«-na Trdinovem Vrhu fo mm iH mm^ Med prejeto pošlo smo vsa planinska društva v Sloveniji pred časom dobila povabilo od organizacijskega odbora Lojzeta Slaka, (ki ga zagfrtovo ni ireba posebej predstavljati). na prireditev z gornjim naslovom, ki se /a vrsto let odvija na Otočcu, l.elošnja tema prireditve je bila »planinsko tibarvana«, zato smo seji v Planinskem društvu Vinska Cîora nemudoma odzvali. saj smo jo lakoj vzeli zares in vaujo »vpletQ« planinski pohod. linako ^mehka« kolje dolenjska pokrajina so ludi Slakove Tiielodije in Suha Krajina je kar nekako zapostavljena, zato snio jo skupaj z njo želeli pobliže spoznali. Pisano druščino planincev i/Velenja do Vinske Gore. kije zajemala ludi člane kro;?Jcov Pohodništvo in Pla-ninaijenje UNI 3 ter planince »kar lako«, j C do zadnjega sedeža poln avtobus popeljal mimo Sevnice, Trebnjega in si prvič odpočil pri mtígočni cerkvi nad Žužember- kom. ki smo si jo v lepem, sonč-nem juiru odšli ogledat. Ravnokar s<» jo pred cvetno nedeljo okrase-vali in na nai^c veliko veselje je med krasilkami bila ludi orglislka. ki nam je prijazno odigrala nekaj skladb, ki so nam čudovito polepšale dan. Đt)gaiej^i za lepo doživetje smo se odpravili v smeri starega meslnega jedra in pod staro davnim gradom občudovali peneče se kaskade dolenjske lepotice Krke. Spoloma smo v Dvoru in Soteski občudovali sledi nekoč ho gate zgodovine, katere pomniki so kulturno-z^odovinska obeležja in pot nadaljevali v smeri Novega Me s la in naprej do prelaza Va hi a, kamor smo zavili v smeri Gorjancev. Že kar na /^čelku nas je na neverjetno krutost nedavnega umora ireh mladih ljudi oiwzorila množica gorečih sveč tik ob cesti, kjer človek osiane brez. besed...! Pri planinskem dtnnu Gospodična smo spel »oživeli«, k<^ smo izsiopali iz avtobusa, se na hitro podkrepili in že oprtali nahrbtnike. saj nas je čakal pohod na Trdinov vrh. Spotoma smo se pridružili planincem iz Nove Gorice, ki so hiieli v isto smer in na vrhu družno uživali v lepih mzgledih na daljne vrhove. Zalem se jc vesela druščina odpravila nazjij proti planinskemu domu, kjer nas je na mizah čakal lep prizor s slasino vsebino: rcs zelo okusen divja čin ski go UUBinUi PLANIN! Danc.s/^vcčcrob IXhscvidimo na rednem občnem zhoru Planinskega društva Velenje v sejni dvi>ram Mestne občine Velenie, niovirg 1. VAStJI-Nt! V soboto, 17. 6. 06, ima le kar tri možnosti: -na lO^KO POT (Malenski vrh, Cîora, IkMavlIc, Slajka. I;r-nmnovcc) vabi PD Vyîcnjc, -Sckcija Preinc^ovnika organizira 16. POHOD BOStll NA GOROOiJKOin -Sekcija Kcjniunalnega podjetja pohod na PTX'O. laž v knihovi skodelici, ki nam je zelo teknil. Čakala nas je še vožnja do Otočca, kjer smo pokukali v Idiličen prizor umirjene zelenomodře lepotice Krke. kiji spošio-vanje izkazujejo nad njo viseče veje vit» ž.alujk in usivaijajo never-jeino spokojnost, /ivahno pa jc bilo v smeri Teniškega centra, kjer seje dvorana polnila z ljubitelji na-rodno-zabavne glasbe. Ob pozdravu vodilelja prireditve smo zaslišali ludl pozdrav, posebej namenjen nam in priznali je ireba, da nas je »požgečkalo« pri srcu, Veselo razpoloženje iz prireditve smo domov grede »vnovčili« v prijetnem lokalu, le-lo pa nas je spremljalo tudi na avtobusu in vsak si ga je odnesel kiJšček tudi domov! Hvala soncu, ki nam je pt)lepšalo izlet! ■ Marija Lesjak Scena, ki skoraj ne rabi podpisa: kdo drug kot Jože in Milica Napotnik! '"H'JiS Pohod častnikov in veteranov na Goro Oljko Velenjski območni /dru/enji Slovenskih častnikov jn vdora-nov vojne /a Slovenijo sla v stv hoto, .V junij« 2006. pripravili /c slirinajsli po vrsti spo militi an ski pohod in srečanje članov in nji-liovili dni/in na Gori Oljki, združen /. oricniacijskim pohodom in ickmnvanjeni v streljanju z malo kaiibmkim oro/jum. Kljub slabemu in hladnemu vremenu se gaje udcle/ilo preko 60 pohodni-k ških pa je prvo mesto zasedel Marko Bauman (41). drugi je bil /denko /ajc (40) in tretji /denkoSlatnar(37). ■ Zdenko Zâjc Zmaga Društva invalidov Konovo V soboto. 27. maja, je Zve/a društev Invalid' Slovenije /.a 10 vojih društev organizirala Ekipno šporřno prvensívo za prehodni pokal. lekmovanje je potekalo v pikadu 1er v ruskem kegljanju, za vse udeležence pa so organizirali ludi pohod okoli špartncKckrea-cijskega jezera. Pri oiganizažciji in izvedbi prvenstva sla sodelovali Krajevna skupnost Konovo icr Društvo invalidov Konovo, ki sta s svojimi prizadevnimi člani pripomogla, da je tekmovanje potekalo na /> vidli ivi ravni /veza društev »Invalid« .Slovenije je skrajsano ime za /veza invalidov ter oseb / invalidn<ïStjo Slovenije, ki ima 1600 članov v 10 invalidskih društvih iz vse Slovenije. Prvenstva so se udeležili 103 invalidi, ki zastopali 10 ženskih ter 14 moškili ekip. Rezultati prvenstva : Pikado ženske: L M. Ekipa Kí>- novo. prva ekipa, 2. M. Ekipa Ruše. 3, M. I:kipa Konovo, druga ekipa Pikado moški: 1. M. ekipa lliŠ, 2. M. ekipa Brežice, 3. M. ekipa Konovo Kegljanje ženske: 1. M. ekipa Konovo, 2. M, ekipa Kidričevo, 3. M. ekipa, 4. M, ekipa Vuzenica Kegljanje moški:!. M. ekipa Ko- n svetovala z g. Bojanom Ktiificem. odgovornim za folklorno dcjavntv sti na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Prav tako je oblačila pohvalila ga. Nežka Lubej. dolgoletna mentorica otroških rolldř>rnih skuphi. Pravi, da s takf) bre/iiibno izdelanimi oblačih takšna srečanja pridobivajo na kvaliteti. Mentorica Romea Kanduti: Oasa kolje bil nekoč ne morem pričarati, lahko pa pričaram obleke, ki bodo i)ln)ke popeljale v čas nekoč. Ta čarobni trenutek je mene in otroke očaral. Projekta, kako oiroke obleči v otroška fol- klorna (iblačila, sem se lotila že lansko leit). Uspelo nanije in letos smo se prvič predstavili v lijih. Vesela sem. da imam sodelavce, ki so mi pri tem projektu vzpodbudno stali ob strani. Posebna zahvala gre ravnatelju, gospodu Al<\izu Toplaku, ki mi je bil vedno pripravljen prisluhniti 'm mi pokazani. da sem na pravi poti. Iskreno se zahvaljujem tudi g spoznavali okolje, se razvedrili ob obisku Pehte, Be-danca in Kekca 1er predvsem plesali, se igrali, sprehajali in izdehv vali vse mogoče. Prikaz dela je bil v pelek popoldan, ko so ludi siarši uživali na travniku pred šolo v Belih Vodah, kjer so jim otroci ponosno pokazali, kaj so se naučili. Otroci so se učili plesa, gibanja, spoznavali in izdelovali so instrumente ter se Igrali in sprehajali. Obiskali so jih pravljični ljudie. pri kmetu Peikt)vniku pa so si ogledovali izdelke iz korenin. Za hrano in varnost je bilo poskrbljenr) in tako po odzivih sodeč, otroci v taboru ziires uživali, poleg tega pa se v jiaravnen! ok verjetneje izvira iz podnebnih sprememb in bole/Jii. Ncandertalec< ki so ga našli, naj hi bil star od 29.000 do 42.000 let. umrl pa je pri starosti tid 10 do 12 let. Dolga ločitev človeka od šimpanzov Ločitev človeka od njegovih najbližjih sorodnikov, šimpanzov, se je zgodila pozneje in je potekala dlje. kol so sprva mislili. P5> primeijavi genomcjv šimpanzov in človeka so znanstveniki s llarvarda ugotovili, daje bila evo- lucijska ločitev tudi velik(» bolj zapletena. Prva ločitev seje zgodila med in 5,4 milijtma let v preteklosti. trajala pa naj bi kar štiri milijone let. Obstaja tudi možnost, da Sla se obe vrsti nekaj časa parili med seboj, preden sta se dokončno ločili. Ugotovitev sproža vprašanja glede sedem milijonov let starih ostankov človekovih prednikov, ki so jih našli v Čadu leta 2001. Nadzvočno letalo prihodnosti JAXA naj bi ob pomoči nekaterih japonskih podjciij in skupaj z Naso ter s podjetjem Bo-ing C*o. pričela to poletje ra/vijali nadzvočnt> potniško letalo nove generacije. Najkasneje do leta 2020 naj bi predstavil potniško letalo. ki bo lahko letelo z vsaj dvakratno hitmstjo zvoka in bi lahko na svojem krovu naenkrat ptmeslo med 200 in 500 potnikíw. Podjetja, ki so vključena v projekt, so Ishi-kawbjima-narima Heavy în-duslries Co. Ltd., Kawasaki Heavy Industries Ltd., Mitsubishi Heavy Industries Ltd. in Fuji Heavy Induslries l.td. Med drugim naj bi leialo med svojim letom proizvedlo eno samo stotino hrupa, kot ga je povzročil slavni Concord, prvo tako imenovano nadzvočno letalo. Mnenjo in odmevi Odgovor na neavtonziran intervju o študentskih demonstracijah v Našem Času z dne, 1.6. 20(>f» jc jzšcl neavtonziran intervju s picdscdcikom Šaleškega studenisktiga kluba o študentskih demonstracijah. ki so potekale v Ljubljani 24, 5. 2t)0r». V icm članku jc biJa smrjcna velika napaka, sajinterviu ni bil napisan tako. kotjc bil pcHian. Vseboval jc veliko citaiov vzetih iz konioksta, ki sami po sebi uiso inicli nobene zveze in je sam ka tega ne zamerim, aa) so še nîladi in zeleni in ne razuniejo nckaierili stvari dovolj dobro. V pojasnilo: SaJcški študentski klub je uradno registriran kot ittideniski kltib na področju upravne enote Velenic, pcxl katero spada tudi Smaiino ob Pakj. Vsi áludenije s stalnim prcbivaliSêem na obiuočju te upravne enote spadajo pod okrilje SŠK-a; le ta pa skrbi za lïïzvoj mladinske kulture na tem pcxlroêjiL P<^îvalno je, da se mládli združujejo v tiru- siva, saj se s tem krepijo prijateljstva, ven m razvijajo larnorazni projckU ter idiye. Tako so se tudi SmarCani zdriu^ili, po imenu sodeč, v klersko društvo študentov. Super idejaz njihove strani. Tako smo se letos v ňstv skih mesecih ssk-jevci odzvali na njihov« povabilo o sodelovanji;. Predstavili so nam svofe razvojne načrte in percée proliictuc icr infrastrukturo, s kaleni razpolagajo. Sestanek ni obrodil sadov, saj nismo našli skupnega jezika pii nekaterih ključnih točkah. Šn'iarčani so na ptxllagi teze, da so icot dni.stvo študentov tiidi oni upravičeni do deleža denarja, katerega Šaleški študentski klub k registriran klub prejema od Študentske organizacije Slovenije, zaceli sestanek. Naš odgovc^r ya je bil. da podobnost v imenu in SLri:kturi še as noben razlog za delitev sredstev. Povabili smo jih, da sc pridružijo na.šem klubu, saj imajo vse pravice za to, in lia ktíristijo vse bonitete, ki jim to članstvo nudi. Prav tako pa s tem članstvom lahko soodločajo v razvoju projektov Šaie-škega sUuteniskcga kluba. Šmarcani niso bili za ta predlog, v svojili ponudbah i>a niso bili dtrt'tilj prepričljivi za nadaljnje sodelovanje. Po njihovetn prepričanju bi lahko vsaka skupinica študentov na ptxlročju Ul- Velenje ustanovila nekakšno društvo, sekto, militantno skupinico .... in zatuevala od nas delitev koncesjjskili srctistev. češ, Študentje smo, iz ur. Velenja tudi. zato imamo pravico. Vsak ima pravico do ssijjť^íi nňšíienja. vendar Če IioCeš z n{im dosegati nekatere določene cilje, mora bili le lo ulcmeljeno. S tem odgovorom nisem hotel níkťigar užaliti ali tyezili, le pcqasnili določene renonse, ■ Aleksandar ArseMć' predsednik ŠŠK Slovenska /ne/suverenost Petindvajsetega junija pra/nuicmo dan državnosti. šestindvajsetega decembra pa dan samostojnosti. To sta d\'a državna praznika, ki naj 'posvedočujeta' na eni sirani spomin na dogoilke izpred petnajstih let, na drugi označujeta našo suverentisi. Beseda "souverajť', ki je IVancoskega izvora, pomeni ne^jm^eno samostojen, prepričljiv bili. Suveren po nacelili deniokratičnih parlantentariîih držav je vsakokratno liudsl\x>. ki lo samosiojnosl v otllo-canju prenaša na pailament in druge za ustrezno delovanje drŽave na ustavnih in zakonskih pravnih ptHîlagah pt)siav]jene organe. /a Republik<3 Slovenijo, sedaj vključeno v Kvropsko zvezo in Sevcmoatianlski vojaški pakt, je vidno na vsakem koraku, kako odpada ta suverenost. Vidno je, kako državni organi s parlamentom na čelu. da o vladi »ploh ne gijvoiimo, posiaj^io vedno boU eks-ckutivni oigani tistega, kar nam je naročeno v Bruslju. Strashnrgu. Luksemburgu, aineriški prestinti in suvereno c^d-ločili- To bi storili vsak po 4. mžniku. koje Republika Cma gora razglasila to, kar smo mi pred petnř^j.stimi leti na 25. dan icga meseca. Kaj seje zgodilo? Prvo priznanje jc Crna gtfra prejela na Balkanu. To še posebej, ker našili razmerij iz prclekltwli ne bremenijo liipoteke, zajnere ali křy pjxlobncga kol s Srbijo, llrs'aško, za-hcxlnima sosedoma in je zjiačilno, da je dvodomna rađlina. To pomeni, da ima posamezno drevo ali samo ženske (tisa) ali samo nioSke (tisovcc) cvetove. Naša lisa jc žensko drevo, kar lahko o|>azimo jeseni, ko s(» plodovi zreli, ali pa tako. ila v njeni okolici pobrskamo po tleh in poiščemo mladice in klice iz semena, ki jih ni malo. /a hišua drevesa je zjiačilno. da so ptinavaJi /cnskz drevesa, to velja tako za tiso kol z^ hodiko. Deblo drevesa je zdravo, enotno, krošnja pa je reilka in p(išk(xlovana ixi strel. Glcile na n.îcn status (je >aščitena) in pomen (velika starost, povezana z naseljevanjem Solčavskega) bi bilo ireba njeno krošnjo pravočasno sanirali in jo sprostiti. Zaradi vseh teh lastnosti smo Solčavsko ali llribrsko liso na našem otmiočju razglasili za úmo lela. Poleg Hribrskc tise imamo na našem ob-niočj^i še veliko mogočnih lis. Naj naštejem največjo: Kosmaćcva tisa v lOuijskem vrhu, Storgljeva tisa v Morjanu, Rebrni- kova lisa v Podvezi, Metuljeva tisa v Krnici. Remskova tisa v Teni in nenazadnje Tirikova lisa v leni. ki jc prav lako kol Solčavska /.aščitcna. Seveda so vse hi^na drevesa. Ib nam govori o posebnem odnosu človeka do te vrste, ki je v gozdovlli izredno redka. Tisa je zaradi svojih značilnosii (zimzeleno drevo, visoka starosi, ki jo lahko doseže, strupenost in hkrati zdravil-nosl, izredna za senco in Irdoi^jvost) imela za človeka vedno poseben, skriviiosien in magičen pomen. Slan Cfrki so jo posvetili boginji maščevanja, Kelti bogovom smrti, /a kristjane je simbol večnega ;řivljcnja. Drevesa dosežejo med živimi bitji največjo starosi. tudi nekaj tisoč let. Pri nas dosežejo drevesa starosi nekaj sto let in med res stare stolelnikc uvrščamo tudi lise. Hribrska je etia najstarejšili, pridite si jo ogledali ■ Marijan DenŠay vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Dobri so bili, prav zares Od 50 izdelanih nalog v gibanju Mladi v raziskovalci za razvoj Šaleške doline kar 21 še na državno srečanje - Na državnih srečanjih precej bolj po domače - Nov logotip gibanja je bolj slikovit, veder in si ga je lažje zapomniti Tatjana PodgoréBk Slovce gibanja Mladi razisJicovalci /a razvoj Šal^Skc doliiie. ki deluje ptKl okriljem SoIskegH ccnira Velenje, polrjuje več dejstev. Najbalj zgovorni so 'cziiltati oziroma na- írdíl 5c kda. Da je pole^ kakovosti izdelanih nalog preccj nad povprečjem sc organizacija gibanja, so sc lahko prepričali ludi Iclosnji uddc?enci nedavnih drzavnili srečanja iniadih raziskovalcev, V Mariboru so poic- V gibanju vsako feto uspešno sodetujejo tuđi učenci ioètanjske osnovne Šole, grajene nalogi. Mladi raziî^ovâlci za ra?voj Šali> ske doline so v 2^. gibanju izdelali 50 nalog. ot3li česa pixlobnega. -Veliko smo pridobili, (libanje je zelo dobro organizirano. Srebrno na medobčinskem in zJato priznanje, ki smo ga dobili za nalmo. Na začetku so vzele vse skupaj bolj na »izi^.nato pa kar kmalu ugotovile, da se bodti morale pošieno pi^irudiii. če hočejo, da bo naslalo to. kar so si zamislile. Delo na IcTtfiiu - ogled znanicnitosli, p(îgovori z lastniki, foitigraHranje, prebiranje lileralure. oblikovanje zloženke -jim je vzelo kar precej prostega časa. Najbrž bi jim ^ še veliko več. če jim ne bi pri tem pomagali mentorici Branka Mestnik in Anica Drcv. »Smo poitosric. Nismo si mislile, da nam bo tako uspek).» Kot so še dejale, je gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške dt>-line edinstvena priU)žnosl za mlade, ki želijo ptileg šolskih obveznosti bogatiti sebe Se s čim drugim. lej i/Jcušnjt so jim danes preccj bli;^e zalit cvc J10 izdelavi si;iuinarskc naloge. bc^iejše so zj spoznanjři, ki jih bodo lahko vključile na nadaljnji življenjski poti. Same jo bodo septembra nadaljevale na ginitiaziji. Ko ti Evropa podari počitnice Na letošnjem natečaju Evropa v šoli so bili zelo uspešni tudi osnovnošolci iz Šaleške doline - Predstavljamo štiri prvonagrajene Neivrýe • Na MetlobCinski zvezi prijateljev mladine Velenje so bili let(K ob zaključku natečaja Evropa v soli upravičeno ponosni na osnovnt>šolce ín dijake iz Šaleške dolijie. Toliko najvišiili državnih nagrad namreč niso dobili šc nobeno leto, pa so bili že v preteklih letih v dr-ža\'ni spici po številu nagrad. Prejšnji îedetï smo vam predstavili gimnazijki, ki sla dobili prvo nagrado na tem natečaju, danes pa šc štiri osnovnošolce, ki so bili eiîako uspešni, Garnir Miiralovlc, (>S Soslan}: »Nagrajen sent bil za likovno delo. Moja učiteljica Mija Žerjav je najprej želela, da narišemo senco, jo izrežemo in ptitem nalepimo na papir. Sani sem se malo zmotil ^^^^^ in naredil dve senci. tako. da je ^^^^^^^ izgledalo, da je ena senca v ■ ji ogledalu. Slika mi je bila všeč, -f f- zato sem bil loliko bolj srečen, kosem izvedel, da seai na natečaju I-vropa v šoli dobil prvo i .t nagrado. Sploh, ker sicer ne ri- \ / šem veliko, sem namreč špi>rtnk. Treniram nogomet, rad igram tudi rokomel. Pravzaprav imam rad vse športe. Zato sem lega priznanja lo-likt> bolj vesel. Vsi sošolci so mi čestitali in bili v\iseli z mano. Jaz pa botn imel zaradi te tiagrade sc lepše počitnice. Ne vem pa še. kateri labor bom izbral, veliko jih je na voljo.«. I rška .lazlwť, OŠ Šošlanjf podružnica Ravne pri So-štarýu: «Hodim v prvi razred. V razredti tias je samo 18, vendar nam je lepo. l^ada hodim v šolo. Rada rišem in pišem, Nagrado sem dobila /s likovno delo. Narisala pa sem sebe. Uživam, ko rišem, zalo sen bila vesela, koje učiteljica poslala mojo sliko na razpis. Ko sem dobila prvo nagrado, so mi vsi čestitali. Občutek je bil res lep. Tudi v Mariboru, kamor smo šli vsi nagrajenci po nagrade, mi je bilo zelo všeč. Sedaj pa sem za nagradu dobila še petdnevni tabor, kamor bo šla z mano scstrica. Oe bo le mogoče, bom na lakih razpisih še sc^dehivala. Kam bomo doma (ibesili diplomo, ki sem jo dobila, pň še ne vem. Jo moramo prej dali še v okvir.« Matevž RazJmršťk. OŠ .Ajilona Aškerca, Velenje; pJaz sem nagrado d(fbil za spis odrugačnosti. Napisal sem ga doma in si zanj vzel kar veliko časa. Moja mama dela v š(ili. ki jo tibiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Velikokrat jo obiščem în spoznavajii njene učence. .Zato sem v spisu opisal prav to, kako jih doživljam in kako se počutim ob njih. Uči- ř^" J^Sr^SI ^ sošolcem. Zelo rad pišem, tudi za različne razpise. Nagrade sem bil iskreno vesel, saj nisem pričakoval prve nagrade. Lepo je bOo tudi na ivnlelitvi nagrad v Mariboru. Predstava, ki smo si jo ogjedali v gledališču, nu je bila zelo všeč. Nagrada pa mi ho sedaj polepšala še pet počitniških dni.« Nik Mudarin. OŠ Mih<« Pintarja 'Iblcda : »Mentor moje risbe, ki je dobila prvo nagrado, je bil Robert KJančtiik, Zdi se mi odličen učitelj, zato sem pri njem vpisal likovno snovanje. Vesel sem, ker sem šele v pciem razredu in me bo učil še vse do devetega razreda, /elo rad na» mreč rišem, s tem se ukvarjam ludi v proslem času. Nagrajena slika je uarejeua iz kolaž papirja, ki obkroža obraz., ta pa jc narisan s tnšem. Ko sem dobil nagrado, sem bil zelo vesel in presenečen hkrati, saj sploh nisem vedel, da je učitelj mojo sliko poslal na tekmovanje. Takoj sem poklical mamo in ji sporočD veselo novico, Užival senî že na podelitvi v Mariboru, diplomo pa smo doma dali v okvir in na steno. Sedaj se čakam na odločitev, kjer bom preživel pel počitniških dni. Nisem se še namreč odločil, v kateri tabor bom šel. Nagrada m: bo za vedno tjstala vspominu.c. ■ Bš SPORT IN REKREACIJA Kokotova^ Buč in ženska štafeta zmagovalci APS Na finalu atletskega pokala Slovenije (APS) v Ljubljani velenjski atleti niso veliko zaostajali za dosežki najboljših Biit je/velikoprcOnofiijo miagal v {cku na 30 in i (wiiaini. Mladinka KokiiUïva v skoku v <3, pravo priř-scncčcnjc pa so pripravile cianicc sla» kic 4 X 100 m-l )rška Jelen, /iva Ko željnik. Nina Kokoi Maja MiliaJi* nec, ki sc) picmaj^e lavoriyjranc sla» Tele Massii in Kranja. Ilnalni nasiopi so ^u/Jli tudi kol i/birna ickma za rc-prc/cnlanCni naslop v cvinpskcm p(v kaluvgrskcm v Solunu (7. in lii.ju» nija. Rcprc;'cnlanćnc barve btxlo bra* nill Blić v ttíku 301) m z ovirami, Ko koiova v skoku v daiiino in Mihalin» Ceva v siafeii 4 x iOi) m. V Solim bosu odpotovala ludi Boris àalanion kol rcpi'czenlanćni Ucncr in Mariin Siciner kol član sirokiïvno^ slaba. UvrsUive Vclcnjćanov: ('lani • 100 m: (y. Matic Ne/niah 11-03, 5. Dejan Skoflek 11,02: 2í)í) ni: r>. Matic Nc-/jnah 22.35,7. Dejan SkoHek 22.47: 4(H)ni: 11. Malic Unarl 50.41: 3000 m: 4. Tunc Kosmač 1^:47,44, 10. To maž PlibCTšek 9:15.36; 5000 m: 3. Tone KosmaC 14:55,96, 6, Sebasijan Kiimianšek 15:45,96,9. Gora/d f>u]i-goj 16:35,8y; 110 m iwe: 3. Goia/d Křivánek 15.63; .'^000 m (Wire: 1. BiWijan Bue 9:13.50. 3. Toma/ Pii-beršek 10:15,24, 4. \\ok Jovan 10:17.42; višina: 9. Malic l.cnan 180cm; daljina: 6, Oorazd Křivánek 638cm; disk; II. Gorazd Křivánek 32.&2m: 4XI1X) m 3,me?io ^Oštir. Nežniah, Šalainon, Škoflek) 42.53. Članice • 100 in; 3. Maja Mihalinec n.HU-Ui^ka Jelen 12.64, 2{K)m: 3, Maja Mihalincc 24.32, 8. Urška Je-len 25.53; 400 m; 15. Sabina Alihcxl-žie 62.91: SOO m: 5. Kaja Rudnik 2:15,71, S. Romana Tes željnik, Jelen. Kokoi. Milialinec) 47.63: ekipni • člani: 1. Mass 296, 2. Krtmos 274. 3. Kladivar 1.38.4. Vcic-nje (18 ...članice: 1. Kladivar 225, 2. knmos 224. 3. Mass 155, 4. Velenic 120... ■ S.S Konec tedna tekma v preskakovanju ovir V soboto in nedeljo tekmovanje za pokal Slovenije v preskakovanju ovir Konjeniški klub Velenje je pred nekaj dnevi praznoval swdJo 14. oblel» nico delovanja. In junij so Iclos v klubu izbiali za »mesec kot^eništva« v Šaleški dolini, /ato se ves nicsec vr» slijo prireditve. 3. junija so or^janizJ-rali dan txlpriih vrat. Obiskovalci so si labko ogledah klubske prostore in hleve, predstavili so šolo Jahanja in irening lektnovalcev, 10. in 11. jnniia so člani Šaleške kt> njeni ce organizirali dvodnevni pohod po okolici .šaleške doline. Sodelovali so na i^ali »najboljšej^ soHetla«. (Ob- iskovalci so se preizkusili v jahanju konj. oínxi vjalîanju ponijev, po po le!i (ikoli jezera pa so âale^i koc^a/i vozili s kbrona-s(c» skakalcc iz reprezentanc. Oiani org^izacijskega odbora, )ć imajo oh letošnjih pripravah nemalo dela tttdi zaradi lansko letnega poj^ga sodniškega stolpa oh skakalnici, obljubljajo veliča« sten športni dogcxiek in zanimive spremljevalne prireditve. Revija smučarskih skokov Ve» lenje 2006 bo potekala v Smučarsko skakalnem cenim Velenje v dneh od 7. do S. juliia. to bosta prvi dve uiadni teknil za c^ linski pokal. Prvi dan bo 20. nočna tekma za rudarsko svetilko. naslednji dan pa lO-dnevna tekma za pokal Otjrenja. Po končani tekmi bo še za zabavni program z žrebanjem vstopnic. Oh tem naj poudarimo âe, da je biio leto 2lX)5 Hidi jubilqno leto Smučarsko skakalnega kluba Velenje, saj se ie leta 1955 priOcla zgotiba tega športa v Velenju in tako so lani doCakali ^Ahra-Iiama* • 5{) let, na kar so v klubu i?ro.lno ponosni. Leltwnja revija (f'IS Continental Clip Sk>Jun> ping Summer 2006) pa ne bo san» vrhunski špoi tni dcjgřidek. (emveć ho nekaj posebrwgii tiuli zaradi glasbenega spremljevalnega dogodka, saj bo glasbena skiipinaAVr vCetrtekzvećcrob 21. uri v grajskem airiju na Velenjskem gradu predstavila svoj novi album "Igral bom za za-havven-ske glasbene scene smu letih dela napovedal dokončno skwo siniičarji, Dušan Videmšek, Zveza učiteljev in ireneijev smučanja ter píKljelje Goret^íe. Pixîelili jw s<» tudi plakete najholišim .smučarjem po po.samez-nih panogah /a sezono 2005/06 ter pri7nar\ia smučarskim delavcem za uspešno delo, Plaketa bloškega smuCaija je prejel SSK Vele-nie kol najuspešnejši klub v sezoni 2005/2íK)(> v nordiiski kon^hinacyi: posehno pri/nanje za dt>l-goletno u{?pešno delo v smučarskem špfiriu je prejel mag. Drago Bahun, član uprave Cîc;renje. d .d., in predsednik Nordijskega pm pri- šel zelo piav, saj nameravamo leu)s za mlajšega sina kupiti invalidski voàêek.^ï Delili plakete, koledarje, žoge ••• v soboto, 10. junija, dopoldan so igralci velenjskega rokometnega kluba (Jorenje mimoidočim pred Nakupovalninj centrtJm v Velenju razdelili pronuKijski material. Na plakate, koledarje in tudi žoge so se pripisovali tnje Velenjčani: Kuka DobeLšek, Branko Tainše in Matevž Skok. Največ zanimanja so pokazali naimlajši in seveda dekleta. huflimej^ 'fra««» str fl.ea Razgibajmose-danes olimpijski tek Športno dnišlvo ixTsIovnega sisterna Premog^n-nika Velenje in glavni pokn>viiejj Mestrîa občina Velertie vas vabita na W5.Ol.lMPUSKrn:K2i")0fH ilunes |XipoldQC (včelrtck)ob IS.30 uri na mestnem stadionu v Velenju. Cena ža udeležence je fiiX) SIT in vključuje majico, čaj tn izžiel>ane nrigrade. Športno društvo Dolic praznuje Mislinja - »^porino društvo Dolič ho v okvim praznovanja 25-leinicc pripravilo veii prirečent> z Dravinjo (O ; 0) in si lako zagi> tovili obstanek v ligi, ki se bo v ptiluxlriji sezoni imenovala Telekt>m Slo vunije. Prva tekma seje končala z iic(xlločenijn izidom 2:2(1:0).0 obstanku so txiloCili zadetki v gt«steh. Štajerska liga, 26« (zadnji) krog !^>sianj - Zreče 4 : fl Šoštanj: Forštner. Varmaz, G egič, Biobvlia, Pavič, Bulalic. Koca, Rošej, Korkoski, Kijanovič, Jahič Strelci: Rošer (54), Bulajič {(>^1 Pavič (74.11 m ). Varma/ (80) Vrstni red: I. Šentjur, 2. Šoštanj, 3. /reče4.^4. Oerečja vas 3S, 5. Pe.s-nica 38,6. Rogatec 36, 7. Get Power Šampion 35, 8. Šentilj 35.9. Ai M Kungota 33, 10. Oploinica 33, II, Bistrica 12. Domava .^0. U. Pcca 2S, 14. Brunsvàk 26. Tigri sklenili polovico sezone odluno Na ekipnem držitvneni prvenstvu v športnih borhali za starejše dečke/ee. n^lajše kadeie/inje, kadeie/injc, mladince/ke in člane/ice se je pomerilo 54 ekip Iz 20 klubov, /nova &o se izka/all tekmovalci Karate klul^a Tiger iz Velenja. Člani (6) - 2. mesto: ekipo so zastopali Omer Tabakovič, Zekerijali Ta-bakovic, Miiel I lankič Dragomlr Dragomir: inladinci (5) - 2. (0. labako vtó. (Vijnic. Hankie in Mulabdic: kadeti (10) (Domen Mihelič. Mimes Mulahdic. /oran Nedic. Danijel Maksimovič). Zmaga Mateja Grudnika in Mitja Stroiica Tekmcřvania v državnem prvenstvu Slovenije v avtomobilskUi dirkali st) v polnem leka Minuli vikend 3, in 4. junija je na dirkališču Mobikrog v C'eikiiah ob Krki p^nekalo Odprto državne^ prvenstvo Slovenije (dvç dirki) in prvenstvo F"IA Centralno evropske cone CFZ. Nastopila sta tudi dva voznika Avto kluba V-Racing Velenje, Matej (rrudnik (lio 2,0 skupine N 2000 in Milja Stn>žič iiscort 2ÍIOO RS .»^kupine A 2000. Njun naslop je bil več kin tKlIičen saj sta .se oba mlada voznika 20 letni mitja in 21 letni Matej v nuxjiii mednarodni članski kcmkurenci ptnypela na zmagwalne stopničke, Miu'a Sircálč je na sobotní tekmi dosegel drugo mesto v svoji kategoriji na dirki v nedeljo pa je zmagati. Matej je na dirkah slovenskega državnega prvenstva dosegel dve diu^ mesti in zmagal v konkurenci voznikov do 21 let, na dirki in/. pa je v svoii kategoriji zmagal in tako še dtfpolnil uspeh velenjskega kluba. Dušan Žunter evropski prvak Bohinj je bil prejšnji ie'cnstva pvanju v l.xxiei pri Polzeli, kar sov Ljubljani le še pou-dUi. Na državno tekmovanje so otišli trije lekmovalci. vsi poklicni šofeiji av-tohiua. Med 25 ickmi^valci iz vse države je 2. mesto zasedel i^cfaii Ott^r, tretje .lanko Pučnik in šesto Robert Novosad. rako so člani veleniskega /ŠAM tudi ekipno dosegli drT.igo m^ SU), kaj" je lep aspeh. Sicer je v ireh kategorijah teknKïvalo 65 članov in članic posameznih zvez št^reijcN' in avlo-melianikov. a so Velenjčani tokrat lek- movHli le v eni katcgorùi. Kol nam je povedal Rtirls Ranvr, predsetinik /ŠAM Velenje, bodo priznanja in pcjkale svojim članoni podelili 15. jUija. ko pripravljajo veliko prireditev oh 50. obleiiiici društva. Ta bo polekala v restavracui Jurček, na liiei pa bsi info@clelavska4iranilnica«si te« t 4 •t Ujemite več s svojim naložbenim zavarovanjem! Ta T Ú Naložbeno 2ivl)en)sko zavarovanje NLB Naložba Vita Mufti Novâ. prildgod(jivd oblika ndložbenegd življenjskega zavarovanja, ki omogoča aktiven izbor skladov skozi celotno obdobje jrâvarovânja. Storitev je na voljo v bankah NLB Skupine in v Banki Celje nlbO ^ a .L Zavarovalnica, ki skkpa zavarovanfe: NLB Vita. življenjska zavđrovjlrt^fa (j.d Ljubliaiia Zavarovanje trii: Nuva Liubiisri&kâ b^nkd d.cJ « 3<>nka D^jmžďlť d.d,. Korona B^tiikd li.cj,, Banka Zcisavje d d In S^nVa Celje «J (i « k( pii (cci) ndstt)i>aJo kot /avarovjlni wvetiařk NLB Ndloíha Vrla MuJh ni iko bil niž^i od neto vplačane prvmij« To Ive9<^rkj(>, ki ga blcer prevTenu 7avarovale<, znwkjáuje jamstvo KBC NV opiuno v (»gotihrni dnkum«iuci|i KRONIKA Nasveti policije pred turistično sezono Preden odidete na dopust, se dogovorite za nadzor stanovanja - Preverite veljavnost dokumentov - Vožnja naj bo užitek -Kopajte se na urejenih kopališčih MUena Kršile* Planine_ Policija prod začeikom lurlsiićne $czone poziva občane, naj ludi v času poćimic ne zanemarijo samo/ašciincga ravnanja lako v promciu. sporiu, rekreaciji, na i/leiih, zabavah in svojih domovih, Predvsem je potrebno misliti na lo, da s svojimi dejanji ne posedamo v pravice drugih in da s svojimi ravnanji nc ogrožamo sebe ali drugih ljudi, svetujejo na Policijski upravi Celje. Poskrbite za stanovanje Policija sveiuje. dti se pred odhodom na dopust dogovorile s sosedi ali prijatelji za občasen nad/or stanovanja in poskitiie. da to /c na prvi pogled ne ho kazalo očitnih znakov vaše daljše odscnnosii. Pred odhodt^m na dopust izključite različne porabnike električne energije, zaprite dovod plina, zaprite vodovodne pipe (nc pozabile na pipo pri pralnem si roju. kjer pogosto prihaja do izlivov vode). Preverite veljavnost dokumentov Preveriti velja veljavnost dokumentov za prestop dr/avne meje. Z vo-Ijavno osebno izkaznico je slovenskim državljanom omogočen vstop In prebivanje do 90 dni v vseh članicah Evropske unije in državah Evropskega gospodarskega prostora ([slandiji, Lichtensteinu in Norveški) ter na HrvaŠkem in v Švici. / novim potnim listom pa lahko po lujemo v 7K držav brez vi/uma. Večina dr/av zahteva potni list, ki je veljaven sc najmanj tri oziroma šesi mesecev. Policisti svetujejo, da skrbno hranite osebne dokumente, jih ne zastavljate, vsako i/gubo. tatvino ali pogrešitev pa takoj sporočite pristojni upravno enoti. Vc se vam to zgodi v tujini, se obrnite na diplomatsko • konzularno predstavništvo. če to ni mogoče, pa na upravno enoto najkasneje v osmih dneh po prihodu v .Slovenijo. Ob tem policisti opozaijajo. da so slovenski potni listi zdo zanimivi kriminalcem. Dosledno upoštevajte prometne predpise Kot udeleženci v cestnem prometu dosledno upoštevajte prometne predpise, bodite strpni, vozite s prilagojeno hitrostjo, i/ogibajte sc tveganim prehitevanjem. bodite sptKiii, pred in med vožnjo pa nc uživajte alkoholnih pijač- Ce so občani udeleženi v prometni nesreči, v kateri je bil kdo lelcsno poškodovan ali je umri. naj najprej zavarujejo kraj prometne nesa^čc, nudijo pomoč poškodovanim, obvestijo policijo na 113 in počakajo na kraju nesreče. Ce so občani udeleženi v pro metni nesreči z gmotno škodo, naj takoj umaknejo vozilo s ceste, izmenjajo osebne podatke in podatke o vozilih z drugimi udeleženci in izpolnijo evropsko poaKilo o prometni nesreči. Kopajte se na urejenih kopališčih Na neurejenih kopališčih je po zakonu o varstvu pred utopitvami kopanje prepovedano. Na kopališčih ob moiju se smejo kopalci zadrževati na razdalji največ 150 metrov od obale, razen v primerih, koje do ločeno drugače. Naključne reševalce i/ vode pa policisti opozarjajo, da je utapljajočemu bolje vreči vrv ali vejo kol skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za rcševalca. Utapljajo čemu seje treba približali s hrbtne strani in ga zagrabili na primer za lase. Ce se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se taia^ reši smrtonosnega prijema. ■ Iz policistove beležke Velenjski policisti še naprej »pobirajo* prepovedano drogo. V lorek. 6, j tin tla. so jo zasegli na dveh krajih. Pri zapuščenem objektu bolnišnice v TopoBici so mlajšemu moškemu zasegli dva zavitka marihuane, v Sončnem parku v Velenju pa je biJ mlajši moški ob sedem zavitkov marihuane. *** Vsredo, T.junga, dopoldan, so obravnavali vlom v osebni avto. parkiran pri gasilskem domu v Skalah. Vlomilec Je odnesel av-toradio. ki pa so ga še isto dopoldne zasegli osumljcnoj vloma v bistro Brode v Gaherkah. Piipol-danje nekdo poskušal vlomiti v bar Rok na Kidričevi v Velenju. Pri poskusu vloma je povzročil nekaj škode na vraiih. *** V celrlek. 8. junya. so se že dopoldan podali v Šemvid nad /avodnje. kjer sta se sprla in si grozila brata. Enemu od njiju je pri tem malo pomagala še mama. Zvečer so na Celjski v Velenju ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil pod vplivom alkohola, in mu «odsvetovali« nadaljevanje vožnje. A njihovega nasveta ni upošteval, saj so se z njim malo za tem znova srečali pri odcepu za Vinsko Goro. Zdaj niso delili nasvetov. ampak so zanj odredili pridržanje do izireznitve. V peteks 9. junija, stase v stanovanju na Kardeljevem trgu prepirala in prerivala oče in njegov odrasli sin. *** V soboto, 10. junya. zjutr^ pa so policiste poklicali iz dežurne ambulante zdravstvenega doma, kjer so nudili pomoč moškemu, ki je poškodbe po glavi dobil pred lokalom na Rudarski cesti, kjer se ga je lotil neznanec. Gostilniiar opazil vIomîUa Šoštanj, jtmya • Velenjske p zilu manjšo količino cigaret in denarja, nbrtje pa sla si nabral« pri vlomu, /a oba so odredili pridržanje in ju (Xlpeljali na policijsko p<5siajo. Sama iskala pomoc Velenje, 9. junija - V petek popoldan seje prometna nesreča pripetila na Tomšičevi pri ixicepu z^ Kersni-kovo. Voznik osebnega avtomobila jc izsili prednost peski in jo zbil. Peška seje v iiesnjči lažje poškodovala, zdravniško pomoč pa je iskala v zdravstvenem domu. Čelno V avtobus Paka prt Velerýu, 10. junija • Već kakiir dve uri je bila v soboto /z ves promet zaprta glavna cesta nted Velenjem in Slovenj Ciradccm pri naselju Paka. Dopoldne jc 19-letna voznica vozila t>sebni avto iz Velenja pn)li Do-liču in v blagetîi levem ovinku zapeljala na nasprotno stran ccste. Oelno je trčila v avtobus, ki ga je nasproti pripeljal 27-lct ni voznik, kije sicer zaviral in se umikal v desno. V trčenju seje voznica hudo poškidovala. Po tem. ko so jo gasiki resili iz zincčka-iiega vozila, so jo odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Slovenj (Jradec. V soboto serija nesre< Velenje. 10. aprila • V soboto se je na (^bmncju Policijske postaje Velenje pripetilo več pn)inetnih nesreč. V križišču Kidričeve in Ceste bratov Mravljakov je zvečer voznik t>scb-nega avlcnnobila izsilil prednost vozniku skuterja, kije po trčenju padel in se b/jc p^iškodoval. Povzročitelj nesreče jc vozil pod vplivom alko hola in po poteku veljavnosti vozniškega dsti uvil v parkiran osebni avtomobil in odpeljal s kraja, Policisti so povzn)čilclja izsledili. \/r kazalo se je. da je vozil pod vplivom alkohola, brez vozniškega dovoljenja in po poieku veljavnosti prometnega dovoljenja. Na parkirnem prostoru pred Rdečo dvoranoje neznani voznik osebnega avt Neznana moška sta v soboto malo po poldnevu v Šmatevžu pri /alcu -»obiskala« starejšega stanovalca, ker naj bi prodajala posode in ni)že. Pri tem pa sta mu i/ spalnice stanovanjske hHc ukradla 700.000 tolaijev. S kraja sta se odpcljnla i opcl vcctro starejšega letnika, sive barve, madžarskih regis-trskili oznak. Oropala dostavljalca hrane Velenje» 8. jiinya - V četrtek okoli 21.20 sta nezjiana mlajša moška na flandrovi cesti v Velenju z grož-ojaini in nožem v rokah prisilila do stavljavca hrane, da jima je izročil dnevni izkupiček (okoli .'^O.OOO to \ari<^) in hrano, ki naj bi jo dostavil pred vrtcc Tinkara. Kden od obeh jc vitke postave, visok okoli 1X0 centimetrov. rjavih las. /adaj pristriženih na kratko, oblečen je bil v svetlo sivo majico, sive hlače in >» §uskavcga« materiala, obut v sive športne co pate, govoril je s srbohrvaškim na-glastim. star pa naj bi bil 16 nli 17 let. Drug je bil visok med 165 in 170 centimetri, črnih las, oblečen v rdcč<3 mikico z dolgimi rokavi in modre jeans Itlačc. obut v rjave škornje. srednje postave, star t>koli 17 let. govoril jc slovensko. /c noč prej pa je neznanec »obiskal« gíístinski lokal na Koroški, ki ga upravlja društvo Acapulco. Odtujil je nekaj gotovine, pijače in kave v skupni vrednosti okoli 45.000 tolaijcv. Grozili dijokoma, z nožem nad znanca Velenje» áoštai^j, 9, junija • V sobo dveh dijakov, nastanjenih v Dijaškem domu na Kfenkovi v Velenju, so v petek dopoldne prišli crije starejši vrstniki in vrstnica 1er oba ustrahovali, jima grozili, prostor pa zadimili z dimno bombico, z njunega računalnika pa brisali do kumente. Storilci se bodo morali /a nečedno dejanje zagovarjali na sodišču. Na Tekavčevi cesii v Šoštanju pa je med prepirom dveli znancev eden drugega z nožem zabodel v predel prsi in odšel s kraja. Preden je v Šo stanj prispelo reševalno vozilo, je poškodovani poškodoval osebni avto. s katerim sc je pripeljal storilec. Sodišče zdaj čaka na oba. Vlom v Itišo Petrovce, 8. junija • /alski policisti so bili obveščeni, da je neznani sto rilec dan prej vlomil v stanovanjsko hišo v Petrovćah, Odtujil jc nakit in digitalni fotoaparat, (imotna Škoda, ki jo je povzročil lastniku, znaša 250.000 tolarjev. Konjicani »ustavili« Velenjrane Velenje. jiinga - Štiije Velenjčani. ki so jih v petek ustavili femjiški policisti ker so opazili, da je njihovo vo žilo hudo obremenjeno, niso imeli sreče. V pnljazniku so našli vec medeninastih in hroîiasUh palic, bronastih puš ter štiri transformatorje. Biagovwdnosti 1.000.000 tolaijev je izviralo iz vloma v Spodnjih Prclo gah. /oper osumljence bodo policisti napisali kazensko ovadbo. Umikal se je in padel Žalec, 10. jutiija - V soboto, nekaj pred 19. um, so bili policisti obveščeni, da se je v bli/ini [.wskť koče Ciovcc hudo poškodoval 2f»-letni po hodnik z območja /alca. Skupaj s svojo spremljevalko naj bi sc umikal vozniku šiiri kolesi lika. pri tem pa je izgubil ravfřotcžje. nakar sla (»ba padla po večji strmini. Dekle seje pri padcu ujelo, fant pa je padel 15 metrov gîot>oko prcko skalnatega previsa in se hudo telesno poškodoval. S tovornjaka padel kamen Crnova. 10. jun'tja - V soboto ob I.V.^0 se jc naglavni ccsii 1, reda zunaj naselja Čmova zgodila prometna nesreča, v kateri so bila pnškodovmia tri vozila. Do nesreče je prišlo» koje iz neznanega tovornega vozJla modre barve, ki jc vozilo iz smeri Vinske Cioni pnni Veliki Pire^iei. padel večji kamen, ki je pov/n^il nesrečo irch naspn)ij vozečih vozil. Vvjiik tovi^r-nega vozila je s kraja odpeljal, /aradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti pozivajo morebitne očividec, da o dogajanju obvestijo najbližjo policijsko postajo oziroma pokličejo na številko 11.^ ali an^v nimno številko policije 080 1200. AMERliKE SANIE [Amtiican Oreamr) ItTata. 13;50 50.Nř 5SÏS.:S. 16:30 nîK lltlO SCSii. 23:30 PE. SO MOŽlEXs ZADNJI SNMD 0(-Men:nTelASt Stand) m «rtu. imilMA«! VW> PltiUSOTfVt, HtffhlidAU, («nMcMMn. bmkcUntua 10:30 so, NE 13:20 SO. NE 15:30 17:40 oiswin vmsT (01iwerT«ri$Q Mnift. I"»'>111 «^lilll»»! I »Ml o«. Uri laol^iiMi MPCHBWI. UW.H^IW«« WiMSLVto 0MÍN666 Cn)«0men«66> UtaiN, io>inil*on »KttMr.avmui Qtwr^nUMTtA MItfV««, IM miu. 12:30 SO. NE 17:00 A Í9'M 22:20 P£, so KMMn MIIHU val* BAiM HJuMtt«. aiAOnlikT, Janilt feiwnwfc SmrCM 19:50 22sl0 mf»m • • t OČKA NE GA SRAT CR.V.) « lint*. 13:00 so. NE 15:20 21:20 GOLI (âMiO y'i yi M- i l.. MIStjA: MEMOGOCE III (ui$$ior>:]mpoisrbteaû iUmH. juSv 17:40 23:50 pe. so Mon»f}ww ''S*" CitfM, VtniDmM. ^pS.HeftiWk 12i20 SO, NC 16:20 mnPS 16<30 20:40 23:00 PE.$0 16UUC (ifieiocks) ftaiySetwdMú Mb'Mi jirr BMM, O^WoM, gw^oiifi'ng, KMMW iMiaui llftmli. I ISslO 20:50 23:20 PE.S0 frwwnk MMDAHXM CfluV&M». MteBiOtM UWMMMI StfVBfitM tu Min. mI,.,!. t. r.i| up. 11 ' vit«prrttt «00 srr p jocx AMaitt«'»Hh«ia. Uiitrihm, LeDEHA OOBA2 OuAg«2:THeMcltdoHm) 10:00 SO. NE 12:00 so. NE 15:40 1S«20 à 1 i čibWmf* aféar®' Ssrsu hMatOjik MHM. MtBIViff 1111* KRALJI IN KRAUlCA (RoisetRefne) IMota. 21:00 M «maMOvWM' mfx fowrMiA Cam. CiWieùinepw. Hainttfiwc i§ 11 3 O ikoi^g^ 16:00 i^^^iTx ♦ i ■ g I i I I I ^ I nformadje o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 KinmttacBfimnd^i^prauioLdo 'nnn iiiiiLI inn' www.planât-tus.eom riiuiinjiiÉi fiiiii I.................. rr m—nmur ........... ............ im n ČETRTEK, 15. junij PETEK, 16. Junij SOBOTA, 17. junij NEDEUA, 18. junij SLOVENIJA 1 06.2Q KiiliLf« G6,3Q UrlniBVi Û/.00 Pwni'jla 0/-05 Dobmimro DQ,nn Piïoiila mij DabmiuirD mi\ PiV^^Jla n9.D6 Pepi vse VR o pBstH§ivu. 11975 Nakaidnivslovenskivoi^i. V17 09-bb Snobs. 7:V?B 107D Porlíafonmiom ll.lb \im 1t.4() SvcirjiiisveUiàih^JviH prjkki llÛÎl Poroùla, šport vrKffie 13.1 & Sedli I a niiV; os^ni nsvoiitvi!, iv 131^6 Julm Ccrssllis m Marcus (eaar osriiruin pm^iVRijupo 2. sve lovni vnjni v Slcivcniii M^n Umsiiiosi (^re iyO PnroĎla. pmniei IfUJb Moswvi 15.40 IracíyMtiipan. Îb/?B 15.M îfacBvMii»e»nJ6/2B 16.ÛÙ lliái fikspenmcniDv: ptjvr&nskđ ndpL»iQlngi|a. poučná m. 16.20 íriaistHšuíH l/.On Novtcc, IpnrLvruniH 1/30 Manelpa^asli, risanka 1/.36 Bia mladosti 18.20 Ouhovr^iuufp 18.40 Unnaiv&ydica.nsaria 19.00 Dnsvnik.vreini!. ^nri 20.nD Imlrsik 2in0 Prviindrugi 212(1 Osmidan 22.00 OdmtřVi. Spofl. ffisije 27M KiijiQs men» briya 23.15 OlKbmii vtiča 00.61} Sediramo£osáirosvo[iive. tv dnuvnik 15.6.1.^91 01.15 Onevittk, vreme, ^pnrt 02.10 SctemiadnsLi 03.00 Inlokřinal SLOVENIJA 2 06,3D Inlnkani^l 09. QQ Zabiiviii iníokanal 12.10 Pruli^riiimj úšíiH 12.'10 HrnncRuninli^zaoilra Má^D Siuáfi SP v nogntiiBiu I'l.bD SPvnogoniBUjJkvaíint Kosiarika. picitos 16.50 Sliido SP v MngQ(iii?ljj 1/.50 SP v nogom Biu, Anglija Inmdadhlobago. prsnos 19.50 SUiJio SP v nngoiiieiij 20.5í)SPvnngonie[ii,$vsdska Paragvaj, prcntis 77.H1 SliiáoSPvnogrjfKeUj 23.16 Za vsíilfli man dan, 1/2 00.45 fumnia. ID/16 01.Dô Dnavnik/amajsketv 01.30 Inlok^nal 03.Qn Ko§9rk9nb». 4. tekma línala \mtnm. Miami • Dallas, pren. 06.00 Intol pop 06.45 24 nr, pontiviinv 07.46 PickflakR 08.3b Vihar ljub m n »li. 09.3Q Pot usode. nad. 10.26 Iv prodaj a 10.65 iJhwnu. nad. 11.60 Barva yrolia, nad. 12.46 fJ^jkraiu Mna. nati. 13.4D Ivprndaja M.IO RickilakB 151)5 Oarva greha. nad. 16.00 Ub svitu. n^d. 16.65 PoHisode.nari. 17.66 24 ur 18.00 Vihar Ijsjbm nad. 19.00 24 ur 20.(10 Irsofs 21.46 Na kraiij/ločina, nan. 22.45 Najbcili adbiln pnoka. dok. 0. 23^5 Povsam oksirenino. dak. Olid. 00.36 Prifalfliji. nan, 01.D6 24 ur, ponoviiov 02.05 Mia panorama © 09,OD Oobrujuirn.ml. raiv.ociddja 10.00 Vabinir^koyladii 10.06 Piç aim. glasbena nrlrlaia, ponuviiev Haggai'UkRspkish 2006 na Ivari^kaii lu^aru Aioniikllanncnik 10.66 Na|!»poirlnwa ll.DD Qdpfia ihnia. ponoviIBV 14.QD VidBOSlrani. obviwida 1/.66 Vabimokoyledii 18D0 Rr?^ paiiiks. ftiladinska oddaia. 18.40 Ro^ionalnB mivice 18.45 Asova gibanica, inf.oddaia 18.S5 Naispoidneva 19.00 Vi Irani. obvBSlila 19.&b Vabimo k ogledu 20,00 Popoiniškii ra/ulBdnn:e: JeiriBn. pQini>i!>na odrlaia 2C.66 RE^ionaiienuviti 21,00 V harm on iji ; naravo, kmolijska oddajâ 2130 Naj vita, knniakina oddaja ? narodnoiaÍJavno glasbo. Gosiieilpin/laii ^voki 22,45 l^nild^jeOobrnjiiim 23.36 Vabinrokngledu 23.40 NajSjioUlneva 23.45 Vi dROS Irani, obvestila SLOVENUA 1 06.20 Kulnira 0B50 tidmwi 0/.00 í^jroňla n/.06 Dobro juim 08.00 Porasla 0R.06 Dobro juirt 09DD Poročila 09.06 tevMcbeari, 15/26 09.15 Risanka 09.26 tevMdiean. 113/26 0936 hia]sia§c]la 10.1(1 Kako^ivijoSlovRifiki gr;jdovi 10.40 Mati m ilokurif. nililajH 11.25 Rojani v divjim, //9 12.20 lismirlan 13.00 Porotjia. §pf)rt. vrsfiiB 13.15 Sedma mc^ osamosvoji IVR iv itaikIS. 6.1991 13.36 Dubovniuinp 13.60 Dosje 16.00 Pončila, promel 15.06 Mr^iovi 15.40 /aftiBink. 11/13 18.00 Risanka 16.06 lipr^olnstodie 16Í6 ?(vaiskivrli/Skaili(:D.24/?6 U.OO NovHJB.vrsms, Spnri 17.30 /l«(ci:ariev.3/3 18.26 /rebanje dijlsjljice 18.36 MK(M.kUhcc. nsanka 18.45 Zakaj?, nsanka 19,00 Dfiflvnik. Vfftnm. špori 20.00 Alpskjv«)^er.?.dei 21.20 liinsUka 22.00 ÙdinBvi,.^ori, vreme 22.56 MioCniklub 00.10 Sodma mo£ osam osvoji Ive iv dnovnikie, 6.1991 00.30 Dnevnik, Vf9fne. épori 01.25 /fatoi:ariBv.3/3 02.15 AlpskjvufiBr.2.dKl 0336 Inlukaiial SLOVENUA 2 0630 Inlukaiiaf 0830 Spvnogf)ffiew.Ekvadrir Kostarika, posnsiek 1030 Angliia Innidad 8 Tobago. posnetek 1230 Švedska P^^ragvai. pasnelpk 14.30 /abavnuniokanal 15,10 bandars? pnrni^i, Ir3ni;. (ilni 1636 Šiaieia niladosii 17.26 2ogarij9 ko igra se mulanja. b/9 l/,55 Ob/oqadutia 18.26 Mosiovi 19.00 SkrivnosiWyvema.2/7 20,00 Triailon. rsporca^a 20.10 Rokomet (Ml, kvalil./a SR Avstrija • Sovtinija. priions 21.46 Alpa,Oonsvd,Jadran 22.15 CnyWk.8/13 22.45 SaWsloL.amHr, lilifi 01.40 DogodskvlaraniK^iu.ani.NIm 03.20 Infokaiiai pop 06/^6 24 ur 07.46 VihaHjubs^ni. nad. 08.40 Pot usoda. nad. 0936 Tv prodaja 10.06 Dbsviiu,nad. 11.00 Barva greha. nad. 11.55 Ir&nfa 13.40 Iv prodaja M.IO Riukilake 15.06 Barva graha. nad. 16.00 Db svitu, nad. 16.66 Poi usodu, nad. r/,55 24 ur vruinu 18.00 Vihar!jubR7ni.nad. 19.00 24 ur 20D0 V/i^niialipifiti 20.46 Skrlajne reke. [ram:. Iilm 22.40 Pod lupo privid, nan. 2336 PorimDrnii;ay 5/l,ariier.[i1m 01.40 24 uf. ponovitev 02.40 Nočna panorama © i 10.00 j 10.06 I 11.20 j 11.25 I 14.00 i 1/.55 i 18.00 i 19,40 i 18.46 ! 19.20 i 19.26 I 19.66 ! 20.00 20,66 21.00 2130 22II0 2230 23.20 2376 2330 Dobro juiro. ini. ra^i. oddaja Vabimo k ogledu Naivina./abavntiglasbena odrlaia. iiosiie: Igor m Zlati ivda Naj spol dnsva PrjpoUlitke razglednice : Jsmen. potopisna drla | a VtdëosiTHni, obvesula Valu m o k oglerki ma§, oin)§ka oddaja Regionalni? iinviiie Rad igram nogom nt, otrii^ka špnrina uddaja Naj spol rineva Vifjeostr»rii. nbvesuln Vabimo k rigladn 2upan z vami, pogovor, gest Aloj; Podyor^uk. Jnpan nb^ioB Šmartno ob Pakj Regionalnn novice Razgledovanja, dokunt.odil. Vredno jestoQÍli noiHr, dbraiov Gnmm. ris. Iilm 0835 Brata Koalček ris. sanja 08.45 Mala KiUy. n^ sen 08.55 SloiiČakRer^amiiuis.ssnja 0975 JakanaLuni.ris.senja D935 Ninja^elvs.ns.serija 10Í30 YuGiOh!,ns.sBnja 1075 Jagorlka se priidsiavi. ns. (ilm 11.15 TnminJarry.ns.sema 11.20 Rakeiapoiikozobm 1270 Mestecn za Vidno. nan. 13.16 Na§a sodnica, nan. 14,10 Providnniï. nan. 16.06 Mogoča narava, dokům, odd. 18.10 Gec-spoina|tesvui,dDk.Qdd. 17.10 24 ur.vrptnfi 17.15 Dnigačna. amer, film 19.00 24 ur 20.00 Vzpmi ali pusu 20.45 Kazino, amer.film 00.00 Balkan Inc.. zadnji del D1Í30 Alias.nan. 01.55 24 ur, ponovitev 02.55 Nočna panorama © 09.00 Miš ma^. otroška uddaja. prjn. 09.40 Vabimo k ogiMlu 09.45 Rad igram no^odist. ouoška ^nrina oddaja 10J5 Najspoidneva 12.00 Viitpostrarii, iibvesiifa 17.55 Vabinin k r^lRilu 18.00 V iiarfimniji z nanva krnel odd. 18.30 Naj spot dneva 1836 Cas/anas, iniarMaoiklaia 19.10 Vabimo k oglL>du 20,00 1471. VIV magazin 20.25 Kullura. infomialivnaoddaia 20.30 Moio ^ok. oddaja rï ljubitelje moinknsa 21.G0 A^sanihe) [um Miii^lii^a. lubilřjni komieriob 36.1etnia posnBisk 2. dela 22.30 Urlprtaicma.poguvorvsludin 2sS30 Vabimo k oginlu 23.35 Najspotrineva 23.40 Vtrisostrnrii, nbvesufa SLOVENIJA 1 1)730 /iv^av 09.55 Zogarija,6/9 1(126 Posvuiu naokoli. 5/5 10.60 Sledi 11.20 (J^ars 11.26 Obiorjadults 12.00 Ijudiein^smlia 13.00 Pomčila. Špori vrama 13,15 37. labftfslov. pevskih zborov I4,3b Selima moi^ osamosvqitve. iv dnevnik 18.8.1991 15.00 Alpski večer. 2. del 16.15 Naèa krajevna sknpnrsi 2/6 l/.OO Poročila.Spurtvrtane 1/.16 Vesun pločevina, 2// 1/.40 Sun?i'nskainpo9reb.2/10 1830 ?n»baii|clota 1Q.40 Kravi<;a Katka, nfianka IB.45 HrčekMib»pripovHdujLi. nsanka 18.55 Vreme 19.00 Dnavnik 19.25 ZrwIolBflna 19.40 Vremtf 19.45 Spori 20.00 Mednart]dniveči!réansonov 21.35 Družinske rgodbfi 2230 Poročila. Spon, vrtnim 22.55 llruga domovina, 3/13 nn.40 Sedma moč osamosvojitve iv dnevnik 18,6.1991 OlOS Dnevnik, vrarno. Spori 01.60 Ininkanal SLOVENUA 2 (1830 ininkanal 0870 Sko/ičas 0830 SP v nogometu. Portugalska- Iran, posneiik 10,30 biška Gana. pusnaisk 12.30 Itahja /OA. posnetek 15.00 Čuz plante: lanzanija 16J10 Alibi, ang. drama 16.00 Otvontev či|)karsknga Usuvala, pnsneiek 19Í10 Košarka nba action 20X10 Pui^ic Ijiidsivn. rlnkum. oifilaia 20.f^ Utneinost glasbe m plesa 21.40 Doka/. 8/8 2230 CP SiovsnijB, motokros. posn. 23J10 Kokisarska dirka Frania. raprjrta^a 2370 DanfiportainvHÍidov.reporiaia 23.40 Dnevmkzanieiskc tv 00.10 Ininkanal pop 07.30 Iv predaja OHilO Našiiia(isveins.spn|3 08.10 Najlepše pravljice braUDV Oinm ris. iilrn 08.35 Moj pnjaiiilj Roki. ns. serija 08.45 MainGrin.ns.senia 08.55 Slonček B[f)jamnLns.^n[a 0975 Jakanaliini.ris.serija 0935 Nini a želve. ns. SRnja IÛ.00 YiiMld.ns.sen|s 10.26 Iransformeni, ns. serija 1Q.6D Power Rangm. nan. 11.16 Vodovnikova vesma, ns. sent» 11.40 Rakeia pnd koinicem 12.40 MesL'^cezavPilno. nan. 1336 NaSa sodínca, nan. 14.30 He^iičiir svet. dokiim. oddaja 15.00 PnncRvorkKstnj. amfir.iilm 1635 Kuhiiijska Hvaniura. dok. OiJd, iyj!l6 24 ur vreme 17.16 Li|Ria v bolnišnici, amer. Iilm 19.00 74 ur 20J10 fanije ninicga Mjenja, atii. I. 22.20 lajna nireia. 2/6 23.15 Hipnoza, a mgr. iilni 01.06 24 ur. ponoviuiv 02X25 Nn^na pannrania © PONOVITEV ODDM TEDENSKEGA SPOREDA O9D0 MiUnaš. oinćka oddaja, pnn. 09.40 1470. vrv magazin 10,06 Xuluira. míomiauvna nildaja 10.10 SporiniLorfk.Sporina mfomiaijvna oudaja 10.36 Športni gosi, pogovor Fnus Draga novi^ aviomohiiisi 11.00 ^upan/vami,p()grjvnrvstudiii OrjsuSrečkoMehJnpanMUV Î2.D0 Vabimo k ogledu 12.05 Naj vi^a. ^ abavnogíasby na oddaja. Gostje: Igor m Zlati /voki 13.20 Vidcnsirain. obvfstila I9.0Í] Vabimo k ngM Í9D5 1471,VIVmaga^in 1930 Kultura, mlormanvna oddaja 1935 Popcorn, glasbena oddaja-fíeggaR Lake^plasl) 2006 na Ivarčkanijttzsru-Atomik Haniiomk 20.20 2upanivaini.pogovor, 1>oslAIo|Z Podgoršek, ^upan občine šniarino ob Paki 21.20 Vjdeosirani, obvusulfl 18.40 SLOVENUA 1 08.26 Uuip 06.10 Zrcalu terlna 07.00 Pnrui^ila Q/J)5 Oobrojimo 08.00 [^oročila 08.05 Oobroioifo 03.00 Poročila 09II5 Izpopnumlorbc 03.26 Oridaiazauirokii 1)9.66 GaSpBrzgubiglavahs.nan. 10.20 2ivâlskivitiz$katliœ.17/26 10.60 3/.ialKirslav.pnvskih;borov 12.15 Na^a krajevna skupnost. 2/6 13.00 Poročila.iporj.vreme 13.16 %rlma riioč osamusvojilve tv dnavmkî9.B, 1991 13.46 VL'SimpločBvina,?/7 14.10 Šun bonske m pogreb. 2/10 15.00 Poročila, pnmal 16.06 Oober dan. Koroška 15.40 lEk^bajski. 6/45 1B.06 Risanka IB.16 OiHK. 10/10 1B.30 Mariinainptičjetiira^iln )B.40 Hisnfgnr3.1D/15 i/.OD Novice,Sport.vrsnie 17.30 Rojcmvdiviini. 8/9 1876 ZrfibanjB3x3plusB 1836 l.okomouvčBk íoma7 m iniaielji. nsanka 'avle. rdeči lisjaček. nsanka 19.00 OnBviifk.vreins.Sport 20.00 Ptignvorsprodsednikomviade Jariij/omJanSo 20.66 WilliaminMary. 1/12 22.00 Odmevi, ^ort. vrsmn 23.20 Dokioriv3go,2/2 01.16 Sedma močosamosvniitvR tv dnsvnikl9.6.1991 m .4 O Oneviifk. vreins. šport 02.36 nDÍHmvdiv|ini,B/9 03.30 Inlokanal SLOVENUA 2 08.30 Iniokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.30 Otro^tiiniokanal 12.20 lunsiika 12.46 Mozartovo Isto. dokiim. oddaja 1336 Pučje Ifurisivo. lioktim. oddaja t430 SiudioSPvnogonieiu 14.50 SPvnngomutu, Švjca iijgo. prenus 18.60 StudiuSPvnognrrmiu 17.50 SPvnogometu, Ukfaiina Savdska Arabi[H. prenos 18.60 StudioSPvnogoiiiBiu 20.60 SPvnogometu,Španija Iuni/i|a. prenos 22.60 StudioSPvnogornelu 23.15 RraneRonCrfi^Zi^odra 00.45 Vprašanja poslank m poslanccv 03.60 Iniokanal pop 06.30 ?4 ur, ponovitev 07.30 Ric^ilake 00.20 Vihar Ijitoni, nad. 09,15 Poiusodo. nad. 10,10 Ivjjrndaja 10.40 Utsvilu,nad. 11.35 Iv prodaja 11.50 Rarva greha, nad. 12.45 ]ajnHmrfi;a,2/6 13.40 Tv prodaja 14.10 Monk. nan. 15.06 RarvH greha, nad. IB.OO UbsviUJ,n3l 1B.65 Potusodp. nad, 17.55 24 ur vrump 18.00 Vihar Ijiibs/n. nad. 19.00 24 ur 2D.00 Sedma nebasa.naii. 20.66 Lligunca, lian. 21.60 PoSiodovani.dokum. oddaja 22.60 /akon m red: hota za lasebns primera bin [dl, nan, 00.30 Pnjaifílji.nan. 01.00 24 ur 02.00 Noùia panorama 23.40 © Q3.00 Onbrojuiro.ini. razv. oddaja 10.00 Vabimo k ogledi] 10.06 Motošok,Q(Ua{azaljnbit{^l|c rnolokrosa 10.36 Nai spot dneva 10.40 2upan z vami. pnmnitev jogovora.GfïSL'Aloji 'odgor^k. župan ob^nr SmarU)(i nb Paki 14.00 VidBusuam, nbvKiila )/.55 Vabimo k ogledu IB.OO Regionalne novice IB.06 Monitur: yf«t: Vaško Simomti. rninisim zij kulturo 19.06 Nai spot rineva 19.10 Razglsdovanfa.dok.oddaia 19.40 Vidi'ostrani, nbvesula 19.66 Vabimo k oglsdii 20.00 Okrogla nii/a.pngovor S trajnoslnim razvoiuni do gn^odarske rasli m zaposlovanja v MG Velenje 21.00 Regionalne novice 21.05 AnsambalIrancaMihdiča. jubilHjm koncert nb35,leinici. posnutek 2, dela 22,36 f oddaje Oobro lutro. iniormaiivno ra^ver^lna odd. 2376 Vabimo k ogludii 2330 Najspotdnova 23.36 Vidoostram. obvtólila-» SLOVENUA 1 06.20 Kultura 06.30 Oiininvi 07.00 Pnroi^la 07.06 Oobrujuiro 08.00 Pnročila 08,06 Otibrtjiiiro 09.00 Poročila 09.05 RadovRdni M 09,20 MartinainptiČjestniilo 09.30 Bisprgora. 10/16 09.45 /godbin^koljke 10,25 So/ilja. tv Maribor 1135 AlpsluveČ8r,2.riBl 13.00 Pončila, Spon vrsme 13.16 Ssdma noč asarfiosvojiivi^ tv riiievnik20.6.1991 13.45 PogovorspiRdsednikomvlade Janezom Janio 15.00 ličila, promet 15.06 Musujvi 15.40 Nrmiliiapičev^doGodivščinB, 13/26 16.05 Ubiskvakvanjii,3/17 16,10 Jszus in Joseiino. 19/24 16.30 Knjiga mane linija l/.OO N(Mce, Sport.vreme 1/36 Biotopi 18J)6 Kako^ivijosloveiiskigradovi 10.36 (wklorlofn.nsar^a 19.00 Dnevnik, vreme, ^lort 20,00 Pogovor / opozicijo 21.0(1 Siijdio slovem na 22.00 Odrtitivi. šport vreme 22.66 Amenât pnjsiflj. doknm. ndd. 23,60 Sedma moč osamosvo|tive iv driBvnikl3.B, 1991 00.25 Dnavnik. vrenje, ^ori 01.20 Biotflpi 01.50 Kako^iviioslov^nskigradovi 02.20 Infokanal SLOVENUA 2 0630 Inlokanal 09.00 /abavm micikanal 0930 SPvnobnmBiu.Swca Togo, posnetek 1130 Ukraima Savr^ka Arabi|a. nosne ii>k 1330 Spaniia Tuni/iia. posn&iek 1530 SludioS^vnogoiïmiiJ 15.60 SPvnugomeiD.Poliska Kostarika, prenos 17.50 Siuriin^vnngnmDlii 1B.26 Musiovi 19,00 Vsaatuuodobmtuiro.tvigra 20,00 SludmSPvMngomciu 20.60 SP v nogomBiij. Paragvay Tnnidadâ Toliago, preniis 22.50 Sutdioîi^vnogofTiKUJ 23.15 Jez.Svic.drama 0035 Onevnik/ainejsketv 01.00 Inlokanal pop 06.30 24 tir, ponovitev 0730 Monk, nan. 08.20 Vihar ljubezni, nad, 09.16 Pciiisodti.nad, 10,10 Tvpnidaja 10.40 Oh svitu. nad. 1135 Tvproriaja 11.50 Barva grelia, nad. 12.45 Providenu, nan. 13.40 Tvproriaja 14.10 Mnnk.nan. iy5 Barva greha. nad. 16.00 Bbsvrt(j,nad. 16,55 Pot usode. nad. 17.65 24 lir vtpme 10,00 Viliar ljubavni, nail. 19,00 24 tir 20.00 Preverjcnn 21.00 Brairjva nodolinosL amer, film 22.40 /akoninred;Enniaza posebrkB pnmsrE. nan. 23,30 lliiriEdi.n3n. 00,25 Pniaielji. nan. 00.55 24 ur. poitfjvitev 01.55 NmVia panorama © 09.00 Oobru jiiiru, ml. • razv. oddaja 10.00 Vabimukogladu 10.05 Okrogla nii/a, pogovor S traj nostrum ra/vo|sm do guiipodarskerasttin /apiislnvanja v MO Velenje 11.06 Natspotdnwa 14.00 Vidíiostrani. obviistila 17.65 Vabimokogledu 18.00 ÍV inšuukoja: Matemauka. kontaktna izoljrainvalna oddaja. 3. T V mrt^?a 10.40 Najspoidneva 18.45 Razgledovanja, dokumoniatna oddaja 19,16 Vidiuislrani. obvssttla 19.65 Vabmiokogledu 20.00 )4/2.VIV"maga^in.rP5ror>3lni infomiativni program 20.26 Kultura. miormativiTaoddaia 20,30 Šprjrtrn torek, Športna inlomiativna oddaja 20.60 Soortni gosi. kontaktna oddaja Marjan Vengust, n^danti pradsediiikNK CMC Publikum 21,30 f-airpl^.iporinaoddata, lispebi slovenske odboikarske rp|irfizeniance 22.00 Asova gibaiiiiia, mi. oddaja 22.30 l/oddajBOobrotutro 23.20 Vabimokogledu 23.26 Najspoidneva 23.30 Vida os tram, obvestila SLOVENIJA 1 06.20 Kiritura 0630 UdmHvi 07.Û0 Pnroi'jia 07.06 Dobrojuiro 08,00 Poročila 08.05 Oobmjuiro 09,00 Poročila 09,05 /ogaoja.B/g 09.35 0biskvakv3njiJ.3/17 09.40 JiiZuamJnseiiriB. 19/24 10.00 Krqiga mene bn^a 10.25 Zlato larjav, 3/3 11J5 Mednaroihviičer Šansonov 13.00 Pwnčila. 5porL vreme 13.15 Sedma moč (samosvotitv!! tv i[nBvnik2I.B.1991 13.40 Pogovor z op071 cijo 1430 Dokumeniama mldaja 15.00 Poročila, prnmct 15.05 Mnsinvi 15.40 Sola prvakov. 3/28 16.00 Risanka 16.06 Male siva celtLij.kvi/ l/.OO Novice.šport.vrnma 17,40 Vciisra / ogledalom, dokum. ^nta 18.30 /rebanjeAsiramhia 18.40 Žogica, n^nka 19.00 Dnevnik.vreme.špnri 20.00 MadahiaiMi.čt^kililm 22,00 Odmevi, šport, vran^e 22,55 Onit/jB 00.10 Sedma moč osamosvotitVH iv dnevnik 21. B. 1991 00.35 Oncvnik, vreme, šport 0130 jG|rajskil|ucl|e,di:d(urii. oddaja 02.25 Ininkanal SLOVENIJA 2 06.30 Inlokanal 08.55 /abavm ininkanal 0936 Sobotna noč 1036 liudjB m čemita 1130 SP v imgomein. Poljska Kostarika. posnBtá 13,30 Paragvaj Innidad 6 lobago. posniíUík 1530 SudioSPvtingnmBtu 15.50 SPvncgomelti.Poitugalska Mehika, pn^nos 1/.60 SliidinSPvnogoniBtu 18.0(1 Dobprdan.Komška 1630 Mostovi 19.05 Slačenje. 13/20 20.00 SliidioSPvnogomeiij 20.50 SPvttcgomeiu.Slonokoščena obala brblja m Čma gora. jïRnos 22.50 SujdioSPvnoyompin 23.16 Sloveriskajaz/scena 23.65 Mali Cung.hongkoiiški iilm 0136 Dnevnik zamutsketv 01.56 Inlokanal pop 06.30 24 ur, ponoviiev 07.30 Monk, nan, 08.20 Vih3rl|iibezni.nad, 09,16 Poiusode.nad. 10.10 rv prodata 10.40 DbMu.nad. 11.36 Tvprod^a 11.50 Barva grelia, nad. 12.45 Prevriřjtino 13.40 IVprfjdaja 14,10 Monk, nan. 15.06 Barvagrslia 16.00 Db svitu, nad. 16.56 PotiisnriB.nad, 17.66 24iir.vrcmB 10.00 Vihar Ijite, nad, 19.00 24 ur 20.00 Kakršennčs. lakšensiaam.l, 1/2 21.20 Na kratu/ločina, nan. 22,16 7akoninrHd:Lrioiaza posebne jairnere. nan. 23,10 ltitn[dí,nan. 00.00 Pnfaicifi. nan. 00.30 24 nr. ponoviieva 0130 Nip^na panorama © 09.110 Dobrojtnro 10.0Q Vabimokogledu 10.05 Športni tonik. ml. odd., pon. 10.20 Sporini gcRL puiiciviUiv pogovori. Marjan Vengirsl. r^i^danii predsednik NK CMC Pobil km i> 10.56 Najspoidneva 14.00 Vidfřosirani. cbvsstila 17.66 Vabimokogledu 18.00 Mala potBpania, mlarfinska oddaja,ilVmreh 16.1^5 Regionalne novii:e 18.40 loltalka.saunčnauddaja 19.10 Najspoidneva 19.16 Vidcostrani. obvesola 19,56 Vabimo k ogleilu 20.00 Pop cum. glasb nia kunta kina mldaja Gostjo: Kingston 20,50 Regionalne noviiie 20.55 Vabimn k ogledu 21.00 Odprla tema, kontaktna oddaja,3. IVmreTa Mladi invalidi m Spnri 22,00 Iz oddajB Oobro juuo, inlonnauvno riizvRdrdna oddata 22.50 Vabimokogledu 22.55 Najspoidneva 23.00 Vidiiostraoi. obvestila PRIREDITVE oroskon Oven od 21* marca de 20* aprila ^^^^^ Sivari v vsSgm livlpnju se botlcr začele umirjaii, i njimi pa njdi vi A pri nsčniii za ciopust se ne bcsie mogli odlomiti, kako naprej. Vs8. kar ^ ^ se vam bD ponujalo, varn Ido bolj malo siet. Morda bo dovolj h. ie w ostanBTe doma, saj koaec koncBvtudi tam uilvate. I^orda pa se bo i^im našla tik o^d 2da]Ci, kar Pi bilo še naiieoše. Koi kaže, bodo neke uradne i^m kmalu rešene v vaš pdd. poten pa se lahko spet poss^ifte iskanju l|uùezni.Tosiekarmalû2ar^manli Bik od aprtia do moia \ Čeprav se vam zdi. daje obdobje, ki ga pravkar doživljale, resničnora-porno, se bo izkazalo, da ne boste utrujeni. Celo zelo sf^i boste, sai bosre zelo uspešni. Bolj. koi se si kdajkoli mislili. Vse se v^ bo izSo 9 skoraj po načrtih, celo bďje od njih. Tudi na čumr^em pDdroilju vam ^ bo lepo. saj vas ima panner iskreno rad. To vam bo dokazal že v na-sledniih dneh in lo z dejanjem, ki si ga bosie še dolgo zapomnili._ Pvoicka od tnala do funifa ilovica, ki bo do vas prišla v zaôeiku prihodnjega ledna, bo vf sebi no-tfM sifa grenak priokus, vbistvu pa bo dobra.A topDstespoznali šele cei jftST nekaj dni. Zato se ne vznemirajajte preveč Mekega obiska, ki bočisio ^^^r neprťakovar, se bosie raz^selili kot že dolgo ne prav ničesar. Sicer ^ ^ pa se boste leios prav ocsebej pripravili na praznovanje, ki bo čisto drugačno koi prejâi|d leia. Tudi zato, ker je za vam i življenjsko zelo pomembno obdobje. In ker ste res srečni v ljubezni, kar vam mnogi zaviúaiD. Tudi najboljši prijatelji Rak od 22. iuttiia de 22. Itilija Otšalo bo po poleiju, vi pa se boste počutili jesensko, tej oio^i bO' ste, za kar boste ^Iko krivili sebe. Sďei oktdi^m bo res čuden in naporen. Zdelo s vam bo, da je pnšel čas, da na glas poveste, kaj si mis-roe o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. Tudi prijatelji se bodo začeli do vas vesti dokaj čudno. To pa ^e tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajte ljud^ ki vam v tem irenuiku res ne godijo m vas delafO še boij livùne. Četudi se boste zdeli sami s^i precej osamljeni, v rssrici ne bo tako. Veliko se vam bo dogajalo, ato nenodo dotoki, ki bi vas osr^vaii. Lev od julija do avgusta ' \ Začutili boste, da so napon preteklih tednov na vas pustili krepke ©sledi. Vzeli ste si nekai dni le zase m st res n^oinili ba^rije. Da pol& žavanje in brezdelje ďoveka sicer tudi u^di. pa sre že poz^ Ji. A verjemite. da šteto potrebovali. Pred vami je namreč obdobje, ko se bo-ste morali razdajati lako pn delu v đužbi9 kot doma NI kaj, proieki ki ste ^ ga lotili, je \«lik. in od vas bo zatiteval natančno^ in veliko energije. Zato |0 ču-vajte. Tudi takoO. da s partnerjem poskušate najti ďtupno točko, še preden ta i.^kipi. Devica od M* avgusta do 22» septembra v Jezilo vas bo, ker se naîri ki ste si ga zastavili že pred časorn. ne bo f iztekel tako kot ste želeli. In lopredvsem zaradi birokratskibzapletov. ki iih res riiste pričakovali, Poskušajte re&ti kar se bo rešiti dalo. In to prijazno, Če bosta vzrojili, boste stvari le še posi^šalf. Opazdi t^ste ^^^ nekoga ki ste ga že videli, a vam bo tcA;rat res padel v oči. in kot kaže tudi v ?ce. f^ikar ss ne umaknite, če se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonj^ nosi UtošnjB poletje bo še razburljivo. Tehtnica od septembra do 23* oktobra V naslednjih dneh bo od vas odvisno bol malo sn/ari. IDdvisni boste od vremena, pa razmer na cestah m predvs^ tisiih v službi. Vsekakor bo sobota lepa, če boste le rekli da in se odzvali vabilu, ki velja že nekaj časa. Tudiiokratseboizkazaio, da kdor jezika špara, kiuhastrada. Predvsem zato, ker se bodo ljudje, ki jih imate radi. tudi zaradi sga. ker jim ne boste spet na glas povedali, kar jim gre, ostali isti. Vam pa to para živce. Tega. da stvari, ki vas morijo, ne smete zadržati zase. pa menda že veste. Šola ki ste jo že dali skozi, m bia prijetna. Škorpijon od 24. oktobro do 22» novembra V Dogodek, ki bo zaznamoval ta teden, |e že za Rahla utrujenost bo prišla prav lako za vami, zna se zgoditi, da boste imeli nekaj zdrav-stveniti težav. Kljub temu bosssrečníinizjemnDzadovoljni.Oelavam ^hÇ tudi vnaslednjih dneh nebo zmanjkalo.a se gabosteiotevaliboljpœ-r/ mjjjjeno in z večjo distanco. Ce ïosie upoštevali nas^i zvezd, boste preživeli zelo lep čas, ki vam bo še nekat časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da sie ka] pomembnega zamudili, če mste ves čas z misiimi le pn domu m vsem, kar se tam dogaia. Tudi domači bodo ponosni na vas! Strelec od 23. novembra do 22« decembra ^^^^ Pripravite se. kajti prihaja Ctfecei naporno tódobje. ki ste ga pravza-prav že pričakovali, V partnerju ^ je že nekaj časa nabirata jeza. se-^ daj bo izbruhnil. fíJe bodite presenečeni, saj ste ga s svoiim obnašd-njem pnpeljali do rcůa. Sialna slaba volja res ni na]boljk če želite ' ohraniti zvezo, tesar pa se premalo zavedate tudi zato, ker je partner doďej vse potrpěl m zdržal. Nekai zdravstvenih te^vic se pojavilo rudi zato. ker boste ne^dovoljnissvojimživlienjem. Kar nekaj načnov boste spet moraiivnaslednjih tednih spremeniti. Predvsem pa boste morali spremeniti svoje cfljnaSanje do najbližjih. Kozorog od 23* novembra do 22* decembra ^ N Poeitaj se veselite, kor že dolgo ne. Prav œlko sib čakali na a^nce. vsak ^^ iep dan vas n^o^i z energijo, v deževnih pa ta kar skopni. Letonije ťj leto res m po vaši men. sai ste ilovek ki potrebuj veliko gibanja r^ W svežem zraku. Želeli si boste, da se vam uresniči ena oj želia. ki v vas ^^^^ tli h od lanskega leta Pa ne bo šlo čez nctó. Tudi projekt, ki ste se ga lotili že pred časom, se v tem tednu ne bo premaknil iz mrtve točke. 6o pa zato \«liko bo Ije kazalo na Ijutezenskem področju. Tu se boste težko pritoževal m že to bo vehko. Vodnar od 21» januarja do 18» februarja ^ s V teh dneh so vaši dnevi tako polno zasedeni, da se vam zdi, da še dihati nimate pravega časa To je pravz^rav is^ dobro, saj boste vsak večer v posteljo ziezli utrujeni, a srečni Ukvarjďi se boste namreč s stvarmi, ki vas resnično Naselijo, v službi pa tudi ne bo tako nć^orno kot nekaj tednov nazaj. Počasí se bo vse postavilo tako, kot si želite, A se boste vseeno močno vesalilipoč(tnic.kisekartiiiromžajO. Mordabi letos U kaj novega. Movi izzivi vam letos prav godijo, in tudi najtxiíj nes^rjetni načrti se iztečejo v vaš prid. Ribi od 19« februarja do 20 marca Naslednje dni boste delovati precej raztreseno, ker taki tudi bosie. Zato se ne čudite, če vas bodo sodelavci in dcenači čudno gledali in velikokrat nič rekli, ko boste zraven. Ko vas ne bo, bo drugače. A našel ^ bo nekdo, ki bo dovoli iskren in vam bo povedal, kaj delate narobe. Tega pa [e kar za cel spisek, h nekaj časa s^i sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži cisto, saj si žal nočete pnznail. kaj si pravzaprav želite Pa dobou veste, da si to iudi zaslužite. Najhujši strah pri vas je. da bi osiaii sami. Inzato še r^ boste ukrepali. VELENJE v Četrtek^ 15. junija 16.00 Mladinski csntdrVdlenje Mfidobmočno srečanje sa morskih piscev 2ÛD6 18 30 Mestni stadion Vsianje Olimpijski tek 19.19 Knjižnica Velenje, študijska Stalnica Predstavitev knjige- Matej Kranjo: Magdalena I Informacije; 03/58711 34 Pohod: Podvežak • Vodotoôno jezero - Korošica - lučki dedec -Molička peč Petek^ 16« junija 8 00 18 00 SraúišČó mesta Vaianje (pred sodiščem} Redni mesečni sejem 16.00 Skakalni center ob Velsnjskem gradu {Skakalnica K 8SM) Milan Živic: Postavitev svetovnega rekorda v neprestanih skokih in preletenih metrih v enem dnevu 19.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Dobrodelni koncert: Taborniški pevski zbor rodu Jezerskega zmaja 2D Q0 Mladinski center Velenje Klubski večer 21.00 Dvorana Centra Nova Abonma Etno/Jan - Koncert: Jure Pukl z gosti 16.00-2400 Titov trg Velenje Skupaj v poletjel (dan šporla, Iger in zabave} Kdaj - kje - kaj Sobota^ 17. junija 8.00-10.00 18.C Središče mesta Velenje {pred sodisceni) Redni mesečni sejem 8-00'19.00 Prostor prí komolcih ob škalskem jezeru Pokalna tekma v preskakovanju ovir-1. dan Od 10.00 nanrei Kardeljeva ploščad Velenje Zurče k ' otroški živ žav N aku p ova Ini center Vel e n ja Otroške ustvarjalne delavnice 15.00 Restavracija Pod J a kcem Tradicionalno srečanje krvodajalcev občin Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Paki 19.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Od2aDPnacrei Gostil če Pir h, Šentilj pri Velenju VII. Večer pod lipce K Informacije: 03/587 11 34 Pohodi: Peca, Loška pot in 16. pohod bosih na Goro Oljko Delavnica samopodoba Glasbena šola Velenje, v. dvorana Sprejem učencev Naključnih razredov osnovnih šol iz MOV (odličnjaki in drugi prejemniki zlatih državnih priznanj) Sreda, 21« junija 17.Q0 IVIladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtja razstave ilustracij Urške Stropnik 18.QG Inlerspar Velenje Korajža velja: Me d so Is ko srečanje zabavno glasbenih talentov 19.30 Glasbena loia Velenje, velika dvorane Letni koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje Velenje Za dodatne iniormacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89618 60}. ŠOŠTANJ Nedelja, 18. junija Četrtek, 15. junija. 9.00'19.00 Prostor pri kozolcih ob Škalskem jezeru Pokalna tekma v preskakovanju ovir-2.dan-Konjeniški klub Velenje Ponedeljek, 19« junija Jpjg Zbirno mesto: velenjska avtobusna postaja Napotnikov dan: Pohod po Napotn I kov iti sledeh 17.QQ Mladinski center Ve len je 18:r^Q Kavarna in slaščičarna Što rman Šoštanj Bridge - razmigajmo možgane Sreda, 21. junija 18 QQ rviestna galerija Šoštanj Večer glasbene sole ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 17. junij 19.00 Hisa mladih Šmartno ob Paki Glasbeni festival Taborniki pomagajo tabornikom Vclcryc • Tabtjniiki roùu jezerski zniaj vsako leio labcjrijo v Ribnem pri Bledu, /a vsiikei^a lahomika je desetdnevno taborjenje v objemu neokrnjene narave nepozabno dozi-vcije, ki jia s Siib» nosi še letó. Žili pa si Zrtfíidí le/kíh sociiilnili raz- mer neknieri taborniki, Cerudi « u> zelo želiji). îabinjenja ne morejo već privoščili. Zaio sejcikborniski pevski zbor rodu Jezerski zmaj. ki ga vodi zborovodkinja Meika Smimov Ošlir. odločil, da priprdvijo dobro delni konccri. Ta bo julri ob 19. uri v veliki dvorani glasbene sde Irana Koruna Koželjske^a. Vsa zbrana sredstva bodo namenili /n plačilo la-bornine sociabio šibkejšini tabornikom. ZiMo bo z obiskom končena, ki bo zagoiovt) Ludi pravi užitek, v^kdo sloril dobro delo. ■ Taborniški pevski zbor rodu Jezerski zmaj tudi nastopa v taborniških uniformah. Da že na zuna) povedo, kdo so. So odlični pevci, tokrat pa bodo peli v dobrodelne namene. Kpledar imen i unij/rožnik 15 • j^etrtekVid. Manca, telovo 16 • petek, Frančiiek, Jo§t, Ben. mednarodni dan beguncev 17. sobota, Albert, Adalf 18 • nedelja Marcelijan. Marko, Feliks (For-tunat), Sveta trojica 19 • ponedeljek. Julijana 20 • torek, Silverij, Florentina 21 • sreda Alojzij (Vekos- lav, Slavko, Slava), začetek poletja 14:26 Lunine mene r 18 • junija, zadnji krajec, 18:08 Pregovori Dež na Vida, ječmenu ne kaže kaj prida. Sveti Vid je češenj sit. Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, toliko tednov po Mihaelu v roke ne huka. Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele. O kresi se dan obesi. O kresi je dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči, če se pa stegne, vanj dregne. Zgodilo se je # • • od 16. do 22. junija -16. junija 199K so sc uradno pričela pripravljalna dela za izgradnjo rnzžvcpliiJnc naprave 5, bloka šoSianjske termoelektrarne; - n. jmiija ku 1978 sov Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki sojo poiriienavali »Šoštanjska noč«; -vnedeljo, 18. junija Icla 19fí7.je v Bele Vode pripeljiil prvi avtobus; • 18. junija Icla 1977 so pred /gradho sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mirogllia; • v atri.iu Velenjskega gradu sla 18. Junila 2002 lí^raltíi slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Hr-wan Fouere podpisala finančni mcniorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov BliR. s katerim bodo v občini Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in dol vodtjvoda; • 19. junija Icla 1960 je V Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik. doma iz /avodenj pri So§tanju; Nape§no nastt^a na Modibo Kelta na obisku v Velenju (arhiv Muzeja Velenje) številnili teniških Igriščih po vsem svetu: - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteU uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri /hiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko usjxHia. Iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega pro svemega društva v Št. Jan/u j^ so20.juiiua 1941 odpeljali knjige v Vclcji jc in jih uničili; ' 20. junija k'ta 19(>1 je Velenje (ibiskal predsednik alViške države Mali Modib rušili dinuiik na (»bmoćju bivSe lovame usnja Soáianj; • 21. jiuiija Icla 1992 je bilo v Velenju 1. drrâvno gasilsko prvenstvo Slovenije, na katerem je nastopilo 127 doniačili in 20 tujih ekip; • v skitjpu prireditev ob dnevu rudarjev je bilo 21. junija 1996 v Velenju srečanje rudarskih reševalcev: • velenjsko U'gov^o podjetje lU^ je 22. junija 2002 v Pcxigorici v <''mi (îori odprlo nov. 1X00 m2 velik, nakupovalni center. ■ Oamljan KljaJIč Nagradna križanka Vzajemna kdor vse zma. (KNJit) DVOft turskih sultanov v carisr. stanje okajene» ga gorovje v Avsmji rrAUERN) AM nae3s ĆE pri KOPRLT tiia- Ni^KA proga. tračnica kftaj pri (»atiji darovalec novtrOKi âMLAIVmj (K«a) R SUK finua L£THM CCNTER PAST zanka Ruueho RMMI CÍRku^K; akrobat MOftSXI FVkK mz KLefiC Človek. ki govori prikrno slovens finančni strokov* NJAK-mitja krajâa uterar-na va sloven&> ka IGRALKA-àpa-A R O we ZA NAOÚAftKO KAlAlOKSn MIQU61 N spojina alkohola $ kislino TOAf*«* Q06P.A/WW V UUBUANI âMNSQ nvnru FEPCmCO o N 0kOVĐ0osti primemih ^ndidalov za opravljanje defa na delovnem mestu. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas treh mesecev z motnostjo podaljšanja. „Z veseljem delani v timu in se počutim osebno odgovorno za naše kupce." Hofer trgovina d.o.o. Bmačeva ulica 49 1231 Ljubljana-čmuče m Vzajemna Trg mladosti B.Velenje Tel.: 03 898 76 20.898 76 22 Za brezskrbna potovanja vam svetujemo, da preil odhodom v tujino zdravstveno Zdvarujete.sdj so stroški zdravstVBnih sto* ritev v tujih državali običajno zelo visoki. V2AJEMIVA zdravstvena zavarovalnica, d.v,z. vam v sodelovanju s pogodbenim partnerjem EMa zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asi* stenco na potovanjih v tujini in nudi; ' nujne zdravstvene storitve • organizacijo zdravniške pomoči in prevozov ' pomoć svojcem obolelega ali poškodovanega ' plačilo stroškov iskanja in reševanja zavarovanca odvetniške storitve nujne zobozdravstvene storitve NOVO V PONUDBI- IZJEMNO UGODNO ZAVAROVANJE ZA HRVAŠKO! 8 dni zavarovanja za vso družino samo 3.580$ilali 14.94 EURi Nase cene so konkurenčne, mrela izvajal* cev po vsem svetu pa je zelo razvejana. Skupinam nudimo ugodne po p ustel Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v za* stopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6. lahko pa tudi pokdčete na tel.: 898 76 2Q, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na splet* nih straneh Vzajemna www.vzajemna.si. najmanj tri dni pred odhodom v tujino. Rešitev križanke, opremljene z vašim našlo* vom. pošljite na Nas čas, d.o.o.. Kidričeve 2a,3320 Velenje s pripisom «Vzajemna«, najkasneje do 26. junija. Izžrebali bomo stín nagrade: 2 x DVD razgibajmo življenje, 1x DVD vadimo skupaj in dežnik. Nagrajend nagradite križonke Avto Skorjanec, objavljene v tedniku Naš ÍŮS K junija 2006, so: Štefka Kaiser Tavčarjeva 15. Velenje. Peter Laure. Lokovica 85 / a. Šoštanj. Danica Štukovnik. Foitova 4. Velenje Nagrajenci prejmejo potrdilo za dvig nagrade po polti. Čestitamo! enem miSlBp. ifonDacije in osth vww.nascas.i>i je po )rav tako tudi nam idiovelenje.com, ' *kvcnca m tako AKIA IE A II I O V il h K J K CETRUKJ5. ium|: 16.00 ODbro jutro m vesele v nov dan: 6.30 Po-roi^ila in Iz srca Evrope: 5.4-5 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne infonnacije •poro&lo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 745 Dana&iji kuKurni utrip: 8 00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila. 8.45 Policijska kronika: 9.{X} V srcu Evrops {ponovi-tevt 8.30 Poroi^la; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Porol^la in Iz srca Evrope; 15.00Aktuôlnc; 15.30PoroSila 16.00 Kdaj>je.kaj. 16.30Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 1730 ZdravniSki nasveti 18.00 Kvas kviz; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PmKJ6.junij: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Športni utrip: 8.30 Poroi^ila: 9.00 Na srcu Evrope (ponovi^vj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 1Ô.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16 30 Poročila; 1700 Glasbene novosti. 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poroi!íla; 19.00 Na svidenje. SOBOTA. )7.[unr[: 16,00 Oobro jutro m veselo v nov dar^; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informa-cije-poročilo Avto motozveze Slovenije: 7.30 Poročila* 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila: Wor pesiTif tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 V imenu Sova; 17.00 V srce Evrope (nagradrri kviz-iščemo zmagovalca, ki bo potoval v Pariz); 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. KEDEUAJS. lutiij: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na d^ašnji dan; 700 Horoskop. 7.15 Cestne infor* macije-poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Dutiovna iskanja: 8.30 Poročila: 8,45 Današnji kulturni utrip: 3.30 Porasla: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1700 Ml-nirtez domaiSmi ansambli: 18.30 Poročila; 19.DD Na svidenje. PONÍDEUEK. 19. junij: i 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop; 7,15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila, 7.45 Današnji kulturni utrip. 8.00 Gospodarski utrip. 6 30 Poročila: 8.45 Policijska krorrika; 9.00 107.8 Avto moto hercov: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroCIfa; 16.45 V srcu Evrope: 16,00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK. 20. junij: 16 00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja {vodi Sebast* jan Volavc); 8.30 Poroiîiîa; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenja* 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno. 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Na srcu Evrope: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SfiEDA, 21. junij 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip' 6.30 Poročila in Iz sn:a Evrope; 700 Horoskop; 7.15 Cestne m-formacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša. 8.30 Poročila: 9.00 Na srcu Evrope {ponovitev); 9.30 Poročila. 1000 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno. 15.30 Šport: 15.45 Na srcu Evrope: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. G^IR^Nf Informacije na telefon: 03/7037 130,03/7037 131 E-miil: info^arsnlsj. spletna stran: www.garantsi www. hofer si GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna, delovni Ses prodajalne: porvpet od 8.* 18. ure. sob od 8. • 12. ure • diskontna prodaja pohiitva • prodaja izvoznih in opuščenih programov do-SflXdo razprodaje zalog • hitri kredit do vrednosti 300.000.00 SIT oz. 1.2S1,88 EU POHIŠTVO OBVEŠČEVALEC malt OGLASI DEŽURSTVA ÛE2URNÎ telefon za pomoć anonimnim alkoholikom 031/443-365 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPAMJE 2a vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 03V5Q5495. GSM: 031/B3M7a tel. In taks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvo]e hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378 NIPREMIČNINE ZAZIOUIVÛ parcelo. 3.900 m2. na obio&iu Velenja Obrnjena je proti jugozahodu. obdana z Qozdom, odmaknjena od direktnih sosedov in zagotavlja intimnost bivania. Cena parcele je 62.500 EUR oz. 15 miljoncv sit + da- ja:ve Gsm: 041/621-881. 2,S-S0BN0 stanovanje. 64 m2. nad zdravstvenim domom v Šmarlnem ob Pakt. ugodno prodam Gsm: 041/299-919. ZAZIDALNO zemljišče, okoli 1000 m2. v zg. Bevčah, na lepi lokaciji, protlam. Gsm 040/876633. HIŠO v Brasiovcah, 120 m2,350 m2 zemljišča, prodam. Gsm: 041/299-919. GRADBENO parcelo. 750 m2.na odlični lokaciji, na Polzeli, prodam. Gsm. 040/876633. ODDAM V VELfNJU v hi§i oddamo opremljeno stanovanje, lasmi vhod in parkirišče. Gsm: 040/218-764. telefon: 5865-003. MLADE muce. stare 2 meseca, oddamo. Gsm: 031/705-385. liilM ISCEM ljudi, s katerimi bi iahko poslovala. finančno netvegano in zelo dobro. Gsm 031/451-055. IŠČEM zaposlitev v trgovini ali v podobni dejavnosti za polni ali krajši delovni čas. Telefon: 586-2942. RAZNO SAMÛNAKLADALKO sip. tračni obračalnik in puhaknik za seno tajfun na traktorski pogon, prodam. Gsm: 041/261-676. ZELD dotiro ohranjeno brako prikolico prodam za 40.000.00 sit. Gsm: 031/285-224. ZA SIMBOLIČNO ceno oddam sedáno garnituro, obnovfjeno pred tremi leti. zalo dobro ohranjeno. Gsm: 031/48G649. DVA HRASTOVA soda. 200 in 3001. prodam. Deoa po dogovoru. Gsm: 041/899-775. ZAVESICE (zaščitne) za vozila Opel Vectra BJ935-2000.4kosU logotipom. prodam. Gsm: 041/692 995 ŽIVALI DVA koziička za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Gsm: 041/268-244. PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telgfon: 5885-570, gsri: 031/868-931. PRIDELKI JABDLCMK in žgane pijače iz medu. borovnic, hrušk, češpelj. jabolk ali iz medenega sadja in borovnice v žganju prodam. Gsm: 041/344583. VINO barbera, beli pinot souvignon (klet-Cehovin Bogdan-Stanjel) prodam Konovo, Mal g a jeva 3. Gsm: 031/749671. KREVZEL instalacije KREVZEL instalacije d.o.o.. Metkce 14. 3225 Soštai^j razpišite prosta dela in naloge v okviru delovnega mesU: MONTER VODOVODNE INSTAUCIJE Delovna opraviln: monlaža vodovodne instalacije na lerenu. Pi>g<)ji za zasedbo delovnega mesta: a) IV. Monter vodovodnih instalacij b) izpit B-kategorije c) zdravs^'ena $poM>bnost Dciovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 6 nieseccv. Pisne prošnje z vsemi potrebnimi dokazili sprejemamo na sedežu podjetja -15 dni od abjave oglasa v časopisu. O izboru bodo kandidati pisno obveščeni v roku 30 dni, po ki)n-čanem razpisnem času. l»ni£AIIIAnSHIWaNASUl2BAT^ ^gB.^^PP - Uiodv pnuiu mUUli mrimiln, rintm bnspfi&v ^nililliïff - Premi bhiJloft.0fi|iWitoS5.OĐOtft PTPiHpn POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, 03/ 691 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI 1 PREVOZI à UREDITEV DOKUMENTACIJE J NABAVA CVETJA i MOŽNOST PlAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Tanja Halilović. Selo 17 a. Velenje in Igor Skaza, Selo 17. Velenje; Romana Cverl8. Šmartno ob Paki 27 in Aleš Krâjnc. Rečica ob Paki 7 b; Maja Ahtik. Velenje. Škalskd c. 17 in Dejan Pozegar. Maribor, Smetanova ul. 82; Saneia Selimović, Žalec. Čopova ul. 1 in Gregor Peceč-nik, Velenje. Ljubljanksa c. 15. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamc vas, da je teL 112 rezervirana za službe nujne medicinske poniol^i. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni aii po §kGdbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na teieionsko številko 899&478, dežurno službo pa na 8935445. lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodmkova 1. izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob ne- deljah in drhvnih praznifdh je organiziran odmor za kosb od 13.ÛÛ do HOD. telefon 898-1880- Zobozdravniki: 17 in 18.junija-lvan Janeziâ dr. dent, med., v zasebni zobni ambulanti. Êfenkûva 61, Velenje, od 8, do 12. ure. Veterin vska postije Soitii]: Qri 16. do 18. junija -Tibor Stupar. dr vet med., gsm: 031/671-203. Od 19. do 22. junija-Simon Miklavžin. dr, vel med., gsm: 041/633^76. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do H. uie: Ambulanta za male živali ifl izdaja zdravih ponedeljek, si eda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17 ure. Smrti: Ferdinand Majetič, roj. 1918, Kranj, Mlâska C. 27; Marija Kerjič, roj. 1922. Velenje. Špeglova 35; Baltazar Štober, roj. 1957, Lopatnik 6, Velenje; Marija Teniovšsk. roj. 1315, Velenje, Finžgarjeva c. 17; Alojz Rek. ro). 1935. Brezno 77, Radlje ob Dravi; Anton Ozir. roj. 1941, Polzela 210; Marija Kokošinc. roj. 1915, Rečica ob Savinji 102; Jakob Bezjak, roj. 1942, Šoštanj. Cankarjeva c. 9. Oglašujte na Vas oolasto lata vic nikoli sami 107.8 »03/8981750 Tako lepo. Tako ugodno! • (ïb nogometnem pm-nstx'u popust za 'IVdemcntc • ob nakupu nad 120.000 SIT brey,pliîCnd montaža • do odprodaje z^log akcijsko cene izvoznih programov Industrijska prodajalna programa Pohištvo * Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: (03) 339 31 38 • vnvw.gorenje.sl SolzD iahsti se bo posušilđ. ostrina bolečine bo zbledelà. Ifube/en matere nikoH ovenuU. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, siare mame in prababice MARIJE VERBIČ - MIMIKE Se ve rje ve mame 1927 ' 2006 se iskreno ^ahvaljujcmo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za poslane /ainc brzojavke in osebno izrečena sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Doma za varstvo odraslih Velenje, kjer je preživela nekaj mesecev, župnikoma iz Mislinje in Vinske Gore. g, Gorograncu za izrečene čustvene besede, pevcem Flaminga, Pogrebni službi Usar, družinam Krivec, Hribar in Robin iz Nfislinje, áe posebej (iregorju i družino za vso izkazano skrb. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sina Tonček in Franc z d rutinama j hčerke Mamay Zin ka, Anica in fitefica z družinami, hrat Francek z družino, vnuki in pravnuki Posh no ftdm frd^iùiO /e omanih. davsjnsinGmjebpjfi /rvijenja u$ùsnih bià^n fVi sUicn. ki dolgo jevinukáh tri^ei si smrfi rešilne vsak dsn le želé. ZAHVALA Ob boleči i/4;ubi brata in strica BALTAZARJA ŠTOBERJA iz Lopa mika pri Velenju 8.12. 1957^8.6.2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, h ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali ler nam izrazili pisna in ustna sožalja. Prisrčna hvala la darcwano cvetje, sveče in sveie mase. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za lepe poslovilne besede. Iskrena hvala Pogjebni službi Usar, pevcem, častni straži Premogovnika Velenje in pihalni godbi. Žalujoči: vsi njef{oi'i Pred Jurčkom je varno in lepo Otvoritev obnovljenega igrišča lepa kljub dežju -Pomagali tudi krajani in sponzorji Skale • 4/red i te v igrišča pri vrtcu Jurčok je velik projekt majhnih Oucli.« pravi presednica svela stariev skalskcga vrtca Saša Kovač- In /agolovo je res takn. Zhio so bili danîaêini prejšnji teden, ko so i^iTišćc v dc^^.evnem popoldnevu predajali namenu. sreCni. Modri baloni na novi ograji so opozarjali, da v hisi praznujejo. Program pa so prisrčni malčki in njihove v/^gojiie-Ijice izvedli v največji igralniui majhnega, a lepega vrlca- »Projekt je po ocenah vreden proko 3 mio Srť. Vendar ni slo le za volikgraja In nadomestila de veliko dela. »Mlinov je osem in treba jih bo se urediti, da bodo postali prava turistična atrakcija.* V poznih večeniih urah je avto bus z vsemi udeleženci prispel na Velenje sklenili, da so takšna srečanja nujna, saj še občani Velenja ne poznajo vseh lepot v občini. Organiziït