DRUŽINSKI TEDNIK Leto X. Ljubljana, 10. februarja 1938. štev. 6. : Morali bi delati kakor ljudje : razuma, m misliti kakor ljudje \ dejanj. ~ Henry Bergson ' francoski filozof (* 1859) »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul 27 11J. Telefon št. 33-32. Poštni predal Št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za leta 20 din, */* leta 40 din, */1 leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2>/2 dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti, za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prosto*- (višina 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica d;n 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Dafrcs: ■ 2 strani novega romana I (Gl. str. 6, 7 in 8) RAZGLED PO SVETU NEKRVAV PREVRAT V BERLINU Boj za oblast med nacisti in reichsvvehrom. — Vojaštvo le na videz podleglo? — Kako je svet sprejel berlinske spremembe V Ljubljani, 8. februarja. Tri usodne sobote je doslej doživela nacistična Nemčija, in z njo Evropa in ves svet: 30. junija 1934 (Hitlerjev obračun z Roehmom in njegovimi), 16.marca 1935 (odpoved vojaških določb versajske pogodbe in napoved oboroževanja Nemčije), 7. marca 1936 (Hitler raztrga lo-earnsko pogodbo m vkoraka v Porenje). 4. februarja 1938 ni bila 'sobota. Zakaj ne? Vsa pomembna dejanja je Hitler doslej s' tehtnim premislekom izvršil ob sobotah. Takrat namreč v zahodnih državah ljudje izprežejo, diplomati in politiki prav tako kakor večina tako imenovanih širokih slojev prebivalstva, in si privoščijo poldrugi dan odpočitka v krogu svoje družine. Na Angleškem vrhu tega v ponedeljek zjutraj noben list ne izide; tako mora torej vsaka Hitlerjeva sobotna senzacija počiti kakor bomba, po drugi strani se pa Berlinu ni bati pre-nenadne reakcije po eksploziji takšnih bomb; do ponedeljka se namreč senzacija že poleže in duhovi pomire. Tudi svojo najnovejšo senzacijo, svojo drugo — to pot nekrvavo — revolucijo v tretjem rajhu je Hitler pripravil za soboto. Ker je bil pa za soboto napovedan v Berlinu časnikarski ples, naj večja družabna prireditev te sezone, do druge sobote bi pa bilo nemara že prepozno, je to pot kancler in fiihrer izjemno izvršil svoj državni udar že v petek. Kaj se je 4. februarja t. 1. zgodilo v Nemčiji, poročamo na kratko že v »Političnem tednu« na 2. strani. Oglejmo si stvar malo podrobneje. Pred nekaj tedni se je nemški vojni minister maršal Blomberg (drugače velik osebni prijatelj Hitlerja in narodnega socializma; to velja za presojo bodočih dogodkov imeti pred očmi!) oženil s svojo za kakšnih 30 let mlajšo strojepisko. To nemški generaliteti in višjim častnikom ni bilo všeč; kajti v reichswehru veljajo še zdaj pravila nekdanje nemške armade o stanu primernih ženitvah, in prav maršal Blomberg je bil tisti, ki je pri podrejenih mu častnikih posebno strogo pazil, da ni nihče kršil teh pravil. Najbolj je to poroko zameril svojemu predstojniku general Pritsch, vrhovni poveljnik nemške kopenske vojske; pravijo, da je šel s svojimi prijatelji celo k Hitlerju in pri njem protestiral zoper takšno »omadeževanje nemške oficirske časti«. Ker se pa general Fritsch tudi sicer ni kaj razumel z maršalom Blombergom in ni odobraval njegove politike, je Hitler s svojim izrednim instinktom zaslutil, da bi mogla Blom-bergova poroka dati nezadovoljnim generalom tolikanj dolgo iskano pretvezo in priložnost za upor proti nacistični struji v armadi. Fiihrer je zaslutil veliko nevarnost, in kakor se ni 30. junija 1934 pomišljal žrtvovati svoje »nezveste« prijatelje, se tudi zdaj ni obotavljal niti trenutek: tako smo doživeli 4. februar. Takšno je ozadje Hitlerjeve februarske revolucije. Vidne spremembe, nastale 4. februarja, so pa tele: 1. Vojno ministrstvo: a) Hitler se je proglasil za vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil. S tem je postavil stranko tudi nad armado; doslej je bila zraven nje. b) General Keitel je postal na-celnik generalnega štaba vrhovnega poveljstva vseh oboroženih sil, Blomberg gre pa »iz zdravstvenih razlogov« v pokoj. c) General Brauchitsch je imenovan za vrhovnega poveljnika kopenske armade, general v. Fritsch gre pa »iz zdravstvenih razlogov« v pokoj. č) General Goering je povišan v feldmaršala . in obdrži dosedanje vodstvo vojnega letalstva. — Admiral Raeder ostane na svojem dosedanjem mornariškem vodstvu. Maršal Goering d) Spremembe pri 45 generalih (med njimi 20 višjimi); 14 generalov gre »iz zdravstvenih razlogov« v pokoj.•- 2. Zunanje zadeve* a) Ustanovitev tajnega državnega sveta pri fiihrerju. člani tega sveta so: v. Ribbentrop, Goering, Rudolf Hess, Goebbels, dr. Laminem, Keitel, Brauchitsch in Raeder; predseduje mu v. Neurath. b) v. Ribbentrop je imenovan za zunanjega ministra kot naslednik v. Neuratha. c) odpoklic nemških poslanikov na Dunaju, v Rimu in Tokiu. 3. Gospodarstvo: a) Walter Funk, minister za narodno gospodarstvo (naslednik doktorja Schachta), je ta dan prevzel svojo novo funkcijo. b) General Goering, gospodarski diktator, je dobil nalogo, da na novo prouči izvedbo 41etnega načrta. S spremembami 4. februarja je Hitler postal lOOVuni gospodar Nemčije in Nemčija 100°/ono hitlerjevska. Kakšne posledice bo to imelo za Nemčijo in za ostali svet? Odgovor na to ni lahak. Pre-sveži so še dogodki, prezapleteni v svoji medsebojni odvisnosti; preveč nepreračunljive mistike je v novem gospodarju vesoljnega dogajanja v tretjem rajhu, da bi mogli zgolj z razumom ugibati o tem, kaj bo jutri. Nekaj pa vendar lahko zapišemo: Dosedanja reichswehr je bila najtreznejši politični činitelj, najhladnejši računar v nemški politiki. Zanjo so dejstva več pomenila kakor čustva in simpatije. Nobena tajnost ni bila v Berlinu, da se general Fritsch in njegovi prijatelji niso posebno ogrevali za zavezništvo z Rimom; tudi za nemške ekspedicije na špansko niso kazali prav nlkakšnega razumevanja. Bili so (da se izrazimo z zadnje čase tolikanj priljubljenimi izposojenkami iz mehanike) statiki na trdnih tleh realnosti, medtem ko so sedanji gospodarji reichsvvehra, novi zunanji minister Ribbentrop itd. dinamiki, ki radi žonglirajo na ognjeniških tleh fantazije. če vpoštevamo zgolj to okoliščino, se bojimo, da bodo berlinske februarske spremembe pomenile za Nemčijo in Evropo poostritev tiste smeri, ki vidi v brezkončnem oboroževanju in v ustvarjanju ideoloških front edini izhod iz zagate, v katero je zašla povojna Evropa. Kaj pravijo drugod Kako pa sodijo drugi o nemških spremembah? Oglejmo si nekatere pomembnejše glasove iz evropskih prestolnic! V Parizu Pertinax v »Echoju de Pariš«: Zdaj vemo, zakaj se rajhstag ni sestal 30. januarja (na dan 5. obletnice Hitlerjevega prihoda na oblast) in zakaj Hitler ni imel programskega govora, ki z njim vsako leto proslavi dan narodnosocialistične revolucije. Stvar je samo odložena: rajhstag se sestane 20. februarja in takrat bo diktator povzel besedo. Medtem je pa moral razvozlati dokaj resno krizo, krizo kjer so se generali in voditelji stranke postavili drug drugemu po robu. Zaradi česa sta se dajala nasprotnika, na eni strani služabniki Bismarckove Nemčije, vpoštevanja vredna, a razumska sila — po dragi strani pa fanatični pustolovci, bojeviti totalitarci? Nedvomno je šlo za' vodstvo zunanje politike in do neke meje tudi za oblast nad armado; armado, ki je doslej odklanjala nove ideje, saj so njeni voditelji odkrito obsojali stroge ukrepe proti cerkvam, posebno proti luteranski cerkvi, starodavni .vzgojiteljici pruskega vojaka..'. 30. junija 1934 je zmagala reichswehr: ekstremne .naciste so vdušili v krvi. Dapes morata pa reichswehr in zunanje ministrstvo Kancler Hitler napravljati prostor ljudem, izšlim iz revolucije. * Jales Sauertvein v »Paris-Soiru«: Na splošno je narodnosocialistična stranka doživela velik triumf, toda po drugi strani smo tudi priče, kakp se da v dejanje spremeniti načelo .Divide et impera!" (Deli in vladaj), tako v diplomaciji kakor v vojski: to sta obe glavni karakteristiki Hitlerjevih petkovih sklepov. Ali se mu bo s tem posrečilo premostiti prepad, ki se čedalje bolj poglablja med gospodarsko in politično mistiko narodnih socialistov in med vojaško in diplomatsko tradicijo stare Nemčije? Ali se bo pa skupina nezadovoljnežev, naslanjajoča se na veleindustrijo, še pomnožila z dragocenim prirastkom trumice generalov? Dogodki prihodnjih mesecev nam bodo to razodeli. • V »Tempsu» piše neki priložnosten dopisnik lista, po poročilih, ki jih je zbral v Bazlu od Nemcev, ki so se pripeljali iz Berlina: Kakor po navadi, je Hitler tudi letos pred 30. januarjem poklical k sebi razne voditelje, da mu s svojimi poročili dado snovi za programski govor na obletnico ustanovitve nacističnega rajha. To pot so ti pogovori potekli precej burno. Tako so zastopniki reichswehra zahtevali odstop Blomberga in združitev vseh vojaških sil na kopnem, na morju in v zraku v enih rokah po Gamelinovem vzorcu na Francoskem. Tudi so ostro obsojali nemško zunanjo politiko, posebno pretesno zvezo z Italijo, intervencijo na španskem in pakt z Japonci; zavze- i mali so se za zbližanje z Anglijo in spravo s Francijo in Rusijo. Zastopniki veleindustrije so pa nastopili proti Goeringovi gospodarski politiki in njegovi štiriletki. V takšnem z elektriko nabitem ozračju, pravi poročevalec, je odšel Himmler (šef nemške tajne policije ,Gestapo‘) k Hitlerju in obdolžil celo vrsto generalov, da so pod Fritschevim vodstvom skovali zaroto in da mislijo drugega sina bivšega prestolonaslednika posaditi na prestol. Fritsch je o Himmlerjevi denunciaciji o pravem času izvedel in je dal zavarovati svoje stanovanje s četo reichsvvehra, obenem je pa na vseh strateških točkah v Berlinu ukrenil vse potrebno, da ga Gestapo ne bi mogla presenetiti. 28. in 29. januar sta bila v Berlinu tesnobna dneva. Mnogo uglednih ljudi je od strahu zbežalo iz mesta. 29. januarja zvečer, ko se je izvedelo o odstavitvi Blomberga in Fritscha, je napetost nekoliko ponehala, a le začasno; kajti general Fritsch je dal vedeti, da se ne misli pokoriti. 31. januarja se je začel general Keitel pogajati s Hitlerjem na takšni osnovi, da reichswehr pristane na odslovitev Fritscha in vseh v monarhistično zaroto zapletenih generalov. 1. februarja je prišel Himmler k Fritschu in mu po Hitlerjevem nalogu sporočil, da je obsojen na hišni zapor. 2, in 3. februarja so pogajanja s Hitlerjem rodila tele sklepe: Raichswehr ima obdržati popolno avtonomijo; na njenem vodstvu bo Keitel nekako združeval vrhovno poveljstvo z vojnim ministrstvom, brez kakršnega koli vmesnega člena med njegovim resorom in kanclerjem, ki je že od nekdaj formalni vrhovni poveljnik. Goeringov in Himmlerjev poskus, da bi se polastila vojnega ministrstva, se je torej izjalovil. Goering je kljub svojemu maršalstvu podrejen generalu Keitlu. Reichswehr dobi uraden vpliv na zunanjo politiko, saj sede trije njeni člani v tajnem svčtu; Ribbentrop ima tam samo en glas, čeprav je postal zunanji minister. Njegov odpoklic iz Londona, prav tako pa tudi odpoklic dosedanjih nemških poslanikov v Rimu in Tokiu, odpira možnost spremembe politike nasproti tem državam v smislu želji reichswehra. Pričakovati je, končuje poročevalec [po vsej priliki zelo temeljito poučena osebnosti, da se bo napetost zadnjih tednov za nekaj časa polegla, čeprav je še zmerom dovolj snovi za konflikte. Reichswehr je videti zadovoljna — kaj bo pa s pritožbami veleindustrije in pruskih junkerjev proti Goeringovi gospodarski politiki? Ta problem je še važnejši od reichswehrovskega. Vsa nemška notranja in zunanja politika je nemara od tega odvisna, ali se bo znala odtrgati od gospodarskega si- Joahim v. Ribbentrop, dosedanji nemški poslanik v Londonu, je postal nemški zunanji minister. stema, ki ga je Goering uveljavil zoper Schachtovo voljo. [Nemški poluradni poročevalski urad DNB je gornje »Tempsovo« poročilo proglasil za »nesramno in neodgovorno zastrupljanje medsebojnega razmerja«. Kajpak so zajo »Temps« v Nemčiji prepovedali.] V Švici Berlinski dopisnik konservativne »Ziircher Zeitung«: »Tempsovo« poročilo o berlinskih dogodkih je hudo fantastično in po kinu dišeče; če bi bilo vse tisto res, kar vedo povedati nekatera tuja poročila o Nemčiji — citira poročevalec dovtip berlinskega propagandnega ministrstva — bi bili morali vsi vodilni nemški možje že zdavnaj drug dragega' aretirati, ustreliti ah zapreti in ne bi bilo danes prav za prav nobenega več med živimi. V Londonu Tenor prvih časopisnih poročil o berlinskih dogodkih bi se dal stisniti v »nacistično zmago nad reichsvvehrom«. V Londonu se ne čudijo imenovanju v. Ribbentropa za zunanjega ministra; saj je znana reč, da je do-včerajšnji nemški poslanik v Londonu že od nekdaj Hitlerjev svetovalec v zunanji politiki in edini pravi voditelj nacistične diplomacije. V nasprotju s »Tempsovim« izvajanjem sodijo v Londonu, da bo njegovo imenovanje za zunanjega ministra še utrdilo dosedanje krepke zveze med diktatorskimi državami Nemčijo, Italijo, Japonsko in njihovimi zaveznicami. V Rimu so prepričani, da so petkovi dogodki utrdili os Rim—Berlin. Po uradnem poročilu rimske vlade, izdanem 5. februarja, čuti Italija zadoščenje ob berlinskih spremembah: »metode nemškega rajha«, pravi to poročilo, »se približujejo našim«. V Varšavi mislijo, da pomeni povišanje generala Goeringa v maršala definitivno določitev dosedanjega letalskega ministra za Hitlerjevo desno roko in za nje. govega morebitnega naslednika. Na Dunaju so mnenja deljena: prebivalstvo se boji vsega mogočega, vlada se pa kaže hladnokrvno. Tako pravi uradna »Wiener Zeitung«, da se je kljub spremembam v reichswehru moči zanesti na solidnost nemške vojske, češ da je njeno vodstvo ostalo v rokah generalov, ki so že zdavnaj prekoračili 50. leto — dokaz, da so vzgojeni v najčistejših nemških vojaških tradicijah. [List očitno namigava na to, da se nemška armada ne bo podredila nacističnim vplivom.) V Budimpešti vidijo v petkovih spremembah v Berlinu izredno združitev političnih in vojaških sil v službi nemške zunanje po-litike. Samo legitimlstično glasilo »Magyarsag« se boji, da bo razvoj nemške politike še pomnožil mednarodno napetost. V VV a s h i n e t o n u so vznemirjeni; pomnožitev Hitlerjevo moči pomeni po njihovem povečanje narodno-socialistične hegemonije v notranji in zunanji politiki. Ameriški zunanji urad vidi v petkovem dogodku okrepitev osi Rim-Berlin in možnost še dinamičnejše politike obeh držav v Evropi in drugod. Zato bo ameriška vlada še pomnožila svojo čuječnost, posebno pri nemškem in italijanskem prodiranju v Južno Ameriko. Protislovja v gornjih poročilih in naziranjih so najboljši dokaz, da ta trenutek res še ni moči prav presoditi vsega pomena in vseh posledic berlinskega prevrata. Observer MESTNI ČLOVEK si niti predstavljati ne more, kolikšna je povezanost med kmetom in njegovo delovno živino. Neredko se pripeti, da se kmetu utrne solza, kadar mora iz hleva prodati konja, vola ali kravo, da reši zadolženo posestvo. Navadno si meščan predstavlja kmeta kot neotesanega grobijana, ki z živino grdo ravna, jo pretepa ali celo muči. Pogosto se zaradi posuro-' velosti nekaterih voznikov zgražamo, a te bi povprašali, kdo so ti vozniki, potem kmeta ne bi obsojali, kajti taki vozniki so po večini posuroveli mestni hlapci. Kmetica s hribov je v mesto pripeljala pesek na prodaj. V predmestju je svoje blago gospodinjam neskrbno ponujala, v mestu samem je pa že drugače. Konj, ali bolje, kljuse, pač ni bil vajen avtomobilskega hrušča in trušča in prodajalka je morala prehoditi marsikatero stopnico, preden je zaslužila kakšen dinar. Voz z živmčetom je kajpak brez varstva pustila na cesti, in da bi se kljuse ne splašilo in sdmo kam ne zavozilo, ga je lepo objela okoli vratu in mu nežno šepetala v uho: »Zdaj boš malo sam. Glej, da boš pridenU mu je ljubeznivo prigovarjala. >Nikamor ne smešt Tu me počakaj, saj se bom kmalu vrnila.« Počehljala ga je za ušesi, konjiček je pomežiknil, se malce obliznil in kakor v potrdilo pomignil z uhlji. Kmetica je Sla, se pred vrati še enkrat obrnila, svojemu prijatelju nagajivo zažugala in se mu prijazno nasmehnila, potlej je pa hitro izgi-’ nila za vrati. Takšne in podobne prizore lahko večkrat vidiš po mestnih ulicah — nazoren dokaz, kako mehka in iskrena je duša slovenskega kmeta. Kronistka Poli n »» 400.000— 6datittaf»«flui 200.000— 12 »» »»>» 100.000— 15 » » »» 80.000— 15 » » M 60.000— 15 »* yy 50.000— 15 *» »»*» 40.000— 20 >» 1) M 35.000— 25 M n » 30.000— 25 » » »* 25.000— 40 n »» M 20.000— 50 »» »» M 15.000— 60 » *> W 12.000— 200 »» ♦» M 10.000— 250 » » » 8.000— 300 »» »» » 6.000— 345 n » W 5.000— 350 v r> v 3.000— 34257 » » » 1.000— skipaj5M27.lN dinarjev Cena srečk: Vi areika Vt sreike din 1000*- din 500*- *!, srečke din 250-— Strogo solidna, tofaa in diskretni postrežba! Originalne sreike za to žrebanje razpošiljamo samo proti predhodnemu plafilu Glavna kolektura Državne razredne loterije A. Rein»drug ZAGREB GAJEVA 8 ILIČA 15 ZADNJIH 10 DNI SE VRŠI ŽREBANJE TEGA RAZREDA v Ljubljani od 1.-11. marca Pristop vsakomur dovoljeni MEDICEJCEVA LJUBICA Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike 8. nadaljevanje Sprva so rimski zavezniki Riceijev nameravali Pietra kar hitro spraviti s e ve ta. Prepričani so bili, da ga bodo pri pravi priložnosti izzvali in razka' čili, spravili v zadrego s svojo izurjenostjo in surovostjo, potem pa vsi skupaj lopnili po njem. Njihovo žito pa ni hotelo itd v klasje. Čeprav so okrasili ponoči vhod v Pietrovo palačo s kravjimi rogovi in ovčjimi čre-vami, čeprav so namazali prag na debelo z govnom čeprav so popevali pod njegovimi okni podsmehljive zbadljivke na Bianoo in njega, se Pietro Bonaventuri vseeno ni hotel prenaglili. Vsak večer je Pietro odšel v mraku iz svoje palače, tik za njim je pa stopal zloglasni brdavs Niceolo Bi-boccd. Le nekaj korakov je držalo do mosta Svete trojice; čezenj je moral, ako je hotel priti do trga della Signo-ria. Tamkaj, v bližini stare palače, je namreč stanovala njegova ljubica Cas-sandra Ricci. Zaupal je ljubici svojo neomajno ljubezen, pa tudi svoje težave, svoje skrbi in boje. Poslušala ga je verno, kajti vedela je, da se Ricciji ničesar ne ustrašijo. Od tistihmal je Caseandra skrbno pazila na jedi, ki so jih v njeni hiši nosili na mizo, trepetala je ob misli, da utegne v najlepši slaščici zasačiti smrtonosen strup, ki bi uničil njeno cvetoče življenje. Ricciji so med tem skrbno pripravljali svoj zločin. Roberto je skoval načrt in je sklical k posvetovanju vso rodbino. Razdelili so si vloge. Pietro Bonaventuri bo tokrat menda vendar zadnjikrat pohitel v vas k svoji ljubici... Priznati moramo, da je bil načrt zahrbten in podel — kako naj se vendar borita dva proti dvema tucatama! Načrt bi uresničili ob zori, ko bi se Pietro vrača) iz Cassandrinega objema v svoj dom. Zarotniki so vedeli, da nosi Pietro zadnji čas pod svojim španskim jopičem še en jopič iz železnega oklepa. Kadar je Pietro odhajal h Cassandri, si je iz nečimrnosti opasal namesto kratkega meča dolgo častniško sabljo. Kajpak pa ni nikoli pozabil na svojo ročno puško, ki je znal z njo tako spretno meriti. Ricciji, njihovi zavezniki in sorodniki, so se pa oborožili samo s kratkimi, širokimi ročnimi meči, kakor so jih tedaj nosili kmetje in hlapci. Dolga sablja bi jim v ozkih ulicah, kamor so hoteli Pietra izmamiti, bila samo odveč, hkrati so se pa tudi bali dvoboja z enim izmed najspretnejših toskanskih sabljačev Roberto Ricci si je skrbno natikal na glavo močno, neprodorno jekleno čelado. Bila je jasna in proti jutru že malce hladna avgustova noč. Kljub alkoholu, ki so ga tisto noč popili, so Riccijevi pajdaši pošteno zmrzovali v dolgih plaščih in neokretnih čeladah v ozki florentinski ulici. Tedaj so iz mraka zadoneli krepki koraki, ki so se hitro bližali mostu Svete Trojice. Jutrnjo tišino je zmotilo zdajci več rezkih žvižgov. Pietro Bonaventuri in njegov rdečelasi spremljevalec sta opazila to znamenje in sta napeto prisluhnila. »Smrt božja 1 Zasledujejo naju,« je zarenčal Pietro in se nehote ustavil. Niceolo je skočil k njemu. Pietro je najprej pretehtal svoj položaj. Ozrl se je nazaj in takoj mu je bilo jasno, da je pot nazaj do Cassandre še prosta. Vendar ni hotel biti bojazljiv. Potegnil je meč. Zaradi varnosti ga je z usnjenimi trakovi privezal k zapestju, da bi mu ga med bojem nihče ne mogel izbiti iz rok Z levico je zgrabil svojo ročno puško. Tudi njegov spremljevalec je pripravil svoje zakrivljeno orožje in se prepričal, ali meč res lahno triči v nožnici. Tako sta 6e v dve gubi sključena splazila do mosta. Tamkaj jima je zaprla pot prva straža. Po kratkem mečevanju sta se morala možaka umakniti globlje na most in Pietro je enemu izmed njih v svoji ogorčenosti precej nemilo zasadil svoj dolgi meč v stegna. Iz dvigajoče se teme za mostom so se pa tedaj, ko da bi iz zemlje zrasli, pojavili novi nasprotniki. »S poti, rdečebradec!« so divje zakričali. »S teboj nimamo nič opravka! Dosti nas je in slaba ti bo predla! To je rodbinska zadeva, ki tebi nič mar ni! Umakni se, ali boš pa kmalu tam, kjer ni muh!« Rdečelasi pretepač se je tolikšne premoči ustrašil. Spoznal je, da so bili na delu Rimljani, ki so bili vešči takšnih spopadov. Poškilil je na svojega gospodarja in ko ni dobil posebne spodbude, je pobral šila in kopita in zbežal nazaj proti Cassandrini hiši. Pietro se je moral sam spoprijeti 6 svojimi napadalci. V mesečini se je nemo boril na mostu Svete Trojice. Iz rane na glavi mu je curljala kri. Z veščimi sunki, kritji in z bliskovitimi naskoki je pritiral mečevaje svojih osem nasprotnikov na drugi konec mosta. Pietro se je tako priboril prosto pot do vhoda v ulico Sv. Mariina. Pred vrati njegove hiše sta ga pa prekli-njaje zatekla z druge strani še dva napadalca. Pietro si je s strahovitim naporom priboril prostor in je pričel bežati, da bi dosegel stranski vhod pri svoji hiši. Vsa četa preganjalcev je kričaje in preklinjaje drla za njim. Toda Pietru usoda ni bila mila; pred stranskimi vrati je zagledal še dve sključeni, prihuljeni postavi. Ena izmed njih je bil Roberto Ricci. Razjarjenega plemiča je minila razsodnost in kakor obseden je pričel rjoveti: »Pobijte psa! Smrt zasramovalcu naše časti!« Hrabrega mečevalca je pričela ovirati ozka ulica; s konico svoje dolge sablje je^ pričenjal zadevati v zid in že je začutil več krepkih sunkov ob svoji železni srajci. A oklep ga je obvaroval najhujšega. Pietro je vzel na piko Roberta Ric-ciia; večkrat ga je zadel, a ni mu mogel do živega. Zdaj... skočil je naprej in zamahnil. Ta sunek bi Roberta Ric-cija stal življenje, toda nesrečnežu je meč zdrknil iz rok. Obvisel je samo še na usnjenem traku... Tedaj je nekdo Pietru z debelo gorjačo spodnesel noge. Pietro je klecnil in padel. Komaj je še utegnil, da je pomeril na Riccija svojo ročno puško in sprožil. Koj nato se je vrgla nanj vsa tolovajska druščina. Kakor norci so ga prebadali z meči in noži, tolkli po njem z gorjačami, ga teptali in suvali. Tak je bil konec Pietra Bonaventu-rija, najhrabrejšega in najspretnejšega toskanskega sabljača. Dalje prihodnjič »Družinski tednik« in vse druge knjige Vam veže solidno in poceni knjigoveznica Zupan Ljubljana-Moste Krekova ulica štev. 4 Delo lahko prevzamem pri Vas doma. Zadostuje dopisnica ! PO TRNJEVI POTI Po nemškem izvirniku priredila K. K. 25. nadaljevanje »Ljuba teta,« je pisal Fricko. »Moja žena se je pred nekaj dnevi vrnila iz Nemčije. Žal ji je, da te ni videla, toda saj veš, da te pri razmerah, kakršne so, ni mogla pozdraviti. Gospod Krautner je umrl nespravljen z nama in naju je s svojo oporoko neljubo presenetil. Za glavnega dediča je namreč imenoval nekega svojega nečaka, ki ga je Zinka poprej komaj poznala. Zdaj bova morala svoje svobodno, krasno življenje malce omejiti. Hvala Bogu, da nimava otrok! Zinki v Rimu ne ugaja posebno, Rada bi šla kam drugam. Skoraj v vseh italijanskih mestih sva že bila in zdaj pojdeva še v Florenco. Fricko je bil dal vojaščini slovo in se je poročil z Zinko. Kaj je potem bilo dalje z obema, o tem ni skoraj nihče nič vedel, kajti teta Frida je sporočila zelo malo iz pisem, ki jih je le redko dobila. Takrat po tisti nesreči si ni več opomogla. Postajala je čedalje tišja, potem ji je pa začel še spomin pešati; o Fricku je govorila samo še kot o otroku in zraven tožila, da se Mirko in on ne prenašata. Do Julije se je pa v njej zbudila globoka, hvaležna ljubezen. Lepo tiho dekle je zdaj vedelo, da jo teta potrebuje. Stara gospodična je prisluškovala že njenim korakom in njenemu glasu. In zdelo se je, da neutrudno stremi za tem, da bi bolnici pomagala. in zdaj je počivala. V gospodinjstvu je bila še zmerom gibčna in je hotela vse sama opraviti. »Po večerji bi rada šla na pokopališče,« je rekla, ko je opazila Julijo. »Ako bo Mirko prišel bolj pozno domov, naj mu Lojzka pripravi sveže šparglje. Ali si ti spodaj že pospravila?« »Da, teta, pospravljanje sem že končala in pravkar sem hotela govoriti s teboj. Poglej, teta Frida me je določila za dedično svoje zapuščine. Ali ni lepo storila?...« »No, saj to je bila vendar njena dolžnost,« je suho menila gospa Minka. »Prosila bi te samo,« je nadaljevala Julija, »prosila bi te, teta, da temu ljubemu staremu pohištvu no črno postavo s cvetličnimi popki v rokah, rekel ni pa niti besedice, ampak ji je samo raztreseno pokimal in šel dalje po živahni cesti, kjer so vsi zaprašeni razgrajali otroci. Samo še nekaj bolnikov je moral obiskati. Toda kakor je drugače potrpežljivo sedel pri posteljah, je danes komaj sedel, in na obrazu se mu je poznalo vznemirjenje in napetost. Sam ni vedel, zakaj je ubral najkrajšo pot proti domu, pot, ki je držala tik ob vodi. Od tistega strašnega dne ni niti enkrat šel po njej. Danes je kakor zamaknjen gledal v modrozeleno, mogočno reko. Valovi, ki so mu ugrabili sina, in ki se je vanjo pogumno vrglo mlado življenje, da bi mu rešilo najljubše, so že zdavnaj odplavali. Ali naj za to dolži druge, ki zdaj kristalno čisti šume mimo in o vsem takratnem ničesar ne vedo? O, kako daleč je danes segel njegov pogled, kako čudovito daleč! Zdajci je prišumel parnik, naredil velik ovinek in spustil mostiček. In zgoraj na palubi je stala ženska postava, visoka in vitka in je mahala z belim robcem. Ali so to zadnji pozdravi? Postava mu je migljala pred očmi. če bi bila to Julija! Konec prihodnjič % _ ©EJ milo in krema V Nemčijo se Zinka noče več vrniti. žal mi je, da se stari Krautner nikakor ni hotel pobotati. Odkrito povem, čisto iz sebe sem. Tako rad bi ti večer tvojega življenja olepšal s skromno rento, toda zdaj je to nemogoče. Ko je Zinka prišla v Eisenach — potovala je noč in dan, je našla sodediča že v vili, ki si jo je stari gospod sezidal na znožju Wartburga. To je baje mlad, silno lep mož, po poklicu menda gozdar. Nepopisno dobro se počutim tukaj, saj diham domači zrak. Bog s teboj! Tvoj zvesti nečak Friderik Adami. P. s. Očetov grob iščem, toda ne morem ga več najti. Kakor vidiš, držim besedo.« Julija je tudi to pismo položila k drugim v pripravljeno košarico. Vsebine stari teti tako in tako ni mogla več sporočiti; njej sami pa ni šla do srca. DAMSKA KONFEKCIJA A. PAULIN SPOROČA, DA JE OTVORILA SVOJ NOVI, VELIKOMESTNO UREJENI LOKAL V LJUBLJANI, V ŠELENBURGOVI ULICI ŠT.1 DNE 8. FEBRUARJA, ZALOŽEN Z NAJELEOANTNEJŠIMI MODELI POMLADNE MODE, TER VAS VABI K OBISKU In preden je za zmerom zatisnila oči, se je še poslednjič vzravnala z vedrostjo, ki je še enkrat obsijala njeno poslavljajočo se dušo. Oči je uprla v svojo rejenko in ustnice so se ji premikale. Julija se je sklonila k njej in tedaj je razumela: »Hvala ti. Bog ti poplačaj tvojo zvestobo!« Držeč jokajoče dekle za roko, je za zmerom zaspala. Zdaj je tudi to minilo. Julija je bila prosta, prosta kakor ptič, ki je zunaj poskakoval na vejici cvetoče jablane in gostolel. In zdajci je razprostrl peruti in zletel ven pod sinje nebo v smejoči se pomladni svet. Tudi ona bi morala razprostreti peruti, toda to bi bil tesnoben, oklevajoč polet. Tu ne more ostati. Kdo jo še mara? Gospa Minka gori v svojem čmerikavem samotar-jenju je ne potrebuje. In on? On živi samo še za svoje knjige in za svoje bolnike, in ko to konča, ga zunaj že čaka voz, in tedaj se odpelje obiskovat bolnike v okolico, kajti daleč na okoli slovi za najboljšega zdravnika. Komaj utegne vse to opraviti. Pol noči pa presedi vsak dan za pisalno mizo. živi samo še za službo. Praznote v hiši mu ni prav nič mar. Po puščavi svojega življenja stopa z zanesljivim korakom in negibnim obrazom. In vendar tekajo vsi otroci za njim in vendar ga imajo vse stare gospe tako rade in pravijo, da je tudi zdravnik za srce. Ustnice se mu zapečatijo samo doma, kjer ga iz vsakega kotička pozdravlja spomin na minilo srečo. Preden je Julija zaklenila staro pisalno mizo in vzela košaro, da bi v kuhinji sežgala pisma, se je žalostno ozrla okoli. Oditi mora, tu je odveč! Proti večeru je stopila v sobo gospe Minke. Stara dama je sedela pri oknu, pletla in gledala na mirno dvorišče. Pred nekaj trenutki je pripravila šparglje za večerjo pustiš tu v hiši kakšen kotiček, kajti s seboj ga ne morem vzeti.« »S seboj vzeti? Kam pa vendar pojdeš?« »Ven v svet, teta. Kaj naj bi zdaj še tukaj?« »Kajpak! Ako se dobro premisli, kaj naj bi tukaj! Res je tako. No, zastran mene so te stvari lahko tukaj, dokler le hočeš. Prostora je v hiši dovolj.« Vzela je pravkar podpleteno iglo in jo vtaknila v sive lase. Naočniki so se ovlažili in preden je pletla dalje, jih je morala obrisati. »Nikoli nisem mislila, da bom na stara leta ostala tako sama,« je zamrmrala. »Pa je že tako in prav imaš, kaj hočeš tukaj? Jaz sem še krepka. No, želim ti mnogo sreče in ti jo tudi privoščim. In še enkrat, kar se pohištva tiče, ga kar pusti, kjer je, mene prav nič ne moti. In če se bo Mirko še kdaj spametoval, bo imel zgoraj dovolj prostora za novo srečo.« Potem je vstala in zaklicala Lojzki, naj hitro pripravi večerjo. »Če še nisi lačna,« je rekla Juliji, »potem lahko večerjaš z Mirkom, kadar se vrne.« Julija je pokimala in je odšla ven na vrt. Tu je sedela brez dela in je s sanjavimi očmi gledala, kako se sonce iskri skozi orehove veje. Gospa Minica je po nekaj trenutkih prišla po srednji poti in je pravkar odrezala nekaj razcvetelih vrtnic. »Te so bile Fridl najljubše,« je dejala in pokazala na naspol divje liste, »zato lih ji bom kot prve odnesla na grob.« Potem je odšla ven proti pokopališču in ko je na cestnem oglu iznenada zagledala sina, mu je rekla: »Na pokopališče grem, Mirko. Kar brez mene no večerjaj! — Saj res, ali že veš? Julija hoče stran, ven v svet. No da. midva je zdaj ne bova zadrževala, ko Fride ni več.« Stal je pred njo in gledal mrač- mm nafifi Za vsaK prispeven v tej rubriki plačamo 20 din Kam smo zabredli Ni dolgo tega, ko sem šel v Mariboru mimo hiše, kjer dele brezposelnim podporo. Precej je teh revežev, ki so brez zaslužka; nekateri so tako izčrpani in stari, da res ne morejo prijeti za nobeno delo, zato prosijo podpore. Pa dajejo podpore tudi mlajšim. Pozoren sem postal na nekega mladega fanta, ki je v znani mariborski nemščini pravil svoje* starejšemu tovarišu; »Že dve leti dobivam podporo, pa so mi zdaj te svinje dale delo.« Komentar je menda odveč... Ignotus. Olika! Ni še dolgo, ko sem se peljala v vlaku proti Ljubljani. Vagoni so bili tako natrcani, da smo bili na tesnem kakor sardine v škatli. V istem vagonu ko jaz je bila cela tropa 14-do 171etnih fantalinov, bržkone vajencev. Ko se vlak na neki postaji ustavi, je večina teh nadobudnih dečkov izstopila. Seveda se je bilo težko preriti do vrat, zato je eden med njimi precej nemilo sunil mojo sosedo v hrbet: »Umakni se, baba, saj vidiš, da grem dol!« Komaj so stopili na peron, je prišla mimo njih očitno boljša dama. Da bi jih videli, kako so »letele« kape z glavi Mislim, da je dobro vzgojena mladina obzirna tudi nasproti preprosto oblečenim I T-a. Po priporočilo naših *obo dravnikoV P0VS0&: OoOi so Udac dcufrzmu kapice,, *Ah, vi jo tudi poznate? Glejte no, *do bi si mislil! Le priznajte, ta ženska je res ,nekaj boljšega‘. Sicer Po, jaz ničesar ne vem, samo tako, Včasih ujamem kakšno reč o njej. Sosedova Ančka, ta jo pa vsak dan opazuje skozi okno, saj veste, stanuje v pritličju in vsakdo lahko vidi, kako štorasto se obrača po kuhinji. Pravijo, da je študirala; ako bi človeka sodili po tem, kako nerodno Preklada lonce po štedilniku, bi res verjel, da je doslej vse svoje življenje zapravila po šolah. Meni se samo Mož smili. Veste, je bilo pa že včasih drugače; takšen gospod si je poiskal Icaj boljšega, kakšno petično dekle, ne pa takšne revščine. Sicer Po, ako bi jo videli ob nedeljah, kadar gre z možem ven, je ne bi spoznali. Polno glavo ,polžev' ima, svilene nogavice in čeveljčke z visokimi petami. Boljše bi bilo, da bi dobro kuhala, namesto da bi si svedrala luse, no, pa ne vem, ali ima sploh kaj v lonec dati. On inženir, ona pa tudi študirana, revščina z revščino drži, kruha pa ni. (Na uho): In pravijo, da sta se že dolgo rada imela Mi da so bile že tudi posledice tu. No, sicer pa jaz ničesar ne vem, samo ujela sem tu in tam kakšno zanimivo...« In resnica? Čisto navadna, preprosta, nič huda resnica. Ona: študentko, filozofije z dvema letoma študija, sirota, brez matere in očeta. On: privatni inženir, s skromno plačo, talentom in dosti volje. Ljubezen še z Univerze. Oba sta se v letih študira-nja ubijala in mučila s poučevanjem bogatih, a lenih in zabitih tepcev. Ko je on dobil stalno službo, sta sklenila, da bosta skupaj napovedala boj življenju. In potem: najela sta enosobno stanovanje v predmestju, ki je nejevoljno sprejelo, kajti bila sta drugačna od drugih. Ona je sicer res kukala po navodilih stare kuhinjske bukve, a kmalu je prav tako spretno prestavljala lonce in mešala omake, kakor je svoje dni prevajala latinske tekste. Imela je eno nedeljsko in dve vsakdanji obleki, en sam Par čevljev (z visokimi petami) in že preluknjane snežke. Njen praznik le bila nedelja in nedelja je bila Mjun dan'. Če je bilo lepo, si je ona oblekla nedeljsko obleko, si nakodrala lase, oblekla edine svilene nogavice in odšla sta ven — v božjo naravo, peš in dobre volje. Kajpak bi rajši drvela v razkošnem ,Oplu‘ po brezkončnih belih cestah, kajpak se ]ima je včasih stožilo po dišeči, mastni potici, ki bi jo tako prijetno mlela pod cvetočim drevesom — pomislimo, da sta bila že pol leta poročena in da jima ,poezija' ni več mešala glave — a vendar sta se tudi brez avta in potice vsako nedeljo zvečer vesela in prijetno utrujena vračala domov, v svoje pritlično stanovanje, čigar okna je morala ona zagrinjati z motno zaveso, da ne bi radovedne sosede in nagajivi otročaji vtikali svoj nos v njuno življenje. In morda sta prav ta zavesa in motno pobarvano kuhinjsko okno spodbudila leno domišljijo predmestnih babnic, da so pričele govoriti in opravljati brez konca in kraja. Kaj sem ti hotela povedati s tema dvema opisoma, z lažnivim in resničnim? Ne vem, ali se mi je posrečilo, a hotela sem ti dokazati, kako nesmiselno, abotno in zoprno je opravljanje in obrekovanje. Kadar ti je na jeziku pikra beseda o tvojem bližnjem, požri jo, kajti z eno samo takšno besedo, da, z enim samim namigom lahko sprožiš cel plaz prepirov in nevšečnosti. Opravljivci so po navadi leni in omejeni ljudje, ali hočeš torej tudi ti stopiti v njihovo vrsto? Upam, da ne. Dva stara pregovora imamo, ki vsak na svoj način kažeta, kako neopravičeno in nesmiselno je opravljanje. Prvi kratko in jedrnato veleva: ,Pometa j pred svojim pragom‘, drugi pa že grozi: ,Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade‘. Morda mislite, da sta ta dva pregovora samo — kakor kopica drugih — nekaj lepih, umno zvezanih besed; motite se. Vanju je ljudska vera položila globoko resnico. Zmerom pade kazen na tistega, ki sproži krivico, in tako tudi slehernega opravljivca in obrekovalca prej ali slej doleti kavo ali čaj. Ali se vam ne zdi čisto prijetno? 3. Obleka in čevlji: Seveda ta proračun ni za ljudi, ki potrebujejo vsak mesec novo obleko, čevlje itd. Ne, tu je treba pa res varčevati in celo zelo. Za svojo osebo si kupim rajši cenejše stvari, kajti danes se tudi pri dragih blagih in čevlji le težko najde kaj dobrega. Toda tudi poceni Stvari so lahko lepe in dobre, in kadar jih že predolgo nosimo, jih lahko sami z nekaj gumbi, s pasom in podobnim čisto spremenimo in prenovimo. Celo čevlji se dado predrugačiti, seveda ne vsaki. Kajpak je to mnogo laže, ako si gospodinje obleke in perilo same šivajo. Saj nekaj skoraj vsaka zna. Pametni starši dado evoje hčerke učiti šivanja in kuhanja, kajti človek nikoli ne ve, kaj ga še čaka. Za moža je seveda z obleko malo teže. Tukaj je treba pač nekaj mesecev varčevati, potem gre pa tudi to. Za plašče je treba dosti denarja, zato jih je treba nositi več let, pa tudi hraniti nekaj mesecev, kadar ei nameravaš kupiti novega. Na mesec lahko torej od proračuna odračunamo za obleko 150 din. Ce se pa možu posreči, da tu in tam še kaj postrani zasluži s kakšnim pisanjem, prestavljanjem ali podobnim, gre že nekoliko laže. In taka priložnost se večkrat ponudi. Tudi žena lahko še kaj posebej zasluži. Ob prostem času pa žena lahko dela zase in za moža tople volnene nogavice, zimske jopice in rokavice in si tako spet prihrani pri denarju. 4. Kurjava in razsvetljava: to je pa j seveda pozimi in poleti različno. Obo-' jega porabimo poleti mnogo manj kakor pozimi. Za drva in premog računam na mesec 75 din, za električno razsvetljavo pa 25 din. Skupaj torej 100 din. Kar pa od tega poleti ostane, naj bo za zimo, ali pa če še kaj ostane, pridamo k hrani in obleki, kakor je pač ravno potrebno. Marsikatera bo pa takšne prihranke vrgla v ,šparov-ček‘ in razveselila svojega moža s pri- HERSAN (AJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, Jefer In ledvic. Pomaga pri poapnenju žil in hemoroidih OLAJŠAVA bolečine ln trpljenje pri revmatizmu In sklepnem protinu OBLAŽUJE bolečine pri mesečni člščl ODSTRANJUJE nepotrebno mast In pripomore do vitkost A DOBITE GA V VSEH LEKARNAH HERSAN Reg. S. br. 19830/1933 ravno tega. Če hraniš vse leto, si lahko privoščiš 6 svojim možem nekaj dni počitnic. Važno je kajpak, da imaš prihranjen denar. Misliti je pa treba tudi na moža. Morda kadi, si privošči tu in tam kaj za pod zob ali spije četrtinko vina. Kaj boš še vse naštela za teh bore 1.200 din, boste porekle. To pa še ni vse. Pomislimo še na sja-novanje. Če zgoraj omenjenih ostankov ne potrebujete za moža ali pa za počitnice, potem pomislite pa še malo na svoje stanovanje. Kaj vse vam še manjka: lepe zavese, prtički, posode in še vse polno drugih stvari. Vse to lahko naredite, 6amo voljo morate imeti. Če bi se meni sreča nasmehnila, mi sliin da bi tudi s 1.000 din lahko živela, samo mož bi moral biti dober in uvideven, da bi žena imela več veselja za varčevanje. Mnogo pozdravov čitateljicam .Družinskega tednika* pošilja Sonja Naša kuhinja KAJ BO PA TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Možganova juha, riž in solata, kompot iz krhljev. — Zvečer: Mrzla pečenka z brusnično omako. Petek: Pečena riba z gorčično omako, krompir, marelični cmoki. — Zvečer: Solata iz rib, kruh z maslom in opraženi marelični cmoki, ki so ostali od opoldne. Sobota: Lečna juha, pečenice, orehovi rezanci. — Zvečer: Zeljnata gibanica. M—B—i Bffl 12231 zaslužena kazen. In tudi prvi pregovor ima čisto prav: vsak naj najprej pred svojim pragom pomete, da bo čisto in da ne bo nikjer niti smetke, niti praška, potem naj šele vrže kamen na svojega bližnjega. Če si bomo ta pregovor vtisnili globoko v srce in če še nismo prevzetni in domišljavi, bomo priznali, da ga ni praga, ki bi bil tako čist, da ne bi več potreboval metle. Saška Naše gospodinjsko tekmovanje Ko sem brala zadnji članek gospodinjskega tekmovanja v vašem listu, 8em se odločila, da 6e bom tudi jaz udeležila tega tekmovanja, in to tembolj, ker sem morala pred kratkim sama odgovoriti na podobno vprašanje. Sicer nisem še poročena, toda živim s svojo mamo in dvema sestrama (skupaj torej 4 osebe) in porabimo na mesec 1.350 din. Lahko z mirnim srcem povem, da nam še nikoli ni zmanjkalo denarja, čeprav so pri nas stanovanja precej draga. Toda zdaj pa k dvema zakoncema, ki morata živeti * mesečno plačo 1.200 din. 1. Stanovanje. Takoj naj omenim, da oi rajši stanovala v majhnem stanovanju v mestu, ker bi si s tem prihranila mnogo nepotrebnih poti in tudi čevljev. Rada bi iinela prijazno, dovolj Veliko kuhinjo, ki bi pa morala imeti Judi shrambo, kajti če te ni, stoje v kuhinji razni predmeti, kakor metle, lonci itd. vsepovsod in potem zbogom red in snagaI Kajpak bi morala biti spalnica zračna in svetla, da takoj naredi prijeten vtis na človeka in da sta zakonca rada doma. Ti trije prostori so čisto dovolj za dva človeka. Takšno stanovanje stane na mesec okrog 200 dinarjev. 2. Zdaj pa k hrani. Tu je seveda drugače kakor pri stanovanju. Tukaj Se ne morem zadovoljiti z eno samo jedjo na dan kakor z eno sobo. Predstavljam 6i pa tako: Špecerijo bi kupila vsakega 1. za ves mesec vnaprej; <0 bi zneslo na mesec: špecerija...................... Zelenjava in jajca znesejo na dan za dve osebi 6 din, skupaj....................... Kruh, ki ga potrebujeta dve osebi na dan ‘/a kg, 2 din, skupaj....................... Mleko, ki ga potrebujeta dve osebi na dan 1 liter, 2 din, skupai......................... 190 din 180 60 60 Šivalni stroji rabljeni od 400 dtn. dalle, novi od IfiOO din. dalle. Rabljene stroje Vzamemo v račun. Ugodni plačilni pogoji. NOVA TROOVImA Tvrteva (Dunajska 36) Meso, ki ga pa seveda ne jesta vsak dan.....................40 din Skupaj za hrano za dve osebi za 1 mesec .... 530 din To je srednja kuhinja. Seveda je treba varčevati, a to je razumljivo, kajti danes je dosti družin, ki morajo pridno varčevati, da lahko žive ves mesec. Toda dobra gospodinja, ki povrhu še ljubi svojega moža, se tudi temu privadi. (Jaz bi se že). Zjutraj bi jedli kavo s kruhom, opoldne juho, seveda ne vsak dan goveje, a so tudi druge dobre, prikuho z mesom, ali rezance, cmoke, riž, ali kaj nodobnega, zvečer palačinke, klobase v zelju ali kakšno drugo manjšo jed. Dopoldne in popoldne pa za južino: sadje, maslo; mernim darilcem. Mislila sem tudi že na to. 5. Razni izdatki: teh je pa po navadi zelo veliko; človek bi mislil, da je to malenkost, pa ni. Sukanec, šivanke, gumbi, zaponke in še sto in sto drugih malenkosti potrebujemo skoraj v6ak dan. Sodim, da potrebuje gospodinja za takšne izdatke na mesec vsaj 50 din. 6. Zdaj pa k zabavi: vsi ljudje ne stremijo za zabavo, a večina izmed njih je vseeno vesela, če gre lahko po trudapolnem delu in dnevu v kino, gledališče, na ples, poleti pa na kopanje ali majhen izlet. Zabava je pa draga, kje torej naj vzamemo denar? Res je, draga je zabava, a verjemite mi, da si tudi dva mlada človeka lahko včasih privoščita kino in kaj podobnega. V nedeljo gresta lahko v kavarno in na ples, samo preveč razvajena ne smeta biti, sicer jima ne bo vse všeč, kajti razvajen človek se ne zadovolji samo s ,tu in tam‘, temveč hoče imeti ,zmerom*. Za zabavo naj ei skrbna gospodinja vsak mesec vzame 50 din, pa bo menda čisto zadovoljna s svojo zabavo. Menda sem upoštevala vse, in če zdaj vse te izdatke seštejemo, vidimo v svoje veselje, da nam ostane vsak mesec še lep znesek 120 din. Za kaj nam pa bodo? Za kaj neki? Ali 6e nič ne veselite veselega poletja, lepega darila, čednega okrasja za svoje stanovanje? Lepega poletja? Seveda. Nedelja: Riževa juha, dunajski zrezki, radič. — Zvečer: Kruh z maslom in solata iz jajc*. Ponedeljek: Goveja juha z zdrobom, češki cmoki, čebulna omaka. — Zvečer: Golaž s krpicami**. Torek: Govedina s sardelno omako in krompirjevim pečenjakom. — Zvečer: Solata iz črnega korena***, krompirjevi rezanci, keksi. Sreda: Krompirjeva juha, makovi buhtlji. — Zvečer: Ostanki buhtljev s kavo ali čajem. Pojasnila *Solata iz jajc: l-.etlači skozi tenko žičnato sito 10 dkg presnega masla, 4 trdo kuhana jajca, 2 v mleku namočeni žemlji in 2 sardeli; dodaj še žlico gorčice, ščepec soli, angleško omako in 3 trdo kuhana, a na debelo zrezana jajca. Dobro zmešaj in serviraj solato v steklenih skledicah, po vrhu jo pa obloži z rezinami kislih kumaric. **Golai s krpicami: Pripravi vlečno testo iz 40 dkg moke, dveh jajc, nekaj soli in vode, ga zvaljaj, posuši, zreži na krpice in jih pokuhaj v slani vodi .do mehkega. Zarumeni na margarini ali na svinjski masti nekaj drobno nastrgane čebule, nekaj zrezanega zelenega peteršiljčka in opraži na njej drobno zrezane ostanke pečenke ali pa govedine; zali j z juho ali vodo in do mehkega duši. Zdaj dodaj krpice, drobno narezane kapre in nekaj rezin Nazadnje se vendar vsakdo vrne p k meni! i P IVE A' CREME J Toda ni čudno, kajti edino le Ni-vea vsebuje „Eu~ cerit", okrepče-valno sredstvo za kožo in razen tega je Nivea po ceni In koristna. kislih kumaric. Ko vzameš golaž z ognja, ga podmeti z dvema v presnem maslu pretlačenima sardelama. Pripravljeno jed na debelo posuj s parmskim sirom. ***Solata iz črnega korena: Črni koren očisti in položi v vodo, ki si vanjo stisnila pol limone. Nato ga nareži v 2 cm dolge kose, zmeči jih v vrelo vodo in do mehkega skuhaj. Odcedi in začini s ki6om in oljem, dodaj soli, popra in majhen ščepec sladkorja. Dobro zmešaj. To solato moraš pripraviti dve uri pred serviranjem, lahko jo pa tudi nekoliko pomešaš a krompirjevo solato. Domsči zdravnik Včasih nas zateče bolezen tako na hitro ln tako nepričakovano, da mora kar mama nastopiti v vlogi domačega zdravnika. Seve velja to samo za nedolžne zadeve, kakor so glavobol, nahod, kašelj, bolečine v želodcu, itd. Kadar je pa bolnikova vročina le previsoka in presunljiva, ne kaže drugega kakor poklicati zdravnika. Ako pa hoče mati hitro in uspešno zdraviti razne prehodne in nedolžne bolezni, mora kajpak tudi vedeti za prava zdravila. In ker marsikatera mlada mati na tem polju še ni čisto vešča, ji prinašamo danes nekaj koristnih in uspešnih zdravilskih nasvetov: Pri nahodu moramo kajpak imeti pri roki bezgov čaj. Cvetje namoči v Redna stolica Oflai ref. S Br. »410 ds« M. XII. IMS. nekaj kisa, potlej pokuhaj in zlij v srednjevelik lonec. Bolnik naj nagne glavo nad lonec, si pokrije lase z brisačo in vdihava pare bezgovega cvetja. To zdravljenje naj pa bolnik poskuša samo v kuhinji ali topli sobi, sicer se utegne znova prehladiti. Pri kašlju, posebno ako kašljajo otroci, zelo hitro in uspešno pomaga čaj iz bezgovega cvetja, ki si mu primešala nekaj kadulje. Tudi bela mrtva kopriva, ki si jo zavrela v nekaj vode in osladkala z medom, hitro pomaga pri prehladu. Eden najboljših pripomočkov za kašelj sta med in presno maslo: zmešaj ju v majhnem lončku in postavi na štedilnik. Ko se stopita, ju še vroča zdaj pa zdaj po žličkah uživaj. Ako je kašelj zelo hud in suh, bo prav gotovo pomagal vroč obkladek iz kaduljinih listov. Te liste zavrl, odcedi, še vroče zavij v ogreto flanelasto krpo in jo položi bolniku na prsi. Vodo, ki tl je pri vretju teh listov ostala v loncu, porabi za čaj, ki ga osladkaš z medom ln ponudiš bolniku še pred obkladkom. Pri kašlju pomaga tudi še česen, ki si ga skuhala v mleku in osladkala z medom. Pogosto nas sredi zime preseneti vnetje v vratu. Pripomoček proti tej neprijetnosti je kaj preprost. Vsuj v kavno žličko ščepec sladkorja v prahu in nekaj cimeta, in vse skupaj omoči z 8 do 10 kapljic limonovega soka. To zdravilo pij vsake tri ure. Otroike vozit ke in igrače, Šivalne stroje kupite po ugodnih cenah pri S. REBOU & DRUG Ljubljana, Goiposvcltka c. IS HIGUAI USODE Po nemškem izvirniku priredila K. K. Kratka vsebina L nadaljevanja Mladi bančni uradnik Rihard Brunold, sicer rojen v Rusiji, a nemškega pokolenja, bi moral v treh tednih službeno odpotovati iz Petrograda v Moskvo. Medtem ga obišče njegov prijatelj dr. Eckard, dopisnik nemškega časopisa »Prapor«. Temu predstavi svojo ljubko ženico Olgo in dveletno hčerko Liziko in mu nič hudega ne sluteč opisuje svojo zakonsko srečo. Ostroumni Eckard je pa moral nekaj opaziti, kajti pred odhodom opozori prijatelja, naj svoji sreči nikar preveč ne zaupa. S. nadaljevanje Brunold se je zasmejal, »Ali sl praznoveren? Ti, skeptik, da mu ga ni para? s »Ne, toda spominjam se pregovora, da bogovi radi pahnejo v nesrečo tistega, ki mu vse naklonijo. — Sicer pa, pozno je že. Mudi se mi. Ali bom zunaj našel kakšen voz?« »Pet minut od tod, pri prvi cerkvi. Ostane torej pri tem, da pridem jutri zjutraj k tebi še pred službo in potem se dogovoriva, kako in kaj.« Zavila sta k izhodu in se poslovila. Sonce je že zašlo,, toda vse zahodno nebo je žarelo v škrlatnem zlatu; njegovega odseva je bila deležna tudi »cvetlična pravljica«, ki se je v njej skrivalo toliko nedolžne sreče. Preden je Eckard krenil v mesto, se je še enkrat ozrl nazaj. Ne, njemu to ne bi zadoščalo. Bil je namreč mož stvarnosti, mož, ki j« stal z obema nogama v življenju in se je moral boriti in pehati za uspeh. Rihard Brunold je pa sanjač in bo ostal vše svOje življenje. Morebiti si je vendarle izbral boljši del. * »Neizmerno se veselim, da sem vas osebno spoznal, gospod doktor! Slišal sem sicer že mnogo o vas. Vaše ime je dobro znano tudi zunaj nemških mej. Saj ,Prapor1 povsod bero.« Gospod Petrovskij je bil tisti, ki je doktorja Eckarda tako vljudno pozdravil; Petrovskij, tajnik glavnega ravnatelja Arnikova. Gospoda so bili pravkar predstavili drugega drugemu. »Seveda, povsod — le v Rusiji mogoče ne,« je z isto vljudnostjo odvrnil Eckard. »Naš časopis navadno ni med tistimi, ki so pri vas priljubljeni.« »Poznamo ga pa vendarle, čeprav ni toliko razširjen. Sicer smo pa mnogo bolj nepristranski, kakor vi nemara mislite. Duhovitega moža zmerom cenimo, naj pripada kateri koli stranki. Odločili ste se torej, da pridete malo pogledat tudi v Petrograd? Kakšen vtis je neki naredil na vas? Ali ste že sklenili kakšno znanje? Vsekako imate priporočila, sicer bi mi bilo v veselje, če bi vam lahko z njimi postregel.« »Najlepša hvala, gospod Petrovskij.« Na Eckardovem obrazu se je ostro zarisala sarkastična črta. »Prišel sem zgolj kot preprost časnikar, ki želi spoznati slavno rusko prestolnico, da bo lahko o njej kaj napisal za svoje čitatelje. Nedolžno kramljanje o palačah, o umetnosti, o gledališču; za to je dovolj, če ima človek odprte oči in napeta ušesa.« »Seveda, seveda! Zavisi pa vendarle od tega, kako kaj gledate In poslušate. Teden dni ste tore] že tukaj? Ali nameravate dalje časa ostati? Imava namreč skupnega prijatelja, Riharda Brunolda. Menda je vaš prijatelj še iz študentovskih let; tako sem vsaj slišal. Baje sta v Heidelbergu skupaj študirala in odslej sta si najbrže stalno dopisovala?« »Nekoliko že,« je menil Eckard; pogovor ga je menda že dolgočasil. Dobila sta se na večerji, ki jo je priredil nemški konzul in kjer se je zbrala skoraj sama petična petrograjska gospoda. Bilo je že po večerji in gostje so bili neprisiljeno posedli h kavi. Petrovskij je sedel poleg svojega novega znanca; videti je bilo, da ga ni voljan tako hitro spustiti iz rok. Pogovarjala sta se francoski. »Brunold mi je res pri srcu. Zelo ljubezniv in dober človek je. Sicer je eden izmed naših najmlajših uradnikov, toda zato je zelo nadarjen in v službi vesten kakor izlepa ne kdo. škoda le, da se tako izogiba družbe. No da, ko ima pa tako krasno domovanje — moja mati ne more prehvaliti idile, ki si jo je mladi par ustvaril tam zunaj v predmestju.« Doktor je osuplo pogledal štiridesetletnega moža, čigar mati je vendar morala biti že stara gospa. To vendar ni prava družba za Olgo Pavlovno! »Ali mar vaša mati zahaja k njima?« je vprašal. »Seveda, že lep čas. in gospa Brunoldova nas tudi večkrat obišče, Tako mlada žena včasih vendar potrebuje materinskega nasveta, a mater je izgubila že pred dvema letoma. Sicer se mi pa čudna zdi, da je gospod Brunold tukaj. Ali se morebiti s konzulom kaj p ob liže pozna?« »Ne vem,« je suho odvrnil Eckard. »Vsekako je tukaj. Sicer je pa nemškega pokolenja.« »Toda po rojstvu Rus. Nemce pri nas kajpada zelo spoštujemo, saj teorijo velik del naše inteligence in se udejstvujejo v vseh mogočih kupčijskih strokah in v upravni službi. Čudno je le to, da se nikoli prav ne udomačijo pri nas. Nemec živi lahko dvajset, trideset let ,y Rusiji, lahko se tu poroči, si ustvari družino — svojega nemštva se ne bo otresel. In celo njihovim otrokom |o to v krvi: nikoli ne bodo Rusi iz njih. Tu boste lahko marsikaj zanimivega ugotovili. Šučete se pa najbrž samo v krogu svojih rojakov? Razumljivo! Z našimi časnikarji ste se najbrže že dobili? Ali ste že obiskali naša uredništva?« »Doslej imam v Petrogradu samo družabna znanja. Toda, oprostite, gospod Petrovskij, pogledati moram, kje tiči moj prijatelj Brunold. čisto sem ga izgubil iz oči.« Tajnik se je priklonil. »Zelo me je veselilo.« »Tudi mene. Ali ste z intervjujem zadovoljni?« »Kako to mislite, gospod doktor?« »Tako, kakor sem rekel. Pravkar sem doživel čast, da ste me po vseh časnikarskih pravilih inter-vjuvaii. Upam, da vas nisem preveč razočaral.« S temi besedami jo doktor vstal, se vljudno priklonil in odšel. Petrovskij je gledal s stisnjenimi ustnicami za njim. Tako brez ovinkov ni opravil še nihče z njim. Rihard Brunold je bil v neki stranski sobi, takrat popolnoma prazni. Ko ga je Eckard našel, je stal pri odprtem oknu, ki je skozenj lil v prerazgrete sobane sveži nočni zrak. »čisto sam s svojo skodelico kave?« ga je vprašal. »Takšno vedenje je v tolikšni družni kaznivo. Saj te menda niso za to povabili.« »Saj sem skoraj čisto tuj tukaj,« se je zagovarjal Rihard. »Konzul me je predstavil nekim gospodom in tako sem moral na večerjo. Toda rečem ti, da se za takšne reči ne čutim poklicanega. Vse te pojedine so v bistvu zelo dolgočasne.« »Najbrže te že vleče nazaj v tvoje mirno domovanje?« se je porogal doktor. »Mene pa tole vrve- nje neizmerno zanima. Ali poznaš konžula kaj natančneje?« »Ne, samo površno, k&r se večkrat oglasi v naši banki. Slučajno sem mu imel priložnost izkazati neko pravim uslugo. V zahvalo me je povabil na nocojšnjo večerjo, sicer bi me ne bilo tukaj. Saj vendar ne spadam v kroge težkih petičnikov.« »Zakaj ne, če te sami povabijo? Toda ti v svoji brezmejni skromnosti nikoli ne boš znal zgrabiti in obdržati ugodne priložnosti. Tisto o petičnikih si prav rekel: pri slehernem koraku trčiš ob vele-finančnika. Malo prej sem se seznanil z vašim gospodarjem.« »Z glavnim ravnateljem?« »Da, z njegovo ekscelenco v lastni osebi. Nekam samozavesten je, drugače pa človek manir in nastopa. Samo da ne morem trpeti ljudi, ki človeku nikoli odkrito ne pogledajo v oči. Te zmerom naspol zastrte oči, zroče od spodaj navzgor in te na videz samo oplazijo, v resnici pa vse vidijo. Vsekako je tale Amikov osebnost. Dobro ve, kaj hoče, in zna tudi prodreti, to takoj opaziš. Saj res, kaj pa njegov tajnik, gospod Petrovskij — kdo je prav za prav ta človek? Trdi, da je tvoj dober prijatelj, toda ne verjamem, da bi imel ti tako slab okus.« »Moj prijatelj sicer ni, zato je pa desna roka našega šefa, tako rekoč njegova senca.« »In silno radoveden! Ali pa vohuni tudi na... višje povelje?« Brunold je skomignil z rameni. »Mogoče. Meni se zdi lizun in če se le da, se mu izognem. Zadnje čase pa neprestano sili vame z ljubeznivostmi; v službi, kakršna Državna razredna loterija Žrebanje V. gavnega In zadnlega razreda tekočega 35, razreda srečk se bo vršilo po loterijskem načrtu v času od 15. februarja do zaključno 11. marca t. 1. in to: V Beogradu: 15.. 16., 17., 18., 19., 21., 22., 23., 24. in 25. februarja in v Ljubljani: 1., 2., 3.. 4„ 5., 7., 8., 9., 10. in 11. marca tega leta. V tem žrebanju bodo lt. marca t. I. izžrebane Štiri premile in to; Od din 400.000.-, 1.000.000.-. 500.000.-. 2,000.000.-. Poleg teh premil bo izžrebano veliko Število dobitkov Od din 200.000.-, 50.000.-, 25.000.-, 10.000.-. 100.000.-, 40.000.-, 20.000.-, 80.000.—, 35.000.-, 15.000.-, 60.000.-. 30.000.-, 12.000.-. in drugih manjših. — Skupen znesek dobitkov v tem Srebanju znaša din 56.927.000.- ki se bodo izplačali brez vsakršnega odbitka. V najsrečnejšem primeru z možnim združenjem premije in dobitka lahko zadenete na tem žrebanju na eno srečko din 3,200.000.- Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebam, ki se že udeležujejo v igri 35. kola, je treba samo, da svoje srečke IV. raireda zamenjajo s srečkami 5. razreda nadalje do 10. februarja t. I. Oni pa. ki nimajo srečk, a bi se želeli udeležiti na ig.,‘1 v V. glavnem razredu, jih morejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoro t vsakem večjem kraju, a za doplačilno ceno in to: za eno celo srežko . . din 1000.—, za eno polovico srežke din 500.—, za eno fetrtinko srečke din 250.—. Pobližja pojasnila z loterijskim načrtom In splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Radlo-postaja v Beogradu bo objavljala poleg dnevnih vesti vsak dan tudi rezultate žrebanja za dobitke od din 5.000.— navzgor. Z nakupom srečk državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih more doseči, pomore obenem narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in vojnim Invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sora«merno razdeli v prej omenjene svrhe. •X Z I, Srečke Drž. razredne loterije Ima z raznovrstnimi številkami na razpolago JUGOSLAVENSKA BANKA PODRUŽNICA V LJUBLJANI Oajeva ul. 3 poleg Nebotičnika je moja, moram seveda biti obziren-« »Upam, da samo v uradnem če vanju,« je pripomnil Eckard. »Zato je pa njegova mali videti pri vas toliko bolj domača. Tako stara gospa in tvoja mlada žena — to vendar ne gre!« »Saj meni tudi ni prav, toda Olgi to ugaja in ker pride tako malo v družbo, ji tega ne morem prepovedati. Sem pa tja tudi ona obišče gospo Petrovskega, kadar pride v mesto. Oni stanujejo nam-reč v banki,« Doktor se je pri zadnjih bese* dah zdrznil. »Kdo? Petrovskij?« »Seveda. V zgornjem desnem krilu. Glavni ravnatelj ne more biti brez svojega tajnika. Vsak ča3 ga potrebuje in zato ima stanovanje tik njegovega. Ker je samec, živi s svojo materjo.« »Hm. Meni je, kakor sem rekel, zelo nesimpatičen. — Morebiti ima prste vmes tudi pri tvojem potovanju v Moskvo, ki si mi o njem pravil?« »Petrovskij? Ne! Ta nima v svojem podrejenem položaju nobene besede. Takšne stvari odredi naš šef osebno. Sploh sem pa zelo vesel, da bom moral šele v treh tednih odpotovati. Tako bova vsaj lahko veliko skupaj. Mnogo dalje menda tudi tl ne boš ostal tu.« »Najbrže ne.« Eekatd je bil očitno raztresen. Zdelo se je, da nekaj premišljuje. Potlej je pa hitro in brez prehoda vprašal: »Povej mi, Rihard, ali si svojo ženo že predstavil svojemu šefu? Ali pa morebiti to v Petrogradu ni navada?« Osupel zaradi čudnega vprašanja je Rihard prijatelja debelo pogledal. »cesa se ne domisliš! To ni vendar nikjer v navadi, in zdaj naj bi bilo kar na lepem pri nas. Naši visoki in najvišji uradniki so previsoki, da bi družine svojih podrejenih sploh na znanje vzeli. Glavnega ravnatelja pa Olga seveda pozna. Kakor mi je pravila, se je nekoč srečala z njim pri Petrovskem doma.« Doktor je stisnil ustnice in molčal. Po nekaj sekundah je spet povzel: »Da se vrneva nazaj na tvoje potovanje: Moskve najbrže še ne poznaš? Menda je zelo zanimiva. Ali misliš dolgo ostati zdoma?« »Dva do tri mesece bo že trajalo,« je dejal Brunold z naspol pridušenim vzdihom. »Dolga ločitev od žene in otroka mi bo silno težka. Toda služba je služba, In razen tega pomeni to zame počastitev. Zares ne vem, kako pridem jaz, kot najmlajši med svojimi tovariši, do takšne časti. Toda stvar je zelo važna in če jo bom srečno izpeljal za našo banko, bo to zame velik korak pri napredovanju.« Zdelo se je, kakor da ima Eckard odgovor na jeziku, toda rajši ga je požrl. Na misel mu je prišel tisti prvi obisk v prijateljevi hiši, ko je ta s tako nedolžnim, nič hudega ne slutečim zaupanjem hvalil svojo srečo. Ali se bltža že kaj grozečega? Ali mora zares zanetiti prvo iskrioo suma v tej odkriti zaupljivi duši, ali mora res v&ejati prvo zrno nezaupanje v dotlej tako srečnem zakonu? Evgen Eckard je molčal, toda sklenil je sam pri sebi, široko odpreti oči. Saj bo tako in tako ostal še nekaj tednov, dotlej si bo pa že na jasnem, ali je potrebno Riharda posvariti ali ne. »Pojdi, nazaj v družbo morava I« Je dejal, ga prijel pod roko in ga potegnil s selx>j. * Drugi dan se prijatelja nista nič videla, kajti doktor je že na vse zgodaj odšel na sprehod po mestu. Bil je neutrudljivo zmerom na nogah: zdaj na cesti, zdaj na galerijah ali v cerkvah, povsod pridno izrabljaje svoja priporočila. Trdil je, ne čisto po krivem, da je že v prvem tednu Petrograd bolj spoznal kakor njegov samotarski prijatelj, čeprav se je tu rodil. Za drugi dan sta se domenila za izlet, kakor hitro bo Brunold prost. Toda mladi mož, drugače poosebljena točnost, danes ni prišel in tudi odpovedi ni poslal. Eckard je čakal tako dolgo, dokler je mogel, potlej se je pa jezno samo odpeljal ven na enega izmed otokov, kjer je hotel z nekaj znanci preživeti večer. Ko drugo jutro še zmerom ni dobil nikakršnega sporočila, ga je pa le začelo skrbeti. Stopil je v banko. Uradne ure so se menda že pričele in Rihard mora biti tam. Toda ni ga bilo. Eden izmed njegovih tovarišev mu je sporočil, da si je gospod Brunold zaradi nenadne bolezni izgovoril nekaj dni bolezenskega dopusta. Doktor je Z gospodom še govoril, ko se je prikazal tajnik glavnega ravnatelja. Ko je zagledal došleca, se je zdrznil, potem je pa pristopil k njemu. »Hotel sem pogledati, kaj je z Brunoldom,« je dejal Eckard. »Včeraj namreč ni prišel, ko sva se domenila in pravkar sem slišal, da je bolan. Predvčerajšnjim na pojedini pri konzulu je bil še čisto zdrav in dobre volje.« »O!« je obžalovaje menil Petrov-skij, »morebiti se je prehladil. V našem podnebju jo človek kmalu izkupi, a tudi hitro ozdravi. Upajmo, da ni nič resnega. Šele tale trenutek sem zvedel, da ga ni v službi. Prosim, da mi oprostite, oddati imam namreč zelo nujno šefovo naročilo.« S temi besedami je stopil k šefu oddelka in mu je tako vneto in važno govoril, da je doktorja komaj bežno pozdravil, ko se je ta poslovil. »Tu nekaj ni v redu!« je polglasno mrmral mladi mož, odha-jaje iz banke. »Zakaj se je tako zdrznil, ko me je zagledal? No, bom že še zvedel.« - Zunaj na trgu je najel voz in se odpeljal v predmestje. Ko je pozvonil pri vrtnih vratih, mu je odprl stari Rus, ki je bil hkratu vrtnar, hišnik in hlapec, zraven se je bil pa pri svoji nemški gospodi tudi nemščine naučil. Seveda, gospod Brunold je doma. Bolan? Ne, to ne. V svoji sobi je in gospod doktor naj izvoli kar vstopiti. Rihard je sedel za svojo pisalno mizo in je naslanjal glavo v roko. Ko je prijatelj vstopil, je počasi vstal. »Ti si! Oprosti, da sem te včeraj pustil na cedilu. Drugače namreč ni šlo. Danes bi tako ali tako prišel k tebi.« »Na to nisem maral čakati,« je odvrnil Eckard. »Kaj naj to pomeni? Brez odpovedi ml izgineš in v banki izvem, da si si vzel za nekaj dni dopust. Kaj se je za božjo voljo neki zgodilo? kajti da se je nekaj zgodilo, to ti z obraza berem. Ali ti je otrok zbolel ali žena?« »Ne, oba sta zdrava. Sedi, Evgen, pred teboj nimam nobenih skrivnosti. Vse boš slišal.« Doktor je sedel, toda njegov pogled je z nemirno zvedavostjo obtičal na obrazu mladega moža, ki je bil videti čisto spremenjen. Mehki sanjavi mir na njem je izginil in v drugače tako jasnih odkritih črtah je ležala neka čudna mračna otrplost. Skušal je govoriti, a ni našel besed. Nazadnje je udarilo iz njega: »Včeraj sem odkril nekaj, kar me je spravilo čisto ob pamet. Ta lopov, ta Arnikov, zalezuje mojo ženo.« »Torej je le res!« je kriknil Eckard. »Nikar me tako začudeno ne glej, saj ničesar ne vem, prav ničesar, toda nisem in nisem se mogel otresti zlovešče slutnje, ko sem slišal, da se Petrovskij s tolikšno prizadevnostjo briga zate, ko si mi pravil o svojem potovanju v Moskvo. Prej ali slej bi te bil na to opozoril.« »Opozorila nič več ne potrebujem, kajti sam vidim vse še pre-jasno,« je trpko vzdihnil Rihard. »Petrovskemu nisem nikoli preveč zaupal, toda on sam skoraj ne pride v poštev. On je bil samo vdano, suženjsko podložno orodje svojega gospodarja, ki je skuhal vso to podlo spletko. In jaz naj bi šel proč, tako daleč in tako dolgo, kolikor se le da, samo da bi bila moja žena sama in brez varstva izročena na milost in nemilost svojemu zapeljivcu. In jaz norec sem se še veselil dozdevne počastitve in sem nanj gradil svojo kariero. No, hvala Bogu, mreža je zdaj pretrgana.« »Tak zini vendar že, kako si stvar izsledil? Kdo ti jo je izdal?« Rihard si je potegnil z roko po čelu. Očitno se je hotel premagovati, da bi bil miren, toda ubiti, polglasni ton, ki je v njem začel pripovedovati, se je kmalu stopnjeval v pridušeno hripavost zadrževanega gneva. »Včeraj popoldne sem se iz banke baš nameril k tebi, Olga je bila pa namenjena h gospe Petrovskega. Pozabil sem ji bil reči, naj me drevi nikar ne čaka, ker bi prišel pozno, morebiti šele po polnoči. Sicer še ni mogla biti pri Petrovskem, toda lahko bi ji sporočili. Zato sem stopil gor v tajnikovo stanovanje. Odprla mi je sama gospa Petrovskega, toda bila je v tako čudni zadregi, da, kar prepadena, in ni prav vedela, ali bi me sploh spustila v stanovanje ali ne. Očitno sem prišel ob nepravem času, zato sem hitro sporočil svojo prošnjo in se hotel posloviti. Zdajci sem pa iz sosednje sobe zaslišal pridušen glas in pri priči sem vedel, da je to glas glavnega ravnatelja. In ko sem začudeno prisluhnil, sem zaslišal še drugi glas, plašen in proseč, glas svoje žene: .Ekscelenca, prosim vas, tega ne morem in ne smem slišati. Pustite mer Kaj sem tisti trenutek mislil in čutil, ne vem več. Odrinil sem starko vstran in odprl vrata. Olga se je bila zatekla k oknu. Stopil je za njo in je pravkar položil roko okoli nje, ko je zagledal mene.« Doktor je molče poslušal, ne da bi mu bil skočil v besedo. Tudi zdaj je samo vprašal: »In potem?« »Potem je sledil hud prizor. Olga je zbežala v moje naročje, tu je bila na varnem, če bi bil Arnikov molčal, bi me morebiti ne bilo zmoglo; toda ko sem mu zabrusil v obraz besedo .lopov*, je planil pokonci, kakor bi ga bila kača pičila. Oholo mi je pokazal vrata tajnikovega stanovanja, češ da sem neupravičeno prestopil njegov prag. Neupravičeno! Takrat se pa nisem mogel več obvladati. Vse sem mu vrgel v obraz, kar mislim o njem in njegovih pomagačih in o podli spletki, ki naj bi postal njena žrtev. Vem, da nisem prav ravnal. Ce bi me Olga z obema rokama ne objela okoli vratu in bi me tako trdno ne držala, mislim, da bi ga pobil na tla kakor psa.« »Samo tega je še manjkalo! Poznam te, Rihard. Za tvojo dozdevno mirno in sanjavo naravo se skriva nevarna vročekrvnost. Ako jo kdo prebudi in razdraži, potem ne poznaš mej.« »Ali ni bila mar pravica na moji strani?« je vzkipel Rihard. »Ali ne bi smel braniti svoje in ženine časti?« »Seveda si imel prav, a kljub temu se boš moral pokoriti. Moral bi bil prijeti ženo za roko in mu z nemim zaničevanjem obrniti hrbet. Toda zdaj je že, kar je; po toči ne kaže več zvoniti. Zdaj pa glavno vprašanje: kaj pravi Olga Pavlovna?« »Olga? Vsa iz sebe je kajpak in si bridko očita, da je nehote vsega ona kriva. Komaj sem jo nekoliko potolažil.« »Rajši bi jo bil vprašal, kolikokrat je tamkaj srečala gospoda glavnega ravnatelja,« je rekel Eckard z ostrim poudarkom, »če je bilo to pot prvič, se ji ne bi bil upal toliko približati. Ali se ji ni nič čudno zdelo, da je Arnikov, drugače vendar nedostopna visokost, tako domač s svojim tajnikom? Takšnega človek kvečjemu k sebi pokliče, ne pa da se bo sam k njemu ponižal. In ženske pri štiri in dvajsetih letih tudi ne more biti več sama naivnost, posebno če je že nekaj let poročena. Zakaj ti ni nikoli pravila o teh ponovnih srečanjih? Zakaj je sploh še hodila k Petrovskemu? To bi Jo moral vprašati!« »Evgen, nikar ne sumi moje žene!« je razdraženo vzkliknil Brunold. »V svoji neskrbnosti ni niti slutila, kam vse to meri. Mislila je, da mi zna škodovati, če bi mojega predstojnika kratko in malo zavrnila. Saj sem vendar na lastna ušesa slišal, kako se ga je otepala. Zbežala je k meni kakor preganjana golobica. Niti besedice več, ako hočeš ostati moj prijatelj.« Doktor je zmignil z rameni in se te točke ni več dotaknil. »In kaj zdaj?« je vprašal nato. »V svojem šefu si si nakopal smrtnega sovražnika, zato bodi kar pripravljen na posledice. Samo bančni uradnik si, ne državni. To te bo stalo tvojo službo.« »S tem tudi računam,« je mračno odvrnil Rihard. »Se preden si ti prišel, sem mislil na to. Pretvezo za odslovitev bodo že našli. Sicer | jo pa že imajo, kajti v Moskvo seveda ne pojdem, žene zdaj ne pustim same. Razen malega po- | sestva tukaj nimam nobenega pre-, moženja in odslovitev iz banke bo I pri ljudeh zbudila na prebitek ne- j zaupanja. Pravega vzroka jim ven- | dar ne morem povedati.« Eckard je vstal in je kakor zatopljen v misli šel nekajkrat po sobi gor in dol. Iznenada se je pa i ustavil. 'i »Pa pridi k nam, Rihard! Saj si vendar z vsem svojim bistvom naš! Pokolenje in vzgoja, izobrazba in jezik, vse na tebi je nemško. Da si slučajno rojen v Petrogradu, vendar nič ne pomeni. Prehiti jih in jim sam odpovej, potem pa poberi svoje reči, vzemi ženo in otroka in obrni Rusiji hrbet.« »V Nemčijo naj bi šel?« je osupnil Brunold. »Kaj naj pa tam počnem?« »Delal boš, delal s peresom. Zakaj ne? Tvojih sličic vendar še niso pozabili. ,Prapor* ti je odprt, vrhu tega bi te še jaz priporočil. Hišico vendar lahko prodaš; toliko boš že zanjo dobil, da boš spočetka lahko brez skrbi živel. Bodočnost ti je odprta, ti pravim; menda me zadosti poznaš in veš, da se nimam navade ljudem laskati.« Načrt za prihodnost je bil tako jasen in določen, da se je mladi mož nehote zamislil vanj. »Ali zares misliš, da bi na tej poti lahko uspel?« je hlastno vprašal. »A vendar... z ženo in otrokom se vendar ne morem spustiti v negotovost. In Olga tako visi na svoji domovini, Rusinja je z dušo in telesom. Bojim se, da se nikoli ne bi privadila nemškim razmeram in da se tamkaj nikoli ne bi mogla vživeti.« »Tvoja žena se bo privadila in vživela tam, kjer bo njen mož, oče njenega otroka živel in delal,« je odgovoril Eckard. »Odloči se! Preselitev v Berlin je tehten vzrok, ako tukaj odpoveš. Tu ti ni treba vpraševati za svet šele svoje tovariše. Kaj si bil vendar tu v tej suhoparni, zgolj kupčijski službi? Ti, s svojo veliko pesniško nadarjenostjo, Pegaz v jarmu! To žrtev si storil za svojo družinsko srečo — nu, ta sreča je zdaj na kocki! Ako rešiš §ebe, boš rešil s tem tudi svojo bodočnost.« Mislili so, Majdkina bela . . . mm mmm mm ... dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom! Tudi Vi, l trsnlca Prvi jugoflavenski loznjaci — Daruvar. Zahtevajte cenike. -a 7503—53 ženske copate, lahke in tople ¥ črni, plavi it sivi barvi. Cena samo Din 35 V - \ ' j 2451—43682 Topli otroški čevlji, izdelan? iz finega usnj; toplo podloženi in obšiti s fino kožuhovino 7052—57—97 Visoke otroške copate, izdelane rz volnenega filca z usnjenim podplatom in filcastim vmesnim podplatom, grejejo noge do nadgležnjev. 99.- 28632—635 Snežke za otroke, toplo podložene, varujejc Vaše otroke vlage in prehlada. Od Številke 31—35 Oin 59’—, 4055—6470» V teh čevljih Vam bodo noge kot v peči, iz-] delani so iz tooieea sukna in obšiti s krznom.! 78155—651 ženske galoše s polvisoko peto, t pojačeno konico in robom, obvarujejo Vašo obutev pred j vlago in hišo pred blatom v vlažnih zimskih dneh. 1 Tople in trajne no^ gavice iz najbolj šega mako flora. •\ TOPLE ZIMSKE NOGAVICE: ženske ,, 12*— Weiington moške Din 15*— otroške •, 6*— 9'— ŽENSKE DOLGE NOGAVICE: Tatjana čista volna Din 29*—r a, Din 35*—i Platirane, zunaj svila, znotraj volna 98157—660 Močne moške galoše s. specijalno pojačenimi* podplati. Obvarujejo Vaše čevlje pred vlagoj in hišo pred blatom. 98992—693 Otroški gumijasti škornji, podloženi s toplo flanelo in pojačenimi konicami. Zelo prikladn' za šolsko mladino v mokrem in blatu. Radio Ljubljana ČETRTEK, 1«. FEBRUARJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Magistrov trio ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19;50: 10 minut zabave ■ 20.00: Pevski zbor »Cankar« ■ 20.45: Prenos opere »Mariom" iz Treta ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ Konec ob 24. uri. PETEK, 11. FEBRUARJA 11.00: šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Izseljeniške zanimivosti ■ 20.00: Cimermanov kvartet ■ 21.00: Samospevi ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 12. FEBRUARJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13; Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 17.00: Radijski orkester ■ 17.40: Vpliv svetovne vojne na razvoj letalstva ■ 18.00: Šramel kvartet ■ 18.40: Racionalno gozdno gospodarstvo ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00:0 zunanji politiki ■ 20.30: »Ta- kisto bo Pavliha pisal'. 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.20: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 13. FEBRUARJA 8.00: Plošče ■ 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■ 8.45: Verski govor ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče ■ 10.00: Dvospevi Dvoraka in Prochazke ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert Gregorčevih skladb ■ 13.00: Napovedi, obvestila ■ 13.20: Plošče po željah ■ 16.00: Tercet Stritarjevih ■ 17.00: Kmetijska ura ■ 17.20: 'Plošče ■ 17.30: Lumparij Vagabund ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19,30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.10: Prenos z Dunaja ■ 21.30: Reproducirani koncert plesne glasbe ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA 12.00: Operetni venčki ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Operni zbori ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Zdravstvena ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Literarna ura ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Radijski orkester ■ 21.00: Plošče ■ 21.10: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos glasbe iz »Emone« ■ Konec ob 23. uri. TOREK, 15. FEBRUARJA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Wurliške orgle ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Narodne pesmi ■ 14.00: Poročila ■ 18.00: Kmečki trio ■ 18.40: Krščanstvo in nacionalizem ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Plesna glasba ■ 21.00: Plošče ■ 21.10: Klavirski koncert ruske glasbe ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Lahka glasba ■ Konec ob 25. uri. Vsled ogromne zaloge „Hubertus“ plaščev, zimskih sukenj, oblok, perila i. t. d. Odprodajamo vsa oblačila s 15 do 20°/0 popustom. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 ■ Obiščite ta mesec naš vsakoletni priljubljeni sejem ■ 10% popusta! % Ant. Krisper L1UBLIANA — Mestni trg 26. Stritarjeva ulica 1-3 ko damo na naše že itak nizke, v izložbah označene cene še Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.