Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Inštitut za družbene vede Kardeljeva ploščad 5 Ljubljana, Slovenija CENTER ZA PROUČEVANJE ORGANIZACIJ IN ČLOVEŠKIH VIROV Mednarodna primerjalna študija UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV 2008 Tabelarni pregled podatkov V sodelovanju s CRANFIELD NETWORK, ki ga koordinira Cranfield University, School of Management Avtorji: Andrej Kohont Nevenka Černigoj Sadar Meta Gnidovec Miroljub Ignjatovic Aleksandra Kanjuo Mrčela Dana Mesner Andolšek Klement Podnar Miroslav Stanojevic Ivan Svetlik Ljubljana 2011 l*1MTCU ilfuhliani . ' Mtuket; Mednarodna primerjalna študija UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV 2008 Tabelarni pregled podatkov V sodelovanju s CRANFIELD NETWORK, ki ga koordinira Cranfield University, School of Management Avtorji: Andrej Kohont Nevenka Černigoj Sadar Meta Gnidovec Miroljub Ignjatovic Aleksandra Kanjuo Mrčela Dana Mesner Andolšek Klement Podnar Miroslav Stanojevic Ivan Svetlik Izdajatelj Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Inštitut za družbene vede Kardeljeva pl. 5 1000 Ljubljana, Slovenija Urednik: Andrej Kohont CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 658.3.01 331.108.2 UPRAVLJANJE človeških virov 2008 [Elektronski vir] : mednarodna primerjalna študija: tabelarni pregled podatkov / avtorji Andrej Kohont ... [et al.] ; urednik Andrej Kohont. - El. knjiga. -Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbene vede, 2011. Način dostopa (URL): http://www.fdv.uni-lj.si/Raziskovanje/vsak_center.asp?id=6 ISBN 978-961-235-557-9 (pdf) 1. Kohont, Andrej 258992640 Vsebina POVZETEK UGOTOVITEV......................................................................................5 O RAZISKAVI/ORGANIZACIJAH...........................................................................11 I. DEL: UPRAVLJANJE KADROV/ČLOVEŠKIH VIROV V ORGANIZACIJI....................12 II. DEL: PRAKSA KADROVANJA...........................................................................37 III. DEL: RAZVOJ ZAPOSLENIH...........................................................................60 IV. DEL: NADOMESTILA IN UGODNOSTI.............................................................75 V. DEL: ODNOSI IN KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI........................................84 POVZETEK UGOTOVITEV 1. Upravljanje kadrov/človeških virov v organizaciji V analiziranih organizacijah je 70 % takšnih, ki imajo ustanovljen oddelek za kadre oziroma človeške vire. Skoraj vse organizacije (96,2 %), ki imajo nad 500 zaposlenih imajo oblikovan oddelek za kadre. Delež organizacij, kjer v oddelku za kadre ni zaposlen noben moški, znaša 57,3 % in se je v zadnjih treh letih povečal. Podatki kažejo, da je slabih 80 % organizacij iz našega vzorca takšnih, kjer je vodja kadrovskega oddelka član uprave oziroma organov odločanja. Od leta 2004 je prišlo do povečanja odstotka direktorjev, ki so vodje oddelkov za človeške vire in hkrati v upravnem odboru organizacije. Vloga upravljanja človeških virov se tako evidentno krepi. Kaže na premik funkcije v strukturi organizacije iz obrobne v središčno in iz administrativne v strateško. 35,4 % vprašanih je dejalo, da so osebe, ki odgovarjajo za kadre/človeške vire rekrutirane iz oddelka za človeške vire, 36,4 % je odgovorilo, da so rekrutirani iz nekadrovskih strokovnjakov znotraj organizacije, 21 % pa, da so rekrutirani večinoma iz vrst kadrovskih strokovnjakov zunaj organizacije. V zadnjih štirih letih je bilo opaziti občutno zmanjšanje uporabe storitev zunanjih izvajalcev na vseh področjih poslovanja organizacij. V večini primerov gre za 30 % zmanjšanje uporabe storitev, ki jih organizacije kupujejo na trgu. Vendar je hkrati opaziti neenakomerno zmanjšanje uporabe storitev zunanjih izvajalcev na različnih področjih. Bolj je upadlo na področju obračunavanja plač in ugodnosti ter zaposlovanju (približno za 30 %) Nato na področju usposabljanja (za 25 %) in najmanj na področju obračunavanja pokojnin (za 10 %). Podatki kažejo, da ima 80 % organizacij opredeljeno svoje poslanstvo. Ta delež organizacij je za 7 % manjši kot je bil pred štirimi leti. Med organizacijami v našem vzorcu jih ima 82 % zapisano poslovno strategijo. Pred štirimi leti je bilo takih organizacij 91 %. Prav tako je 17 % organizacij, ki imajo nenapisano a opredeljeno poslovno strategijo, pred štirimi pa je bilo le 6 % takšnih. Glede na rezultate raziskave v letu 2001 in 2004 je opaziti rast vključenosti odgovorne osebe za kadre v oblikovanje poslovne strategije. V slabih dveh tretjinah (60 %) organizacij je oseba, odgovorna za kadre/človeške vire, od začetka vključena v razvoj poslovne strategije. Organizacije imajo zapisano strategijo za kadre/človeške vire v 56 %. Ta delež je za 7 % manjši kot pred štirimi leti. Organizacij z opredeljeno a nenapisano strategijo za kadre/človeške vire je 32 %, kar je za 5 % več kot pred štirimi leti. 12 % pa je takšnih organizacij, ki nimajo opredeljene niti nenapisane strategije za kadre/človeške vire. Podatki kažejo, da ima 57 % organizacij zapisane organizacijske vrednote. Izjavo o spoštovanju raznolikosti ima zabeleženo v povprečju 17 % organizacij. Iz podatkov je očitno, da je takšnih organizacij, ki imajo zapisano politiko o spoštovanju raznolikosti med organizacijami iz javnega sektorja več kot med drugimi organizacijami. Le 40 % organizacij ima zapisane etične kodekse. Več od povprečja imajo zapisane etične kodekse organizacije iz javnega sektorja (67 %), ki ga je deloma zapisal in predvidel že zakon o javnih uslužbencih. Družbena odgovornost se vse bolj poudarja kot pomemben element v delovanju organizacij tako navzven kot navznoter, do zunanjih in notranjih deležnikov. V 34 % organizacij imajo zapisano družbeno odgovornost do svojih deležnikov. Oddelek za človeške vire je bodisi samostojno, bodisi v sodelovanju z vodji, odgovoren predvsem za naslednja področja v organizaciji: usposabljanje in razvoj, odnosi s sodelavci, predstavniki delavcev, sindikati, pridobivanje kadrov in usklajevanje potreb po delovni sili. V organizacijah prevladuje bodisi eden, v glavnem neodvisen kadrovski informacijski sistem (36,4 %), bodisi v širši informacijski sistem upravljanja prepleten/vpet kadrovski informacijski sistem (35 %). Kadrovski informacijski sistemi v glavnem tudi ne omogočajo samostojne podpore za vodenje in za zaposlene. Informacijska podpora menedžmentu človeških virov se v veliki večini organizacij uporablja za delo z individualnimi osebnimi podatki (99,5 %) in na področju plač (94,8 %), sledijo registracija časa in prisotnosti na delu (71,4 %), področje ugodnosti (67,6 %) in zdravje in varnost pri delu (59,7 %). Evalvacija uspešnosti oddelka za kadre/človeške vire se v 22,5 % organizacij sploh ne izvaja. Organizacije, ki uspešnost oddelka za kadre/človeške vire evalvirajo, pri evalvacije najbolj upoštevajo poglede vodij (94,4 %), posebej v sektorju javnih storitev (97,7 %), sledijo pogledi linijskih vodij (84,6 %), oddelka za kadre/človeške vire (75,2 %) in zaposlenih (69,7 %). 2. Praksa kadrovanja Metode, ki jih organizacije uporabljajo za zmanjševanje števila zaposlenih so povezane predvsem s tržno usmeritvijo in velikostjo organizacije. Organizacije, ki so usmerjene na svetovni trg uporabljajo najbolj pogosto različne metode zmanjševanja števila kadrov. Če primerjamo rezultate iz leta 2004 se v letu 2008 rang prvih dveh najbolj pogosto uporabljenih metod zmanjševanja števila zaposlenih (zamrznitev zaposlovanja, prerazporeditve) ni spremenil, bistvena sprememba v pogostosti uporabe pa je prišla pri prenosu dejavnosti na zunanje izvajalce, ki se v tem letu po pogostosti uporabe uvršča na tretje mesto. Značilno manj pogosti pa so prostovoljni presežki, medtem ko pri predčasnem upokojevanju praktično ni sprememb. Nekoliko bolj pogosto je uporabljena metoda prisilnih presežkov. Najbolj pogoste metode pridobivanja kadrov so enake kot v preteklih letih zajetja podatkov - seveda se razlikujejo tako po obsegu kot vsebini - za vodje, strokovnjake in administrativne/režijske kadre, vendar pri slednji skupini zasledimo večje število metod pridobivanja. Vloga zaposlitvenih centrov/javnih služb za zaposlovanje postane bolj pomembna pri administrativnih/režijskih kadrih in delavcih v neposredni proizvodnji. Za ti dve skupini je pogosta metoda tudi neposredno javljanje kandidatov. Ta metoda je tudi pomemben vir pridobivanja strokovnjakov/tehnikov. V organizacijah v Sloveniji prevladujejo naslednje metode izbire zaposlenih: reference, individualni intervju, obrazec za prijavo in intervju pred komisijo. Število apliciranih metod se zmanjšuje glede na zahtevnost delovnega mesta. Velikost organizacije je tisti dejavnik, ki najbolj pomembno odloča o številu apliciranih metod; pogosto se pojavlja kot statistično pomemben dejavnik tudi izobrazbena struktura zaposlenih. V primerjavi z letom 2004 je opazen porast števila metod pri izbiri kadrov. Z vidika organizacijskih akcijskih programov, ki so osredotočeni na posamezne skupine delavcev, imajo prednost mladi delavci, sledijo jim nizko kvalificirani delavci, invalidi ter starejši delavci, ženske so na predzadnjem mestu. Najbolj zapostavljene so etnične manjšine. Neposredna primerjava rezultatov iz leta 2004 in 2008 ni možna, ker so primerljive le štiri skupine to so: etnične skupine, starejši delavci, invalidi in ženske, toda za te štiri skupine lahko rečemo, da se je pozornost s strani organizacij povečala, napredek je ugotovljen predvsem pri starejših delavcih in ženskah. Tudi za invalide, katerim je bila v letu 2004 posvečeno največ pozornosti s strani organizacij, ugotavljamo, da se je v letu število organizacij z akcijskimi programi povečalo. Nadurno delo je med najbolj uporabljanimi oblikami dela, saj ga uporablja okrog 90 % organizacij. Sledita delo med vikendom in delo v izmenah, ki ju uporablja skoraj 80 % organizacij v vzorcu. Delo na domu je med najmanj uporabljanimi oblikami fleksibilnega zaposlovanja - tako leta 2004 kot leta 2008 je bilo okrog 94 % organizacij, ki ne uporabljajo te oblike. 3. Razvoj zaposlenih Več kot dve tretjini organizacij ima formalni sistem ocenjevanja delovne uspešnosti. Največkrat se uporablja za ocenjevanje strokovnjakov/tehnikov (71,1 %) in vodij (69,9 %). Delež zaposlenih, ki so dejansko ocenjeni s formalnim sistemom ocenjevanja delovne uspešnosti se giblje okrog 80 %. Najvišji je med strokovnjaki tehniki (82,7 %), posebej v organizacijah usmerjenih na svetovni trg (88,8 %) in organizacijah na področju javnih storitev (87,6 %). Za vse obravnavane kategorije zaposlenih velja, da podatke za ocenjevalni postopek največkrat formalno prispevajo/posredujejo vodje. Podatki ocenjevanja delovne uspešnosti se kot vir informacij uporabljajo predvsem za določanje plač (89,2 %), sledi področje razvoja kariere (77,2 %), kjer se je delež uporabe, glede na prejšnji obdobji zajetja precej povečal, 66,5 % organizacij podatke iz ocenjevanja delovne uspešnosti uporablja kot vir informacij za usposabljanje in razvoj in 63,5 % za načrtovanje kadrov. Delež letnih stroškov za plače, ki ga organizacije namenjajo usposabljanju vse od leta 2001 raste in v letu 2008 predstavlja 3,55 %. Dobra polovica organizacij (53,1 %) sistematično evalvira učinkovitost usposabljanja. Bolj pogosto je v velikih organizacijah (72 %) in v organizacijah, ki so usmerjene na svetovni trg (64,1 %). Za evalvacijo učinkovitosti metod usposabljanja največ organizacij uporablja neformalne povratne informacije linijskih vodij in zaposlenih (87,9 %). Glede na razširjenost uporabe med organizacijami so metode razvoja karier razvrščene v tri skupine. Več kot tri četrtine organizacij uporablja naslednje metode razvoja karier: mentoriranje in sodelovanje v projektnem/timskem delu. Polovica ali več organizacij uporablja: vključevanje v medoddelčne naloge, ki povezujejo različne dele organizacije, posebne naloge/projekti za spodbujanje učenja/usposabljanja pri delu, programe razvoja perspektivnih kadrov, programe pridobivanja izkušenj, načrtovano kroženje med delovnimi mesti in trening osebnih veščin. Manj kot polovica organizacij uporablja: načrte nasledstva, računalniško podprte pakete/e-učenje, vzpostavljanje socialnih mrež, formalne karierne načrte, začasne razporeditve v druge organizacije in ocenjevalne centre. 4. Nadomestila in ugodnosti V večini organizacij v vzorcu se vodjem osnovna plača določa z individualno pogodbo (79,2 %) in na osnovi splošnih/panožnih kolektivnih pogodb (68,1 %). V več kot polovici organizacij (54 %) se osnovna plača vodij določa tudi na osnovi pogodb na ravni podjetja/oddelka. Najpomembnejše pri določanju plač strokovnjakov/tehnikov (83,9 %), administrativnih/režijskih delavcev (88,6 %) in proizvodnih/fizičnih delavcev (86 %) v organizacijah iz vzorca so splošne/panožne kolektivne pogodbe. Vodje so v večini organizacij (61,7 %) deležni različnih ugodnosti. Variabilni del plač vodij v organizacijah iz vzorca najbolj določata individualna uspešnost (77,5 %) in uspešnost celotne organizacije(76,4 %), v manj organizacijah (42 %) pa (tudi) uspešnost/dosežki tima. Tudi strokovnjaki/tehniki so v večini organizacij deležni različnih ugodnosti (48 %), v manjšem delu pa udeležbe na dobičku (19,2 %) in programov delničarstva zaposlenih (5,2 %). V skoraj polovici organizacij iz vzorca so tudi administrativni/režijski in proizvodni/fizični delavci deležni različnih ugodnosti, statistično večkrat v organizacijah v tržnih storitvah in industriji kot v javnem sektorju in bolj v velikih kot v manjših organizacijah. V organizacijah iz našega vzorca samo izjemoma zagotavljajo varstvo otrok, dodatek za varstvo otrok ali programe za prekinitev kariere. V več kot polovici organizacij iz vzorca so zaposlenim na voljo dodatni pokojninski programi in dopusti za izobraževanje in usposabljanje. 5. Odnosi in komuniciranje z zaposlenimi Med slovenskimi organizacijami je nekoliko več takih, kjer je delež zaposlenih, ki so člani sindikata, nižji od 50 %. Sektorska primerjava pokaže, da je to najbolj izrazito v primeru organizacij, ki se ukvarjajo s tržnimi storitvami, primerjava po velikosti organizacij pa, da je v organizacijah, ki imajo nad 500 zaposlenih, delež organizacij, kjer je več kot 50 % zaposlenih članov sindikata, večji (53,3 %) kot pri manjših organizacijah z do 500 zaposlenimi (40,3 %). V povprečju imajo sindikati manjši oz. srednji vpliv na delovanje slovenskih organizacij. Največji je njihov vpliv v kmetijstvu in industriji. Večina organizacij ocenjuje, da se vpliv sindikata v zadnjih treh letih ni povečal (74 %). Če primerjamo organizacje znotraj sektorja opazimo, da je organizacij, kjer se je vpliv povečal, največ v tržnih storitvah (25 %), najmanj pa v kmetijstvu in industriji (7 %). Nekaj več kot polovica vseh organizacij v Sloveniji ima sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo. Nekaj več kot polovica organizacij v vzorcu ima posvetovalni odbor ali svet delavcev. Največ takih organizacij je v kmetijstvu in industriji (72 %), precej manj pa v stortivenih dejavnostih - 41 % v tržnih oziroma 39 % v javnih storitvenih organizacijah. 60 % organizacij v vzorcu je članic delodajalskega združenja. Prav tako velja, da največji delež organizacij pogosto (36 %) ali v zelo veliki meri (43 %) o pomembnih zadevah z zaposlenimi komunicira pisno, neposredno zaposlenim, sledi delež organizacij, ki pogosto (33 %) ali v zelo veliki meri (44 %) o pomembnih zadevah z zaposlenimi komunicira ustno, neposredno zaposlenim, pri čemer bistvenih odstopanj pri primerjavi različnih organizacij ni opaziti. Precej organizacij pogosto (29 %) ali v zelo veliki meri (42 %) pri pomembnih zadevah z zaposlenimi uporablja elektronsko komuniciranje. Glede na sektor je tovrstno komuniciranje v zelo veliki meri uporabljeno v stortivenem sektorju (nad 50 %), medtem ko je v kmetijstvu in industriji organizacij, ki bi z zaposlenimi v zelo veliki meri elektronsko komunicirale o pomembnih zadevah precej manj (30 %). Pogosto (36 %) ali v zelo veliki meri (36 %) se za komuniciranje o pomembnih zadevah z zaposlenimi uporablja tudi sestanke delovnih skupin. Vodje so v slovenskih organizacijah v več kot 97 % formalno obveščeni o poslovnih strategijah, finančni uspešnosti in organizaciji dela. Slovenske organizacije svoje strokovnjake oz. tehnike v največji meri obveščajo o organizaciji dela (92 % vseh organizacij), nekoliko redkeje o poslovni strategiji (84 % organizacij) in najredkeje o finančni uspešnosti (76 %). pri čemer razlik med organizacijami ni. Administrativni oz. režijski delavci so najpogosteje obveščeni o organizaciji dela (v 82 % organizacij), dobrih 60 % organizacij pa svoje administrativne delavce obvešča tudi o poslovni strategiji in finančni uspešnosti. Večina organizacij v Sloveniji svoje proizvodne delavce obvešča o organizaciji dela (71 %), približno polovica pa tudi o poslovni strategiji in finančni uspešnosti. Velikih razlik pri primerjavi med različnimi organizacjami ni. Navedbe organizacij o tem ali zaposleni svoje poglede sporočajo neposredno najvišjemu vodstvu so precej deljena, saj je skupaj kar okrog 61 % vseh organizacij dejalo, da tega sploh ne počnejo (9 %), ne počnejo (18 %) oz. redko počnejo (34 %). Pri sektorski primerjavi izstopajo organizacije v sektorju javnih storitev, kjer je ta metoda uprabljena v večji meri kot pri organizacijah v tržnih storitvah ali kmetijstvu in industriji, saj je kar 38 % javnih organizacij reklo, da se te metode poslužujejo v veliki meri oz. da se je poslužujejo v zelo veliki meri (23 %). Komuniciranje vodstvu o pogledih zaposlenih prek neposrednih vodij je na splošno med organizacijami precej razširjeno, saj jih okoli 43 % navaja, da to počno v veliki meri, 37 % pa v zelo veliki meri. Redni sestanki delavcev so precej priljubljen način sporočanja vodstvu, kakšni so pogledi zaposlenih, saj v povprečju okoli 47 % organizacij navaja, da tak način komuniciranja uporablja velikokrat ali zelo velikokrat. Tudi kratki sestanki delovnih skupin so relativno pogost način komuniciranja pogledov zaposlenih vodstvu, saj je le približno 17 % vseh slovenskih organizacij navedlo, da tega načina ne uporablja oz. sploh ne uporablja. Največje razlike med organizacjami pri tem načinu komuniciranja vidimo, če organizacije primerjamo glede na izobrazbeno strukturo, saj je med organizacijami, ki navajajo to obliko komuniciranja kot pogosto oz. zelo pogosto precej več tistih z višjo izobrazbeno strukturo. Uporaba predstavnikov sindikata kot posrednikov pri komuniciranju vodstvu o pogledih zaposlenih v slovenskih organizacijah ni uprabljena v veliki meri; organizacij, ki bi se te metode vsaj redno ali pa v zelo veliki meri posluževale, je skupaj okoli 38 %. Svet delavcev v povprečju v organizacijah ni uporabljen kanal, preko katerega bi vodstvu komunicirali o pogledih zaposlenih; kar 43 % organizacij je navedlo, da te poti komuniciranja sploh ne uporablja. Odgovori kažejo, da program posredovanja predlogov ni najpogostejši način, s katerim slovenske organizacije poglede svojih zaposlenih komunicirajo vodstvu. Več kot 59 % jih je namreč navedlo, da takih programov ne uporablja oz. sploh ne uporablja. Tudi raziskave stališč zaposlenih kot način komuniciranja njihovih pogledov vodstvu so v povprečju relativno redko uporabljene, saj jih ne uporablja ali sploh ne uporablja približno 53 % vseh organizacij. Pri elektronskem komuniciranju kot načinu sporačanja pogledov zaposlenih vodstvu opazimo kar nekaj razlik pri primerjavi med sektorji. Najbolj je ta način v uporabi v stortivenem sektorju, kjer izstopajo javne organizacije; tam ta način uporablja pogosto oz. v zelo veliki meri skupaj 59 % organizacij, v tržnih stortivah 46 % organizacij, medtem ko v kmetijstvu in industriji ta delež znaša le 35 %. Nekaj razlik je opaziti tudi pri primerjavi glede na velikost organizacij in glede na izobrazbeno strukturo: le 4 % organizacij z visoko izobrazbeno strukturo sploh ne uporablja elektronskega komuniciranja, medtem ko je delež takih organizacij z nizko izobrazbeno strukturo kar 22 %. O RAZISKAVI/ORGANIZACIJAH Mednarodna primerjalna študija o upravljanju človeških virov Cranet (www.cranet.org), ki jo koordinira Cranfield University, School of Management iz Velike Britanije poteka že več kot 20 let. Več kot štiridesetim sodelujočim evropskim in drugim državam se je leta 2001 pridružila tudi Slovenija. Takrat je v raziskavi, ki smo jo opravili na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovalo 205 organizacij, ki zaposlujejo 200 ali več oseb, ter organizacije, ki po stndardni klasifikaciji dejavnosti sodijo v skupino dejavnosti javne uprave in zaposlujejo več kot 100 oseb. V letu 2004 je bil opravljen drugi krog anketiranja, v katerem je bila za vzorec upoštevana ista populacija kot v letu 2001. Takrat se je od 523 povabljenih organizacij, k sodelovanju odzvalo 161 organizacij (30,8 % stopnja odzivnosti). V letu 2008 smo raziskavo izvedli tretjič. Sodelovalo je 218 organizacij. Med njimi je 44,5% tistih, ki zaposlujejo 100-200 oseb, 27,1 % organizacij, ki zaposlujejo 201-500 oseb in 24,8 % organizacij, ki zaposlujejo več kot 500 oseb. 55,7 % sodelujočih organizacij ima med zaposlenimi več kot 15 % diplomantov. 48,8 % organizacij deluje v industrijskem sektorju, 20,1 % v sektorju tržnih storitev in 31,1 % v javnih storitvah. Med organizacijami jih 60,8 % deluje na lokalnem in 39,2 % na globalnem trgu. V nadaljevanju so v tabelah predstavljeni podatki po posameznih področjih raziskave (upravljanje kadrov/človeških virov v organizaciji, praksa kadrovanja, razvoj zaposlenih, nadomestila in ugodnosti, odnosi in komuniciranje z zaposlenimi) ter po določenih izbranih spremenljivkah (sektor, velikost organizacije, izobrazbena struktura zaposlenih in tržna usmerjenost organizacij). I. DEL: UPRAVLJANJE KADROV/ČLOVEŠKIH VIROV V ORGANIZACIJI 4a. Ali imate oddelek za kadre/človeške vire? DA Vse organizacije Sektor N 152 % 70 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 74 31 73,3 75,6 Javne storitve 38 58,5 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 101 51 62,0 96,2 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 67 85 70,5 69,7 Tržna usmerjenost Lokalni trg 76 61,8 Svetovni trg 64 81,0 V analiziranih organizacijah je 70 % takšnih, ki imajo ustanovljen oddelek za kadre oziroma človeške vire. Skoraj vse organizacije (96,2 %), ki imajo nad 500 zaposlenih imajo oblikovan oddelek za kadre. To je razumljivo, saj imajo večje organizacije bolj razdelano organizacijsko strukturo z jasno izoblikovanimi in ločenimi poslovnimi in podpornimi funkcijami, zato je pričakovati, da bodo imele tudi oddelke za kadre močno razvite. 4b. Približno koliko ljudi je v vaši organizaciji zaposlenih v oddelku za kadre/človeške vire?* a) Moški v oddelkih za kadre (človeške vire) 0 moških 1 moški 2 moška ali več Skupaj Vse organizacije Sektor N 86 % 57,3 N 41 % 27,3 N 23 % 15,4 N 150 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 43 19 58,9 61,3 22 5 30,1 16,1 8 7 11,0 22,6 73 31 100 100 Javne storitve Uolilfnct1 nrnani7ariio 17 45,9 12 32,4 8 21,6 37 100 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih CŽ0 TI 23 23,2 \ 6,1 \ Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 1 59 H 22 | 33,3 | 53 Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg 43 58,1 21 28,4 10 13,5 74 100 Svetovni trg 37 57,8 18 28,1 9 14,1 64 100 * osenčena polja v tabeli označujejo statistično značilne razlike Delež organizacij, kjer v oddelku za kadre ni zaposlen noben moški, znaša 57,3 % in se je v zadnjih treh letih povečal. Leta 2004 je bilo v našem vzorcu takih organizacij 52,3 %. Prav tako se je nekoliko zmanjšal delež organizacij, kjer sta zaposlena dva ali več moških. Vendar je ta sprememba v strukturnih deležih lahko tudi učinek vzorca, saj je bilo leta 2004 le 2,5 % organizacij, ki niso imele oblikovane oddelke za kadre, zato so sedaj lahko ti deleži nekoliko manjši. Delež zaposlenih moških v oddelkih za kadre pa je statistično značilno manjši v manjših organizacijah in v organizacijah z manjšim številom diplomantov. b) Ženske v oddelkih za kadre (človeške vire) 1 - N 65 2 ženski % 44,2 3 - 4 N 38 ženske % 25,9 5 žensk ali več M O/. N 147 Skupaj % 100 Vse organizacije Sektor N 44 % 29,9 Kmetijstvo, industrija 34 47,2 21 29,2 17 23,6 72 100 Tržne storitve 9 30,0 9 30,0 12 40,0 30 100 Javne storitve 16 43,2 6 16,2 15 40,5 37 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 4 7,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg 29 40,8 19 26,8 23 32,4 71 100 Svetovni trg 32 50,0 15 23,4 17 26,6 64 100 * osenčena polja v tabeli označujejo statistično značilne razlike Malo manj kot polovica organizacij ima v oddelkih za kadre/človeške vire zaposlenih 1-2 ženski. Pri tem prevladujejo manjše organizacije (63,5 %) in organizacije z nižjo izobrazbeno strukturo (55,4 %). Večje število žensk (5 ali več) v oddelkih za kadre zaposlujejo organizacije (teh je 62,7 %) z nad 500 zaposlenih in organizacije z višjo izobrazbeno strukturo. 4c. Če vaša organizacija nima oddelka za kadre/človeške vire, kdo ima NAJVEČ odgovornosti za področje kadrov/človeških virov? Izvršni direktor N % Direktor splošnega sektorja N % Direktor financ N % Direktor proizvodnje N % N Drugo % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 2) 31 48,4 6 9,4 1 1,6 3 4,7 23 35,9 64 100 Kmetijstvo, industrija 18 66,7 2 7,4 1 3,7 2 7,4 4 14,8 27 100 Tržne storitve 5 50,0 - - - - - - 5 50,0 10 100 Javne storitve 8 30,8 4 15,4 - - - - 14 53,8 26 100 Velikost organizacije2' Do 500 zaposlenih 29 47,5 6 9,8 1 1,6 3 4,9 22 36,1 61 100 Nad 500 zaposlenih 1 50,0 - - - - - - 1 50,0 2 100 Izobrazbena struktura21 Do 14 % diplomantov 19 67,9 3 10,7 1 3,6 3 10,7 2 7,1 28 100 Nad 14% diplomantov 12 33,3 3 8,3 - - - - 21 58,3 36 100 Tržna usmerjenost2' Lokalni trg 19 41,3 5 10,9 3 6,5 19 41,3 46 100 Svetovni trg 11 73,3 1 6,7 1 6,7 - - 2 13,3 15 100 Opomba: 1) Direktor marketinga/prodaje ni odgovoren za področje kadrov/človeških virov v nobeni organizaciji. 2) Vzorec je premajhen, da bi lahko sklepali o statistično značilnih razlikah. 64 organizacij od skupno 172 organizacij iz našega vzorca nima oblikovanega oddelka za kadre/človeške vire. V teh organizacijah ima največjo odgovornost za kadre izvršni direktor in sicer v skoraj polovici od njih. V 10 % od teh organizacij direktor splošnega sektorja nosi največ odgovornosti za kadre in v 5 % je to direktor proizvodnje. 5. Ali je oseba, ki odgovarja za kadre/človeške vire član/-ica uprave/ožjega kolegija direktorjev ali drugega ustreznega izvršnega organa? Vse organizacije Sektor član u N 169 i prave % 77,9 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 77 35 77,0 83,3 Javne storitve 50 76,9 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 123 45 75,5 84,9 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 76 93 79,2 76,9 Tržna usmerjenost Lokalni trg 95 76,6 Svetovni trg 62 79,5 Podatki kažejo, da je slabih 80 % organizacij iz našega vzorca takšnih, kjer je vodja kadrovskega oddelka član uprave oziroma organov odločanja. Od leta 2004 je prišlo do povečanja odstotka direktorjev, ki so vodje oddelkov za človeške vire in hkrati v upravnem odboru organizacije. V štirih letih je prišlo do 11 % povečanja. Že od leta 1999 je prišlo do konstantnega povečevanja odstotka direktorjev, ki so vodje oddelkov za človeške vire in hkrati v upravnem odboru organizacije. Od leta 1999 se je ta delež povečal za 11 % do 2004 in od 2004 do 2008 ravno tako za 11 %. Vloga upravljanja človeških virov (UČV) se evidentno krepi. Kaže na premik funkcije v strukturi organizacije iz obrobne v središčno in iz administrativne v strateško. Najvišja je v organizacijah, ki se ukvarjajo s tržnimi storitvami, ki so v zasebnem sektorju in po velikosti spadajo med večje organizacije. Večja pomembnost oddelka za UČV v teh organizacijah je razumljiva, kajti UČV funkcija je bolj razvita v večjih organizacijah kot v manjših, v zasebnem sektorju kot v javnem. Zato je v takšnih organizacijah pričakovati, da je njena vloga bolj pomembna, kar pa se izraža tudi na njeni moči, ki jo lahko opazimo v zastopanosti članov UČV v pomembnih organih odločanja v organizaciji. 6. Od kod je bila rekrutirana oseba, ki odgovarja za kadre/človeške vire? Iz oddelka za kadre/človeške vire Iz vrst nekadrovskih strokovnjakov v organizaciji Iz vrst kadrovskih strokovnjakov zunaj organizacije N % Iz vrst nekadrovskih strokovnjakov zunaj organizacije N % Vse organizacije Sektor 73 35,4 75 36,4 43 20,9 15 7,3 206 100 Kmetijstvo, industrija 36 37,5 39 40,6 17 17,7 4 4,2 96 100 Tržne storitve 14 35,0 10 25,0 12 30,0 4 10,0 40 100 Javne storitve 22 36,7 23 38,3 9 15,0 6 10,0 60 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 48 31,8 59 39,1 31 20,5 13 8,6 151 100 Nad 500 zaposlenih 25 46,3 15 27,8 12 22,2 2 3,7 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 31 34,1 31 34,1 21 23,1 8 8,8 91 100 Nad 14% diplomantov 42 36,5 44 38,3 22 19,2 7 6,1 115 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 44 38,6 39 34,2 22 19,3 9 7,9 114 100 Svetovni trg 27 35,1 28 36,4 19 24,7 3 3,9 77 100 % % % N N N 35,4 % vprašanih je dejalo, da so najvišji vodje rekrutirani iz oddelka za človeške vire, 36,4 % je odgovorilo, da so rekrutirani iz nekadrovskih strokovnjakov znotraj organizacije, 21 % vprašanih pa je dejalo, da so rekrutirani večinoma iz vrst kadrovskih strokovnjakov zunaj organizacije. ^Le 7 % je takšnih, ki so rekrutirali nekadrovske strokovnjake zunaj organizacije. Če primerjamo rezultate za 4 leta nazaj, vidimo, da je takrat 36,8 % vprašanih dejalo, da so najvišji vodje rekrutirani iz oddelka za človeške vire, kar pomeni, da se je ta delež v letu 2008 nekoliko povečal in sicer iz 34, 8 % na 35,4 %. Povečal pa se je delež tistih, ki so bili rekrutirani iz nekadrovskih strokovnjakov znotraj organizacije, in sicer iz 27,3 % na 36,4 %, to je za 9,1 %. Prav tako se je zmanjšal delež tistih, ki so bili rekrutirani večinoma iz vrst kadrovskih strokovnjakov zunaj organizacije in sicer je ta delež 21 % (pred štirimi leti je bil ta 23,6 %) in tudi takšnih, ki so bili rekrutirani iz vrst nekadrovskih strokovnjakov zunaj organizacije in sicer znaša 7,3 % (pred štirimi leti je znašal 8,7 %). Te spremembe kažejo na to, da je bolj pomembno, da je posameznik, ki je zadolžen za kadre človek, ki pozna organizacijo in situacijo v njej in ne toliko, da ima ekspertizo na tem področju. To pa je znak, da strokovnost na tem področju ni toliko cenjena, kot bi si morda želeli. Med organizaciji v tem pogledu ni večjih razlik. 7. Do katere mere prenašate aktivnosti na naslednjih področjih na zunanje izvajalce (outsourcing)? a) Plače ne popolnoma prenašamo prenašamo Vse organizacije 187 85,4 18 8,2 4 1,8 6 2,7 4 1,8 Sektor" Kmetijstvo, industrija 93 91,2 3 2,9 2 2,0 2 2,0 2 2,0 Tržne storitve 35 83,3 2 4,8 2 4,8 2 4,8 1 2,4 Javne storitve 52 80,0 12 18,5 - - 1 1,5 - -Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 137 83,5 16 9,8 4 2,4 5 3,0 2 1,2 Nad 500 zaposlenih 49 90,7 3 3,7 - - 1 1,9 2 3,7 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 89 91,8 3 3,1 2 2,1 1 1,0 2 2,1 Nad 14% diplomantov 98 80,3 15 12,3 2 1,6 5 4,1 2 1,6 Tržna usmerjenost Lokalni trg 106 85,5 11 8,9 2 1,6 3 2,4 2 1,6 Svetovni trg 68 85,0 7 8,8 1 1,3 3 3,8 1 1,3 Opomba: 1) Vzorec je premajhen, da bi lahko sklepali o statistično značilnih razlikah. V zadnjih štirih letih je bilo opaziti občutno zmanjšanje uporabe storitev zunanjih izvajalcev na vseh področjih poslovanja organizacij. V večini primerov gre za 30 % zmanjšanje uporabe storitev, ki jih organizacije kupujejo na trgu. Vendar je hkrati opaziti neenakomerno zmanjšanje uporabe storitev zunanjih izvajalcev na različnih področjih. Organizacije v povprečju za 33 % manj prenašajo obračunavanje plač na zunanje izvajalce. Pred 4 leti je bilo 52,2 % takih organizacij, ki tega niso uporabljale, danes pa jih je 85,4 %. Najmanj se tega poslužujejo velike organizacije z več kot 500 zaposlenimi (90,7 % je takšnih organizacij) in organizacije z nižje izobraženo delovno silo (v 91,8 % primerih) ter tiste iz kmetijskega sektorja in industrije(91,2 % je organizacij). Skupaj 219 100 102 100 42 100 65 100 164 100 54 100 97 100 122 100 121 100 80 100 b) Pokojnine Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve Javne storitve Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg ne prenašamo popolnoma prenašamo 32 15,0 Najmanj se je uporaba zunanjih storitev zmanjšala na področju obračunavanja pokojnin. Za slabih 10 % je danes več takih organizacij, ki ne uporabljajo zunanjih storitev za to aktivnost. Pred štirimi leti je bilo takih organizacij v povprečju 59 %, danes pa skoraj 69 %. 15 % organizacij pa ima to funkcijo v celoti preneseno na zunanje izvajalce. Med organizacijami pa statistično značilno bolj prenašajo na zunanje izvajalce obračunavanje pokojnin tiste organizacije, ki so usmerjene na zunanje trge (18 % je takšnih organizacij), za razliko od tistih organizacij, ki so usmerjene na lokalne trge (11 % organizacij). Ugodnosti ne prenašamo popolnoma prenašamo Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 170 80 81,0 82,5 24 10 11,4 10,3 12 6 5,7 2 1,0 2 6,7 - - 1 1,0 1,0 210 97 100 100 Tržne storitve 33 82,5 3 7,5 4 10,0 - . - - - 40 100 Javne storitve 51 79,7 9 14,1 1 1,6 2 3,1 1 1,6 64 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 129 81,8 18 11,3 9 5,7 1 0,6 2 1,3 159 100 Nad 500 zaposlenih 41 82,0 5 10,0 3 6,0 1 2,0 - - 50 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 78 83,0 9 9,6 5 5,3 - - 2 2,1 94 100 Nad 14% diplomantov 92 79,3 15 12,9 7 6,0 2 1,7 - - 116 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 96 81,4 12 10,2 2 5,9 2 1,7 1 0,8 118 100 Svetovni trg 61 77,2 12 15,2 5 6,3 - ■ - 1 1,3 79 100 Zunanje izvajanje storitev se je zmanjšalo tudi na področju obračunavanja ugodnosti za zaposlene. In sicer za skoraj 30 %. Pred štirimi leti 53 % organizacij ni uporabljalo teh storitev na trgu, danes pa je teh organizacij kar 81 %. Občasno to storitev uporablja od 6 do 10 % organizacij. Med njimi pa ni večjih razlik. 69,2 22 0,3 8 3,7 1,9 4 74 29 40 74,0 72,5 61,5 7 2 12 7,0 5,0 18,5 5 1 1 5,0 2,5 1,5 2 2 2,0 5,0 12 6 12 12,0 15,0 18,5 100 40 65 109 39 67,3 76,5 18 3 11,1 5,9 6 2 3,7 3,9 3 1 1,9 2,0 26 6 16,0 11,8 162 51 68 80 72,3 66,7 6 16 6,4 13,3 5,3 2,5 2 2 2,1 1,7 13 19 13,8 15,8 94 120 5 3 c) d) Usposabljanje in razvoj ne prenašamo Vse organizacije 69 32,5 27 Sektor Kmetijstvo, industrija 33 33,3 9 Tržne storitve 11 27,5 6 Javne storitve 22 34,4 11 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 52 32,9 19 Nad 500 zaposlenih 17 32,1 8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 30 32,3 12 Nad 14% diplomantov 39 32,8 15 Tržna usmerjenost Lokalni trg 41 34,2 17 Svetovni trg 23 29,5 7 Usposabljanje in razvoj je tista aktivnost, ki jo organizacije najpogosteje prenašajo na zunanje izvajalce. Kar 67 % organizacij usposablja svoje zaposlene s pomočjo zunanjih institucij in ponudnikov izobraževanja in usposabljanja. Le okoli 30 % organizacij ne uporablja zunanjih izvajalcev in v celoti same z internim izvajanjem usposabljajo svoje zaposlene. Vendar pa se v splošnem tudi na tem področju uporaba zunanjih storitev krči. V zadnjih štirih letih se je skrčila za približno 25 %. Pred štirimi leti je bilo le 7 % takšnih organizacij, ki ni uporabljalo zunanjih izvajalcev za usposabljanje zaposlenih, danes pa je takih organizacij že 33 %. Je pa danes do 5 % organizacij, ki v celoti svoje usposabljanje prenesejo na zunanje izvajalce. Med njimi pa ni velikih organizacij in tistih, ki so usmerjene na svetovne trge. To so predvsem organizacije, ki izvajajo tržne storitve in organizacije, usmerjene na lokalne trge. e) Zaposlovanje v druge organizacije / zmanjševanje števila zaposlenih ne prenašamo Vse organizacije 173 81,6 23 10,8 12 Sektor Kmetijstvo, industrija 81 81,0 12 12,0 5 Tržne storitve 33 82,5 3 7,5 3 Javne storitve 51 81,0 7 11,1 4 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 129 81,6 17 10,8 9 Nad 500 zaposlenih 43 81,1 6 11,3 3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 76 80,9 9 9,6 7 Nad 14% diplomantov 97 82,2 14 11,9 5 Tržna usmerjenost Lokalni trg 95 79,2 16 13,3 7 Svetovni trg 65 83,3 7 9,0 4 Organizacije večinoma ne uporabljajo zunanjih izvajalcev za zmanjševanje števila zaposlenih in prezaposlovanje. Med organizacijami v tem pogledu ni večjih razlik. Do 20 % organizacij je takšnih, ki redko ali občasno vendarle uporabijo zunanje storitve na tem področju. Pred štirimi leti smo beležili večji delež organizacij (tudi do 30 %), ki so uporabljale zunanje popornoma Skupaj prenašamo r J 7 3,3 212 100 9,1 43 43,9 12 12,1 2 2,0 99 100 15,0 17 42,5 4 10,0 2 5,0 40 100 17,2 16 25,0 12 18,8 3 4,7 64 100 58 36,7 22 23 43,4 5 7 4,4 158 100 - - 53 100 4,3 93 100 2,5 119 100 5,0 120 100 - 78 100 2,7 81 38,2 28 13,2 12,0 15,1 13,9 9,4 12,9 12,6 37 44 39,8 37,0 10 18 10,8 15,1 4 3 14,2 9,0 40 38 33,3 48,7 16 10 13,3 12,8 6 popolnoma prenašamo 5,7 3 1 0,5 212 100 5,0 2 7,5 -6,3 1 - - 100 100 1 2,5 40 100 - - 63 100 5,7 2 1,3 1 0,6 158 100 5,7 1 1,9 - - 53 100 7,4 1 4,2 2 1,1 94 100 - 118 100 5,8 2 5,1 1 - 120 100 1,3 78 100 ,4 2,0 ,6 1,1 1,7 1 1,7 1,3 1 izvajalce za zmanjševanje števila zaposlenih in za prezaposlovanje. Danes pa je ta trend v upadanju. f) Kadrovski informacijski sistem ne prenašamo popolnoma prenašamo Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 110 50 20 50,7 49.5 47.6 34 14 9 15,7 13,9 21,4 39 18 8 17,8 17,8 19,0 22 13 5 10,1 12,9 11,9 12 6 5,5 5,9 217 101 42 100 100 100 Javne storitve 35 53,8 8 12,3 12 18,5 22 10,6 6 9,2 65 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 81 50,0 24 14,8 32 19,8 14 8,6 11 6,8 162 100 Nad 500 zaposlenih 28 51,9 10 18,5 7 13,0 8 14,8 1 1,9 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 50 51,5 15 15,5 17 17,5 10 10,3 5 5,2 97 100 Nad 14% diplomantov 60 50,0 19 15,8 22 18,3 12 10,0 7 5,8 120 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 68 54,8 20 16,1 17 13,7 13 10,5 6 4,8 124 100 Svetovni trg 37 46,8 13 16,5 17 21,5 7 8,9 5 6,3 79 100 Kadrovsko informacijski sistem je pred štirimi leti izvajalo preko zunanjih izvajalcev večina -do 80 % organizacij. Danes je takih polovica organizacij. Ugotovimo lahko, da se je tudi ta storitev bolj prenesla v okvire same organizacije. Danes organizacije v 30 % manj uporabljajo zunanje izvajalce, da za njih oblikujejo in vzdržujejo kadrovsko informacijski sistem. Ali to počnejo same ali pa sploh nimajo postavljenega kadrovsko informacijskega sistema. Med organizacijami ni ugotovljenih statistično pomembnih razlik. Podatki pa kažejo, da med 10% organizacij v javnem sektorju v celoti to funkcijo izvajajo zunanji izvajalci. V vseh ostalih organizacijah je ta delež manjši in znaša okroglo 5 %. Kje iskati razloge za krčenje uporabe zunanjih storitev v organizacijah na analiziranih področjih? Razlog za to je deloma lahko v spremenjenem vzorcu naših organizacij. Pred štirimi leti je bilo v zajetju vključenih 7,4 % več velikih organizacij (z več kot 500 zaposlenimi) in toliko manj manjših organizacij (z manj kot 500 zaposlenimi). Zunanjega izvajanja se povečini bolj poslužujejo velike organizacije. Zato je bil upad pričakovan. Vendar podatki kažejo, da je upad trga zunanjega izvajanja na različnih področjih neenakomeren. Bolj je upadel na področju obračunavanja plač in ugodnosti ter zaposlovanju (približno za 30 %) Nato je upadel na področju usposabljanja (za 25 %) in najmanj na področju obračunavanja pokojnin (za 10 %). Ker je bilo anketiranje izvedeno pred nastopom gospodarske krize tudi ta ne more biti razlog za tako veliko krčenje. Očitno je razlog v tem, da so po prvem zagonu izvajanja vseh vrst storitev s pomočjo zunanjih izvajalcev organizacije spoznale, da ni ustrezno, strateško, primerno in učinkovito toliko aktivnosti prenesti na zunanje izvajalce. Zunanje izvajanje storitev ima tako dobre kot tudi slabe strani za organizacije. Slabe strani so v tem, da organizacije izgubijo nadzor nad izvajanjem in s tem nad kvaliteto storitev. S tem so povezni včasih tudi višji stroški, itd. Po prvem hitrem zagonu in naraščanju deleža zunanjih storitev, je očitno prišel čas, da organizacije bolje pretehtajo odločitev za zunanje izvajanje in se v manjši meri odločajo zanje. g) Pridobivanje kadrov ne prenašamo popolnoma prenašamo Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 107 43 49,3 42,2 56 29 25,8 28,4 44 25 20,3 24,5 10 5 4,6 -4,9 - - 217 - 102 100 100 Tržne storitve 18 42,9 11 26,2 10 23,8 3 7,1 - - 42 100 Javne storitve 41 64,1 14 21,9 8 12,5 1 1,6 - - 64 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 80 49,4 38 23,5 34 21,0 10 6,2 - - 162 100 Nad 500 zaposlenih 27 50,0 18 33,3 9 16,7 - - - - 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 46 47,4 21 21,6 24 24,7 6 6,2 - - 97 100 Nad 14% diplomantov 61 50,8 35 29,2 20 16,7 4 3,3 - - 120 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 64 52,0 33 26,8 20 16,3 6 4,9 - - 123 100 Svetovni trg 31 38,8 23 28,7 23 28,7 3 3,8 - - 80 100 Približno polovico organizacij uporablja zunanje agencije za pridobivanje kadrov. Organizacije, ki so usmerjene v svetovni trg bolj pogosto uporabljajo te storitve (60% organizacij) kot ostale organizacije (50 % organizacij). To je dokaj razumljivo, saj imajo zunanje institucije za posredovanje dela, ki delujejo na tujih trgih večji pregled na trgi dela kot organizacije same. Organizacije iz javnega sektorja se teh storitev poslužujejo v manjši meri. Približno 37 % organizacij iz javnega sektorja uporablja zunanje agencije oziroma institucije za pridobivanje kadrov. h) Izbira kadrov ne prenašamo popolnoma prenašamo Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 165 78 28 76,4 78,0 66,7 33 14 7 15,3 14,0 16,7 15 6 6 6,9 6,0 14,3 3 2 1 1,4 - 2,0 -2,4 - - 217 - 100 - 42 100 100 100 Javne storitve 53 81,5 10 15,4 2 3,1 - - - - 65 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 125 77,6 21 13,0 13 3,7 2 1,2 - - 161 100 Nad 500 zaposlenih 40 74,1 12 22,2 2 3,7 2 1,2 - - 161 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 74 76,3 12 12,4 10 10,3 1 1,0 - - 97 100 Nad 14% diplomantov 91 76,5 21 17,6 5 4,2 2 1,7 - - 119 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 98 79,7 16 13,0 7 5,7 2 1,6 - - 123 100 Svetovni trg 54 68,4 16 20,3 8 10,1 1 1,3 - - 79 100 Ce se pridobivanja kadrov s pomočjo zunanjih institucij poslužuje približno polovica organizacij, pa se jih bistveno manj (24 %) poslužuje zunanjih institucij za izbiro kadrov. Ravno tako kot pri pridobivanju kadrov so organizacije, ki so usmerjene na svetovni trg (32 % organizacij usmerjenih na svetovni trg) pogostejše uporabnice zunanjih storitev tudi na področju izbora kadrov. Manj od povprečja uporabljajo zunanje izvajalce organizacije iz javnega sektorja (18 %) in iz kmetijskega sektorja in industrije (22 %). Izvajanje rutinskih poizvedb, ki jih opravljajo vodje/zaposleni (npr. Klicni center) prenašamo popolnoma prenašamo Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve Javne storitve Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 1 0,5 211 100 1 1,0 100 100 - - 40 100 - - 62 100 1,9 - - 185 100 3,8 1 1,9 52 100 1,1 95 100 - 116 100 0,8 120 100 - 78 100 Klicne storitve, ki jih izvajajo zunanji izvajalci uporablja približno 20 % organizacij. Med organizacijami ni statistično pomembnih razlik. Več od povprečja jih uporabljajo manjše organizacije in organizacije usmerjene na svetovni trg. 79,1 27 2,8 11 5,2 5 2,4 79 31 50 79,0 77.5 80.6 11,0 15,0 12,9 7,0 5,0 3,2 2 1 2 2,0 2,5 3,2 11 6 8 7 2 2 121 46 76,6 88,5 24 2 15,2 3,8 10 1 6,3 1,9 3 2 73 94 76,8 81,0 12 15 12,6 12,9 8 3 8,4 2,6 1 4 1,1 3,4 1 96 58 80,0 74,4 16 11 13,3 14,1 4,2 7,7 2 3 5 6 1.7 3.8 1 8. Ali vaša organizacija ima: a) Opredeljeno poslanstvo Vse organizacije Sektor Da, na N 172 pisano % 80,0 DA, ner N 38 lapisano % 17,7 Ne N 5 % 2,3 Skupa N 215 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 77 30 76,2 73,2 22 9 21,8 22,0 2 2 2,0 4,9 101 41 100 100 Javne storitve Uolilfnct1 oi*nani7ariio 58 90,6 5 7,8 1 1,6 64 100 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih -4- —2, 5~" Nad 500 zaposlenih ■50HKEIB _2_\_3,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov -4- —— Nad 14% diplomantov 104 | 87,4 ■ 14 11,0 ~ 0,8 Tržna usmerjenost Lokalni trg 101 81,5 20 16,1 3 2,4 124 100 Svetovni trg 60 76,9 16 20,5 2 2,6 78 100 Podatki kažejo, da ima 80% organizacij opredeljeno svoje poslanstvo. Ta delež organizacij je za 7 % manjši kot je bil pred štirimi leti. 18 % organizacij je takšnih, ki imajo opredeljeno poslanstvo, vendar je nenapisano. Ta delež organizacij je za 8 % večji kot je bil je bil pred štirimi leti. Obstaja pa le 2,3 % organizacij, ki nimajo opredeljenega poslanstva. Pred štirimi leti je bilo takih organizacij 3,8 %. Vidimo lahko, da je delež organizacij z neopredeljenim poslanstvom manjši kot pred štirimi leti, kar je dober pokazatelj. Vendar pa se je tudi delež, ki imajo zapisano poslanstvo znižal za 7 %. Ta delež je lahko nekoliko nižji zaradi spremembe v vzorcu, saj vidimo, da je statistično pomembna razlika med malimi in velikimi organizacijami. Velike organizacije z nad 500 zaposlenimi imajo v 94,3 % zapisano poslanstvo, medtem ko imajo organizaciji z manj kot 500 zaposlenimi le v 75 % primerih zapisano poslanstvo. Velike organizacije le v 4 % ne zapišejo svojega poslanstva medtem ko je takih organizacij med manjšimi kar 22 %. Obstaja pa tudi statistično pomembna razlika med organizacijami z bolj ali manj izobraženo delovno silo. Organizacije, ki imajo več kot 14 % diplomantov, imajo v 87 % zapisano poslanstvo medtem ko imajo one z manjšim deležem diplomantov le v 71 % primerih zapisano poslanstvo. b) Poslovno strategijo Vse organizacije Sektor Da, n; N 179 apisano % 82,1 DA, nen N 37 lapisano % 17,0 Ne N 2 % 0,9 Skupa N 218 j % 100 Kmetijstvo, industrija 84 82,4 18 17,6 - - 102 100 Tržne storitve 33 78,6 9 21,4 - - 42 100 Javne storitve 55 84,6 8 12,3 2 3,1 65 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 126 77,3 35 21,5 2 1,2 163 100 Nad 500 zaposlenih 52 96,3 2 3,7 - - 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 80 99 82,5 81,8 17 20 17,5 16,5 2 1,7 97 121 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 102 82,3 20 16,1 2 1,6 124 100 Svetovni trg 64 80,0 16 20,2 - - 80 100 Med organizacijami v našem vzorcu jih ima 82 % zapisano poslovno strategijo. Pred štirimi leti je bilo takih organizacij 91 %. Prav tako je 17 % organizacij, ki imajo nenapisano a opredeljeno poslovno strategijo, pred štirimi pa je bilo le 6 % takšnih. Delež organizacij z nenapisano a opredeljeno poslovno se je povečal za 11 % v štirih letih. To povečanje gre zopet lahko deloma na račun spremenjene sestave vzorca, saj je med velikimi organizacijami samo 4 % takšnih, ki nimajo zapisane poslovne strategije medtem ko je takih med manjšimi organizacijami kar 22 %. Med vsemi organizacijami pa je le 1 % takšnih, ki nimajo poslovne strategije niti zapisane niti opredeljene. c) Strategijo za kadre/človeške vire Vse organizacije Sektor Da, N 123 napisano % 56,4 DA, i N 69 nenapisano % 31,7 Ne N 26 % 11,9 Skupa N 218 j % 100 Kmetijstvo, industrija 59 57,8 32 31,4 11 10,8 102 100 Tržne storitve 28 66,7 11 26,2 3 7,1 42 100 Javne storitve Uolilfnct1 nrnani7ariio 33 50,8 20 30,8 12 18,5 65 100 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih 80 ~p9 H 58 163 100 Nad 500 zaposlenih tJö 18,5 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 54 55,7 32 33,0 11 11,3 97 100 Nad 14% diplomantov 69 57,0 37 30,6 15 12,4 121 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 68 54,8 38 30,6 18 14,5 124 100 Svetovni trg 48 60,0 26 32,5 6 7,5 80 100 Organizacije imajo zapisano strategijo za kadre/človeške vire v 56 %. Ta delež je za 7 % manjši kot pred štirimi leti. Organizacij z opredeljeno a nenapisano strategijo za kadre/človeške vire je 32 %, kar je za 5 % več kot pred štirimi leti. 12 % pa je takšnih organizacij, ki nimajo opredeljene niti nenapisane strategije za kadre/človeške vire. Ta delež pa se je povečal za 2 %. Tudi tukaj moramo upoštevati spremembe v našem vzorcu. Obstajajo pa statistično pomembne razlike med večjimi in manjšimi organizacijami. V velikih organizacijah v 19 % nimajo zapisane strategije za kadre, vendar je ta opredeljena, ni pa zabeležena. Le 2 % je takšnih, ki nimajo ničesar na tem področju. Za manjše organizacije pa velja, da imajo le v 13 % zapisano strategijo za kadre/človeške vire. V 50 % imajo strategijo za kadre, ki ni zapisana. Obstaja pa kar 36 % organizacij, ki nimajo ničesar na tem področju. Ta zadnji podatek pa kaže na to, da je področje človeških virov v velikem številu manjših organizacij v Sloveniji nerazvito, spregledano ali celo zanemarjeno. Navkljub poslovnemu razvoju v zadnjih letih, ki daje velik poudarek na razvoju kadrov tako v teoriji kot med laično poslovno javnostjo, je ta podatek zaskrbljujoč, saj priča o dejstvu, da je lahko »splošno prepričanje«, ki ga poslovni krogi razvijajo daleč stran od realnih tokov v organizacijah. Manjše organizacije v 36 % ne le da nimajo zapisane strategije za kadre, ki pa bila prisotna v vodstvu organizacije v latentni obliki temveč na tem področju preprosto nimajo ničesar. Takšna situacija ni ustrezna z vidika razvoja človeških virov v prihodnje in je zato pričakovati velike spremembe na tem področju ali pa se nam kot gospodarstvu v celoti v prihodnosti ne obeta hitrejši razvoj, saj je dejstvo, da je v Sloveniji največ poslovnih subjektov majhnih in mikro organizacij. d) Opredeljene organizacijske vrednote Vse organizacije Sektor Da, N 119 napisano % 56,7 DA, i N 65 nenapisano % 31,0 Ne N 26 % 12,4 Skupa N 210 j % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 55 24 55,6 58,5 27 12 27,3 29,3 17 5 17,2 12,2 99 41 100 100 Javne storitve 36 59,0 21 34,3 4 6,6 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 83 53,2 52 33,3 21 13,5 156 100 Nad 500 zaposlenih 36 67,9 12 22,6 5 9,4 53 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 53 55,8 29 30,5 13 13,7 95 100 Nad 14% diplomantov 66 57,4 36 31,3 13 11,3 115 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 68 57,1 36 30,3 15 12,6 119 100 Svetovni trg 45 57,7 25 32,1 8 10,3 78 100 Podatki kažejo, da ima 57 % organizacij zapisane organizacijske vrednote, 12 % organizacij pa nima opredeljenih organizacijskih vrednot. Največ je takih organizacij z neopredeljenimi vrednotami v kmetijstvu in industriji, najmanj pa v organizacijah v javnem sektorju. Velike organizacije imajo bolj opredeljene in zapisane organizacijske vrednote, kar je tudi razumljivo, saj velikost sama po sebi narekuje zahtevo po opredelitvi poslanstva, strategije in vrednot v organizaciji. e) Izjavo o spoštovanju raznolikosti Vse organizacije Sektor Da, N 35 napisano % 16,8 DA, i N 68 nenapisano % 32,7 Ne N 105 % 50,5 Skupa N 208 j % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 12 8 12,1 19,5 28 16 28,3 39,0 59 17 59,6 41,5 99 41 100 100 Javne storitve 15 25,4 19 32,2 25 42,4 59 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 25 16,2 53 34,4 76 49,4 154 100 Nad 500 zaposlenih 10 18,9 15 28,3 28 52,8 53 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 12 12,8 29 30,9 53 56,4 94 100 Nad 14% diplomantov 23 20,2 39 34,2 52 45,6 114 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 22 18,5 36 30,3 61 51,3 119 100 Svetovni trg 11 14,5 28 36,8 37 48,7 76 100 Izjavo o spoštovanju raznolikosti ima zabeleženo v povprečju 17 % organizacij. Ker v preteklosti tega nismo merili, primerjave ne moremo opraviti. Iz podatkov pa je očitno, da je takšnih organizacij, ki imajo zapisano politiko o spoštovanju raznolikosti med organizacijami iz javnega sektorja več kot med drugimi organizacijami. V povprečju 50 % organizacij iz našega vzorca nima ničesar na tem področju. Bolj je ta politika opredeljena v organizacijah, ki izvajajo tržne in javne storitve, in v organizacijah, ki imajo bolj izobraženo delovno silo. f) Etični kodeks Vse organizacije Sektor Da, na N 85 ipisano % 39,9 DA, ner N 61 lapisano % 28,6 Ne N 67 % 31,5 Skupa N 213 j % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 22 18 22,2 43,9 35 12 35,4 29,3 42 11 42,4 26,8 99 41 100 100 Javne storitve 42 65,6 11 17,2 11 17,2 64 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 63 39,4 44 27,5 53 33,1 160 100 Nad 500 zaposlenih T7nhra7hona etri ilfh ira 21 40,4 17 32,7 14 26,9 52 100 izouiazuena suumuia Do 14 % diplomantov 27 28,4 \ 30 31,6 \ 38 40,0 Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg 50 41,0 34 27,9 38 31,3 122 100 Svetovni trg 27 35,1 25 32,5 25 32,5 77 100 Iz zgornje tabele je razvidno, da ima le 40 % organizacij zapisane etične kodekse. Več od povprečja imajo zapisane etične kodekse organizacije iz javnega sektorja (67 %), ki ga je deloma zapisal in predvidel že zakon o javnih uslužbencih. Več od povprečja (49 % organizacij) imajo zapisane organizacije, ki imajo bolj izobražene zaposlene. Od organizacij, ki nimajo opredeljenih kodeksov niti na verbalni ravni je več takih, ki imajo nižje izobražene zaposlene in manj takih organizacij z izobraženo delovno silo. Višja raven izobrazbe zaposlenih statistično pomembno razlikuje med organizacijami z zapisanimi in opredeljenimi etičnimi pravili delovanja od tistih, ki teh pravil nimajo opredeljenih. g) Opredeljeno družbeno odgovornost Vse organizacije Sektor Da, N 70 napisano % 34,3 DA, i N 67 nenapisano % 32,8 Ne N 67 % 32,8 Skupa N 204 j % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 30 17 30,9 44,7 34 9 35,1 23,7 33 12 34,0 31,6 97 38 100 100 Javne storitve 20 33,3 20 33,3 20 33,3 60 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 27 52,9 ~| 13 25,5 | 11 2~66H Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 32 33,7 27 28,4 36 37,9 95 100 Nad 14% diplomantov 38 34,9 40 36,7 31 28,4 109 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 47 40,2 38 32,5 32 27,4 117 100 Svetovni trg 19 25,0 26 34,2 31 40,8 76 100 Družbena odgovornost se vse bolj poudarja kot pomemben element v delovanju organizacij tako navzven kot navznoter, do zunanjih in notranjih deležnikov. V 34 % organizacij imajo zapisano družbeno odgovornost do svojih deležnikov. Več od povprečja imajo zapisano družbeno odgovornost velike organizacije, organizacije, ki opravljajo tržne storitve in organizacije, ki so usmerjene na lokalni trg. Manj pa imajo zapisano družbeno odgovornost do svojih deležnikov organizacije, ki so usmerjene na svetovni trg in manjše organizacije. Velikost organizacije namreč statistično pomembno razlikuje med organizacijami z opredeljeno ali neopredeljeno družbeno odgovornostjo. h) Politiko komuniciranja Vse organizacije Sektor Da, na N 77 ipisano % 36,2 DA, ner N 86 lapisano % 40,4 N 50 Ne % 23,5 Skupa N 213 j % 100 Kmetijstvo, industrija 33 33,0 41 41,0 26 26,0 100 100 Tržne storitve 20 50,0 13 32,5 7 17,5 40 100 Javne storitve WaliUAct Ai*/iani7aniA 21 32,8 29 45,3 14 21,9 64 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 33 34,4 35 36,5 28 29,2 96 100 Nad 14% diplomantov 44 37,6 51 43,6 22 18,8 117 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 46 37,7 47 38,5 29 23,8 122 100 Svetovni trg 27 34,6 34 43,6 17 21,8 78 100 V skladu z družbeno odgovornostjo je opredeljena tudi jasna politika komuniciranja do deležnikov. 36 % organizacij ima zapisano politiko komuniciranja, več od povprečja imajo zapisano politiko organizacije, ki izvajajo tržne storitve in tiste, ki imajo več kot 500 zaposlenih. Na drugi strani je 24 % organizacij takšnih , ki nimajo opredeljene politike komuniciranja. Ostale organizacije (40 %) pa so takšne, kjer je politika opredeljena, ni pa zapisana. Velikost organizacij je tista določilnica, ki statistično pomembno razlikuje med organizacijami, ki imajo in organizaciji, ki nimajo opredeljeno politiko komuniciranja do svojih deležnikov. Podobno kot pri družbeni odgovornosti je tudi tu velikost tista, ki narekuje, da morajo organizacije opredeliti družbeno odgovornost in jo s politiko komuniciranja jasno sporočiti svojim deležnikom. 9. Če imate poslovno strategijo podjetja, v kateri fazi je oseba, odgovorna za kadre/ človeške vire, vključena v njen razvoj Od začetka Ph izvajanju Ni bil vključen Skupaj Vse organizacije Sektor N 128 % 60,1 N 33 % 15,5 N 45 % 21,1 N 7 % 3,3 N 213 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 55 28 53,9 68,3 18 5 17,6 12,2 24 7 23,5 17,1 5 1 4,9 2,4 102 41 100 100 Javne storitve 39 62,9 5 14,5 13 21,0 1 1,6 62 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 99 62,7 20 12,7 32 20,3 7 4,4 158 100 Nad 500 zaposlenih 29 53,7 12 22,2 13 24,1 - - 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 53 55,8 15 15,8 24 25,3 3 3,2 95 100 Nad 14% diplomantov 75 63,6 18 15,3 21 17,8 4 3,4 118 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 76 63,9 16 13,4 22 18,5 5 4,2 119 100 Svetovni trg 43 53,8 13 16,3 22 27,5 2 2,5 80 100 Glede na rezultate raziskave v letu 2001 in 2004 je opaziti rast vključenosti odgovorne osebe za kadre v oblikovanje poslovne strategije. V slabih dveh tretjinah (60 %) organizacij je oseba, odgovorna za kadre/človeške vire, od začetka vključena v razvoj poslovne strategije. Večkrat se to zgodi v večjih, na lokalni trg usmerjenih organizacijah in v organizacijah, ki ponujajo tržne in javne storitve. V 21,1 % organizacij je oseba, odgovorna za kadre/človeške vire v razvoj poslovne strategije vključena v fazi izvajanja, pogosteje v organizacijah, ki delujejo na področju industrije in kmetijstva, in v 15,5 % organizacij z naknadnim posvetovanjem. V 3,3 % organizacij oseba, odgovorna za kadre/človeške vire ne sodeluje v razvoju poslovne strategije. 10. Kdo je v največji meri odgovoren za glavne odločitve glede politike na naslednjih področjih? Oddelek za človeške vire je bodisi samostojno, bodisi v sodelovanju z vodji, odgovoren predvsem za naslednja področja v organizaciji: usposabljanje in razvoj, odnosi s sodelavci, predstavniki delavcev, sindikati, pridobivanje kadrov in usklajevanje potreb po delovni sili. Četudi deleži samostojnega odločanja oddelka za človeške vire, glede na leto 2004 rastejo (izjema so industrijski odnosi) se kaže, da na vseh omenjenih področjih oddelek za človeške vire bolj sodeluje z vodji kot samostojno opravlja naloge. Linijski vodje samostojno delujejo oz. prevzemajo osnovo odgovornost predvsem za področje plač in ugodnosti (40,9 %). Statistično značilne razlike, glede na velikost organizacije, so prisotne na vseh obravnavanih področjih. a) Plača in ugodnosti Linijski vodje, s posvetovanjem z oddelkom za človeške vire N % Oddelek za Linijski vodje N % človeške vire, s posvetovanjem z linijskimi vodji N % Oddelek za človeške vire N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 85 40,9 62 29,8 47 22,6 14 6,7 208 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 43 11 44,8 26,8 30 8 31,3 19,5 19 18 19,8 439, 4 4 4,2 9,8 96 41 100 100 Javne storitve Uolilfnct1 oi*nani7ariio 27 44,3 22 36,1 7 11,5 5 8,2 61 100 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 12 26,2 ' 23 45,1 j 12 22,5 j 10 | 6,4 4 | 7,8 | Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 40 44,0 23 25,3 23 25,3 5 5,5 91 100 Nad 14% diplomantov 45 38,5 39 33,3 24 20,5 9 7,9 117 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 52 45,2 30 26,1 25 21,7 8 7,0 115 100 Svetovni trg 26 32,9 27 34,2 20 25,3 6 7,2 79 100 Za plače in ugodnosti so v največji meri (40,9 %) odgovorni linijski vodje. b) Pridobivanje in izbira kadrov Linijski vodje, s posvetovanjem z oddelkom za človeške vire N % Oddelek za Linijski vodje N % človeške vire, s posvetovanjem z linijskimi vodji N % Oddelek za človeške vire N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 40 18,7 76 35,5 78 36,4 20 9,3 214 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 19 4 19,2 9,8 32 18 32,3 43,9 40 16 40,4 39,0 8 3 8, 1 7,3 99 41 100 100 Javne storitve 16 25,0 23 35,9 18 28,1 7 10,9 64 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih ~~23 ÖH 3,8 56 20 34 Š~ 38,5 32 jT^ P," P96 161 52 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 17 18,3 31 33,3 35 37,6 10 10,8 93 100 Nad 14% diplomantov 23 19,0 45 37,2 43 35,5 10 8,3 121 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg ~ŠT j 43 3 120 Svetovni trg 21 1 26,3 8,8 80 1 Pridobivanje in izbira kadrov je v domeni oddelka za človeške vire in linijskih vodij in se izvaja s posvetovanjem oddelka za človeške vire z linijskimi vodji (36,4 %) oziroma obratno (35,5 c) Usposabljanje in razvoj Linijski vodje N % Linijski vodje, s posvetovanjem z oddelkom za človeške vire N % Oddelek za človeške vire, s posvetovanjem z linijskimi vodji N % Oddelek za človeške vire N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 36 16,9 75 35,2 80 37,6 22 10,3 213 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 16 5 16,2 12,2 34 13 34,3 31,7 35 20 35,4 48,8 14 3 14,1 7,3 99 41 100 100 Javne storitve 14 22,2 25 39,7 20 31,7 4 6,3 63 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih ~~2č tHŽ 3H 50 30 31 rj 58,8 turi 161 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 15 16,1 32 34,4 31 33,3 15 16,1 93 100 Nad 14% diplomantov 21 17,5 43 35,8 49 40,8 7 5,8 120 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 26 21,8 41 34,5 40 33,6 12 10,1 119 100 Svetovni trg 8 10,0 32 40,0 31 38,8 9 11,3 80 100 Tudi usposabljanje in razvoj je v domeni oddelka za človeške vire in linijskih vodij in se izvaja s posvetovanjem oddelka za človeške vire z linijskimi vodji (37,6 %) oziroma obratno (35,2 %). d) Odnosi z zaposlenimi/sindikati/sveti delavcev Linijski vodje, s posvetovanjem z oddelkom za človeške vire N % Oddelek za Linijski vodje N % človeške vire, s posvetovanjem z linijskimi vodji N % Oddelek za človeške vire N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 46 22,0 48 23,0 60 28,7 55 26,3 209 100 Kmetijstvo, industrija 24 25,5 18 19,1 27 28,7 25 26,6 94 100 Tržne storitve 7 17,1 8 19,5 14 34,1 12 29,3 41 100 Javne storitve 14 21,9 19 29,7 15 23,4 16 25,0 64 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 39 r^ H 18,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 20,2 hn ■331 16,7 27,7 31,9 20,2 Tržna usmerjenost Lokalni trg 30 25,9 28 24,1 29 25,0 29 25,0 116 100 Svetovni trg 14 17,7 15 19,0 27 34,2 23 29,1 79 100 Za odnose z zaposlenimi je v največ organizacijah (28,7 %) odgovoren oddelek za človeške vire v sodelovanju z linijskimi vodji. Razlike se pokažejo glede na velikost organizacij, kjer velja, da je v večjih organizacijah ta delež kar 45,8 % in glede na izobrazbeno strukturo. e) Porast/krčenje števila zaposlenih Linijski vodje, s posvetovanjem z oddelkom za človeške vire N % Oddelek za Linijski vodje N % človeške vire, s posvetovanjem z linijskimi vodji N % Oddelek za človeške vire N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 65 31,0 62 29,5 59 28,1 24 11,4 210 100 Kmetijstvo, industrija 35 35,7 22 22,4 25 25,9 16 16,3 98 100 Tržne storitve 8 19,5 16 39,0 14 34,1 3 7,3 41 100 Javne storitve 20 32,8 20 32,8 17 27,9 4 6,6 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih □E nr T~31 H 25,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 28,2 23 39 24,7 33,3 32,5 SS3J Tržna usmerjenost Lokalni trg 39 33,3 35 29,9 29 24,8 14 12,0 117 100 Svetovni trg 22 27,8 23 29,1 24 30,4 10 12,7 79 100 Odločitve glede porasta/krčenja števila zaposlenih prevzemajo predvsem vodje (31 %). Statistično značilne razlike obstajajo glede na velikost organizacij in izobrazbeno strukturo. 11. Kakšno obliko kadrovskega informacijskega sistema (računalniško podprtega) imate? Več ločenih samostojnih kadrovskih orodij N % Eden, v glavnem neodvisen kadrovski informacijski sistem N % V glavnem prepleten/vpet v širši informacijski sistem upravljanja N % Nimamo računalniško podprtega kadrovskega informacijskega sistema N % Skupa; N % Vse organizacije Sektor 42 19,4 70 36,4 76 35,0 20 9,2 217 100 Kmetijstvo, industrija 19 18,6 33 32,4 42 41,2 8 7,8 102 100 Tržne storitve 9 21,4 16 38,1 12 28,6 5 11,9 42 100 Javne storitve 12 18,8 26 40,6 19 29,7 7 10,9 64 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 30 18,5 59 36,4 54 33,3 19 11 ,7 162 100 Nad 500 zaposlenih 12 22,2 20 37,0 21 38,9 1 1,9 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 14 14,4 35 36,1 38 39,2 10 10,3 97 100 Nad 14% diplomantov 28 23,3 44 36,7 38 31,7 10 8,3 120 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 26 21F" 46 37 IZ 35 28 T ntüTZ 124 Svetovni trg 15 1 18,8 38 1 47,5 3 1 3,8 80 1 V organizacijah prevladuje bodisi eden, v glavnem neodvisen kadrovski informacijski sistem (36,4 %), bodisi v širši informacijski sistem upravljanja prepleten/vpet kadrovski informacijski sistem (35 %). 9,2 % organizacij nima računalniško podprtega kadrovskega informacijskega sistema. Glede na tržno usmerjenost organizacij so prisotne statistično značilne razlike v oblikah kadrovskega informacijskega sistema. 12. Na katerih od naslednjih področij uporabljate kadrovski informacijski sistem? Informacijska podpora menedžmentu človeških virov se v veliki večini organizacij uporablja za delo z individualnimi osebnimi podatki (99,5 %) in na področju plač (94,8 %), sledijo registracija časa in prisotnosti na delu (71,4 %), področje ugodnosti (67,6 %) in zdravje in varnost pri delu (59,7 %). Zelo malo se kadrovski informacijski sistem uporablja za merjenje uspešnosti kadrovske dejavnosti, za pridobivanje in izbiro kadrov in za načrtovanje karier oziroma nasledstva. Statistično značilne razlike v uporabi kadrovsko informacijskega sistema se pokažejo, glede na tržno usmerjenost organizacij, na področju plač, ugodnosti, registracije časa in prisotnosti na delu, usposabljanja in razvoja. Glede na velikost organizacij so statistično značilne razlike v informacijski podpori prisotne na področju usposabljanja in razvoja ter načrtovanja kariere/nasledstva. a) Individualni osebni podatki Da Ne Skupaj N % N % N % Vse organizacije 192 99,5 1 0,5 193 100 Sektor Kmetijstvo, industrija 94 100 - - 94 100 Tržne storitve 37 100 - - 37 100 Javne storitve 52 98,1 1 1,9 53 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 138 99,3 1 0,7 139 100 Nad 500 zaposlenih 53 100 - - 53 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 86 100,0 - - 86 100 Nad 14% diplomantov 106 99,1 1 0,9 107 10081 Tržna usmerjenost Lokalni trg 104 100 - - 104 100 Svetovni trg 76 98,7 1 1,3 77 100 b) Plače Da Ne Skupaj Vse organizacije Sektor N 181 % 94,8 N 10 % 5,2 N 191 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 90 35 96,8 97,2 3 1 3,2 2,8 93 36 100 100 Javne storitve 47 88,7 6 11,3 53 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 130 94,2 8 5,8 138 100 Nad 500 zaposlenih 50 96,2 2 3,8 52 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tnna i icmorianAct1 81 100 95,3 94,3 4 6 4,7 5,7 85 106 100 100 iržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg c) Ugodnosti N 121 Da % 67,6 N 58 Ne % 32,4 Skupaj M 0/„ Vse organizacije Sektor N 179 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 61 25 70,9 73,5 25 9 29,1 26,5 86 34 100 100 Javne storitve 31 62,0 19 38,0 50 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 87 66,9 43 33,1 130 100 Nad 500 zaposlenih 15 68,8 33 31,3 48 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 58 73,4 21 26,6 79 100 Nad 14% diplomantov 63 63,0 37 37,0 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg +61 — iš- Svetovni trg 1 76,1 1 23,9 d) Registracija časa in prisotnosti na delu Vse organizacije Sektor N 135 Da % 71,4 N 54 Ne % 28,6 Sku N 189 § a Ci Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 75 26 80,6 74,3 18 9 19,4 25,7 93 35 100 100 Javne storitve 27 51,9 25 48,1 52 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 93 68,4 43 31,6 136 100 Nad 500 zaposlenih 42 80,8 10 19,2 52 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 63 75,9 20 24,1 83 100 Nad 14% diplomantov 72 67,9 34 32,1 106 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg +60 F" H~4Ö F" Svetovni trg 1 84,4 1 15,6 e) Pridobivanje in izbira kadrov Da Ne Skupaj Vse organizacije Sektor N 41 % 22,9 N 138 % 77,1 N 179 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 19 9 21,8 25,7 68 26 78.2 74.3 87 35 100 100 Javne storitve 11 22,4 38 77,6 49 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 25 19,4 104 80,6 129 100 Nad 500 zaposlenih 16 32,7 33 67,3 49 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 15 26 19,0 26,0 64 74 81,0 74,0 79 100 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 22 22,9 74 77,1 96 100 Svetovni trg 17 23,6 55 76,4 72 100 f) Usposabljanje in razvoj Da Ne Skupaj Vse organizacije Sektor N 97 % 53,0 N 86 % 47,0 N 183 % 100 Kmetijstvo, industrija 51 56,0 40 44,0 91 100 Tržne storitve 18 54,5 15 45,5 33 100 Javne storitve 23 46,0 27 54,0 50 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih p2 O 1 58 rj Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 44 55,0 36 45,0 80 100 Nad 14% diplomantov 53 51,5 50 48,5 130 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg hsH Svetovni trg 35,6 g) Ocenjevanje delovne uspešnosti Da Ne Skupaj Vse organizacije Sektor N 89 % 48,9 N 93 % 51,1 N 182 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 39 16 44,8 47,1 48 18 55,2 52,9 87 34 100 100 Javne storitve 29 55,8 23 44,2 52 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 58 45,0 71 55,0 129 100 Nad 500 zaposlenih 31 59,6 21 40,4 52 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 36 46,2 42 53,8 78 100 Nad 14% diplomantov 53 51,0 51 49,0 104 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 50 51,1 47 48,5 97 100 Svetovni trg 35 47,9 38 52,1 73 100 h) Načrtovanje kariere/nasledstva N 36 Da % 20,1 N 143 Ne % 79,9 Skupaj M O/. Vse organizacije Sektor N 179 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 14 11 16.3 31.4 72 24 83,7 68,6 86 35 100 100 Javne storitve 11 22,4 38 77,6 49 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 15 rj 32,0 84 4n 68,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 14 22 18,2 21,6 63 80 81,8 78,4 77 102 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 18 18,9 77 81,1 95 100 Svetovni trg 17 23,6 55 76,4 72 100 i) Urniki dela Da Ne Skupaj Vse organizacije Sektor N 102 % 54,3 N 86 % 45,7 N 188 % 100 Kmetijstvo, industrija 52 56,5 40 43,5 92 100 Tržne storitve 22 64,7 12 35,3 34 100 Javne storitve 23 43,4 30 56,6 53 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 72 52,9 64 47,1 136 100 Nad 500 zaposlenih 29 56,9 22 43,1 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 48 57,8 35 42,2 83 100 Nad 14% diplomantov 54 51,4 51 48,6 105 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 51 51,0 49 49,0 100 100 Svetovni trg 46 60,5 30 39,5 76 100 j) Zdravje in varnost Vse organizacije Sektor N 108 Da % 59,7 N 73 Ne % 40,3 Sku N 181 paj % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 49 25 57,0 73,5 37 9 43,0 26,5 86 34 100 100 Javne storitve 29 55,8 23 44,2 52 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih \ 54 H 72,5 \ 45 H 27,5 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 43 55,1 35 44,9 78 100 Nad 14% diplomantov 65 63,1 38 36,9 103 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 60 61,2 38 38,3 98 100 Svetovni trg 40 56,3 31 43,7 71 100 k) Merjenje uspešnosti kadrovske dejavnosti Da Ne Skupaj Vse organizacije Sektor N 28 % 15,8 N 149 % 84,2 N 177 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 14 4 16,5 11,8 71 30 83,5 88,2 85 34 100 100 Javne storitve 9 18,4 40 81,6 49 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 22 17,3 105 82,7 127 100 Nad 500 zaposlenih 6 12,2 43 87,8 49 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 11 17 14.1 17.2 67 82 85,9 82,8 78 99 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 16 16,8 79 83,2 95 100 Svetovni trg 10 14,3 60 85,7 70 100 l) Za zagotavljanje kadrovskih informacij, podporo politik in praks N 97 Da % 56,1 N 76 Ne % 43,9 Skupaj M O/. Vse organizacije Sektor N 173 % 100 Kmetijstvo, industrija 47 55,3 38 44,7 85 100 Tržne storitve 22 64,7 12 35,3 34 100 Javne storitve 24 53,3 21 46,7 45 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 79,2 20,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 38 59 50,0 60,8 38 38 50,5 39,2 76 97 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 50 54,9 41 45,1 91 100 Svetovni trg 42 60,0 28 40,0 70 100 13. Ali vaš kadrovski informacijski sistem vsebuje: Kadrovski informacijski sistemi v glavnem ne omogočajo samostojne podpore za vodenje in za zaposlene. V slabi tretjini (29,2 %) organizacij kadrovski informacijski sistem vsebuje samostojno podporo za vodenje in v 16,7 % organizacij samostojno podporo za zaposlene. Pri samostojni podpori, ki jo nudi kadrovski informacijski sistem zaposlenim, so opazne statistično značilne razlike glede na izobrazbeno strukturo zaposlenih v organizacijah. a) Samostojno podporo za vodje (spletna orodja s katerimi lahko vodje z izpolnjevanjem opravljajo razne procese na področju kadrov/človeških virov) Da Ne Skupaj Vse organizacije Sektor N 57 % 29,2 N 138 % 70,8 N 195 % 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 30 12 31,9 32,4 64 25 68,1 67,6 94 37 100 100 Javne storitve 13 23,6 42 76,4 55 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 40 28,4 101 71,6 141 100 Nad 500 zaposlenih 16 30,2 37 69,8 53 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 21 24,1 66 75,9 87 100 Nad 14% diplomantov 36 33,3 72 66,7 108 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 29 27,4 77 72,6 106 100 Svetovni trg 24 31,2 53 68,8 77 100 b) Samostojno podporo za zaposlene (spletna orodja s katerimi lahko zaposleni dostopajo do osebnih informacij in izvajajo preproste naloge s področja kadrov/človeških virov, kot recimo ažuriranje osebnih podatkov) Vse organizacije Sektor N 32 Da % 16,7 N 160 Ne % 83,3 Sku N 192 a Ci Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 15 3 16,1 8,6 78 32 83,9 91,4 93 35 100 100 Javne storitve 13 23,6 42 76,4 55 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 23 16,5 116 83,5 139 100 Nad 500 zaposlenih T7nhi*a7hona ctnilfhira 9 17,3 43 82,7 52 100 izobrazbena siiukiuia Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov a 83 76,7 | Tržna usmerjenost Lokalni trg 17 16,3 87 83,7 104 100 Svetovni trg 12 15,8 64 84,2 76 100 14. V kakšni meri evalvirate uspešnost oddelka za kadre/človeške vire? Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Sploh ne N % A~7 TT C V manjši meri N % O "7 1-7-7 srednje N % -7c oc n V večji meri N % OO 1 C O V zelo veliki meri N % 1"7 Ol N 209 100 Skupaj % 100 100 4/ 25 22,5 25,0 37 20 20,0 7 5 33 35,9 33,0 33 13 15,8 13,0 17 9 8,1 9,0 Tržne storitve 8 19,0 7 16,7 15 35,7 10 23,8 2 4,8 42 100 Javne storitve 13 22,0 8 13,6 23 39,0 9 15,3 6 10,2 59 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 40 25,8 27 17,4 55 35,5 22 14,2 11 7,1 155 100 Nad 500 zaposlenih 7 13,2 10 18,9 19 35,8 11 20,8 6 11,3 53 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 28 30,1 14 15,1 34 36,6 12 12,9 5 5,4 93 100 Nad 14% diplomantov 19 16,4 23 19,8 41 25,3 21 18,1 12 10,3 116 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 30 25,2 15 12,6 46 38,7 18 15,1 10 8,4 119 100 Svetovni trg 14 18,2 20 26,0 23 29,9 14 18,2 6 7,8 77 100 Evalvacija uspešnosti oddelka za kadre/človeške vire se v 22,5 % organizacij sploh ne izvaja. V zelo veliki meri jo izvaja 8,1 % organizacij, prevladuje pa srednja mera evalviranja uspešnosti oddelka za kadre/človeške vire, saj o tem poroča 35,9 % organizacij. 15. Če evalvirate uspešnost oddelka za kadre/človeške vire, poglede koga upoštevate pri evalvaciji uspešnosti? Najvišjih vodij Linijskih vodij Zaposlenih Oddelka za kadre/človešk e vire Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 135 58 29 94,4 90.6 96.7 110 50 26 84,6 79,4 92,9 83 37 17 69.7 69.8 63,0 82 29 20 75,2 60,4 80,0 8 5 2 21,6 27,8 25,0 Javne storitve 42 97,7 31 88,6 27 77,1 30 93,8 - - Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 95 94,1 78 85,7 57 68,7 55 72,4 6 20,0 Nad 500 zaposlenih 39 95,1 31 81,6 26 72,2 27 81,8 2 28,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 56 94,9 45 83,3 30 61,2 34 70,8 3 21,4 Nad 14% diplomantov Tnna ncmononnct 79 94,0 65 85,5 53 75,7 48 78,7 5 21,7 iižiia usmerjenost Lokalni trg 60 85,7 50 72,5 51 82,3 2 11,1 Svetovni trg 43 81,1 29 65,9 27 65,9 6 35,3 % % % % % N N N N N Organizacije, ki uspešnost oddelka za kadre/človeške vire evalvirajo, pri evalvacije najbolj upoštevajo poglede vodij (94,4 %), posebej v sektorju javnih storitev (97,7 %), sledijo pogledi linijskih vodij (84,6 %), oddelka za kadre/človeške vire (75,2 %) in zaposlenih (69,7 %). Statistično značilne razlike pri vključevanju pogledov najvišjih vodij se kažejo glede na tržno usmerjenost organizacij. II. DEL: PRAKSA KADROVANJA 1. Kako se je skupno število zaposlenih (preračunano v zaposlitve za polni delovni čas) v vaši organizaciji spremenilo v zadnjih treh letih ? Se je zmanjšalo N % Je ostalo enako N % Se je povečalo N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 64 16,9 35 16,4 114 66,7 213 100 Kmetijstvo, industrija bi ~r~13 n Tržne storitve 9,8 Javne storitve □Z 27,4 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 46 29,0 29 18,2 84 52,8 159 100 Nad 500 zaposlenih 17 32,1 6 11,3 30 56,6 53 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 34 35,4 13 13,5 49 51,1 96 100 Nad 14% diplomantov 30 25,8 22 18,8 65 55,4 117 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 34 28,3 23 19,2 63 52,5 120 100 Svetovni trg 24 30,5 9 11,4 46 58,1 79 100 Dobri dve tretjini organizacij je v zadnjih treh letih povečalo število zaposlenih. Statistično značilne razlike se pojavljajo med posameznimi sektorji, največji porast je ugotovljen na področju tržnih storitev. Na področju kmetijstva/industrije poroča o zmanjšanju zaposlenih dobra tretjina. Najmanj sprememb je bilo pri javnih storitvah, toda tudi tu poroča polovica organizacij o porastu zaposlenih. Statistično značilnih razlik ni glede na velikost organizacij in izobrazbeno strukturo; nakazani pa so večji porasti pri velikih organizacijah in organizacijah z boljšo izobrazbeno strukturo. Organizacije, ki so usmerjene na svetovni trg kažejo tudi manjšo stabilnost glede števila zaposlenih, vendar statistično značilnih razlik ni. 2a. Če se je število zaposlenih zmanjšalo, v kolikšni meri ste uporabljali katero od naslednjih metod za zmanjšanje števila zaposlenih? a) Zamrznitev zaposlovanja Sploh ne V veliki meri Skupaj N % N % N % N % N % N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 23 14 42.6 46.7 4 4 7,4 13,3 6 3 11,1 10,0 8 4 14,8 13,3 13 5 24,1 16,7 54 30 100 100 Tržne storitve 4 40,0 - - 2 20,0 2 20,0 2 20,0 10 100 Javne storitve 3 27,3 - - 1 9,1 2 18,2 5 45,5 11 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 19 50,0 2 5,3 5 13,2 3 7,9 9 23,7 38 100 Nad 500 zaposlenih 4 25,0 2 12,5 1 6,3 5 31,3 4 25,0 16 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 13 44,8 4 13,8 4 13,8 3 10,3 5 17,2 29 100 Nad 14% diplomantov 10 10,0 - - 2 8,0 5 20,0 8 32,0 25 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 12 41,4 1 3,4 3 10,3 6 20,7 7 24,1 29 100 Svetovni trg 10 50,0 3 15,0 3 15,0 2 10,0 2 10,0 20 100 V primeru zmanjševanja števila zaposlenih je več kot polovica organizacij v večji ali manjši meri uporabilo metodo zamrznitev zaposlovanja. Najbolj pogosto so to naredile organizacije, ki imajo več kot 14 % diplomantov med zaposlenimi, sledijo jim organizacije z več kot 500 zaposlenimi in organizacije na področju javnih storitev. Med organizacijami, ki so v primerjavi z ostalimi redko uporabile to metodo zmanjševanja kadra pa so bile organizacije usmerjene na svetovni trg in organizacije z manj kot 500 zaposlenimi. b) Predčasno upokojevanje Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Splc N 25 11 >h ne % 45,5 35,5 N 7 6 % 12,7 19,4 N 8 6 % 14,5 19,4 N 10 7 % 18,2 22,6 V vel N 5 1 i ki meri % 9.1 3.2 Ski N 55 31 upaj % 100 100 Tržne storitve 4 40,0 1 10,0 1 10,0 2 20,0 2 20,0 10 100 Javne storitve 9 81,8 - - 1 9,1 - - 1 9,1 11 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 20 52,6 3 7,9 7 18,4 5 13,2 3 7,9 38 100 Nad 500 zaposlenih 5 31,3 4 25,0 - - 5 31,3 2 12,5 16 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 10 33,3 4 13,3 6 20,0 8 26,7 2 6,7 30 100 Nad 14% diplomantov 15 60,0 3 12,0 2 8,0 2 8,0 3 12,0 25 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 16 55,2 3 10,3 5 17,2 3 10,3 2 6,9 29 100 Svetovni trg 7 33,3 4 19,0 3 14,3 5 23,8 2 9,5 21 100 Metodo predčasnega upokojevanja za zmanjševanje števila zaposlenih so najbolj pogosto uporabile velike organizacije, organizacije s slabšo izobrazbeno strukturo zaposlenih in tiste, ki so usmerjene na svetovni trg. Intenziteta te metode znotraj posamezne organizacije pa je bila največja pri velikih organizacijah. c) Prostovoljni presežki Sploh ne N % N % N % N % V veliki meri N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve lstffia cfnrihio 26 48,1 11 36,7 5 50,0 Q Ol O 4 7,4 3 10,0 1 10,0 11 20,4 7 23,3 2 20,0 1 10 5 9,3 4 13,3 1 10,0 8 14,8 5 16,7 1 10,0 54 100 30 100 10 100 11 1 nn javne storitve Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 9 81,8 11 37,9 15 60,0 18 62,1 7 35,0 1 7,3 2 6,9 2 8,0 4 20,0 2 18,2 7 24,1 4 16,0 6 20,7 4 20,0 3 7,9 2 12,5 4 13,8 1 4,0 3 10,3 2 10,0 2 5,3 6 37,5 5 17,2 3 12,0 2 6,9 3 15,0 11 100 j38 | 100 1 16 100 29 100 25 100 29 100 20 100 Tudi metoda prostovoljnih presežkov je bila najbolj pogosto uporabljena v velikih organizacijah, organizacijah, ki so usmerjene na svetovni trg, organizacije na področju kmetijstva/ industrije in tiste z nižjo izobrazbeno strukturo zaposlenih. d) Prisilni presežki Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Splc N 33 16 ih ne % 63,5 55,2 N 7 6 % 13,5 20,7 N 5 4 % 9,6 138,8 N 3 2 % 5.8 6.9 V vel N 4 1 iki meri % 7,7 3,4 Ski N 52 29 upaj % 100 100 Tržne storitve 5 50,0 - - 1 10,0 1 10,0 3 30,0 10 100 Javne storitve 10 100 - - - - - - - - 10 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 25 67,6 4 10,8 2 5,4 3 8,1 3 8,1 37 100 Nad 500 zaposlenih 8 53,3 3 20,0 3 20,0 - - 1 6,7 15 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 15 53,6 4 14,3 3 10,7 2 7,1 4 14,3 28 100 Nad 14% diplomantov 18 75,0 3 12,5 2 8,3 1 4,2 - - 24 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 18 66,7 2 7,4 1 3,7 3 11 ,1 3 11 ,1 27 100 Svetovni trg 12 60,0 4 20,0 3 15,0 - - 1 5,0 20 100 Sorazmerno redko - to je dobra tretjina - pri tistih organizacijah, ki so zmanjševale število zaposlenih - je bila uporabljena metoda prisilnih presežkov. Ta metoda je bila uporabljena predvsem pri velikih organizacijah in tistih s slabšo izobrazbeno strukturo. e) Prerazporeditev v okviru organizacije (prezaposlitev) Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve Javne storitve Velikost Splo N 16 10 5 >h ne % 28,6 33,3 45,5 N 2 1 % 3,6 8,1 N 16 8 4 4 % 28,6 26,7 36,4 33,3 N 12 8 1 3 % 21,4 26,7 9,1 25,0 V vel N 10 4 1 4 iki meri % 17,9 13,3 9,1 33,3 Ski N 56 30 11 12 upaj % 100 100 100 100 organizacije Do 500 zaposlenih 13 32,5 1 2,5 13 32,5 8 20,0 5 12,5 40 100 Nad 500 zaposlenih 3 18,8 1 6,3 3 18,8 4 25,0 5 31,3 16 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 11 37,9 8 27,6 6 20,7 4 13,8 29 100 Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 5 11 3 18,5 37,9 14,3 2 1 7,4 4,8 8 8 7 29,6 27,8 33,3 6 6 6 22,2 20,7 28,6 6 4 4 22,2 13,8 19,0 27 29 21 100 100 100 Prerazporeditev v okviru organizacije je bila uporabljena pri 71,4 % organizacijah, ki so zmanjšale število zaposlenih. To so bile organizacije usmerjene na svetovni trg, velike organizacije in tiste, ki imajo boljšo strukturo zaposlenih. f) Delovnega razmerja za določen čas ne podaljšujemo Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Splc N 13 8 )h ne % 23,2 25,8 N 13 8 % 23,2 25,8 N 14 7 % 25,0 22,6 N 4 3 % 7,1 9,7 V vel N 12 5 i ki meri % 21,4 16,1 Sk N 56 31 upaj % 100 100 Tržne storitve lstffia cfnrihio 3 30,0 1 F, 7 3 30,0 2 A 20,0 1 1 R 1 2 C 20,0 41 7 10 1 1 100 1 nn Javne storitve Velikost 2 10,/ 4 33,3 1 8,3 5 41,7 12 100 organizacije Do 500 zaposlenih 8 20,5 11 28,2 10 25,6 3 7,7 7 17,9 39 100 Nad 500 zaposlenih Izobrazbena 5 31,3 2 12,5 4 25,0 1 6,3 4 25,0 16 100 struktura Do 14 % diplomantov 4 13,3 8 26,/ 8 26,7 2 6,7 8 26,7 30 100 Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 9 9 4 34,6 31,0 18,2 5 5 7 19,2 17,2 31,8 6 6 6 23,1 20,7 27,3 2 2 1 7,7 6,9 4,5 4 7 4 15,4 24.1 18.2 26 29 22 100 100 100 Najbolj pogosta metoda zmanjševanja števila zaposlenih je, da organizacije ne podaljšujejo delovnega razmerja za določen čas. To metodo so uporabile predvsem organizacije z nižjo izobrazbeno strukturo zaposlenih, organizacije na področju javnih storitev in tiste, ki so usmerjene na svetovni trg. g) Prenos posameznih dejavnosti na druge izvajalce (outsourcing) Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve Splo N 20 10 3 >h ne % 36,4 32,3 30,0 N 11 7 1 % 20,0 22,6 10,0 N 11 9 2 % 20,0 29,0 20,0 N 5 3 1 % 9,1 9,7 10,0 V ve N 8 2 3 :liki meri % 14,5 6,5 30,0 Sk N 55 31 10 upaj % 100 100 100 Javne storitve 6 50,0 3 25,0 - - 1 8,3 2 16,7 12 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 16 40,0 7 17,5 5 12,5 5 12,5 7 17,5 40 100 Nad 500 zaposlenih Izobrazbena 4 26,7 4 26,7 6 40,0 - - 1 6,7 15 100 struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg 9 11 12 29,0 45,8 40,0 6 5 6 19,4 20,8 20,0 7 4 6 22,6 16,7 20,0 3 T 9,7 R 1 6 T 19,4 s ^ 31 94 100 1 nn 2 2 8,3 6,7 2 4 8,3 13,3 24 30 100 100 Svetovni trg 6 28,6 5 23,8 4 19,0 3 14,3 3 14,3 21 100 Tretja najbolj pogosto uporabljena metoda zmanjševanja števila zaposlenih je prenos posameznih dejavnosti na zunanje izvajalce. To metodo najbolj pogosto uporabljajo organizacije, ki so usmerjene na svetovni trg in tisti, ki imajo slabšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Metode, ki jih organizacije uporabljajo za zmanjševanje števila zaposlenih so povezane predvsem s tržno usmeritvijo in velikostjo organizacije. Organizacije, ki so usmerjene na svetovni trg uporabljajo najbolj pogosto različne metode zmanjševanja števila kadrov. Če primerjamo rezultate iz leta 2004 se v letu 2008 rang prvih dveh najbolj pogosto uporabljenih metod ni spremenil, bistvena sprememba v pogostosti uporabe pa je prišla pri prenosu dejavnosti na zunanje izvajalce, ki se v tem letu po pogostosti uporabe uvršča na tretje mesto. Značilno manj pogosti pa so prostovoljni presežki, medtem ko pri predčasnem upokojevanju praktično ni sprememb. Nekoliko bolj pogosto je uporabljena metoda prisilnih presežkom, ki pa se v obeh časovnih obdobjih uvršča na 7 mesto. 2b. Če ste v zadnjih treh letih uporabljali prenos posameznih dejavnosti na druge izvajalce (outsourcing) za zmanjševanje števila zaposlenih, za kakšen odstotek ste na ta način zmanjšali obseg zaposlenih? Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 0 -N 24 15 5 5% % 70,6 71,4 71,4 6 N 7 4 2 - 10% % 20,6 19,00 28,6 11 N 3 2 - 20% % 8,8 9,5 Sku N 34 21 7 jpaj % 100 100 100 Javne storitve 4 80,0 1 20,0 - - 5 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 15 65,2 6 26,1 2 8,7 23 100 Nad 500 zaposlenih 9 81,8 1 9,1 1 9,1 11 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 14 66,7 6 28,6 1 4,8 21 100 Nad 14% diplomantov 10 76,9 1 7,7 2 15,4 13 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 12 70,6 4 23,5 1 5,9 17 100 Svetovni trg 11 73,3 3 20,0 1 6,7 15 100 S prenosom dejavnosti na zunanje izvajalce je večina organizacij znižala za do 5 % število zaposlenih, približno petina organizacij pa je zmanjšala s to metodo 6-10 % zaposlenih, pri tem prednjačijo organizacije s slabšo izobrazbeno strukturo zaposlenih, organizacije, ki imajo manj kot 500 zaposlenih in organizacije na področju tržnih storitev. 3a. Prosimo označite, katere od naslednjih metod pridobivanja kadrov uporabljate za vodje. Iz organizacije N % Kadrovske agencije/svetovalci N % Z oglaševanjem N % Ustna priporočila N % Z objavo prostih mest na spletni strani organizacije N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 180 82 91,8 90,1 56 32,4 140 75,7 T~8ö 125 63 69,8 75,0 106 60,2 088" Tržne storitve 39 95,0 tH^ 29 76,3 Javne storitve 51 92,7 14,0 34 | 63,0 28 57,1 _33_| 64,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 129 90,2 40 30,1 91 68,9 Nad 500 zaposlenih 50 96,2 16 40,0 42 80,4 33 71,7 _36_| 78,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 77 88,5 29 39,2 60 75,9 61 75,3 37 | 48,7 Nad 14% diplomantov 103 94,5 27 27,3 80 75,5 64 65,3 Tržna usmerjenost Lokalni trg 98 89,9 75 72,8 66 66,0 62 62,0 Svetovni trg 69 93,2 56 81,2 52 76,5 34 53,1 Z objavo prostih mest na komercialnih spletnih straneh za iskanje dela Neposredno iz izobraževalnih institucij Neposredno javljanje kandidatov Zaposlitveni centri/ javne službe za Zaposlovanje Vse organizacije Sektor 92 48,3 23 13,7 76 43,9 59 34,1 Kmetijstvo, industrija 45 52,9 13 16,9 38 45,8 29 36,7 Tržne storitve 22 61,1 5 14,3 16 45,7 10 29,4 Javne storitve 22 44,9 5 10,4 19 39,6 19 36,5 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 44,4 20 15,6 52 40,6 46 35,1 Nad 500 zaposlenih 3 7,5 24 53,3 13 31,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 40 50,6 10 13,9 40 51,9 30 40,5 Nad 14% diplomantov 52 52,5 13 13,5 36 37,5 29 29,3 Tržna usmerjenost Lokalni trg 47 47,0 14 14,4 45 44,6 39 39,0 Svetovni trg 41 60,3 8 13,1 28 44,4 17 27,0 Vodje se najbolj pogosto rekrutira iz organizacije, približno tri četrtine organizacij poroča, da vodje pridobiva z oglaševanjem v časopisih, nekoliko manj pa jih poroča, da pridobijo vodje na osnovi ustnih priporočil. Več kot polovica organizacij (60,2 %) pa tudi poroča, da novega vodjo pridobi preko objave prostih mest na spletni strani organizacije, sledijo objave prostih mest na komercialnih spletnih straneh za iskanje dela ((48,3 %). V dobrih dveh petinah organizacij pa poročajo, da se kandidati javijo kar sami - najbolj pogosto se to zgodi pri organizacijah s slabšo izobrazbeno strukturo in velikih organizacijah. Statistično pomembne razlike se pojavljajo pri metodi oglaševanja v časopisih katere najbolj pogosto uporabljajo organizacije industrijskega sektorja in tržnih storitev ter velike organizacije; organizacije iz prvih dveh omenjenih področij tudi bolj pogosto kot ostale uporabljajo pri pridobivanju vodij ustna priporočila. Statistično značilne razlike med organizacijami se pojavljajo pri objavi prostih mest na spletni strani organizacije, to obliko najbolj pogosti uporabljajo organizacije tržnih in javnih storitev, % % % % N N N N velike organizacije in organizacije z več kot 14 % diplomantov. Velike organizacije bolj pogosto kot ostale uporabljajo tudi komercialne spletne strani za iskanje dela. Pri pridobivanju vodij imajo Zaposlitveni centri/Javne službe za zaposlovanje relativno majhno vlogo, saj le dobra tretjina organizacij uporablja to metodo, med različnimi vrstami organizacij ni večjih razlik, najbolj pogosto to metodo uporabljajo organizacije s slabšo izobrazbeno strukturo zaposlenih in organizacije usmerjene na lokalni trg. 3b. Prosimo označite, katere od naslednjih metod pridobivanja kadrov uporabljate za strokovnjake/tehnike. Iz organizacije N % Kadrovske agencije/svetovalci N % Z oglaševanjem N % Ustna priporočila N % Z objavo prostih mest na spletni strani organizacije N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 153 72 82.7 81.8 50 29,6 170 80 86,7 87,9 137 67 76,1 79,8 119 65,7 1~54 Tržne storitve 34 89,5 38 95,0 30 81,1 32 84,2 Javne storitve 39 78,0 45 78,9 34 66,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 108 79,4 35 27,3 83 3~ 102 76,1 75 56~ Nad 500 zaposlenih 44 91,7 15 36,6 1~964 35 76,1 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 68 82,9 25 34,2 76 89,4 63 79,7 41 53,2 Nad 14% diplomantov 85 82,5 25 26,0 94 84,7 74 73,3 Tržna usmerjenost Lokalni trg 27 28,1 97 86,6 74 71,8 69 65,7 Svetovni trg 22 34,9 65 90,3 57 83,8 40 61,5 Z objavo prostih mest na komercialnih Neposredno iz izobraževalnih Neposredno javljanje Zaposlitveni centri/ javne službe za Zaposlovanje N % spletnih straneh za iskanje dela N % institucij N % kandidatov N % Vse organizacije Sektor 120 64,9 91 51,7 121 67,2 97 53,6 Kmetijstvo, industrija 54 62,8 46 56,1 58 69,9 46 54,8 Tržne storitve 30 76,9 20 55,6 25 67,9 18 51,4 Javne storitve 21 40,4 21 42,0 33 63,5 31 57,4 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Z5Ž ÖZ 45,0 r~6č ^ 74 23 54,0 52,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 51 63,0 33 44,0 53 67,9 43 57,3 Nad 14% diplomantov Tnna ucmorionnct1 69 66,3 58 57,4 68 66,7 54 50,9 iižiia usmerjenost Lokalni trg 64 60,4 47 47,0 73 68,9 Svetovni trg 51 73,9 40 60,6 44 68,8 29 43,0 ' Pri pridobivanju strokovnjakov/ tehnikov so prve tri najbolj pogoste metode pridobivanja enake kot pri vodjih, le da so ustna priporočila bolj pogosta. Bistveno pomembnejšo vlogo pri pridobivanju strokovnjakov v primerjavi s pridobivanjem vodij pa ima neposredno javljanje kandidatov, pridobivanje neposredno iz izobraževalnih institucij in objave na komercialnih spletnih straneh. Največje razlike se pojavljajo pri pridobivanju strokovnjakov/tehnikov med organizacijami, ki imajo več kot 500 zaposlenih in tistimi, ki imajo manj kot 500 zaposlenih pri metodah kot so: oglaševanje v časopisih in objave na spletnih straneh organizacije in komercialnih spletnih straneh, neposredno javljanje kandidatov ter neposredno iz izobraževalnih institucij. Velike organizacije uporabljajo več metod pridobivanja strokovnjakov/ tehnikov kot manjše organizacije. Organizacije, ki imajo boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih bolj pogosto uporabljajo metodo oglaševanja na spletnih straneh. Zaposlitveni centri in Javne službe za zaposlovanje imajo pomembnejšo vlogo predvsem pri organizacijah, ki so usmerjene na lokalni trg. 3c. Prosimo označite, katere od naslednjih metod pridobivanja kadrov uporabljate za administrativne/režijske delavce. Iz organizacije N % Kadrovske agencije/svetovalci N % Z oglaševanjem N % Ustna priporočila N % Z objavo prostih mest na spletni strani organizacije N % Vse organizacije Sektor 136 75,6 27 17,1 138 73,8 118 68,2 107 60,8 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 12 6 16,7 19,4 61 31 71,8 81,6 56 27 69,1 75,0 43 26 53,8 76,5 Javne storitve 62,0 6 16,7 42 75,0 31 64,8 34 63,0 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 99 73,3 23 19,3 100 71,4 93 71,5 Nad 500 zaposlenih 36 81,8 4 10,3 37 80,4 24 57,1 40 | 83,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 68 81,9 14 22,2 56 71,8 52 70,3 49,3 Nad 14% diplomantov 68 70,1 13 13,7 82 75,2 66 66,7 Tržna usmerjenost Lokalni trg 70 70,0 12 13,2 84 77,1 61 60,4 Svetovni trg 58 82,9 14 24,1 49 72,1 37 57,8 Z objavo prostih mest na komercialnih spletnih straneh za iskanje dela N % Neposredno iz izobraževalnih institucij N % Neposredno javljanje kandidatov N % Zaposlitveni centri/ javne službe za Zaposlovanje N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 97 39 53,9 47,6 41 19 24,1 24,7 114 63,3 114 55 62,0 64,0 Tržne storitve 25 67,6 14 38,9 69,2 21 58,3 Javne storitve 31 58,5 8 16,3 37 68,5 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 68 50,7 26 20,5 79 59,4 88 63,3 Nad 500 zaposlenih 29 63,0 15 34,9 35 74,5 26 57,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 36 61 46,8 59,2 19 22 26,4 22,4 51 63 66,2 58,9 Tržna usmerjenost Lokalni trg 54 52,9 21 21,6 65 62,5 70 66,7 Svetovni trg 38 55,9 18 28,6 46 68,7 39 56,5 Tudi pri pridobivanju administrativnih/režijskih kadrov so najbolj pogoste metode pridobivanja enake kot pri prej omenjenih skupinah kadrov, le vloga internega trga delovne sile je manjša. Posamezne oblike pridobivanja so vezane na različne značilnosti organizacij. Sektor je statistično značilno pomemben za izkoriščanje internega trga dela, le tega najbolj izkoristijo organizacije na področju tržnih storitev. Ustna priporočila so najbolj pomembna za organizacije usmerjene na svetovni trg. Pri objavljanju na spletnih straneh organizacije pa imajo statistično značilno prednost v pogostosti uporabe velike organizacije in organizacije z boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Neposredno javljanje kandidatov pa je pomembno v industriji, tržnih storitvah in pri organizacijah s slabšo izobrazbeno strukturo. 3d. Prosimo označite, katere od naslednjih metod pridobivanja kadrov uporabljate za proizvodne/fizične delavce. Iz organizacije N % Kadrovske agencije/svetovalci N % Z oglaševanjem N % Ustna priporočila N % Z objavo prostih mest na spletni strani organizacije N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 72 44 48,0 56,4 54 34,6 138 75 78,4 84,3 73,2 92 45 56,4 55,6 Tržne storitve 12 42,9 24 75,0 23 71,9 Javne storitve 14 36,8 4 33 68,8 21 | 53,8 21 47,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 53 47,3 39 33,3 101 77,1 Nad 500 zaposlenih 19 50,0 15 38,5 36 81,8 57,9 | 72,1 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 39 52,7 72 83,7 82,9 44 56,4 Nad 14% diplomantov 33 43,4 66 73,3 48 56,5 Tržna usmerjenost Lokalni trg 79 79,8 63 71,6 54 58,1 Svetovni trg 54 78,3 54 77,1 32 51,6 Z objavo prostih mest na komercialnih spletnih straneh za iskanje dela N % Neposredno iz izobraževalnih institucij N % Neposredno javljanje kandidatov N % Zaposlitveni centri/ javne službe za Zaposlovanje N % Vse organizacije Sektor 101 60,8 45 29,0 132 76,3 131 74,9 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 54 20 63,5 62,5 31,0 74~3~ 71 23 79.8 71.9 Javne storitve 23 54,8 4 | 9,8 32 68,1 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 74 59,7 32 27,8 100 76,9 100 76,3 Nad 500 zaposlenih 27 64,3 13 32,5 32 74,4 30 69,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 50 63,3 26 34,7 Z88ZI Nad 14% diplomantov 51 58,6 19 23,8 Tržna usmerjenost Lokalni trg 53 57,0 23 27,1 70 72,2 Svetovni trg 44 67,7 21 33,9 55 78,6 Pri pridobivanju proizvodnih delavcev je najbolj pogosto oglaševanje v časopisu, preko zaposlitvenih centrov ali pa se javijo kandidati sami oziroma pridejo preko ustnih priporočil. Več kot polovica organizacij oglašuje tudi preko spletnih strani. Ustna priporočila statistično značilno bolj pogosto kot v ostalih organizacijah uporabljajo v industriji/kmetijstvu, organizacijah, ki imajo pod 500 zaposlenih in organizacijah s slabšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Objave na spletu uporabljajo predvsem velike organizacije. Neposredno javljanje kandidatov pa je značilno predvsem v industriji/ kmetijstvu in pri organizacijah, ki imajo manj kot 14 % diplomantov. Za slednje so zelo aktualni tudi zaposlitveni centri/javne službe za zaposlovanje. Najbolj pogoste metode pridobivanja kadrov so enake - seveda se razlikujejo tako po obsegu kot vsebini- za vodje, strokovnjake in administrativne/režijske kadre, vendar pri slednji skupini zasledimo večje število metod pridobivanja. Vloga zaposlitvenih centrov/Javnih služb za zaposlovanje postane bolj pomembna pri administrativnih/režijskih kadrih in delavcih v neposredni proizvodnji. Za ti dve skupini je pogosta metoda tudi neposredno javljanje kandidatov, ta metoda je tudi pomemben vir pridobivanja strokovnjakov/tehnikov. 4. Prosimo, za vsako od navedenih kategorij zaposlenih označite, katere od naslednjih metod izbire uporabljate a) Vodje Intervju pred komisijo N % Individualni intervju N % Obrazec za prijavo N % Psihometrični test N % Ocenjevalni center N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 128 54 67,0 63,5 172 81 87,8 91,0 115 52 60,5 60,5 62 31 34,1 □haš" 13 5 7,6 6,6 Tržne storitve 30 78,9 36 90,0 28 71,8 20 I 51,3 3 8,6 Javne storitve 41 70,7 46 79,3 32 57,1 8 1 16,0 5 9,8 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 95 33 64,6 75,0 129 42 87,2 89,4 7 6 5,5 14,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 50 64,9 75 89,3 51 63,7 28 35,4 8 11,1 Nad 14% diplomantov Tnna iicmononnct 78 68,4 97 86,6 64 58,2 34 33,0 5 5,1 iižiia usmeijeiiost Lokalni trg 67 63,8 97 85,8 66 60,6 7 7,2 Svetovni trg 51 70,8 66 93,0 43 62,3 6 9,5 Reference Grafologija (priporočila, dosežki, Testi zmožnosti Tehnični testi N % izkušnje) N % N % N % Vse organizacije Sektor 5 3,0 181 91,0 51 29,1 14 8,3 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 2 1 2,6 2,9 87 35 92.6 89.7 22 15 27,5 40,5 9 3 11,5 8,8 Javne storitve Uolilfnct1 oi*nani7ariio 2 4,0 51 89,5 12 24,5 1 2,1 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih 3 2,4 132 90,4 31 23,8 ' 10 7,9 Nad 500 zaposlenih 2 4,7 48 92,3 4 9,4 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 2 3 2,9 3,0 79 102 91,9 90,3 20 31 26,7 31,0 9 5 12,5 5,2 Tržna usmerjenost Lokalni trg 3 3, 1 103 90,4 23 24,0 7 7,4 Svetovni trg 2 3,2 68 93,2 25 36,8 6 9,4 Pri vodjih sta najbolj pomembni metodi izbire reference in individualni intervju, sledita intervju pred komisijo in obrazec za prijavo. Pri prvih treh metodah ni razlik glede na posamezne značilnosti organizacij. Obrazec za prijavo najbolj pogosto uporabljajo velike organizacije. Psihometrične teste uporablja dobra tretjina organizacij, statistično bolj pogosto kot ostale pa organizacije na področju tržnih storitev, velike organizacije in organizacije, ki so usmerjene na svetovni trg. Sledijo jim testi zmožnosti, ki jih uporabljajo predvsem velike organizacije. b) Strokovnjaki/tehniki Intervju pred komisijo N % Individualni intervju N % Obrazec za prijavo N % Psihometrični test N % Ocenjevalni center N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 129 55 69,7 66,3 177 84 87,6 89,4 121 55 63,0 63,2 51 24 28,7 □hm 8 3 4,8 4,0 Tržne storitve 30 78,9 35 87,5 29 74,4 18 46,2 2 5,9 Javne storitve 40 72,7 49 83,1 33 57,93 3 6,0 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 135 87,7 26 Hhč,0 4 3,2 Nad 500 zaposlenih 41 87,2 4 9,5 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 49 65,3 82 91,1 55 67,1 22 28,6 5 7,2 Nad 14% diplomantov 80 72,7 95 84,8 66 60,0 29 28,7 3 3,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg 70 69,3 101 86,3 69 62,7 24 24,0 5 5,2 Svetovni trg 49 69,0 67 91,8 46 65,7 24 35,8 3 4,9 Reference Grafologija (priporočila, dosežki, Testi zmožnosti Tehnični testi N % izkušnje) N % N % N % Vse organizacije Sektor 5 3,0 182 91,9 51 29,1 30 17,3 Kmetijstvo, industrija 3 3,9 87 92,6 23 29,1 13 16,3 Tržne storitve 1 2,9 35 89,7 14 37,8 9 25,7 Javne storitve Uolilfnct1 oi*nani7ariio 1 2,0 52 92,9 12 24,0 5 10,2 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 4 1 3.2 2.3 136 45 92,5 90,0 27 21,1 j 17 13,3 ~ Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 3 2 4,3 2,0 77 105 90,6 92,9 20 31 27,0 30,7 13 17 17,8 17,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg 3 3, 1 104 92,9 26 26,5 13 13,4 Svetovni trg 2 3,2 68 91,9 23 34,8 14 21,5 Glede pogostosti uporabe metod je vrstni red pri strokovnjakih/tehnikih isti kot pri vodjih, le da so večje razlike glede na velikost organizacije, večje organizacije uporabljajo večje število metod izbire strokovnjakov/ tehnikov. Pri tej skupini se nekoliko zmanjša pogostost uporabe psihometričnih testov, poveča pa se uporaba tehničnih testov - vendar aplikacija testov velja za manjšino organizacij. c) Administrativni/režijski delavci Intervju pred komisijo N % Individualni intervju N % Obrazec za prijavo N % Psihometrični test N % Ocenjevalni center N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 97 39 54,2 48,1 164 80 82,8 87,9 118 54 61,8 62,8 30 10 17,1 1 12 ,5 4 1 2,4 1,3 Tržne storitve 24 33,3 33 82,5 29 74,4 12 32,4 - - Javne storitve 20 37,7 44 75,9 32 56,1 3 6,0 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 127 36 84,7 76,6 3 1 2,4 2,4 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 55 67,9 13 17,3 2 2,9 Nad 14% diplomantov 60,7 76,9 63 57,3 17 17,0 2 2,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg 53 53,5 93 80,9 66 60,0 13 13,3 3 3,2 Svetovni trg 38 55,1 64 90,1 46 66,7 15 22,7 1 1,6 Reference Grafologija (priporočila, dosežki, Testi zmožnosti Tehnični testi N % izkušnje) N % N % N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 4 2,4 144 65 77.4 76.5 43 18 24,9 22,8 16 9,5 Tržne storitve 3 8,8 31 81,6 10 28,6 7 I 20,6 Javne storitve 1 2,0 43 79,6 13 26,0 4 | 8,2 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 3 2,4 112 78,9 25 19.5_ 10 7,9 Nad 500 zaposlenih 1 2,3 32 72,7 6 14,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 2 2 2,9 2,0 62 82 80,5 75,2 16 27 21,6 27,3 5 11 7,0 11,3 Tržna usmerjenost Lokalni trg 3 3,2 77 73,3 19 19,8 8 8,4 Svetovni trg 1 1,6 59 84,3 22 33,3 5 7,9 Z izjemo individualnega intervjuja in obrazca za prijavo se pogostost uporabe posameznih metod izbire zmanjša v primerjavi s predhodnima skupinama kadrov. Tudi pri tej skupini ima pomembno vlogo pri številu metod izbire velikost organizacije, velike organizacije uporabljajo več metod. d) Proizvodni/fizični delavci Intervju pred komisijo N % Individualni intervju N % Obrazec za prijavo N % Psihometrični test N % Ocenjevalni center N % Vse organizacije Sektor 53 33,8 135 76,3 93 55,0 16 10,6 3 2,0 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 26 14 34,2 42,4 61,8 49 20 58,3 60,6 7 4 9, 1 13,8 1 1,4 Javne storitve 13 31,7 22 48,9 4 10,5 2 5,1 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 36 17 30,8 42,5 66 27 52,8 61,4 9 7 8, 1 17,5 2 1 1,8 2,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 20 29,0 7 10,0 2 2,9 Nad 14% diplomantov 33 37,5 63,7 45,6 9 11,1 1 1,3 Tržna usmerjenost Lokalni trg 30 34,1 74 73,3 54 56,3 9 10,8 2 2,4 Svetovni trg 21 33,9 57 83,8 35 54,7 6 10,0 1 1,7 Reference Grafologija (PnP°™la, Testi . Tehnični testi a J dosežki, zmoznosti izkušnje) Vse organizacije Sektor N 2 % 1,3 N 100 % 62,9 N 27 % 17,4 N 17 % 11,3 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 1 3,4 56 18 70,0 56,3 15 7 19,0 23,3 10 5 13,0 16,7 Javne storitve 1 2,6 22 55,0 5 12,8 2 5,3 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 2 1,8 80 66,1 18 15,7 10 8,8 Nad 500 zaposlenih - - 20 52,6 9 22,5 7 18,4 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 1 1 1,4 1,3 52 48 70,3 56,5 16 11 21,6 13,6 9 8 12,5 10,1 Tržna usmerjenost Lokalni trg 1 1,2 54 62,1 13 14,8 8 9,5 Svetovni trg 1 1,7 44 68,8 13 22,0 8 13,3 Tudi za proizvodne/fizične delavce so najbolj pogosto uporabljene metode izbire individualni intervju, reference in obrazec za prijavo, le da je delež organizacij, ki jih uporablja manjši v primerjavi s predhodnimi skupinami. So pa statistično značilne razlike pri aplikaciji individualnega intervjuja, najbolj pogosto ga uporabljajo v industriji/kmetijstvu, organizacijah, ki imajo pod 500 zaposlenih in tistih, ki imajo manj kot 14 % diplomantov. V organizacijah v Sloveniji prevladujejo naslednje metode izbire zaposlenih: reference, individualni intervju, obrazec za prijavo in intervju pred komisijo. Število apliciranih metod se zmanjšuje glede na zahtevnost delovnega mesta. Velikost organizacije je tisti dejavnik, ki najbolj pomembno odloča o številu apliciranih metod; pogosto se pojavlja kot statistično pomemben dejavnik tudi izobrazbena struktura zaposlenih. V primerjavi z letom 2004 je opazen porast števila metod pri izbiri kadrov. 5. Ali ima vaša organizacija akcijske programe, ki so osredotočeni na katero od naslednjih skupin z namenom izboljšanja njene zastopanosti med zaposlenim (akcijski programi, ki se nanašajo na: a) Etnične manjšine Pridobivanje Usposabljanje Karierno napredovanje N % N % N % Vse organizacije 3 1,7 7 4,1 6 3,5 Sektor Kmetijstvo, industrija - - 1 1,2 1 1,2 Tržne storitve 1 3,2 2 6,7 1 3,3 Javne storitve 2 3,7 4 8,0 4 7,8 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 2 1,5 5 4,0 4 3,2 Nad 500 zaposlenih 1 2,2 2 4,4 2 4,5 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov - - 1 1,4 1 1,4 Nad 14% diplomantov 3 2,9 6 6,1 5 5,1 Tržna usmerjenost Lokalni trg 2 2,0 5 5,3 4 4,2 Svetovni trg 1 1,5 2 3,1 2 3,1 Etničnim manjšinam organizacije praktično ne posvečajo nobene pozornosti, vendar je v primerjavi z letom 2004 opazen napredek, saj v tem letu nobena izmed organizacij ni poročala o kašnem akcijskem programu za etnične skupine. Leta 2008 so bile v prednosti predvsem organizacije na področju javnih storitev (8,0 %) in tiste organizacije, ki so imele nad 14 % diplomantov predvsem na področju usposabljanja in kariernega napredovanja. b) Starejši delavci (stari nad 50 let) Vse organizacije Sektor pride N 19 ibivanje % 10,7 uspo! N 40 sabljanje % 22,9 Karierno N 23 napredovanje % 13,6 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 7 4 8,2 12,5 15 9 17,6 26,5 10 3 12,2 9,7 Javne storitve 7 13,5 13 27,1 9 18,8 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 16 12,0 28 22,0 14 11,2 Nad 500 zaposlenih 3 6,7 12 25,0 9 20,5 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 12 7 15,4 7,0 18 22 23,1 22,7 7 16 9,6 16,7 Tržna usmerjenost Lokalni trg 13 13,3 24 24,7 14 14,7 Svetovni trg 5 7,2 15 22,1 8 12,5 Skrb za starejše delavce je usmerjena na usposabljanje (skoraj četrtina organizacij) in manj na pridobivanje ter njihovo karierno napredovanje. Iz česar je razvidno, da starejši delavci v organizacijah niso ustrezno obravnavani z vidika njihovega poklicnega razvoja. Pri usposabljanju prednjačijo predvsem organizacije na področju storitev. Pri kariernem napredovanju pa organizacije na področju javnih storitev ter velike organizacije. c) Invalidi pridobivanje M O/. usposabljanje M O/. Karierno napredovanje M O/. Vse organizacije Sektor N 28 % 16,0 N 57 % 32,0 N 29 % 17,4 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 12 4 14,1 12,9 30 10 34,5 30,3 13 3 16,3 10,0 Javne storitve Uolilfnct1 oi*nani7ariio 12 24,0 15 30,0 12 24,5 velikost oigaiiizacije Do 500 zaposlenih 23 17,7 HH —27 i— 18 14,5 Nad 500 zaposlenih 5 11,1 tUn 11 25,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 11 17 14,3 17,3 30 27 37,0 27,8 9 20 12.7 20.8 Tržna usmerjenost Lokalni trg 19 19,8 32 32,0 18 19,1 Svetovni trg 8 11,8 22 32,4 10 15,9 Tudi pri invalidih so akcijski programi usmerjeni predvsem na usposabljanje, izstopajo predvsem velike organizacije, ki imajo glede na obstoječo zakonodajo in glede na to, da imajo tudi delavce, ki so tudi pred invalidnostjo delali v organizaciji večji delež te ranljive skupine. d) Ženske Vse organizacije Sektor pride N 17 ibivanje % 9,8 uspos N 29 sabljanje % 17,0 Karierno N 24 napredov; % 14,3 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 6 4 7,2 12,5 13 5 15,7 15,6 9 3 11,3 9,7 Javne storitve 6 12,0 10 20,8 11 22,4 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 11 6 8,5 13,3 20 9 16,0 19,6 16 8 13,0 17,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 7 9,3 14 18,9 9 12,7 Nad 14% diplomantov 10 10,1 15 15,5 15 15,5 Tržna usmerjenost Lokalni trg 11 11,6 17 17,9 15 15,8 Svetovni trg 6 8,8 11 16,7 8 12,7 Tudi akcijski programi za ženske so sorazmerno redki, usmerjeni so predvsem na usposabljanje. Najbolj pogosto so akcijski programi za ženske omenjeni v sektorju javnih storitev in v velikih organizacijah. e) Ženske, ki se po daljši prekinitvi ponovno vrnejo pridobivanje M O/. usposabljanje M O/. Karierno napredovanje M O/. Vse organizacije Sektor N 7 % 4,1 N 27 % 15,9 N 16 % 9,8 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 2 1 2,5 3,3 9 7 11,1 21,9 5 1 6,4 3,3 Javne storitve 3 6,1 9 18,4 8 16,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 5 3,9 18 14,4 10 8, 1 Nad 500 zaposlenih 2 4,8 9 20,0 6 14,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 2 2,7 10 13,3 4,3 Nad 14% diplomantov 5 5,3 17 17,9 Tržna usmerjenost Lokalni trg 4 4,3 17 17,9 13 14,0 Svetovni trg 3 4,6 10 15,4 3 4,9 Podobna slika kot pri prejšnji skupini je razvidna tudi pri akcijskih programih za ženske, ki se po daljši prekinitvi ponovno vrnejo na delovno mesto. Programi so usmerjeni predvsem na usposabljanje, prednjačijo pa organizacije na področju tržnih storitev in velike organizacije. f) Nizko kvalificirani delavci pridobivanje M O/. usposabljanje M O/. Karierno napredovanje M O/. Vse organizacije Sektor N 20 % 11,6 N 54 % 31,6 N 22 % 13,2 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 10 4 12,0 12,9 32 9 39.0 28.1 11 3 13,8 9,7 Javne storitve 6 12,0 11 22,4 7 14,3 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 12 9,4 37 29,1 16 12,7 Nad 500 zaposlenih 8 18,2 17 38,6 6 14,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov "jO BO 9 12,7 Nad 14% diplomantov 13 13,5 Tržna usmerjenost Lokalni trg 11 11,5 30 31,3 14 14,7 Svetovni trg 8 12,1 21 32,3 8 12,7 Tudi nizko kvalificiranim delavcem organizacije posvečajo največjo skrb na področju usposabljanja. Na tem področju prednjačijo organizacije na področju industrij/ kmetijstva, velike organizacije in tiste, ki imajo slabšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. g) Mladi delavci (stari pod 25 let) pridobivanje usposabljanje Karierno napredovanje N % N % N % Vse organizacije Sektor 55 31,4 67 39,0 48 28,7 Kmetijstvo, industrija 24 28,6 33 39,3 24 28,9 Tržne storitve 15 45,5 13 41,9 8 26,7 Javne storitve 12 24,0 17 34,7 13 27,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 37 28,7 46 36,8 35 28,2 Nad 500 zaposlenih 18 39,1 21 44,7 12 28,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 25 32,5 33 42,3 23 30,7 Nad 14% diplomantov 30 30,6 34 36,2 25 27,2 Tržna usmerjenost Lokalni trg 33 34,0 35 36,8 26 27,7 Svetovni trg 19 27,9 27 40,3 18 28,1 Največ organizacij ima programe za pridobivanje in usposabljanje delavcev starih pod 25 let, približno tretjina omenja te programe. Na tem področju so pred ostalimi tržne storitve in velike organizacije ter tiste, ki imajo do 14 % diplomantov. Od vseh zgoraj omenjenih skupin imajo z vidika organizacijskih programov prednost mladi delavci, sledijo jim nizko kvalificirani delavci, invalidi ter starejši delavci, ženske so na predzadnjem mestu. Najbolj zapostavljene so etnične manjšine. Neposredna primerjava rezultatov iz leta 2004 in 2008 ni možna, ker so primerljive le štiri skupine to so: etnične skupine, starejši delavci, invalidi in ženske, toda za te štiri skupine lahko rečemo, da se je pozornost s strani organizacij povečala, napredek je ugotovljen predvsem pri starejših delavcih in ženskah. Tudi za invalide, katerim je bila v letu 2004 posvečeno največ pozornosti s strani organizacij, ugotavljamo, da se je v letu število organizacij z akcijskimi programi povečalo. 6. Približni delež tistih, ki delajo v organizacijah v naslednjih oblikah dela: a) Delo med vikendom Ne uporabljamo N % a n O 5% ali manj N % r r -i -i n 6 N 43 - 20% % 20,2 1 53 nad 20% N % n -i ~irj /r Skupaj N % -i-i-i -i nn Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 43 20,2 TU 8Z 66 B36~ 31,0 61 28,6 213 100 Tržne storitve Javne storitve 21 32,8 ' 18 21,1 1 8 15,8 1 17 26,1 1 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 36 22,4 49 30,4 33 20,5 43 26,7 161 100 Nad 500 zaposlenih 7 13,7 16 31,4 10 19,6 18 35,3 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 32 11,5 27,4 tnž 27,1 14,5 Tržna usmerjenost Lokalni trg 27 22,1 32 26,2 24 19,7 39 32,0 122 100 Svetovni trg 12 15,4 28 35,9 18 23,1 20 25,6 78 100 Delo med vikendom uporablja skoraj 80 % organizacij v vzorcu. Največ (31 %) organizacij ima tako zaposlenih do 5 % svojih delavcev. Statistično značilne razlike se pojavljajo glede na sektor (32,8 % organizacij v javnem sektorju ne uporablja dela med vikendom, za razliko od 11,8 % v kmetijstvu in industriji) in glede na izobrazbeno strukturo (27,4 % organizacij, ki imajo nad 14 % zaposlenih diplomantov ne uporablja dela med vikendom). Po sektorjih v 53,4 % organizacij v kmetijstvu in industriji dela med vikendom med 6 in 20 % zaposlenih, v tržnih dejavnostih v 42,1 % organizacij dela med vikendom nad 20 % delavcev , v javnih storitvah pa v največjem deležu organizacij (28,1 %) med vikendom dela do 5 % zaposlenih. Glede izobrazbene strukture pa je opazno da delo med vikendom bolj uporabljajo organizacije z nižjo izobrazbeno strukturo - v 38,5 % organizacij, kjer je zaposleno manj kot 14 % diplomantov dela med vikendom nad 20 % zaposlenih, medtem ko v približno enakem odstotku organizacij (37,6 %) z več kot 14 % diplomantov dela med vikendom manj kot 5 % zaposlenih. b) Delo v izmenah Ne uporabljamo N % 5% ali manj N % 6 N 47 22 - 20% % 23,2 21 8] nad 20% N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 46 nr 21,/ 10 35 16,5 ~~2Č rj 84 39,6 p6 6] 212 100 Tržne storitve 5 13,2 1 6 11 29,0 Javne storitve 41,3 1 8 t^ 19,0 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 39 24,4 29 18,1 39 24,4 53 33,2 160 100 Nad 500 zaposlenih 7 13,7 5 9,6 8 15,7 31 60,8 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 8 1 8,4 21 H^u Nad 14% diplomantov 38 1 32,5 ■21 1 17,9 ■ 26 1 22,2 ■ 32 1 27,4 ■ Tržna usmerjenost Lokalni trg 27 22,5 23 19,2 26 21,6 44 36,6 120 100 Svetovni trg 11 14,1 11 14,1 18 23,1 38 48,7 78 100 Delo v izmenah ima podobne značilnosti kot delo med vikendom - približno 80 % organizacij v vzorcu uporablja to obliko dela (v 39,6 % teh organizacij dela v izmenah več kot 20 % zaposlenih). Statistično značilne razlike se prav tako pojavljajo glede na sektor (41,3 % organizacij v javnih storitvah ne uporablja izmenskega dela) in glede na izobrazbeno strukturo (v 32,5 % organizacij z več kot 14% zaposlenih diplomantov se ne uporablja izmensko delo). V kmetijstvu in industriji (46,6 % organizacij) oziroma tržnih storitvah (42,1 % organizacij) več kot 20 % zaposlenih dela v izmenah. c) Nadurno delo Ne uporabljamo N % 5% ali manj N % 6 - 20% N % nad 20% N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 21 9,8 2,6 | 54 25,1 77 35,8 63 29,3 215 100 Javne storitve 15 23,1 19 29,3 15 23,1 16 24,0 j Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 21 12,9 37 22,7 17 33,3 58 35,6 18 35,3 47 28,8 16 31,3 163 51 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 18 2,6 Pri nadurnem delu ni veliko sprememb med leti 2004 in 2008 - je med najbolj uporabljanimi oblikami dela (okrog 90 % organizacij ga uporablja). Statistično značilne razlike so glede na sektor (23,1 % organizacij v javnem sektorju ne uporablja, medtem ko v 38,7% organizacij v kmetijstvu in industriji nadurno dela nad 20 % delavcev), izobrazbeno strukturo (11,8 % organizacij z več kot 14 % zaposlenih diplomantov ne uporablja, medtem ko v 39,6 % organizacij z nižje izobraženo delovno silo nad 20% delavcev dela nadure) in tržno usmerjenost (v 46,1 % organizacij usmerjenih na svetovni trg nadurno dela med 6 in 20 % delavcem, v 34,6 % organizacij prav tako usmerjenih na svetovni trg pa dela nadure več kot 20 % delavcev). d) Pogodba o letnem obsegu dela Ne uporabljamo N % * a—i -7-1 n 5% ali manj N % -in i t n 6 N 9 - 20% % 4,5 □znc nad 20% N % ^ n n a Skupaj N 202 95 % 100 100 Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 14/ 72,8 9" 28 13,9 18 8,9 Tržne storitve 1 | 2,6 2 I 5,2 Javne storitve 35 56,3 ' 13 1 22,0 5 1 8,5 ' 6 10,8 ' Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 110 71,9 23 15,0 8 5,3 12 7,9 153 100 Nad 500 zaposlenih 36 75,0 5 10,4 1 2,1 6 12,5 48 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 67 72,8 12 13,0 4 4,4 9 8,7 92 100 Nad 14% diplomantov Tnna i icmariannct1 80 72,7 16 14,5 5 4,5 9 8,2 110 100 iižna usmerjenost Lokalni trg 5 4,5_ Svetovni trg 13 | 17, 5 | 3,4 Pogodbe o letnem obsegu dela niso razvita oblika v slovenskem prostoru - približno 73% organizacij ne uporablja. Statistično značilne razlike so glede na sektor, kjer je najbolj uporabljana v javnih storitvah (v 22 % organizacij ima pogodbo do 5 % delavcev) ter glede na tržno usmerjenost - bolj uporabljajo lokalno usmerjene organizacije (v 15,2 % organizacij ima pogodbo o letnem obsegu dela nad 20 % delavcev). e) Delo s skrajšanim delovnim časom N.e . 5% ali manj uporabljamo J Vse organizacije Sektor N 40 % 18,7 N 145 % 67,8 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 25 6 25,0 14,6 66 30 66,0 73,2 Javne storitve 5 7,9 45 71,4 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 37 2 23,3 3,7 102 43 64,2 79,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 23 17 24,5 14,2 63 82 67,0 68,3 Tržna usmerjenost Lokalni trg 20 16,5 82 67,8 Svetovni trg 15 19,2 55 70,5 6 - 20% nad 20% Skupaj N % N % N % 28 13,0 1 0,5 214 100 9 9,0 - - 100 100 5 12,2 - - 41 100 12 19,0 1 1,6 63 100 19 11,9 1 0,6 159 100 9 16,7 - - 54 100 7 7,5 1 1,1 94 100 21 17,5 - - 120 100 18 14,9 1 0,8 121 100 8 10,3 - - 78 100 Uporaba dela s skrajšanim delovnim časom je občutno narasla v obdobju 2004-2008 - z 65,8 % na 81,3 %. V letu 2008 je v 67,8 % organizacij tako zaposleno do 5 % delavcev. Tokrat pa ni bilo statistično značilnih razlik med posameznimi spremenljivkami. f) Delitev delovnega mesta N.e . 5% ali manj uporabljamo J N % N % Vse organizacije 145 70,7 37 18,0 Sektor Kmetijstvo, industrija 72 74,2 15 15,5 Tržne storitve 30 76,9 7 17,9 Javne storitve 36 61,0 14 23,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 110 71,4 29 18,8 Nad 500 zaposlenih 34 68,0 8 16,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 67 72,8 13 14,1 Nad 14% diplomantov 78 69,0 24 21,2 Tržna usmerjenost Lokalni trg 80 69,0 22 19,0 Svetovni trg 53 70,7 14 18,7 6 N - 20% % nad 20% N % Skupaj N % 15 5 2 6 7,3 5,2 5,1 10,2 8 5 3 3,9 5.2 4.3 205 97 39 59 100 100 100 100 12 3 7,8 6,0 3 5 1,9 10,0 154 50 100 100 7 8 7,6 7,0 5 3 5,5 2,7 92 113 100 100 9 7,7 5 4,2 116 100 5 6,6 3 4,0 75 100 Delitev delovnega mesta ni razvita oblika zaposlovanja - 70,7 % organizacij je ne uporablja. g) Fleksibilni delovni čas Ne uporabljamo N % 97 46,2 5% ali manj N % 34 16,2 6 - 20% N % 39 18,6 nad 20% N % 40 19,0 Skupaj N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 210 100 Tržne storitve Javne storitve 18 45,0 ~ SÜS E^EÜÜIS 999^25 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 79 50,0 18 35,3 26 16,5 7 13,7 26 16,5 13 25,5 27 17,1 13 25,4 158 51 100 100 Nad 14% diplomantov 55 47,4 ~ 16 19,8 12 18,7 ' ■33HEÜ& Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg Uporaba fleksibilnega delovnega časa se je nekoliko zmanjšala v obdobju 2004-2008 -medtem, ko v letu 2004 okrog 40 % organizacij ni uporabilo te oblike, je bilo v letu 2008 takih organizacij 46,2 %. V letu 2008 je ta oblika manj uporabljana v javnih storitvah (54,1 % organizacij), v organizacijah z bolj izobraženo delovno silo (47,4 %) in na lokalnem trgu (53 %). h) Začasno/priložnostno delo „nn^Ni amn 5% ali manj 6 - 20% nad 2°% Skupaj N % N % N % N % N % Vse organizacije Sektor 94 45,0 86 41,1 27 12,9 2 1,0 209 100 Kmetijstvo, industrija 50 51,0 33 33,7 14 14,3 1 1,0 98 100 Tržne storitve 20 51,3 12 30,8 7 18,0 - - 38 100 Javne storitve 19 30,2 39 61,9 4 6,3 1 1,6 63 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 73 46,5 62 39,5 22 14,0 - - 157 100 Nad 500 zaposlenih 21 41,2 23 45,1 5 9,8 2 3,9 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 41 44,1 33 35,5 18 19,4 1 1,1 93 100 Nad 14% diplomantov 53 45,7 53 45,7 9 7,7 1 0,9 116 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 54 45,8 52 44,1 12 10,2 - - 118 100 Svetovni trg 34 43,6 29 37,2 13 16,7 2 2,6 78 100 Uporaba začasnega/priložnostnega dela se je nekoliko povečala v obdobju 2004-2008 - z 46,9 % na 55 %. V letu 2008 je bilo v 41,1 % organizacij tako zaposleno do 5 % delavcev. i) Pogodbe za določen čas 5% ali manj 6 - 20% nad 20% Skupaj Vse organizacije Sektor N 11 % 5,1 N 76 % 35,0 N 108 % 49,8 N 22 % 10,1 N 217 % 100 Kmetijstvo, industrija 2 2,0 36 35,3 50 49,0 14 13,8 102 100 Tržne storitve 3 7,5 13 32,5 17 42,5 7 17,5 40 100 Javne storitve 3 4,6 27 41,5 34 52,3 1 8,2 65 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 11 6,8 59 36,4 78 48,2 14 8,7 162 100 Nad 500 zaposlenih - - 17 31,5 29 53,7 8 14,8 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 2 2,1 31 32,3 48 50,0 15 15,7 96 100 Nad 14% diplomantov 9 7,4 45 37,2 60 49,6 7 5,8 121 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 5 4, 1 44 35,8 64 52,0 10 8, 1 123 100 Svetovni trg 3 3,8 27 33,8 38 47,6 12 15,0 80 100 Pogodbe za določen čas so najbolj razširjena oblika fleksibilnega zaposlovanja v slovenskih organizacijah. V obdobju 2004 -2008 se je delež organizacij nekoliko zmanjšal (z 98 % na 95 %), kar je lahko tudi vpliv prvih znakov gospodarske krize v letu 2008. V letu 2008 je v polovici organizacij (49,8 %) bilo prek pogodb za določen čas bilo zaposleno med 6 in 20 % delavcev. Med organizacijami ni statističnih razlik glede uporabe. j) Delo na domu Ne '.e . 5% ali manj 6 - 20% nad 20% Skupaj uporabljamo J r J N % N % N % N % N % Vse organizacije 196 94,2 11 5,3 1 0,5 - - 208 100 Sektor Kmetijstvo, industrija 91 93,8 5 5,2 1 1,0 - - 97 100 Tržne storitve 39 100 - - - - - - 39 100 Javne storitve 56 90,3 6 9,7 - - - - 62 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 148 94,9 7 4,5 1 0,6 - - 156 100 Nad 500 zaposlenih 47 92,2 4 7,8 - - - - 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 85 92,4 6 6,5 1 1,1 - - 92 100 Nad 14% diplomantov 111 95,7 5 4,3 - - - - 116 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 111 94,1 7 5,9 - - - - 118 100 Svetovni trg 71 93,4 4 5,3 1 1,3 - - 76 100 Delo na domu je med najmanj uporabljanimi oblikami fleksibilnega zaposlovanja - tako leta 2004 kot leta 2008 je bilo okrog 94 % organizacij, ki ne uporabljajo te oblike. k) Delo na daljavo N.e . 5% ali manj uporabljamo J N % N % Vse organizacije 174 83,7 28 13,5 Sektor Kmetijstvo, industrija 86 88,7 11 11,3 Tržne storitve 27 69,2 9 23,1 Javne storitve 52 83,9 7 11,3 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 136 87,2 15 9,6 Nad 500 zaposlenih 38 74,5 12 23,5 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 84 91,3 8 8,7 Nad 14% diplomantov 90 77,6 50 17,2 Tržna usmerjenost Lokalni trg 97 82,2 17 14,4 Svetovni trg 64 84,2 11 14,5 6 - 20% nad 20% Skupaj N % N % N % 2 1,0 2 1,0 208 100 - - - - 97 100 2 5,1 1 2,6 39 100 - - 3 4,8 62 100 2 1,3 3 2,6 156 100 - - 1 2,0 51 100 - - - - 92 100 2 1,7 4 3,4 116 100 1 0,8 3 2,5 118 100 1 1,3 - - 76 100 Delo na daljavo je tudi med manj uporabljanimi oblikami - leta 2004 skoraj 89 % organizacij ni uporabljalo, v letu 2008 pa skoraj 84 %. l) Zgoščen delovni teden N.e . 5% ali manj uporabljamo J N % N % Vse organizacije 187 89,9 17 8,2 Sektor 90 92,8 5 5,2 Kmetijstvo, industrija 34 87,2 5 12,8 Tržne storitve 56 90,3 4 6,5 Javne storitve Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 141 90,4 12 7,7 Nad 500 zaposlenih 45 88,2 5 9,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 82 89,1 7 7,6 Nad 14% diplomantov 105 90,5 10 8,6 Tržna usmerjenost Lokalni trg 106 89,8 10 8,5 Svetovni trg 69 90,8 5 6,5 6 - 20% nad 20% Skupaj N % N % N % 2 1,0 2 1,0 208 100 1 1,0 1 1,0 97 100 - - - - 39 100 1 1,6 1 1,6 62 100 1 0,6 2 1,3 156 100 1 2,0 - - 51 100 2 2,2 1 1,1 92 100 - - 1 0,9 116 100 1 0,8 1 0,8 118 100 1 1,3 1 1,3 76 100 Zgoščen delovni teden je prav tako med najmanj uporabljanimi oblikami dela - skoraj 90 % organizacij v letu 2008 ne uporablja te oblike. III. DEL: RAZVOJ ZAPOSLENIH 1. Ali imate formalni sistem ocenjevanja delovne uspešnosti za naslednje kategorije zaposlenih? N vodje % strokovnjaki/tehniki N % administrativni/režijski delavci N % proizvodni/fizični delavci N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 137 60 69,9 \ 65 H 140 71,1 133 61 68,6 67,0 123 Hi 68,7 Tržne storitve 22 62,9 21 58,3 Javne storitve | 50 82,0 47 79,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 96 67,1 98 68,5 93 66,4 88 69,3 Nad 500 zaposlenih TTnkraTkona cf"n ilfh ira 40 76,6 41 77,4 40 75,5 34 66,7 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov ■53" j^sšd 64 73,6 Nad 14% diplomantov OE 79,2 84 1 79,2 59 64,1 Tržna usmerjenost Lokalni trg 81 74,3 83 74,8 80 73,4 73 73,7 Svetovni trg 48 65,8 49 68,1 46 63,9 48 68,6 Več kot dve tretjini organizacij ima formalni sistem ocenjevanja delovne uspešnosti. Največkrat se uporablja za ocenjevanje strokovnjakov/tehnikov (71,1 %) in vodij (69,9 %). Statistično značilne razlike med organizacijami so, z izjemo administrativnih/režijskih delavcev, prisotne glede na sektor v katerem delujejo organizacije. V tem primeru se formalni sistem ocenjevanja največkrat uporablja v organizacijah, ki delujejo na področju javnih storitev, ko gre za strokovnjake/tehnike (83,9 %) in za vodje (82 %). Nadalje se statistično značilne razlike med kategorijami zaposlenih kažejo tudi glede na izobrazbeno strukturo zaposlenih. Izjema so proizvodni/fizični delavci. Tudi v tem primeru se formalni sistem ocenjevanja največkrat uporablja v organizacijah, ki delujejo na področju javnih storitev, k gre za strokovnjake/tehnike (81,7 %). 1a. Če da, kolikšen delež zaposlenih je dejansko stalno ocenjen s formalnim sistemom ocenjevanja delovne uspešnosti? vodje N % Vse organizacije 107 80,4 Sektor Kmetijstvo, industrija 44 80,4 Tržne storitve 22 85,3 Javne storitve 37 75,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 76 77,6 Nad 500 zaposlenih 30 86,7 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 43 73,7 Nad 14% diplomantov 64 84,9 Tržna usmerjenost Lokalni trg 64 72,3 Svetovni trg 36 92,3 strokovnjaki/tehniki N % 106 82,7 44 77,2 21 82,8 38 87,6 75 81,2 30 85,7 40 71,9 66 89,2 64 78,2 35 88,8 administrativni/režijski delavci N % 101 80,0 43 76,1 20 86,2 35 79,5 72 78,3 29 84,2 38 68,4 63 87,0 63 77,1 32 83,5 proizvodni/fizični delavci N % 97 79,7 57 78,8 15 84,7 22 77,0 72 77,0 24 87,8 52 75,5 45 84,5 57 76,0 39 84,4 Delež zaposlenih, ki so dejansko ocenjeni s formalnim sistemom ocenjevanja delovne uspešnosti se giblje okrog 80 %. Najvišji je med strokovnjaki tehniki (82,7 %), posebej v organizacijah usmerjenih na svetovni trg (88,8 %) in organizacijah na področju javnih storitev (87,6 %). Sledi delež vodij (80,4 %), ki je najvišji v organizacijah usmerjenih na svetovni trg (92,3 %) in administrativnih/režijskih delavcev (80 %), nekaj manj (79,7 %) je formalnega ocenjevanja delovne uspešnosti proizvodnih/fizičnih delavcev. 2. Če imate sistem ocenjevanja delovne uspešnosti, od koga se formalno pričakuje, da prispeva/posreduje podatke za ocenjevalni postopek? Za vse obravnavane kategorije zaposlenih velja, da podatke za ocenjevalni postopek največkrat formalno prispevajo/posredujejo vodje. V primeru vodij so to največkrat neposredni vodje (92,9 %) in vodje na naslednji/višji ravni (70,1 %), zatem zaposleni sam (32,2 %). Podobno velja za strokovnjake in tehnike, kjer 89,3 % neposrednih vodij in 62 % vodij na naslednji/višji ravni formalno posreduje podatke. Za administrativne/režijske delavce prispeva podatke 84,5 % neposrednih vodij in 53,9 % vodij na naslednji/višji ravni. Za proizvodne/fizične delavce 83% neposrednih vodij in 49,4 % vodij na naslednji/višji ravni. Podatke za ocenjevanje delovne uspešnosti strokovnjakov/tehnikov, administrativnih/režijskih delavcev in proizvodnih delavcev manjkrat prispevajo podrejeni in sodelavci. Le v primeru ocenjevanja delovne uspešnosti vodij so podrejeni v večji meri (18,4 %), kot stranke (17,4 %) in sodelavci (15,1 %), vključeni v posredovanje podatkov za ocenjevalni postopek. a) Vodje Nepvodreadn° nastednji/vfšji Podrejeni Sodelavci Stranke Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 118 53 92,9 96,4 75 32 70,1 69,6 29 9 32.2 24.3 16 8 18,4 21,6 13 6 15,1 16,7 15 4 17,4 10,8 Tržne storitve 20 90,9 12 60,0 5 27,8 3 16,7 2 11,1 3 18,8 Javne storitve 41 91,1 28 77,8 14 45,2 5 17,9 4 14,3 8 27,6 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 83 93,3 49 68,1 22 36,1 10 17,2 10 17,5 11 19,0 Nad 500 zaposlenih 34 91,9 25 73,5 7 24,1 6 20,7 3 10,3 4 14,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 49 96,1 33 76,7 7 21,9 5 15,2 5 15,6 Nad 14% diplomantov 69 90,8 42 65,6 tlE 9 16,4 8 15,1 10 18,5 Tržna usmerjenost Lokalni trg 66 90,4 46 73,1 18 34,6 8 16,3 5 10,2 10 20,8 Svetovni trg 44 95,7 27 69,2 11 33,3 8 24,2 8 24,2 4 12,1 Za vodje podatke za ocenjevalni postopek največkrat posredujejo neposredni vodje (92,9 %). b) Strokovnjaki/tehniki NeP-eadn° naslednji/višji ^Pane"1^ Podrejeni Sodelavci Stranke Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 100 41 89,3 87,2 57 26 62,0 66,7 17 6 19,8 6 7,2 17,1 1 3,0 11 2 13,1 6,3 16 4 18,8 11,8 Tržne storitve 19 90,5 7 43,8 3 16,7 - ■ - 2 11,1 4 22,2 Javne storitve 36 90,0 23 69,7 7 23,3 5 17,2 6 19,4 8 26,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 64 85,3 40 64,5 11 20,8 5 9,6 9 17,0 11 20,0 Nad 500 zaposlenih 35 97,2 17 56,7 5 15,6 1 3,2 2 6,5 5 16,7 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 35 83,3 25 73,5 4 13,3 1 3,6 2 7,1 7 22,6 Nad 14% diplomantov 65 92,9 32 55,2 13 23,2 5 9,1 9 16,1 9 16,7 Tržna usmerjenost Lokalni trg 55 87,3 33 61,1 9 18,8 5 10,6 6 12,5 9 19,1 Svetovni trg 38 92,7 21 63,6 8 24,2 1 3,2 4 12,7 6 18,2 Za strokovnjake/tehnike podatke za ocenjevalni postopek največkrat posredujejo neposredni vodje (89,3 %) in vodje na naslednji/višji ravni (62 %). c) Administrativni/režijski delavci ^od?110 nastedjvßji ^Ä^- Podrejeni Sodelavci Stranke Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 93 40 84,5 83,3 48 21 53,9 53,8 11 4 13,6 11,8 4 1 4,9 2,9 8 3 9,6 8,8 10 3 12,2 8,6 Tržne storitve 18 90,0 8 50,0 1 6,3 - - - - 2 12,5 Javne storitve 31 81,6 18 60,0 5 17,9 3 11,1 4 13,8 5 17,9 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 60 80,0 35 58,3 3 5,8 7 13,0 6 11,1 Nad 500 zaposlenih 33 94,3 13 44,8 vtr 1 3,4 1 3,4 4 14,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 32 78,0 20 60,6 1 3,6 1 3,6 1 3,6 3 10,0 Nad 14% diplomantov 61 88,4 28 50,0 10 18,9 3 5,7 7 12,7 7 13,5 Tržna usmerjenost Lokalni trg 51 79,7 28 52,8 7 14,9 3 6,4 3 6,3 6 12,8 Svetovni trg 36 92,3 17 54,8 4 13,8 1 3,4 4 13,3 3 10,0 Za administrativne/režijske delavce podatke za ocenjevalni postopek največkrat posredujejo neposredni vodje (84,5 %) in vodje na naslednji/višji ravni (53,9 %). d) Proizvodni/fizični delavci NeP-eadn° naslednji/višji ^Pane"1^ Podrejeni Sodelavci Stranke Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 83 48 83,0 81,4 41 26 49,4 55,3 5 3 6,7 7,1 5 2 6,6 4,8 6 3 8,0 7,5 8 3 10,5 7,5 Tržne storitve 12 92,3 4 40,0 - - - - - - 2 15,4 Javne storitve 19 79,2 11 50,0 2 10,5 2 10,5 2 10,0 2 10,0 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 55 78,6 29 50,9 4 8,0 4 7,8 5 10,0 5 9,8 Nad 500 zaposlenih 27 93,1 11 44,0 1 4,0 1 4,0 1 4,0 3 12,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 44 80,0 25 56,8 2 5,4 2 5,4 3 7,9 5 13,2 Nad 14% diplomantov 39 86,7 16 41,0 3 7,9 3 7,7 3 8,1 3 7,9 Tržna usmerjenost Lokalni trg 46 80,7 20 42,6 3 7, 1 4 9,3 4 9,5 5 11 ,9 Svetovni trg 35 85,4 20 58,8 2 6,5 1 3,2 2 6,5 3 9,4 Za proizvodne/fizične delavce podatke za ocenjevalni postopek največkrat posredujejo neposredni vodje (83 %) in vodje na naslednji/višji ravni (49,4 %). 3. Ali se podatki iz ocenjevanja delovne uspešnosti uporabljajo kot vir informacij za odločanje na naslednjih področjih? Plače Usposabljanje Karierni Načrtovanje in razvoj premiki kadrov N % N % N % N % Vse organizacije Sektor 166 89,2 119 66,5 139 77,2 113 63,5 Kmetijstvo, industrija 83 94,3 59 70,2 66 77,6 58 69,0 Tržne storitve 26 86,7 22 57,9 26 89,7 20 71,4 Javne storitve 49 81,7 32 54,2 41 69,5 31 52,5 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 124 89,2 85 63,4 103 76,3 83 61,9 Nad 500 zaposlenih 41 89,1 33 75,0 35 79,5 29 67,4 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 43 73,7 53 73,6 56 75,7 47 64,4 Nad 14% diplomantov Tnna i icmononnct1 64 84,9 66 61,7 83 78,3 66 62,9 iižiia usmerjenost Lokalni trg 90 87,4 64 65,3 74 74,0 Svetovni trg 66 91,7 50 70,4 56 80,0 Podatki ocenjevanja delovne uspešnosti se kot vir informacij uporabljajo predvsem za določanje plač (89,2 %), sledi področje razvoja kariere (77,2 %), kjer se je delež uporabe, glede na prejšnji obdobji zajetja precej povečal, 66,5 % organizacij podatke iz ocenjevanja delovne uspešnosti uporablja kot vir informacij za usposabljanje in razvoj in 63,5 % za načrtovanje kadrov. 4. Približno kolikšen delež letnih stroškov za plače sedaj uporabljate za usposabljanje? plače Vse organizacije Sektor N 120 % 3,55 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 61 20 3,48 3,25 Javne storitve 35 3,94 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 89 30 3,57 3,57 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 55 65 2,85 4,14 Tržna usmerjenost Lokalni trg 68 4,01 Svetovni trg 46 3,11 Delež letnih stroškov za plače, ki ga organizacije namenjajo usposabljanju vse od leta 2001 raste in v letu 2008 predstavlja 3,55 %. 5. Koliko dni na leto se v povprečju usposablja posameznik iz vsake od navedenih skupin zaposlenih? Vodje N x Vse organizacije 174 7,9 Sektor Kmetijstvo, industrija 85 7,9 Tržne storitve 32 7,1 Javne storitve 48 9,0 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 138 8,21 Nad 500 zaposlenih 35 7,03 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 78 5,95 Nad 14% diplomantov 96 9,61 Tržna usmerjenost Lokalni trg 99 8,94 Svetovni trg 65 6,65 Glede na podatke iz leta 2001 in 2004 za vse kategorije zaposlenih raste povprečno letno število dni usposabljanja. Vodje so se v letu 2008 usposabljali 7,9 dni, strokovnjaki/tehniki 7,3 dni, administrativni delavci 3,9 dni in proizvodni delavci 3,38 dni. Strokovnjaki/tehniki Administrativni/režijski delavci Proizvodni/fizični delavci N 175 87 32 48 x 7,3 8, 1 6,5 6,15 N 170 84 31 46 x 3,9 4,19 3,4 3,7 N 141 81 24 29 x 3,38 3,9 3.12 2.13 140 35 7,46 6,51 134 35 4,18 2,89 109 31 3,64 3,09 79 97 5,28 8,87 76 94 2,61 4,94 73 68 2,78 4,30 100 65 8,03 6,02 96 41 4,51 3,00 81 55 4.37 2.38 6. Ali sistematično evalvirate učinkovitost vašega usposabljanja? Da Ne Skupaj Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve Javne storitve Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 112 53,1 57 57,6 24 57,1 26 42,6 76 47,5 99 46,9 42 42,4 18 42,9 35 57,4 84 52,ri 211 100 99 100 42 100 61 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 50 53,2 62 53,0 44 46,8 55 47,0 62 52,1 28 35,9 94 100 117 100 119 100 78 100 Dobra polovica organizacij (53,1 %) sistematično evalvira učinkovitost usposabljanja. Bolj pogosto je v velikih organizacijah (72 %) in v organizacijah, ki so usmerjene na svetovni trg (64,1 %). Med organizacijami, ki sistematično evalvirajo usposabljanje se pokažejo statistično značilne razlike glede na velikost organizacij in glede na njihovo tržno usmerjenost. 6b. Če da, katere od naslednjih metod uporabljate v vaši organizaciji za evalvacijo učinkovitosti usposabljanja? Celotno število dni usposabljanja na zaposlenega letno N % Doseganje ciljev, ki so določeni v planu usposabljanja in razvoja N % Evalvacija odzivov takoj po zaključku usposabljanja N % Merjenje delovne uspešnosti pred in takoj po usposabljanju N % Merjenje delovne uspešnosti pred in nekaj mesecev po usposabljanju N % Vse organizacije Sektor 81 78,6 92 86,8 84 79,2 22 22,7 39 37,5 Kmetijstvo, industrija 41 75,9 48 88,9 42 76,4 13 25,0 25 47,2 Tržne storitve 19 86,4 20 87,0 20 87,0 5 25,0 9 39,1 Javne storitve Uolilfnct1 oi*nani7ariio 17 77,3 21 87,5 17 73,9 3 15,0 4 17,4 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih 64 87,7 13 20,0 28 39,4 Nad 500 zaposlenih 28 84,8 9 28,1 11 33,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 35 79,5 42 89,4 36 78,3 13 30,2 22 48,9 Nad 14% diplomantov Tnna ucmorionnct1 46 78,0 50 84,7 48 80,0 9 16,7 17 28,8 iižiia usmeijeiiost Lokalni trg 37 74,0 48 90,6 39 75,0 12 25,5 15 28~ Svetovni trg 40 83,3 41 83,7 41 83,7 10 21,7 Neformalne Neformalne Donosnost investicij v usposabljanje N % povratne informacije linijskih vodij N % povratne informacije zaposlenih N % Vse organizacije Sektor 93 87,7 94 87,9 15 15,3 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 46 21 83,6 95,5 7 3 13,5 15,0 Javne storitve 21 87,5 5 23,8 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 62 31 87,3 88,6 11 4 16,7 12,5 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 40 85,1 37 78,7 6 14,3 Nad 14% diplomantov 53 89,8 57 95,0 9 16,1 Tržna usmerjenost Lokalni trg 50 92,6 10 20,8 Svetovni trg 40 83,3 5 10,9 Za evalvacijo učinkovitosti metod usposabljanja največ organizacij uporablja neformalne povratne informacije linijskih vodij in zaposlenih (87,9 %), sledijo doseganje ciljev, ki so določeni v planu usposabljanja in razvoja (86,8 %), evalvacija odzivov takoj po zaključku usposabljanja (79,2 %) in celotno število dni usposabljanja na zaposlenega letno (78,6 %). Manj se uporabljajo bolj kompleksne metode evalvacije, kot so merjenje delovne uspešnosti pred in nekaj mesecev po usposabljanju (37,5 %), merjenje delovne uspešnosti pred in takoj po usposabljanju (22,7 %) in donosnost investicij v usposabljanje (15,3 %). 7. V kolikšni meri uporabljate naslednje metode za razvoj kariere: a) Posebne naloge/projekti za spodbujanje učenja/usposabljanja pri delu Ne uporabljamo N % N 59 % 28,5 N 49 % 23,7 V zelo veliki meri N % skupaj N % 100 100 Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 79 ~4T 30,2 T~43 6Z 20 9,7 207 ■ Tržne storitve 1 I 2,4 Javne storitve 20 32,3 " 14 22,5 17 23,8 11 17,7 1 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 70 ,9 Nad 500 zaposlenih 18,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 44 47,8 27 29,3 16 17,4 5 5,4 92 100 Nad 14% diplomantov 35 30,4 32 27,8 33 28,7 15 13,0 115 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 49 41,9 33 28,2 26 22,2 9 7,7 117 100 Svetovni trg 23 30,3 25 32,9 20 26,3 8 10,5 76 100 To metodo uporablja dobre tri petine organizacij, vendar pa njihova razširjenost znotraj organizacij ni velika. Uporaba posebnih nalog/projektov za spodbujanje učenja/usposabljanja pri delu je statistično značilno povezana s sektorjem in številom zaposlenih v organizaciji, najvišji je delež organizacij v sektorju javnih storitev in v organizacijah z nad 500 zaposlenimi. Obseg uporabe te metode pa je največji znotraj organizacij na področju javnih storitev in v organizacijah z boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. b) Vključevanje v medoddelčne naloge, ki povezujejo različne dele organizacije, stroke in funkcije Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % skupaj N % Vse organizacije Sektor 61 29,8 63 30,7 56 27,3 25 12,2 205 100 Kmetijstvo, industrija 30 31,6 29 30,5 28 29,5 8 8,4 95 100 Tržne storitve 14 34,1 15 36,6 9 22,0 3 7,3 41 100 Javne storitve Uolilfnct1 oi*nani7ariio 13 21,7 17 28,3 19 31,7 11 18,3 60 100 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih 57 37,3 ~ 45 29,4 37 24,2 j 14 9,2 1 Nad 500 zaposlenih EÜ8H Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 32 34,8 31 33,7 22 23,9 7 7,6 92 100 Nad 14% diplomantov 29 25,7 32 28,3 34 30,1 18 15,9 113 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 42 36,2 34 29,3 27 23,3 13 11,2 116 100 Svetovni trg 14 18,4 25 32,9 27 35,5 10 13,2 76 100 Več kot dve tretjini organizacij uporablja za razvoj karier zaposlenih vključevanje v medoddelčne naloge, ki povezujejo različne dele organizacije, stroke in funkcije. Statistično značilne razlike med organizacijami so povezane s številom zaposlenih. Velike organizacije pogosto poročajo o uporabi te metode, več kot polovica med njimi pa jo uporablja v veliki meri. To metodo bolj pogosto uporabljajo v primerjavi z ostalimi, organizacije z boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih in organizacije usmerjene na svetovni trg. c) Sodelovanje v projektnem timskem delu Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % skupaj N % Vse organizacije Sektor 31 14,8 44 21,1 87 41,6 47 22,5 209 100 Kmetijstvo, industrija 15 15,3 25 25,5 39 39,8 19 19,4 98 100 Tržne storitve 9 22,0 8 19,5 18 43,9 6 14,6 41 100 Javne storitve 7 11,5 8 13,1 26 42,6 20 32,8 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 4 | 7,4 20 37,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 19 20,0 33 Ovi ZU □ZED 95 100 Nad 14% diplomantov 12 1 10,5 14,0 54 I 47,4 ■ 32 I 28,1 ■ Tržna usmerjenost Lokalni trg 22 18,6 21 17,8 54 45,8 21 17,8 118 100 Svetovni trg 7 9,1 19 24,7 29 37,7 22 28,6 77 100 Sodelovanje v projektnem/timskem delu je druga najbolj pogosto uporabljena metoda razvoja karier. Pogostost uporabe te metode je statistično značilno povezana z velikostjo organizacije in izobrazbeno strukturo zaposlenih. Bolj pogosto kot ostale jih uporabljajo organizacije na področju javnih storitev in organizacije usmerjene na svetovni trg. d) Vzpostavljanje socialnih mrež Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % skupaj N % Vse organizacije Sektor 113 55,9 45 22,3 39 19,3 5 2,5 202 100 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 59 21 62,8 53,8 17 14 18,1 35,9 16 4 17,0 10,3 2 2, 1 94 39 100 100 Javne storitve Uolilfnct1 oi*nani7ariio 30 50,0 11 18,3 17 28,3 2 3,3 60 100 Velikost oigamzacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih "j 63 — 34,7 4 \ 2,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 67,4 46,9 —1 M 89 113 Tržna usmerjenost Lokalni trg 65 56,5 24 20,9 24 20,9 2 1,7 115 100 Svetovni trg 38 51,4 19 25,7 14 18,9 3 4,1 74 100 Metodo vzpostavljanja socialnih mrež uporablja manj kot polovica organizacij, tudi pri uporabi te metode imajo odločilni pomen velikost organizacij in izobrazbena struktura zaposlenih. e) Formalne karierne načrte Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % skupaj N % Vse organizacije Sektor 124 60,5 55 26,8 16 7,8 10 4,9 205 100 Kmetijstvo, industrija 58 61,7 26 27,7 7 7,4 3 3,2 94 100 Tržne storitve 24 57,1 13 31,0 3 7,1 2 4,8 42 100 Javne storitve 38 63,3 13 21,7 5 8,3 4 6,7 60 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih T~68 37,3 ■ Up," 5,9 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 67,4 4 - Nad 14% diplomantov 62 I 54,9 ■29 I 25,7 ■ 12 1 10,6 ■ 10 | 8,8 Tržna usmerjenost Lokalni trg 75 64,7 27 23,3 8 6,9 6 5,2 116 100 Svetovni trg 39 52,0 26 34,7 7 9,3 3 4,0 75 1000 Formalne karierne načrte uporablja le dve petini organizacij in sicer statistično značilno bolj pogosto kot ostale organizacije to metodo uporabljajo velike organizacije in tiste, ki imajo med zaposlenimi več kot 14 % diplomantov. f) Razvojne centre Ne V zelo veliki . . uporabljamo meri up j N % N % N % N % N % Vse organizacije Sektor 159 79,1 31 15,4 10 5,0 1 0,5 201 100 Kmetijstvo, industrija 73 77,7 15 16,0 6 6,4 - ■ - 94 100 Tržne storitve 32 82,1 6 15,4 1 2,6 - ■ - 39 100 Javne storitve 47 79,7 9 15,3 2 3,4 1 1,7 59 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 119 79,3 23 15,3 7 4,7 1 0,7 150 100 Nad 500 zaposlenih 39 78,0 8 16,0 3 6,0 - ■ - 50 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 73 81,1 11 12,2 6 6,7 - ■ - 90 100 Nad 14% diplomantov 86 77,5 20 18,0 4 3,6 1 0,9 111 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 94 82,5 14 12,3 5 4,4 1 0,9 114 100 Svetovni trg 54 73,0 16 21,6 4 5,4 - ■ - 74 100 To metodo uporablja le dobra petina organizacij vendar ni razširjena znotraj organizacij. Največ jo uporabljajo organizacije usmerjene na svetovni trg. g) Načrte nasledstva Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % N skupaj % Vse organizacije Sektor 110 54,7 57 28,4 25 12,4 9 4,5 201 100 Kmetijstvo, industrija 51 54,3 26 27,7 11 11 ,7 6 6,4 94 100 Tržne storitve 21 52,5 10 25,0 8 20,0 1 2,5 40 100 Javne storitve 35 60,3 15 25,9 6 10,3 2 3,4 58 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 91 60,3 43 28,5 14 9,3 3 2,0 151 100 Nad 500 zaposlenih 19 38,8 14 28,6 11 22,4 5 10,2 49 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 54 59,3 24 26,4 7 7,7 6 6,6 91 100 Nad 14% diplomantov 56 50,9 33 30, 18 16,4 3 2,7 110 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 70 61,4 27 23,7 13 11 ,4 4 3,5 114 100 Svetovni trg 31 41,9 26 35,1 12 16,2 5 6,8 74 100 Načrte nasledstva uporablja manj kot polovica organizacij, izstopajo predvsem velike organizacije in organizacije usmerjene na svetovni trg. h) Načrtovano kroženje med delovnimi mesti Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 86 42,0 74 36,1 33 16,1 12 5,9 205 100 Kmetijstvo, industrija 33 34,7 33 34,7 24 25,3 5 5,3 95 100 Tržne storitve 19 47,5 15 37,5 4 10, 2 5,0 40 100 Javne storitve 30 49,2 22 36,1 5 8,2 4 6,6 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 12 T^š— 24,0 8 8,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 35 38,0 37 40,2 17 18,5 3 3,3 92 100 Nad 14% diplomantov Tnna ncmorionnct1 51 45,1 37 32,7 16 14,2 9 8,0 113 1000 iižiia usmerjenost Lokalni trg T^b 7" 6 Svetovni trg 20 1 26,7 6 1 8,0 Kroženje med delovnimi mesti uporablja skoraj tri petine organizacij, statistično značilno bolj pogosto pa velike organizacije in organizacije usmerjene na svetovni trg. i) Programi razvoja perspektivnih kadrov Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor 81 39,5 63 30,7 51 24,9 10 4,9 205 100 Kmetijstvo, industrija 34 35,8 27 28,4 29 30,5 5 5,3 95 100 Tržne storitve 17 41,5 11 26,8 11 26,8 2 4,9 41 100 Javne storitve 29 48,3 20 33,3 9 15,0 2 3,3 60 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih ~14~ "j 43 Š" 27,5 ■ 9,8 153 51 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 35 37,6 34 36,6 23 24,7 1 1,1 93 100 Nad 14% diplomantov 46 41,1 29 25,9 29 25,0 9 8,0 112 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 53 45,3 34 29,1 25 21,4 5 4,3 117 100 Svetovni trg 22 29,3 24 32,0 24 32,0 5 6,7 75 100 Program razvoja perspektivnih kadrov uporablja tri petine organizacij, pogost njihove uporabe je statistično značilno povezana z velikostjo organizacije. j) Programi pridobivanja izkušenj (Interna prerazporeditev v drug oddelek v domači državi ali v tujini.) Ne uporabljamo N % N 63 % 30,7 33 TJ N 51 % 24,9 1 26 3] V zelo veliki meri N % skupaj N 205 95 % 100 Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 81 39,5 35 4,9 Tržne storitve 10 25,0 8 5,0 40 Javne storitve 35 58,3 8 1 5,0 60 I Velikost organizacije Do 500 zaposlenih ~7Č~ ~l 46 J" 7 | 4,6 Nad 500 zaposlenih 3 | 5,8 | Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 37 40,7 36 39,6 16 17,6 2 2,2 91 100 Nad 14% diplomantov 44 38,9 34 30,1 27 23,9 8 7,1 113 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 51 44,0 38 32,8 20 17,2 7 6,0 116 100 Svetovni trg 23 30,7 29 38,7 20 26,7 3 4,0 75 100 Tudi to metodo omenja tri petine organizacij, poleg velikosti organizacije je statistično značilno uporaba povezana tudi s tržno usmerjenostjo, več kot dve tretjini organizacij usmerjenih na svetovni trg uporablja to metodo razvoja karier. k) Začasne prerazporeditve v druge organizacije Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % skupaj N % Vse organizacije Sektor 153 76,1 39 19,4 7 3,5 2 1,0 201 100 Kmetijstvo, industrija 73 78,5 17 18,3 2 2,2 1 1, 1 93 100 Tržne storitve 29 72,5 8 20,0 2 5,0 1 2,5 40 100 Javne storitve 45 76,3 12 20,3 2 3,4 - - 59 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 118 78,7 26 17,3 4 2,7 2 1,3 150 100 Nad 500 zaposlenih 34 68,0 13 26,0 3 6,0 - - 50 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 69 76,7 19 21,1 1 1,1 1 1,1 90 100 Nad 14% diplomantov 84 75,7 20 18,0 6 5,4 1 0,9 111 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 90 79,6 19 16,8 3 2,7 1 0,9 113 100 Svetovni trg 55 73,3 16 21,3 3 4,0 1 1,3 75 100 Začasne razporeditve v druge organizacije uporablja manj kot četrtina organizacij. Statistično značilnih razlik med organizacijami ni. l) Trening osebnih veščin (coaching) Ne V zelo velik: . ... . skupaj uporabljamo meri r J N % N % N % N % N % Vse organizacije Sektor 99 48,5 66 32,4 34 16,7 5 2,5 204 100 Kmetijstvo, industrija 49 52,1 26 27,7 16 17,0 3 3,2 94 100 Tržne storitve 16 38,1 16 38,1 9 21,4 1 2,4 42 100 Javne storitve 33 55,9 17 28,8 8 13,8 1 1,7 59 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 82 53,9 46 30,3 21 13,8 3 2,0 152 100 Nad 500 zaposlenih 17 33,3 20 39,2 13 25,5 1 2,0 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 50 54,3 29 31,5 11 12,0 2 2,2 92 100 Nad 14% diplomantov 49 43,8 37 33,0 23 20,5 3 2,7 112 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 63 54,8 35 30,4 15 13,0 2 1,7 115 100 Svetovni trg 30 40,0 26 34,7 16 21,3 3 4,0 75 100 Trening osebnih veščin uporablja dobra polovica organizacij. Tudi pri tej metodi prednjačijo velike organizacije in organizacije usmerjene na svetovni trg. m) Mentoriranje Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % skupaj N % Vse organizacije Sektor 27 13,0 82 39,4 71 34,1 28 13,5 208 100 Kmetijstvo, industrija 14 14,3 45 45,9 27 27,6 12 12,2 98 100 Tržne storitve 4 10,0 14 35,0 17 42,5 5 12,5 40 100 Javne storitve 8 13,1 19 31,1 23 37,7 11 18,0 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 23 14,8 62 40,0 52 33,5 18 11,6 155 100 Nad 500 zaposlenih 4 7,7 19 36,5 19 36,5 10 19,2 52 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 15,1 ThC! 93 Nad 14% diplomantov 13 1 11,3 ■35 I 30,4 ■ 52 I 45,2 ■ 15 1 13,0 ■ Tržna usmerjenost Lokalni trg 18 15,3 46 39,0 40 33,9 14 11 ,9 118 100 Svetovni trg 7 9,2 31 40,8 27 35,5 11 14,5 76 100 Mentoriranje je najbolj pogosto uporabljena metoda razvoja karier, uporablja jo 87 % organizacij. Na aplikacijo te metode vpliva predvsem izobrazbena struktura zaposlenih. n) Računalniško podprti paketi/e-učenje Ne uporabljamo N % N % N % V zelo veliki meri N % skupaj N % Vse organizacije Sektor 113 56,5 45 22,5 34 17,0 8 4,0 200 100 Kmetijstvo, industrija 56 59,6 19 20,2 15 16,0 4 4,3 94 100 Tržne storitve 22 55,0 9 22,5 8 20,0 1 2,5 40 100 Javne storitve 31 54,4 14 24,6 9 15,8 3 5,3 57 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 86 58,1 32 21,6 26 17,6 4 2,7 148 100 Nad 500 zaposlenih 26 51,0 13 25,5 8 15,7 4 7,8 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 62,6 - 91 Nad 14% diplomantov 109 Tržna usmerjenost Lokalni trg 63 56,8 28 25,2 17 15,3 3 2,7 111 100 Svetovni trg 42 55,3 15 19,7 14 18,4 5 6,6 76 100 Računalniško podprte pakete/e-učenje uporablja manj kot polovica organizacij. Uporaba te metode je statistično značilno povezana z izobrazbeno strukturo zaposlenih. Glede na razširjenost uporabe med organizacijami so metode razvoja karier razvrščene v tri skupine in sicer po vrstnem redu deleža organizacij, ki uporabljajo posamezno metodo, ne glede na intenziteto uporabe0 Razpon v razširjenosti uporabe metod med organizacijami je velik od 87 % do 21 %. Še bolj pa variira intenzivnost uporabe od tega, da metodo uporabljajo v manjši meri do tega, da metodo uporabljajo v vzelo veliki meri, kar pomeni, da je uporabljena pri večini skupin zaposlenih. 1. Več kot tri četrtine organizacij uporablja naslednje metode razvoja karier: mentoriranje in sodelovanje v projektnem/timskem delu. 2. Polovica ali več organizacij uporablja: vključevanje v medoddelčne naloge, ki povezujejo različne dele organizacije, posebne naloge/projekti za spodbujanje učenja/usposabljanja pri delu, programe razvoja perspektivnih kadrov, programe pridobivanja izkušenj, načrtovano kroženje med delovnimi mesti in trening osebnih veščin. 3. Manj kot polovica organizacij uporablja: načrte nasledstva, računalniško podprte pakete/ E-učenje, vzpostavljanje socialnih mrež, formalne karierne načrte, začasne razporeditve v druge organizacije in ocenjevalne centre. Je pa razširjenost uporabe posameznih metod razvoja karier med organizacijami povezana tudi z intenzivnostjo uporabe znotraj organizacij. Najbolj pogoste metode so tudi najbolj pogosto v veliki meri (v veliki meri ali zelo veliki meri) uporabljene znotraj organizacij. To so: mentoriranje (48 % organizacij uporablja to metodo v veliki meri), sodelovanje v projektnem/ timskem delu - tega v veliki meri uporablja 63 % organizacij, vključevanje v medoddelčne naloge in posebne naloge/projekti za spodbujanje učenja. Tudi tudi pri teh metodah, z izjemo omenjenih, je večja intenzivnost uporabe ugotovljena pri manj kot polovici organizacij. Aplikacija posameznih metod je v večini primerov statistično značilno povezana z velikostjo organizacije in izobrazbeno strukturo zaposlenih. Uporaba nekaterih metod pa je tudi pomembno povezana s tržno usmeritvijo organizacije. IV. DEL: NADOMESTILA IN UGODNOSTI 1. Na kateri(h) ravni(eh) je določena osnovna plača? a) Vodje Državno/panožno kolektivno pogajanje N % Regionalna kolektivna pogajanja N % Podjetje/oddelek, ipd. N % Obrat na terenu/izpostava N % Individualno N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 122 68,1 13 5 9,9 8,2 81 T" 54,0 13 4 10,0 6,7 133 79,2 Tržne storitve 3 10,3 5 16,1 Javne storitve KEIBM 3 9,1 13 | 36,1 3 9,7 17 43,6 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 93 69,4 10 10,2 49 wmsm 8 8,3 96 76,8 Nad 500 zaposlenih 29 67,4 3 9,4 5 15,2 36 85,7 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 40 6 10,3 45 61,6 5 8,6 68 84,0 Nad 14% diplomantov 7 9,6 36 46,8 8 11,1 65 74,7 Tržna usmerjenost Lokalni trg 8 11,0 44 51,8 7 9,7 Svetovni trg 5 9,4 35 58,3 6 11,3 V večini organizacij v vzorcu se vodjem osnovna plača določa z individualno pogodbo (79,2 %) in na osnovi splošnih/panožnih kolektivnih pogodb (68,1 %). V več kot polovici organizacij (54 %) pa se osnovna plača določa na osnovi pogodb na ravni podjetja/oddelka. Pri analizi ogovorov glede določanja plač menedžerjem so se pojavile nekatere statistično značilne razlike med podjetji/organizacijami. Kolektivne pogodbe na državni/panožni ravni v veliko večji meri vplivajo na določanje plač menedžerjem v javnem sektorju kot v drugih dveh sektorjih, medtem ko obratno velja za pogodbe na ravni podjetja/oddelka. Določanje plač na ravni podjetja/oddelka je znatno bolj prisotno v večjih organizacijah. Individualne pogodbe za menedžerje so bolj pogoste v industriji in tržnih storitvah kot v javnem sektorju. V organizacijah usmerjenih na svetovni trg je določanje plač z individualnimi pogodbami bolj prisotno, kot v organizacijah usmerjenih na lokalni trg, obratno pa velja za splošne/panožne kolektivne pogodbe, ki so pomembnejše v organizacijah usmerjenimi na lokalni trg. Le-te so tudi bolj pomembne v organizacijah z več diplomanti. b) Strokovnjaki/tehniki Državno/panožno kolektivno pogajanje N % Regionalna kolektivna pogajanja N % Podjetje/oddelek, ipd. N % Obrat na terenu/izpostava N % Individualno N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 161 83,9 88,8 16 11 12,2 18,0 100 56 63,/ 1 73 7~ 14 6 10,8 9,8 78 54,9 tu IZ Tržne storitve 3 10,0 5 16,7 Javne storitve 1 3,1 3 9,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 123 84,8 11 11,3 66 57,4 6,3 56 54,4 Nad 500 zaposlenih 38 82,6 5 15,2 33 | 80,5 1 8 | 23,5 21 55,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 66 78,6 8 13,6 55 71,4 6 10,2 | 41 65,1 Nad 14% diplomantov 95 88,0 8 11,1 8 11,3 Tržna usmerjenost Lokalni trg 93 \ 87,7 8 10,8 56,8 6 8,2 35 45,5 Svetovni trg 8 15,4 75,0 8 15,4 Najpomembnejše pri določanju plač strokovnjakov/tehnikov v organizacij iz vzorca (83,9 %) so splošne/panožne kolektivne pogodbe, v večini organizacij (63,7 %) se plače določajo (tudi) na osnovi pogodb na ravni podjetja/oddelka in v več kot polovici (54,9 %) na osnovi individualnih pogodb. Statistično značilne so razlike med podjetji različnih sektorjev: splošne/panožne pogodbe so najpomembnejše za določanje plač strokovnjakom/tehnikom v javnem sektorju, pogodbe na ravni podjetja/oddelka so bolj prisotne v industriji in tržnih storitvah kot v javnem sektorju, medtem ko so individualne pogodbe najbolj prisotne pri določanju plač v industriji. Statistično značilne razlike so tudi med podjetji glede njihove tržne usmerjenosti: podjetja usmerjena na svetovni trg bolj pogosto uporabljajo individualne in pogodbe na ravni podjetja/oddelka in manj splošne/panožne kolektivne pogodbe za določanje plač strokovnjakom/tehnikom kot podjetja usmerjena na lokalni trg. Večja podjetja bolj določajo plače strokovnjakov/tehnikov na ravni podjetja/oddelka in tudi na ravni obrata na terenu. c) Administrativni/režijski delavci Državno/panožno kolektivno pogajanje N % Regionalna kolektivna pogajanja N % Podjetje/oddelek, ipd. N % Obrat na terenu/izpostava N % Individualno N % Vse organizacije Sektor 171 88,6 20 15,3 97 63,4 9 7,1 28 21,9 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 95 SE ~~23 äj 73 TI 1 73,5 | 4 4 8 ,3 13 8 23,2 26,7 Javne storitve 1 3,2 5 14,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 132 89,8 14 14,3 64 57,1 3 3,2 18 18,9 Nad 500 zaposlenih 38 84,4 6 18,8 32 | 80,0 | 6 18,8 10 31,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 76 89,4 11 18,6 _53_ 71,5 3 5,4 9 16,7 Nad 14% diplomantov 95 88,0 9 12,5 6 8,6 19 25,7 Tržna usmerjenost Lokalni trg 95 90,5 9 12,3 47 56,0 mmmm 12 17,1 Svetovni trg 64 85,3 11 20,8 15 28,3 Plače administrativnih/režijskih delavcev so v organizacijah v vzorcu določene na osnovi splošnih/panožnih kolektivnih pogodb (88,6 %) in s pogodbami na ravni podjetja/oddelka (63,4 %). V petini organizacij pa sklepajo individualne pogodbe tudi z administrativnimi/režijskimi delavci. Statistično značilne razlike so se pri odgovorih na to vprašanje pojavile pri podjetjih/organizacijah iz različnih sektorjev: v tržnih storitvah se splošne/panožne kolektivne pogodbe izkažejo kot manj pomembne v primerjavi s javnim sektorjem in industrijo, medtem ko je pomen pogodb na ravni podjetja/oddelka v javnem sektorju bistveno manjši kot v tržnih storitvah in industriji. V industriji je regionalno pogajanje prisotno v skoraj četrtini organizacij, kar je bistveno več kot v tržnih storitvah in javnem sektorju. Glede velikosti organizacij so se pokazale statistično značilne razlike pri pomenu pogodb na ravni podjetja/oddelka (bolj pogoste so v večjih organizacijah). Tržna usmerjenost pa je statistično značilno povezana s pogajanji na ravni podjetja/oddelka in obrata na terenu/izpostave - ta so bolj pomembna pri določanju plač administrativnih/režijskih delavcev v organizacijah, ki so usmerjena na svetovni trg. d) Proizvodni/fizični delavci Državno/panožno kolektivno pogajanje N % Regionalna kolektivna pogajanja N % Podjetje/oddelek, ipd. N % Obrat na terenu/izpostava N % Individualno N % Vse organizacije Sektor 153 86,0 18 14,9 81 58,7 5 4,3 17 15,0 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 95 7~ "23 O 3,8 | 69 ~ 1 59,4 4 1 6,9 4,0 11 3 19,6 12,0 Javne storitve 1 1 1 3,8 ] - - 1 3,8 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 117 87,3 14 15,6 57 56,4 3 3,5 13 15,7 Nad 500 zaposlenih 35 81,4 4 13,3 23 63,9 2 6,9 4 13,8 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 81 93,1 11 18,6 | 67,1 ~ 3 5,4 9 16,7 Nad 14% diplomantov 72 79,1 7 11,3 2 3,4 8 13,6 Tržna usmerjenost Lokalni trg 85 85,9 8 11 ,9 41 53,9 1 1,6 7 11,7 Svetovni trg 61 84,7 10 19,6 39 66,1 4 8,3 9 18,0 Proizvodnim/fizičnim delavcem so plače določene na osnovi splošnih/panožnih kolektivnih pogodb (86 %) in pogodb na ravni podjetja/oddelka (58,7 %). Statistično pomembne so razlike med podjetji po sektorjih: splošne/panožne kolektivne pogodbe so bolj pomembne v industriji in javnem sektorju, regionalna kolektivna pogajanja so prisotna samo v delu industrijskih organizacij, pogodbe na ravni podjetja/oddelka pa so bolj prisotne v industriji in tržnih storitvah kot v javnem sektorju. Pogodbe na ravni podjetja/oddelka pa so bolj prisotne v industriji in tržnih storitvah kot v javnem sektorju. Pogodbe na ravni podjetja/oddelka so bolj prisotne v organizacijah, ki zaposlujejo manj diplomantov. 2. Ali nudite kaj od naslednjega: a) Vodje Programi delničarstva zaposlenih N % Udeležba na dobičku N % Delniške opcije N % Različne ugodnosti N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 25 13 13,6 15,1 55 29,7 15 7 8.4 8.5 116 61,7 Tržne storitve 8 22,9 4 11,8 Javne storitve 3 5,6 3 5,6 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 19 6 13,6 14,0 40 15 29,0 32,6 9 6 6,7 14,0 76 54,3 ~ Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 13 15,7 27 32,1 5 6,3 53 62,4 Nad 14% diplomantov 12 11,9 28 27,7 10 10,0 63 61,2 Tržna usmerjenost Lokalni trg 14 13,7 28 27,7 10 10,2 67 65,0 Svetovni trg 11 15,5 26 35,6 5 7,1 46 63,0 Vodje so v večini organizacij (61,7 %) deležni različnih ugodnosti, v skoraj tretjini (29,7 %) so udeleženi na dobičku podjetja. V manjši meri so udeleženi v lastništvu delnic podjetja. Pri tem so se pokazale statistično značilne razlike: udeležba na dobičku je najbolj prisotna v industriji, druge ugodnosti pa v tržnih storitvah. Vodje so bolj deležni ugodnosti v večjih organizacijah. Plačilo po uspešnosti N % Dodatki za Dodatki za dosežke/uspešnost posameznika N % dosežke/uspešnost tima N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 152 76.4 81.5 158 73 77,5 78,5 79 BT 42,0 Tržne storitve 34 82,9 Javne storitve 43 71,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 117 77,5 54 38,3 Nad 500 zaposlenih 34 72,3 24 52,2 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 65 73,9 69 76,7 36 41,9 Nad 14% diplomantov 87 78,4 89 78,1 43 42,2 Tržna usmerjenost Lokalni trg 85 77,3 88 79,3 37 36,6 Svetovni trg 62 81,6 59 75,6 38 50,0 Variabilni del plač vodij v organizacijah iz vzorca najbolj določata individualna uspešnost (77,5 %) in uspešnost celotne organizacije (76,4 %), v manj organizacijah (42 %) pa (tudi) uspešnost/dosežki tima. Pri tem so statistično značilne razlike med podjetji/organizacijami po sektorju: tako uspešnost tima/oddelka kot tudi uspešnost celotnega podjetja/organizacije sta bolj pomembni kot osnova za določanje variabilnega dela plače vodij v industriji in tržnih storitvah kot v javnem sektorju. Podjetja/organizacije se pri tem vprašanju statistično značilno razlikujejo tudi glede velikosti - uspešnost posameznika je pomembnejša za določanje variabilnega dela plače vodij v večjih organizacijah. b) Strokovnjaki/tehniki Programi delničarstva zaposlenih N % Udeležba na dobičku N % Delniške opcije N % Različne ugodnosti N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 17 9,6 8,5 34 20 19,2 24,1 9 4 5,2 5,1 98 50 54,1 1 59 51 Tržne storitve 5 15,2 2 5,9 Javne storitve 'n)_ 5 9,6 2 4,0 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 14 10,3 25 18,8 6 4,6 Nad 500 zaposlenih 3 7,5 9 20,9 3 7,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 8 10,1 15 18,8 2 2,7 42 51,9 Nad 14% diplomantov 9 9,2 19 19,6 7 7,2 56 56,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg 11 11,3 18 18,8 6 6,5 54 55,7 Svetovni trg 6 8,7 15 21,4 3 4,3 42 57,5 V večini organizacij iz vzorca so tudi strokovnjaki/tehniki deležni različnih ugodnosti, v manjšem delu pa udeležbe na dobičku in programov delničarstva zaposlenih. Statistično značilne so se pokazale razlike med organizacijami glede na sektor in velikost: programi delničarstva zaposlenih so najbolj prisotni v tržnih storitvah, različne ugodnosti pa znatno bolj v tržnih storitvah in industriji kot v javnem sektorju. Ugodnosti so tudi za strokovnjake/tehnike bolj prisotne v večjih organizacijah. Plačilo po uspešnosti N % Dodatki za dosežke/uspešnost posameznika N % Dodatki za dosežke/uspešnost tima N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 148 75 75.5 80.6 156 74 78,8 80,4 82 □7 44,6 53 4 Tržne storitve 31 79,5 33 84,6 Javne storitve 36 66,7 41 71,9 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 112 76,2 55 40,1 Nad 500 zaposlenih 35 72,9 26 56,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 64 73,6 67 78,8 38 45,2 Nad 14% diplomantov 84 77,1 89 78,8 44 44,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg 82 76,6 84 79,2 40 40,8 Svetovni trg 61 80,3 61 79,2 38 50,7 Tudi pri plačilu strokovnjakov/tehnikov v organizacijah iz vzorca je najpomembnejša individualna uspešnost (78,8 %) in uspešnost celotnega podjetja (75,5 %), medtem ko je v manj kot polovici organizacij (44,6 %) pomembna tudi uspešnost tima. Statistično so značilne razlike med podjetji/organizacijami po sektorju: v javnem sektorju je uspešnost/dosežki tima manj pomembna kot osnova za določanje plačila strokovnjakov/tehnikov kot v industriji in tržnih storitvah. V večjih organizacijah je individualna uspešnost pri tem pomembnejša kot v manjših. c) Administrativni/režijski delavci Programi delničarstva zaposlenih N % Udeležba na dobičku N % Delniške opcije N % Različne ugodnosti N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 13 6 7,3 7,3 34 20 19,3 24,1 7 2 4,1 2,5 84 48,0 1 52 51 Tržne storitve 5 14,3 5 15,2 2 5,9 Javne storitve 1 2,0 5 9,6 2 4,0 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 12 8,8 25 18,9 4 3, 1 Nad 500 zaposlenih 1 2,5 9 20,9 3 7,3 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 7 8,9 15 18,8 | - 37 46,8 Nad 14% diplomantov 6 6,1 19 19,8 7 1 7,3 47 49,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg 10 10,3 18 18,9 4 4,3 47 50,0 Svetovni trg 3 4,3 15 21,4 3 4,3 35 50,0 V skoraj polovici organizacij iz vzorca so tudi administrativni/režijski delavci deležni različnih ugodnosti, statistično večkrat v organizacijah v tržnih storitvah in industriji kot v javnem sektorju in bolj v velikih kot v manjših organizacijah. V skoraj petini organizacij iz vzorca so administrativni/režijski delavci udeleženi na dobičku podjetja. Plačilo po uspešnosti N % Vse organizacije 136 70,5 Sektor Kmetijstvo, industrija 68 74,7 Tržne storitve 27 69,2 Javne storitve 35 64,8 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 103 71,0 Nad 500 zaposlenih 33 70,2 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 57 66,3 Nad 14% diplomantov 79 73,8 Tržna usmerjenost Lokalni trg 75 70,8 Svetovni trg 56 75,7 Dodatki za Dodatki za dosežke/uspešnost dosežke/uspešnost posameznika tima N 139 64 30 38 % 71.6 71,1 81,1 66.7 N 64 34 15 12 % 36,2 40,5 41,7 24,5 101 37 68,2 82,2 43 20 32,1 47,6 56 83 66,7 75,5 30 34 37,0 35,4 75 54 72,8 70,1 31 29 33,3 39,7 Variabilni del plač administrativnih/režijskih delavcev v organizacijah iz vzorca je določen na osnovi individualne uspešnosti (71,6 %) in uspešnosti celotnega podjetja/organizacije (70,5 %), v manjšem delu organizacij pa tudi ne osnovi uspešnosti/dosežkov tima. d) Proizvodni/fizični delavci Programi delničarstva zaposlenih N % Udeležba na dobičku N % Delniške opcije N % Različne ugodnosti N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 12 6 7,5 7,4 28 19 17,7 23,2 5 3 3,2 3,8 69 44,2 run Tržne storitve 4 12,9 3 10,3 - - Javne storitve 1 2,4 3 7,3 1 2,5 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 22 18,8 4 3,5 Nad 500 zaposlenih - | - 6 15,0 1 2,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 7 9,0 14 17,7 | - 36 45,6 Nad 14% diplomantov 5 6,2 14 17,7 5 1 6,3 33 42,9 Tržna usmerjenost Lokalni trg 9 10,3 16 18,6 4 4,8 39 46,4 Svetovni trg 3 4,6 12 18,5 1 1,6 29 43,9 V skoraj polovici organizacij iz vzorca so proizvodni/fizični delavci deležni različnih ugodnosti, statistično večkrat v organizacijah v tržnih storitvah in industriji kot v javnem sektorju in bolj v velikih kot v manjših organizacijah. V več kot šestini organizacij iz vzorca so proizvodni/fizični delavci udeleženi na dobičku podjetja. Plačilo po uspešnosti N % Dodatki za Dodatki za dosežke/uspešnost posameznika N % dosežke/uspešnost tima N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 125 72,3 123 71,5 66 4T 40,/ H 48 r~ Tržne storitve 21 I 60,0 22 \ 66,7 HE^I^ESEH Javne storitve Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 96 28 75,0 63,6 91 31 70,5 73,8 48 17 39,7 42,5 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 66 59 76.7 67.8 63 60 75,9 67,4 36 30 43,4 38,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg 66 68,0 67 72,0 32 36,8 Svetovni trg 56 81,2 51 71,8 32 45,7 Na plačila proizvodnih/fizičnih delavcev v največjem delu organizacij iz vzorca najbolj vpliva uspešnost celotnega podjetja/organizacije (72,3 %) in individualna uspešnost (71,5 %), v manjšem delu organizacij pa tudi uspešnost/dosežki tima (40,7 %). Pri tem vprašanju se pojavijo statistično značilne razlike med podjetji/organizacijami po sektorju: v javnem sektorju sta uspešnost tima in uspešnost celotnega podjetja pa tudi individualna uspešnost manj pomembni kot osnova za določanje variabilnega dela plače proizvodnih/fizičnih delavcev kot v industriji in tržnih storitvah. Uspešnost organizacije in posameznika pa sta najbolj pomembni v industrijskih organizacijah. 3. Ali nudite katere od naslednjih programov, poleg zakonsko zahtevanih: Varstvo otrok, ki ga (subvencionirano ali nesubvencionirano) zagotavlja Dodatek za varstvo otrok Programe za prekinitev kariere Porodniški dopust Očetovski dopust organizacija N % N % N % N % N % Vse organizacije Sektor 2 1,0 5 2,5 3 1,6 158 75,6 162 76,8 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 1 1, 1 2 2,2 2 2,2 70 32 70,7 78,0 74 31 74,0 75,6 Javne storitve 1 1,8 3 5,3 - - 48 81,4 49 81,7 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 1 0,7 5 3,3 2 1,4 118 74,2 122 76,3 Nad 500 zaposlenih 1 2,2 - - 1 2,2 40 81,6 40 80,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 1 0,9 1 1,4 4 1 3,6 1,4 1 2 0,9 2,8 88 59 75,2 75,6 91 60 77,1 75,9 Tržna usmerjenost Lokalni trg 1 1, 1 3 3,4 3 3,4 68 71,6 69 71,9 Svetovni trg 1 0,9 2 1,9 - - 90 78,9 93 80,9 Starševski dopust N % Pokojninski programi N % Prekinitev dela (dopust) za izobraževanje/usposabljanje N % Programi zasebnega zdravstvenega varstva N % Vse organizacije Sektor 152 74,5 110 56,7 118 58,4 24 12,4 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 70 30 72,2 75,0 55 26 57,9 66,7 50 23 54,3 59,0 12 5 13,0 13,5 Javne storitve Uolilfnct1 nrnani7ariio 47 81,0 23 46,0 40 64,5 6 10,9 Velikost oigaiiizacije Do 500 zaposlenih 116 74,8 Nad 500 zaposlenih 36 75,0 74,5 _^_ EBB Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 65 69,9 50 54,9 11 12,5 Nad 14% diplomantov 87 78,4 60 58,3 13 12,4 Tržna usmerjenost Lokalni trg 85 73,9 60 56,1 68 59,1 14 13,0 Svetovni trg 58 76,3 44 58,7 40 54,1 8 11,1 V organizacijah iz našega vzorca samo izjemoma zagotavljajo varstvo otrok, dodatek za varstvo otrok ali programe za prekinitev kariere. Glede na to, da so v velikem številu organizacij (treh četrtinah) poročali o omogočanju dodatnih porodniških, očetovskih in starševskih dopustih, se zastavlja dvom, ali so anketiranci razumeli, da pri programih vezanih na usklajevanje delovne in starševske vloge, gre za dodatne ugodnosti, ki nadgrajujejo po zakonu določene dopuste. V več kot polovici organizacij iz vzorca so zaposlenim na voljo dodatni pokojninski programi in dopusti za izobraževanje in usposabljanje. Pri tem so se pokazale statistično značilne razlike med podjetji različne velikosti in tržne usmerjenosti: več je dodatnih pokojninskih programov v večjih organizacijah, več dopustov za izobraževanje/usposabljanje v večjih in tudi v organizacijah z več zaposlenih diplomantov. Dodatni programi zasebnega zdravstvenega varstva so bolj prisotni v večjih organizacijah. V. DEL: ODNOSI IN KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI 1. Kolikšen delež vseh zaposlenih je članov sindikata v vaši organizaciji? Vse organizacije Sektor do N 113 50% % 56,5 nad N 87 50% % 43,5 sku N 200 aj Ci Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 52 25 536, 65,8 45 13 46,4 34,2 97 38 100 100 Javne storitve 30 53,6 26 46,4 56 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 92 59,7 62 40,3 154 100 Nad 500 zaposlenih 21 46,7 24 53,3 45 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 50 53,8 43 46,2 93 100 Nad 14% diplomantov 63 58,9 44 41,1 107 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 57 50,0 57 50,0 114 100 Svetovni trg 47 62,7 28 37,3 75 100 Med slovenskimi organizacijami je nekoliko več takih, kjer je delež zaposlenih, ki so člani sindikata, nižji od 50 %. Sektorska primerjava pokaže, da je to najbolj izrazito v primeru organizacij, ki se ukvarjajo s tržnimi storitvami, primerjava po velikosti organizacij pa, da je v organizacijah, ki imajo nad 500 zaposlenih, delež organizacij, kjer je več kot 50 % zaposlenih članov sindikata, večji (53,3 %) kot pri manjših organizacijah z do 500 zaposlenimi (40,3 %). Izobrazbena struktura ne vpliva bistveno na delež zaposlenih v sindikatih, pri tržni usmerjenosti organizacij pa je razvidno, da je v organizacijah, ki so usmerjene na svetovni trg, članstvo zaposlenih v sindikatih nekoliko manjše. 2a. V kolikšni meri sindikati vplivajo na vašo organizacijo? Vse organizacije Sploh ne N % 29 13,4 V manjši meri N % 75 34,7 N 80 srednje % 37,0 V večji meri N % 25 11,6 V zelo veliki meri N % 7 3,2 Skupaj N % 216 100 Sektor Kmetijstvo, industrija EÄO 43 | 42 TI I 37 I 36 TI 1 102 | Tržne storitve 9 | 13 31,7 5 Javne storitve 17,5 30,2 25 | 39,7 H 1 _1,6_\ Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 26 16,1 64 39,8 51 31,7 18 11,2 2 1,2 161 100 Nad 500 zaposlenih 3 5,6 10 18,5 29 53,7 7 13,0 5 9,3 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 13 13,4 31 32,0 38 39,2 12 12,4 3 3,1 97 100 Nad 14% diplomantov 16 13,4 44 37,0 42 35,3 13 10,9 4 3,4 119 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 16 13,0 43 35,0 43 35,0 15 12,2 6 4,9 123 100 Svetovni trg 11 13,8 29 36,3 29 36,3 10 12,5 1 1,3 80 100 V povprečju imajo sindikati manjši oz. srednji vpliv na delovanje slovenskih organizacij. Največji je njihov vpliv v kmetijstvu in industriji, kjer je 14,7 % organizacij odgovorilo, da sindikat vpliva v večji meri, najmanjši pa v organizacijah, ki se ukvarjajo s tržnimi storitvami, saj kar slaba tretjina organizacij ocenjuje, da sindikat nima vpliva na njihovo delovanje. Razlike se pojavijo še pri organizacijah glede na velikost; vpliv sindikata je nekoliko večji v organizacijah z več kot 500 zaposlenimi, saj jih slabih 54 % meni, da je vpliv srednji, skupaj približno 22 % pa, da je ta velik ali zelo velik, medtem ko je pri manjših organizacijah z do 500 zaposlenimi 32 % menilo, da je vpliv srednji, približno 12 % pa, da je velik in zelo velik. 2b. Se je vpliv sindikata na vašo organizacijo v zadnjih treh letih kaj spremenil? Vse organizacije Sektor Se je N 27 povečal % 13,2 Je i N 151 enak % 73,7 Se je z N 27 manjšal % 13,2 sku N 205 aj Ci Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 7 9 7,0 25,0 77 22 77.0 61.1 16 5 16,0 13,9 100 36 100 100 Javne storitve 8 13,6 45 76,3 6 10,2 59 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 16 105, 115 75,7 21 13,8 152 100 Nad 500 zaposlenih 11 21,2 35 67,3 6 11,5 52 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg 12 10,3 89 76,7 15 12,9 116 100 Svetovni trg 12 15,8 56 73,7 8 10,5 76 100 Večina organizacij ocenjuje, da se vpliv sindikata v zadnjih treh letih ni povečal (74 %). Če primerjamo organizacje znotraj sektorja opazimo, da je organizacij, kjer se je vpliv povečal, največ v tržnih storitvah (25 %), najmanj pa v kmetijstvu in industriji (7 %). Prav tako je več velikih organizacij navedlo, da se je vpliv sindikata povečal (21 %) v primerjavi z manjšimi (10,5 %). Zanimiva je primerjava po izobrazbeni strukturi. Med organizacijami z več kot 14 % diplomantov jih je 17 % navedlo, da je vpliv sindikata večji, medtem ko je bilo takih organizacij z do 14 % diplomantov slabih 9 %. Na drugi strani pa je kar slabih 19 % slednjih navedlo, da se je vpliv zmanjšal, v primerjavi z organizacjami z več kot 14 % diplomantov, kjer je ta odstotek 8 %. 3. Ali imate sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo? Vse organizacije Sektor N 114 Da % 53,8 sku N 212 aj Ci Kmetijstvo, industrija Tržne storitve hn pt ožd 62,5 Javne storitve nir 28,6 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih bel ut j 47 H puH Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 59 55 61,5 47,4 96 116 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 61 50,0 122 100 Svetovni trg 45 57,0 79 100 Nekaj več kot polovica vseh organizacij v Sloveniji ima sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo. Najmanjši odsotek takih organizacij je med tistimi, ki ponujajo javne storitve (29 %), več kot 60 % pa v kmetijstvu in industriji ter v tržnih storitvah. Glede na velikost organizacije velja, da je med oganizacijah z nad 500 zapolslenimi takih s podjetniško kolektivno pogodbo kar dobrih 70 %, med manjšimi organizacijami pa jih je le približno 48 % navedlo, da imajo pogodbo sklenjeno. 4. Ali imate skupni posvetovalni odbor ali svet delavcev? N 120 Da % 55,3 skupaj M O/. Vse organizacije Sektor N 217 % 100 Kmetijstvo, industrija pT "1 71H Tržne storitve p7 I 41,5 Javne storitve 125 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 85 52,5 162 100 Nad 500 zaposlenih 34 63,0 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 60 60 61,9 50,0 97 120 100 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 67 54,0 124 100 Svetovni trg 49 61,3 80 100 Med slovenskimi organizacijami jih ima nekaj več kot polovica posvetovalni odbor ali svet delavcev. Največ takih organizacij je v kmetijstvu in industriji (72 %), precej manj pa v stortivenih dejavnostih - 41 % v tržnih oziroma 39 % v javnih storitvenih organizacijah. V organizacijah nad 500 zaposlenih jih je takih 63 % v manjših organizacijah pa dobra polovica. Podobno sliko dobimo, če pogledamo organizacije glede na tržno usmerjenost, kjer ima posvetovalni odbor oz. svet delavcev okoli 61 % organizacij, ki so usmerjene na svetovni trg in 54 % organizacij, ki delujejo lokalno. 5. Je vaša organizacija članica delodajalskega združenja? N 129 Da % 60,0 Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve hr ■29" T~79 ~ Javne storitve lir 20,6 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih hE DE \ 52 ,2 83,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 68 61 70,8 51,3 Tržna usmerjenost Lokalni trg hr Oi F" Svetovni trg \734r V Sloveniji je 60 % organizacij članic delodajalskega združenja. Pričakovano najmanjši odstotek je med organizacjiami, ki ponujajo javne stortive (21 %), medtem ko je v kmetijstvu, industriji in tržnih storitvah takih organizacij več kot 70 %. Tudi glede na velikost organizacije so opazne razlike: v delodajalska združenja je včlanjenih 83 % organizacij z nad 500 zaposlenimi, med organizacijami z do 500 zaposlenimi pa je takih dobrih 50 %. Podobno razmerje dobimo ob primerjavi organizacij glede na tržno usmerjenost - organizacije, ki so usmerjene na lokalni trg, so članice združenj v 54 %, medem ko je takih med tistimi, ki delujejo na svetovnih trgih približno 73 %. 6. Če da, v kolikšni meri storitve delodajalskega združenja ustrezajo vašim potrebam? Sploh ne V celoti Skupaj Vse organizacije 2 1,7 Sektor Kmetijstvo, industrija 2 2,6 15 9 12,5 11,5 54 37 45,0 47,4 42 25 35.0 32.1 7 5 5,8 6,4 120 78 100 100 Tržne storitve - - 3 11,1 11 40,7 11 40,7 2 7,4 27 100 Javne storitve - - 2 22,2 2 22,2 5 55,6 - - 9 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 2 2,5 13 16,0 34 42,0 28 34,6 4 4,9 81 100 Nad 500 zaposlenih - - 1 2,6 20 52,6 14 36,8 3 7,9 38 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov - - 10 14,9 26 38,8 26 38,8 5 7,5 67 100 Nad 14% diplomantov 2 3,8 5 9,4 28 52,8 16 30,2 2 3,8 53 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 1 . 1,7 8 13,3 25 41,7 23 38,3 3 5,0 60 100 Svetovni trg 1 . 1,8 6 10,7 27 48,2 18 32,1 4 7,1 56 100 Večina organizacij ocenjuje, da storitve delodajalskega združenja povprečno (45 %) ali dobro (35 %) ustrezajo njihovim potrebam. 5a. Je vaša organizacija članica Gospodarske zbornice Slovenije? da % 56,7 Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 76,5 Javne storitve Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 42,4 Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg Približno 57 % organizacij je članic Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Najbolj to velja za organizacije iz kmetijstva in industrije (76 %) in tržnih storitev (70 %), znatno manj pa za tiste iz sektorja javnih storitev. Razlike je zaznati tudi pri primerjavi organizacij glede na velikost - več članstva GZS je med organizacjami z nad 500 zaposlenimi (72 %), nekaj manj pa je manjših organizacij (52 %). Zelo podobno je razmerje glede na tržno usmerjenost in izobrazbeno strukturo. Več je članic med organizacijami, ki delujejo na svetovnem trgu (76 % v primerjavi z 47 % tistih na lokalnem trgu) in več je tistih, ki imajo zaposlenih do 14 % diplomantov (74 % v primerjavi z 42 % tistih z višjo izobrazbeno strukturo). 6a. Če da, v kolikšni meri storitve Gospodarske zbornice Slovenije ustrezajo vašim potrebam? Sploh ne V celoti Skupaj Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 6 2 4,9 2,6 15 10 12,2 13,0 63 41 51,2 53,2 37 23 30,1 29,9 2 1,6 1,3 123 77 100 100 Tržne storitve 2 6,9 4 13,8 13 44,8 10 34,5 - 29 100 Javne storitve 2 16,7 - - 5 41,7 4 33,3 8,3 12 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 5 5,8 11 12,8 46 53,5 23 26,7 1,2 86 100 Nad 500 zaposlenih 1 2,8 3 8,3 17 47,2 14 38,9 2,8 36 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 1 1,4 10 13,9 37 51,4 23 31,9 1,4 72 100 Nad 14% diplomantov 5 9,8 5 9,8 26 51,0 14 27,5 2,0 51 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 5 8,3 10 16,7 27 45,0 17 28,3 1,7 60 100 Svetovni trg 1 1,7 4 6,8 34 57,6 19 32,2 1,7 59 100 Večina organizacij ocenjuje, da storitve delodajalskega združenja povprečno (51 %) ali dobro (30 %) ustrezajo njihovim potrebam. 7. V kolikšni meri uporabljate naslednje metode za sporočanje ključnih zadev zaposlenim? a) Preko predstavniških organov zaposlenih (npr. sindikatov) Sploh ne N % N % N % N % V zelo veliki meri N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija 43 16 21,3 16,5 36 14 17,8 14,4 41 19 20,3 19,6 43 24 21,3 24,7 39 24 19,3 24,7 202 97 100 100 Tržne storitve 12 30,0 8 20,0 7 17,5 8 20,0 5 12,5 40 100 Javne storitve 13 23,2 11 19,6 14 25,0 10 17,9 8 14,3 56 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih BE ina hrr fuöl B26H r^H 30,2 _22,6 | 148 53 100 100 | Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 14 15,2 13 14,1 23 25,0 22 23,9 20 21,7 92 100 Nad 14% diplomantov 29 26,4 23 20,9 18 16,4 21 19,1 19 17,3 110 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 20 17,5 21 18,4 29 25,4 25 21,9 19 16,7 114 100 Svetovni trg 21 27,6 7 9,2 11 14,5 18 23,7 19 25,0 76 100 Največje razlike pri sporočanju zaposlenim o ključnih zadevah prek predstavniških organov zaposlenih so opazne pri primerjavi glede na velikost organizacije, kjer je precej velikih organizacij (z več kot 500 zaposlenimi) omenjen kanal sporočanja navedlo kot pogost ali zelo pogost (30 % oz. 23 %), le dobrih 7 % pa jih je reklo, da se takega načina komuniciranja sploh ne poslužuje. b) Ustno, neposredno zaposlenim _ . . V zelo veliki . Sploh ne . Skupaj r meri r J N % N % N % N % N % N % Vse organizacije 7 3,3 11 5,3 37 17,7 70 33,5 84 40,2 209 100 Sektor Kmetijstvo, industrija 3 3,1 5 5,2 20 20,6 35 36,1 34 35,1 97 100 Tržne storitve 1 2,4 3 7,1 4 9,5 16 38,2 18 42,9 42 100 Javne storitve 3 4,8 3 4,8 4 6,4 17 27,0 30 49,2 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 5 3,2 8 5,1 28 17,9 46 29,5 69 44,2 156 100 Nad 500 zaposlenih 2 3,8 3 5,8 8 15,4 24 46,2 15 28,8 52 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 3 3,2 8 8,5 16 17,0 32 34,0 35 37,2 94 100 Nad 14% diplomantov 4 3,5 3 2,6 21 18,3 38 33,0 49 42,6 115 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 5 4,2 7 5,2 21 17,8 35 29,7 50 42,4 118 100 Svetovni trg 2 2,6 2 2,6 15 19,2 31 39,7 28 35,9 78 100 Največji delež organizacij pogosto (33 %) ali v zelo veliki meri (44 %) o pomembnih zadevah z zaposlenimi komunicira ustno, neposredno zaposlenim, pri čemer bistvenih odstopanj pri primerjavi različnih organizacij ni opaziti. c) Pisno, neposredno zaposlenim Sploh ne V zelo veliki meri Skupaj Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve N 5 2 % 2,4 2,1 N 10 4 3 % 4,7 4,1 7,3 N 28 15 5 % 13,3 15,5 12,2 N 77 39 20 % 36,5 40,2 48,8 N 91 37 13 % 43,1 38,1 31,7 N 211 97 41 % 100 100 100 Javne storitve 3 4,8 3 4,8 4 6,3 17 27,0 36 57,1 63 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 4 2,6 5 3,2 23 14,7 60 38,5 64 41,0 156 100 Nad 500 zaposlenih 1 1,9 5 9,3 5 9,3 17 31,5 26 48,1 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 2 2,1 6 6,4 15 16,0 36 38,3 35 37,2 94 100 Nad 14% diplomantov 3 2,6 4 3,4 13 11,1 41 35,0 56 47,9 117 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 4 3,3 10 8,3 15 12,4 41 33,9 51 42,1 121 100 Svetovni trg 1 1,3 - - 10 13,0 33 42,9 33 42,9 77 100 Prav tako velja, da največji delež organizacij pogosto (36 %) ali v zelo veliki meri (43 %) o pomembnih zadevah z zaposlenimi komunicira pisno, neposredno zaposlenim. Tudi tukaj ni bistvenih odstopanj med organizacjami glede na sektor, velikost, izobrazbeno strukturo in tržno usmerjenost. d) Elektronsko komuniciranje Sploh ne N % 12 5,7 2 4,8 N 21 1 2 % 10, N 29 šp S* N % 60 28,7 11 26,3 " V zelo veliki meri N % 87 41,6 Skupaj N % 209 100 Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve Javne storitve 3 4,8 Kimm Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 6 6,4 6 5,2 _7,8 32 29,8 ' Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 7 5,9 4 5,2 9 12 7,6 15,6 21 8 17,6 10,4 30 25,2 26 33,8 52 43,7 27 35,1 119 100 196 100 Precej organizacij pogosto (29 %) ali v zelo veliki meri (42 %) pri pomembnih zadevah z zaposlenimi uporablja elektronsko komuniciranje. Glede na sektor je tovrstno komuniciranje v zelo veliki meri uporabljeno v stortivenem sektorju (nad 50 %), medtem ko je v kmetijstvu in industriji organizacij, ki bi z zaposlenimi v zelo veliki meri elektronsko komunicirale o pomembnih zadevah precej manj (30 %). Razlika je tudi pri velikosti organizacije - bolj je tovrstno komuniciranje pogosto v velikih organizacijah (50 %) v primerjavi z manjšimi (39 %); in pri izobrazbeni strukturi, kjer organizacije z večjim odstotkom diplomantov relativno pogosteje komunicirajo z zaposlenimi na ta način (56 % v primarjavi z 24 % v organizacijah z nižjo izobrazbeno strukturo). e) Sestanki delovnih skupin Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Splc N 8 6 >h ne % 3,8 6,1 N 11 8 % 5,3 8,1 N 39 19 % 18,8 19,2 N 75 38 % 36,1 38,4 V zelo ' N 75 28 veliki meri % 36,1 28,3 Skupa N 208 99 j % 100 100 Tržne storitve - - 1 2,6 7 17,9 18 46,2 13 33,3 39 100 Javne storitve 2 3,3 2 3,3 10 16,4 16 26,2 31 50,8 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 5 3,2 9 5,8 32 20,6 56 36,1 53 34,2 155 100 Nad 500 zaposlenih 3 5,8 2 3,8 7 13,5 18 34,6 22 42,3 52 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 5 5,4 8 8,6 20 21,5 36 38,7 24 25,8 93 100 Nad 14% diplomantov 3 2,6 3 2,6 19 16,5 39 33,9 51 44,3 115 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 4 3,3 6 5,0 25 20,7 44 36,4 42 34,7 121 100 Svetovni trg 4 5,3 4 5,3 12 15,8 27 35,5 29 38,2 76 100 Največji delež organizacij pogosto (36 %) ali v zelo veliki meri (36 %) o pomembnih zadevah z zaposlenimi komunicira na sestankih delovnih skupin. Pri uporabi te metode komuniciranja ni zaznati bistvenih razlik med organizacijami 8. Katere skupine zaposlenih formalno obveščate o naslednji problematiki? a) Vodje Poslovna Finančna Organizacija strategija uspešnost dela Vse organizacije Sektor N 209 % 97,7 N 208 % 96,7 N 212 % 98,1 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 100 39 98,0 97,5 98 41 96,1 100 100 41 98,0 100 Javne storitve 61 96,8 60 95,2 61 96,8 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 155 97,5 154 96,3 157 97,5 Nad 500 zaposlenih 53 98,1 53 98,1 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 94 115 97,9 97,5 95 113 97,9 95,8 96 116 99,0 97,5 Tržna usmerjenost Lokalni trg 118 96,7 118 95,9 120 97,6 Svetovni trg 79 98,8 78 97,5 79 98,8 Vodje so v slovenskih organizacijah v več kot 97 % formalno obveščeni o poslovnih strategijah, finančni uspešnosti in organizaciji dela, pri čemer razlik med organizacijami ni. b) Strokovnjaki/tehniki Poslovna Finančna Organizacija strategija uspešnost dela Vse organizacije Sektor N 167 % 83,9 N 145 % 76,3 N 185 % 91,6 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 80 29 85,1 74,4 71 30 75,5 81,1 87 36 91,6 92,3 Javne storitve 51 87,9 38 74,5 53 89,8 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 124 83,8 107 75,4 138 90,8 Nad 500 zaposlenih 42 84,0 38 80,9 46 93,9 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 74 83,2 65 73,9 82 91,1 Nad 14% diplomantov 93 84,5 80 78,4 103 92,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg 95 85,6 80 46,9 104 91,2 Svetovni trg 63 81,8 59 76,6 70 92,1 Slovenske organizacije svoje strokovnjake oz. tehnike v največji meri obveščajo o organizaciji dela (92 % vseh organizacij), nekoliko redkeje o poslovni strategiji (84 % organizacij) in najredkeje o finančni uspešnosti (76 %), pri čemer bostvenih razlik med organizacijami pri tem ni. c) Administrativni/režijski delavci Poslovna Finančna Organizacija strategija uspešnost dela Vse organizacije Sektor N 114 % 62,3 N 111 % 61,0 N 160 % 81,6 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 54 20 62,8 57,1 54 24 60,0 68,6 72 31 78,3 83,8 Javne storitve 36 65,5 28 57,1 49 84,5 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 83 61,0 84 60,9 123 83,7 Nad 500 zaposlenih 30 65,2 27 62,8 36 75,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 47 60,3 50 59,5 70 80,5 Nad 14% diplomantov 67 63,8 61 62,2 90 82,6 Tržna usmerjenost Lokalni trg 62 60,2 57 57,0 93 83,0 Svetovni trg 47 65,3 50 67,6 59 80,8 Administrativni delavci so najpogosteje obveščeni o organizaciji dela (v 82 % organizacij), dobrih 60 % organizacij pa svoje administrativne delavce obvešča tudi o poslovni strategiji in finančni uspešnosti. Bistvenih odstopanj pri primerjavi različnih organizacij ni opaziti. d) Proizvodni/fizični delavci Poslovna Finančna Organizacija strategija uspešnost dela Vse organizacije Sektor N 85 % 51,5 N 82 % 50,6 N 120 % 70,6 Kmetijstvo, industrija Tržne storitve 48 13 55.8 41.9 50 12 56,2 42,9 68 21 75,6 65,6 Javne storitve 20 48,8 16 42,1 27 65,9 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 59 48,8 60 49,6 91 72,8 Nad 500 zaposlenih 25 58,1 22 55,0 28 63,6 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov 40 45 51,3 51,7 41 41 50,6 50,6 64 56 75,3 65,9 Tržna usmerjenost Lokalni trg 44 47,8 40 45,5 72 74,2 Svetovni trg 39 57,4 40 58,0 44 65,7 Večina organizacij v Sloveniji svoje proizvodne delavce obvešča o organizaciji dela (71 %), približno polovica pa tudi o poslovni strategiji in finančni uspešnosti. Velikih razlik pri primerjavi med različnimi organizacjami ni. 9. V kolikšni meri, uporabljate naslednje metode s katerimi zaposleni sporočajo vodstvu svoje poglede? a) Neposredno najvišjemu vodstvu Sploh ne N % N % N % N % V zelo veliki meri N % Skupaj N % Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve Javne storitve 20 9,5 ■■■S6■ 37 17,6 II 26 I 26 ~ 8 20,0 71 33,8 |32 | 32,0 ~ 15 37,5 18 29,5 50 23,8 32 15,2 I 10 i 10 ö~n 14 23,0 210 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih 24 15,3 12 23,1 49 31,2 1 22 | 42,3 29 18,5 1 3 |_5,8_ Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 8 8,5 10 8,4 9 11,3 12 S5 18 15,1 17 21,3 |27 | 28,7 ~ 44 37,9 37 31,1 28 35,0 19 20,2 31 26,1 17 21,3 115 | 16,0 17 14,7 23 19,3 9 11,3 119 100 80 100 Navedbe organizacij o tem ali zaposleni svoje poglede sporočajo neposredno najvišjemu vodstvu so precej deljena, saj je skupaj kar okrog 61 % vseh organizacij dejalo, da tega sploh ne počnejo (9 %), ne počnejo (18 %) oz. redko počnejo (34 %). Pri tem pri sektorski primerjavi izstopajo organizacije v sektorju javnih storitev, kjer je ta metoda uprabljena v večji meri kot pri organizacijah v tržnih storitvah ali kmetijstvu in industriji, saj je kar 38 % javnih organizacij reklo, da se te metode poslužujejo v veliki meri oz. da se je poslužujejo v zelo veliki meri (23 %). Zanimiva razlika je tudi pri primerjavi glede na velikost organizacije, kjer je ta metoda bolj uporabljena v organizacijah, ki imajo do 500 zaposlenih, prav tako pa jo nekoliko pogosteje uporabljajo organizacije, ki imajo višjo izobrazbeno strukturo kadrov. b) Preko neposrednih vodij Vse organizacije Sploh ne N % 3 1,4 N 8 % 3,7 N 32 % 14,8 N 94 % 43,5 V zelo veliki meri N % 79 36,6 Skupaj N % 216 100 Sektor Kmetijstvo, industrija — — I 17 I 16 7~| 1 102 | Tržne storitve 2 4,8 I 5 I 11,9 I 17 40,3 Javne storitve - - | 1 1,6 1 5 | 8,1 1 32 |_51,6_\ Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 2 1,2 6 3,7 23 14,3 70 43,5 60 37,3 161 100 Nad 500 zaposlenih 1 1,9 2 3,7 9 16,7 24 44,4 18 33,3 54 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 1 1,0 6 6,2 20 20,6 36 37,1 34 35,1 97 100 Nad 14% diplomantov 2 1,7 2 1,7 12 10,1 58 48,7 45 37,8 119 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 3 2,4 7 5,7 16 13,0 53 43,1 44 35,8 123 100 Svetovni trg - - - - 13 16,5 35 44,3 31 39,2 79 100 Komuniciranje vodstvu o pogledih zaposlenih prek neposrednih vodij je na splošno med organizacijami precej razširjeno, saj jih okoli 43 % navaja, da to počno v veliki meri, 37 % pa v zelo veliki meri. Opazne razlike so le v primerjavi organizacij glede na sektor, kjer ni nobene orgaizacije v kmetijstvu in industriji ter v javnih stortvah, ki ne bi uporabljala te metode. c) Preko predstavnikov sindikata Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Sploh ne N % ■3C 1 C C N 46 22 % 21,8 21,6 N 50 27 % 23,7 26,5 N 47 27 % 22,3 26,5 V zelo veliki meri N % 1 C C Skupaj N % ni i nn 35 9 16,6 8,8 33 17 15.6 16.7 211 102 100 100 Tržne storitve 12 30,8 6 15,4 8 20,5 6 15,4 7 17,9 39 100 Javne storitve 13 21,3 15 24,6 13 21,3 13 21,3 7 11,5 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih lEsa hči lin NH rirt ■22" nr 14,1 20,4 156 54 100 100 1 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 13 13,7 17 17,9 24 25,3 24 25,3 17 17,9 95 100 Nad 14% diplomantov 22 19,0 29 25,0 26 22,4 23 19,8 16 13,8 116 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 20 16,7 31 25,8 26 21,7 26 21,7 17 14,2 120 100 Svetovni trg 14 17,7 9 11,4 22 27,8 20 25,3 14 17,7 79 100 Uporaba predstavnikov sindikata kot posrednikov pri komuniciranju vodstvu o pogledih zaposlenih v slovenskih organizacijah ni uprabljena v veliki meri; organizacij, ki bi se te metode vsaj redno ali pa v zelo veliki meri posluževale, je skupaj okoli 38 %. Glede na sektor je odstotek takih, ki se načina sploh ne poslužujejo najvišji v stortveni dejavnosti (tržne in javne organizacije), pri primerjavi po velikosti organizacije pa je pričakovano več manjših organizacij navedlo, da to ni ustaljen postopek (19 % v primerjavi z veliki organizacjami - 9 d) Preko sveta delavcev Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Sploh ne N % QQ Al P. N 28 rnr % 13,4 N 32 ■2ÖT % 15,3 N 38 n^T % 18,2 26,7 | V zelo veliki meri N % *)*) m c Skupaj N % ma 1 nn j. \J 8,9 1 I 101 I J. \j\J 100 I Tržne storitve HSH 4 | muca 5 1 12,8 | 4 I 10,3 I 5 | 12,8 | 39 100 Javne storitve | 6 | | 6 | 60 100 1 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 71 45,8 22 14,2 21 13,5 28 18,1 13 8,4 155 100 Nad 500 zaposlenih 18 34,0 6 11,3 11 20,8 9 17,0 9 17,0 53 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 37 39,4 16 17,0 17 18,1 16 17,0 8 8,5 94 100 Nad 14% diplomantov 52 45,2 12 10,4 15 13,0 22 19,1 14 12,2 115 110 Tržna usmerjenost Lokalni trg 48 40,7 20 16,9 16 13,6 22 18,6 12 10,2 118 100 Svetovni trg 33 41,8 8 10,1 15 19,0 15 19,0 8 10,1 79 100 Svet delavcev v povprečju v organizacijah ni uporabljen kanal, preko katerega bi vodstvu komunicirali o pogledih zaposlenih; kar 43 % organizacij je navedlo, da te poti komuniciranja sploh ne uporablja. Pri primerjavi med sektorji opazimo, da je ta kanal komuniciranja še najbolj v uporabi v kmetijstvu in industriji, kjer je, v primerjavi s storitvenim sektorjem delež organizacij, ki ga ne uporablja najnižji (31 % v primerjavi z dobrimi 50 % na strani storitvenih organizacij). Relativno največ organizacij iz tega sektorja je namreč navedlo, da kanal uporablja (27 % v primerjavi z dobrimi 10 % organizacij v stortivenem sektorju). e) Preko rednih sestankov delavcev Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Sploh ne N % ■3T 1 C T N 33 19 % 15,7 19,2 N 47 22 % 22,4 22,2 N 61 28 % 29,0 28,3 V zelo veliki meri N % n~t 11 c Skupaj N % T 1 n mn 32 18 15,2 18,2 3/ 12 1 7 ,6 12,1 210 99 100 100 Tržne storitve 7 17,1 6 14,6 5 12,2 14 34,1 9 22,0 41 100 Javne storitve 6 9,6 8 13,1 14 23,0 17 27,9 16 26,2 61 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 24 15,4 25 16,0 36 23,1 44 28,2 27 17,3 156 100 Nad 500 zaposlenih 8 15,1 8 15,1 11 20,8 17 32,1 9 17,0 53 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 17 18,1 16 17,0 25 26,6 22 23,4 14 14,9 94 100 Nad 14% diplomantov 15 12,9 17 14,7 22 19,0 39 33,6 23 19,8 116 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 17 14,3 18 15,1 27 22,7 32 26,9 25 21,0 119 100 Svetovni trg 12 15,2 15 19,0 14 17,7 26 32,9 12 15,2 79 100 Redni sestanki delavcev so precej priljubljen način sporočanja vodstvu, kakšni so pogledi zaposlenih, saj v povprečju okoli 47 % organizacij navaja, da tak način komuniciranja uporablja velikokrat ali zelo velikokrat. Bistvenih razlik med organizacjami ni opaziti, morda le pri sektorski primerjavi, kjer je denimo le slabih 10 % javnih stortivenih organizacij navedlo, da tega načina sploh ne uporablja, medtem ko je delež takih organizacij v kmetijstvu in industriji 18 % in v tržnih stortvah 17 %. f) Kratki sestanki delovnih skupin Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Sploh ne N % 1 c. -7-7 N 19 11 % 9,1 11,1 N 65 32 % 31,3 32,3 N 68 32 % 32,7 32,3 V zelo veliki meri N % /in 1 o -1 Skupaj N % -jna 1 nn 16 8 7,7 8,1 40 16 19,2 16,2 208 99 100 100 Tržne storitve 5 12,5 5 12,5 12 30,0 11 27,5 7 17,5 40 100 Javne storitve 3 5,0 3 5,0 18 30,0 21 35,0 15 25,0 60 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 11 7,1 13 8,3 54 34,6 47 30,1 31 19,9 156 100 Nad 500 zaposlenih 5 9,8 6 11,8 11 21,6 21 41,2 8 15,7 51 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov hrf LH 2,6 hrf Ki NH rHr 18,3 20,0 93 115 100 100 1 Tržna usmerjenost Lokalni trg 8 6,8 11 9,3 41 34,7 33 28,0 25 21,2 118 100 Svetovni trg 7 9,0 8 10,3 21 26,9 28 35,9 14 17,9 78 100 Tudi kratki sestanki delovnih skupin so relativno pogost način komuniciranja pogledov zaposlenih vodstvu, saj je le približno 17 % vseh slovenskih organizacij navedlo, da tega načina ne uporablja oz. sploh ne uporablja. Največje razlike med organizacjami pri tem načinu komuniciranja vidimo, če organizacije primerjamo glede na izobrazbeno strukturo, saj je med organizacijami, ki navajajo to obliko komuniciranja kot pogosto oz. zelo pogosto precej več tistih z višjo izobrazbeno strukturo - kar 60 % v primerjavi z organizacijami z nižjo izobrazbeno strukturo, kjer jih ta način komuniciranja uporablja le okoli 42 %. g) Program posredovanja predlogov Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Sploh ne N % "7Q "3Q C N 42 19 % 20,8 19,8 N 42 20 % 20,8 20,8 N 27 15 % 13,4 15,6 V zelo veliki meri N % 1-3 C A Skupaj N % -)m mn /u 36 38,6 37,5 13 6 6,4 6,3 202 96 100 100 Tržne storitve 17 43,6 9 23,1 7 17,9 5 12,8 1 2,6 39 100 Javne storitve 23 39,7 13 22,4 9 15,5 7 12,1 6 10,3 58 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih 65 43,0 30 19,9 32 21,2 17 11,3 7 4,6 151 100 Nad 500 zaposlenih 13 26,0 11 22,0 10 20,0 10 20,0 6 12,0 50 100 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 38 42,2 19 21,1 19 21,1 12 13,3 2 2,2 90 100 Nad 14% diplomantov 40 35,7 23 20,5 23 20,5 15 13,4 11 9,8 112 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 50 43,9 23 20,2 21 18,4 15 13,2 5 4,4 114 100 Svetovni trg 22 28,6 16 20,8 19 24,7 12 15,6 8 10,4 77 100 Odgovori kažejo, da program posredovanja predlogov ni najpogostejši način, s katerim slovenske organizacije poglede svojih zaposlenih komunicirajo vodstvu. Več kot 59 % jih je namreč navedlo, da takih programov ne uporablja oz. sploh ne uporablja, pri čemer je zanimivo, da sta največji odstopanji pri primerjavi organizacij po velikosti in po tržni usmerjenosti. Med manjšimi organizacijami z do 500 zaposlenimi jih tega instrumenta ne uporablja kar 63 % (v velikih se ta delež giblje okoli 48 %). Podobno je pri primerjavi po tržni usmerjenosti, kjer je to orodje bolj priljubljeno med organizacijami usmerjenimi na svetovni trg: takih programov komuniciranja namreč ne uporablja približno 49 % izvoznih organizacij v primerjavi z 64 % organizacijami, ki delujejo na lokalnem trgu. h) Raziskava stališč zaposlenih Vse organizacije Sektor Kmetijstvo, industrija Tržne storitve Sploh ne N % "71 ~iA N 38 22 5 % 18.4 22,2 12.5 N 48 18 8 % 23,2 18,2 20,0 N 29 14 7 % 14.0 14.1 17,5 V zelo veliki meri N % ti m 1 Skupaj N % m-i 1 nn 71 38 11 34.3 38.4 27.5 21 7 9 10,1 7,1 22,5 207 99 40 100 100 100 Javne storitve 20 33,9 11 18,6 18 30,5 5 8,5 5 8,5 59 100 Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih TI92I hu OH =g|j M lin 24,0 hčT rtT 13,0 tjfc iES 154 52 100 100 1 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov 39 41,9 16 17,2 19 20,4 13 14,0 6 6,5 93 100 Nad 14% diplomantov 32 28,1 22 19,3 29 25,4 16 14,0 15 13,2 114 100 Tržna usmerjenost Lokalni trg 41 35,3 24 20,7 24 20,7 17 14,7 10 8,6 116 100 Svetovni trg 24 30,4 11 13,9 22 27,8 12 15,2 10 12,7 79 100 Raziskave stališč zaposlenih kot način komuniciranja njihovih pogledov vodstvu so v povprečju relativno redko uporabljene, saj jih ne uporablja ali sploh ne uporablja približno 53 % vseh organizacij. Pri sektorski primerjavi opazimo, da so najbolj v uporabi v sektorju tržnih stortev, kjer jih v zelo veliki meri uporablja kar 22,5 % organizacij, medtem ko se deleža v kmetijstvu in industriji ter pri javnih storitvah gibljeta okrog 7 oz. 8 %. Največjo razliko pa lahko vidimo pri primerjavi organizacij po velikosti. Ta instrument je namreč pogosto v uporabi prav v velikih organizacijah, kjer jih okoli 40 % navaja, da se tega načina poslužujejo pogosto oz. v zelo veliki meri, metem ko je pri manjših organizacijah ta odstotek precej nižji in znaša slabih 19 %. i) Elektronsko komuniciranje Vse organizacije Sploh ne N % 24 11,8 N 44 % 21,6 N % 44 21,6 N % 43 21,1 V zelo veliki meri N % 49 24,0 Skupaj N % 204 100 Sektor Kmetijstvo, industrija p6l 26, \ I 21 I 21 Tržne storitve 7 8 20,5 Javne storitve 7 14 23,7 | 23 | 39,0 | Velikost organizacije Do 500 zaposlenih Nad 500 zaposlenih —W4M 35 | 23,2 | 9 17,3 35 | 23,2 9 17,3 36 | 23,8 | 13 25,0 Izobrazbena struktura Do 14 % diplomantov Nad 14% diplomantov MUM 24 26,1 20 | 17,9 | 24 26,1 | 20 | 17,9 H 12 13,0 37 33,0 Tržna usmerjenost Lokalni trg Svetovni trg 11 9,6 12 15,6 27 15 23,5 19,5 24 20,9 18 23,4 23 20,0 16 20,8 30 26,1 16 20,8 115 100 77 100 Pri elektronskem komuniciranju kot načinu sporačanja pogledov zaposlenih vodstvu opazimo kar nekaj razlik pri primerjavi med sektorji. Najbolj je ta način v uporabi v stortivenem sektorju, kjer izstopajo javne organizacije; tam ta način uporablja pogosto oz. v zelo veliki meri skupaj 59 % organizacij, v tržnih stortivah 46 % organizacij, medtem ko v kmetijstvu in industriji ta delež znaša le 35 %. Nekaj razlik je opaziti tudi pri primerjavi glede na velikost organizacij, kjer je le 4 % velikih organizacij omenilo, da tega načina sploh ne uporablja, v primerjavi s 15 % manjših organizacij. Podobna je slika glede na izobrazbeno strukturo, kjer je razmerje še večje: le 4 % organizacij z visoko izobrazbeno strukturo sploh ne uporablja elektronskega komuniciranja, medtem ko je delež takih organizacij z nizko izobrazbeno strukturo kar 22-odstoten. Pri organizacijah z visoko izobrazbo jih kar 33 % navaja, da to orodje uporabljajo v zelo veliki meri, pri organizacijah z nižjo izobraženo delovno silo pa je teh le 13 %. Beležke