GLASILO OBČINE VIDEM ŠTEVILKA 2 - LETNIK 23 - APRIL 2017 Ir^V 1-4*' ;cy i T L/Vrv) v Velika noč je praznik veselja, novega upanja in življenja. Naj velikonočni čas obudi novo upanje, poraja veselje in nas navdahne z dobrimi mislimi na prihodnost. Želim vam veselo praznovanje velike noči! Zupan Friderik Bračič s sodelavci Društvo za ohranjanje dediščine Haloz in KTD Klopotec Soviče - Dravci na velikonočno soboto, 15. aprila, ob 16. uri vabita na blagoslov jedi v Dravce pri Korpičevi kapeli. Člani Društva za ohranjanje dediščine Haloz bodo tudi prikazali, kako so nekoč prinašali jedi na blagoslov k tej kapeli. Ženske bodo prikazale nošenje košare na glavi, moški pa pokanje. Na ogled bo tudi razstava slik iz takratnih časov. Blagoslov bo ob vsakem vremenu. Na koncu sledi pogostitev. Vabi odbor društev Obvestilo uredništva Prihodnja številka občinskega glasila Naš glas bo izšla okrog 15. junija 2017. Prispevke lahko oddate do 2. junija 2017. Pišite na e-naslov: tatjana.mohorko@gmail.com ali vabilo, članek oddajte na sedežu Občine Videm. Uredništvo NAPOVEDNIK DOGODKOV Petek, 14., sobota, 15. april • Pokal v streljanju na glinaste golobe, lovski dom LD Leskovec, v petek 15.00—20.00, v soboto 9.00—20.00 Sobota, 15. april • Blagoslov jedi na velikonočno soboto v Dravcih, pri Korpičevi kapeli, 16.00; Društvo za ohranjanje dediščine Haloz, KTD Klopotec Soviče - Dravci Sobota, 22. april • Delavnica »Narava zdravi« s Stanislavom Zemljakom, prostori TD Klopotec Leskovec v Halozah, 15.00 • Slovesnost ob 10-letnici Ljudskih pevcev DU Videm, občinska dvorana Videm, 16.00 Četrtek, 27. april • Tradicionalni pohod ob dnevu upora, izpred Doma krajanov Dolena, 8.00; DU Dolena Nedelja, 30. april • Florjanova maša, cerkev sv. Družine, 10.00; PGD Sela • Postavitev mlaja in pogostitev vseh prisotnih, pred vaškim domom Lancova vas, 15.00; FD Lancova vas Ponedeljek, L maj • Prvomajski pohod po Halozah, začetek v Leskovcu pred sedežem društva TD Klopotec Leskovec v Halozah, 9.00 • Postavitev mlaja, pri gasilskem domu na Selih, 14.00; KS Sela v sodelovanju z društvi na vasi Nedelja, 7. maj • Florjanova maša, cerkev sv. Vida, 10.00; PGD Tržeč in PGD Videm pri Ptuju • Prvo sveto obhajilo, cerkev sv. Družine, 10.00; Župnija sv. Vida, podružnica sv. Družine Nedelja. 14. maj • Birma, cerkev sv. Vida, 10.00; Župnija sv. Vida Nedelja, 21. maj • Prvo sveto obhajilo, cerkev sv. Vida, 10.00; Župnija sv. Vida Sobota, 27. maj • Korantov pohod; sekcija korantov FD Lancova vas Sobota. 3. junij • Strokovna ekskurzija; Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas Nedelja, 4, junij • Blagoslov traktorjev in drugih kmetijskih strojev, cerkev sv. Družine, 10.00; Župnija sv. Vida, podružnica sv. Družine POVABILO V KD Leskovec želijo ustanoviti gledališko sekcijo in vljudno vabijo zainteresirane, da se jim pridružijo. Lahko jih poiščejo v društvu ali pišejo na e-naslov: kdleskovecl@gmail.com. Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p.. Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov. Spoštovane bralke, bralci glasila Naš glas, spoštovane občanke, občani Pred nami je druga številka glasila Naš glas v letu 2017. Od zadnje izdaje sta minila dva meseca. V tem času se je dogodilo veliko zanimivega. V pustnem času so koranti in druge pustne šeme upravičili svoje poslanstvo in uspešno pregnali zimo. Prvi znanilci pomladi so že odcveteli. Spomladanska opravila v vinogradih, sadovnjakih in na vrtovih smo že postorili, zato sedaj z veseljem opazujemo, kako se pomlad bohoti v vsej svoji lepoti. Tako kot vsako leto poprej smo tudi letos v tem času v Občini Videm v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, šolo in društvi organizirali spomladansko čistilno akcijo. Na sedežih krajevnih skupnosti in drugih zbirališčih smo se 1. aprila zbrali udeleženci akcije. Se posebej je razveseljivo, da se je akcije udeležilo veliko število učencev tako matične šole kot obeh podružničnih šol. Skupaj s starši in učitelji so vestno pristopili k delu. Ob koncu čistilne akcije smo ugotovili, da je kljub organiziranemu odvozu vseh vrst komunalnih odpadkov in urejenemu zbirnemu centru v naši občini še veliko odpadkov v naših gozdovih in obcestnih jarkih. Takšne in podobne akcije pa so tudi priložnost za medsebojno druženje, zato bi si želeli, da se jim vključno s stalnimi udeleženci pridruži čim večje število novih. S pričakovanjem se pripravljamo na praznovanje velike noči. Za cvetno nedeljo smo že tradicionalno prinesli presmece - butare k blagoslovu. Društvo kmetic občine Videm je v Vidovi kleti pripravilo razstavo različnih vrst kruha. Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah je organiziralo že tradicionalno razstavo pisanic in k sodelovanju povabilo tudi druga društva iz naše občine. Blagoslov jedi, ki jih bomo zaužili na veliko noč, bodo naši mašniki blagoslovili na veliko soboto, slovesno praznovanje velike noči bo na velikonočno nedeljo, ko bomo zbrani pri vseh mašah slavili vstajenje Jezusa. Spoštovane in spoštovani, ob koncu razmišljanja vam želim lepo praznovanje velikonočnih praznikov, obilo zdravja, medsebojnega razumevanja in strpnosti. Marjan Selinšek, podžupan Občine Videm Sporočila svetniških skupin Občine Videm Občinski odbor SDS tudi ob začetku pomladi SDS z novimi idejami aktivno nadaljuje svoje delo. I V prihajajočih mesecih nas čaka kar nekaj prijetnih druženj. V aprilu se bomo člani zbrali na redni letni in letos tudi predkongresni konferenci Občinskega odbora SDS Videm. Šestega maja se bomo družili na pohodu po Halozah, 20. maja se bomo udeležili 11. Kongresa stranke v Mariboru, konec maja se bomo družili na regijskem pikniku v Lovrencu na Dravskem polju. Svetniška skupina je v marcu aktivno sodelovala na redni seji sveta Občine Videm. Obravnavali smo predlog Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Videm ter predlog Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Videm. Svetniška skupina SDS nasprotuje podelitvi koncesije za daljše časovno obdobje. Aktivnosti na tem področju bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Vsem občanom Občine Videm želimo vesele velikonočne praznike in vas vabimo, da se z nami podružite na pohodu po prelepih Halozah. Katja Svenšek Svetniška skupina SDS Velikonočno voščilo Od hrane, šunke, jajc, potic naj miza se šibi, z dobrotami naj vsak od nas veliko noč slavi. Hvaležno sprejmimo darove dobrega boga, naj bosta sreča in obilje le pri vas doma. DeSUS OO Videm ^SMS Občanke in občani Občine Videm, ^passKiss želimo, da vam velikonočno praznovanje napolni vaša življenja z novim upanjem, veseljem in notranjim mirom. LO Zeleni Evrope Videm Velikonočno voščilo SLS. Slovenska ljudska stranka Ob velikonočnih praznikih želimo vsem občankam in občanom občine Videm prisrčno praznovanje in lepa doživetja v družinskem krogu ter blagoslova ob pomladanskem prebujenju življenja. SDS Občinski odbor SDS Videm vabi člane, simpatizerje in prijatelje, da se nam pridružite na SPOMLADANSKEM POHODU po HALOZAH V soboto, 6. maja 2017, ob 14. uri. Dobimo se pri mostu pred Občino Videm, nato gremo skupaj do vaškega doma v Majskem Vrhu. Zaradi organizacije dogodka svojo prisotnost obvezno sporočite do srede, 3. maja 2017, na: tel.: 041 786 817 (Danica) ali e-naslov: predsednik@videm.sds.si. S seboj prinesite le dobro voljo. 'Spoštovani občanke in občani, spoštovani bralci! Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni. Občinski odbor NSi Videm Bojan Merc, predsednik Občinskega odbora SLS Videm, z upravnim odborom Občni zbor OO SLS Videm Upravni odbor OO SLS Videm je 4. marca organiziral občni zbor stranke, na katerem je bilo prisotnih 51 članov. Gost občnega zbora je bil predsednik regijskega odbora SLS Ptuj - Ormož Radoslav Simonič. Ob prijetni pogostitvi smo se zadržali pozno v noč. Bojan Merc, predsednik OO SLS Videm Na občnem zboru je poročilo predstavil predsednik Občinskega odbora SLS Videm Bojan Merc. Foto: arhiv SLS POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Videm Pomlad je dodobra ogrela ozračje, vse bolj vroče in vedno bolj pestro pa postaja tudi na političnem področju, kjer vse večji razkoli, nagajanja in kupčkanja znotraj koalicijskih strank kažejo na dejstvo, da se približujemo koncu mandata te Vlade. Žal ugotavljam, da se trenutna vladna koalicija, zlasti ob sprejemanju ukrepov, ki vplivajo na poslovno okolje, ne zaveda, da je treba najprej ustvariti in šele potem deliti, da brez ustvarjanja ni solidarnosti, ni sociale, ni zdravstva, ni šolstva itn. Prepričana sem, da bi razbremenitev gospodarstva, tako na administrativnem kot na davčnem področju, dvignila produktivnost gospodarstva, ki posledično pomeni višje plače za zaposlene, tako v zasebnem kot v javnem sektorju, vse to pa posledično pomeni več solidarnosti in več naložb. Vlada kot enega izmed večjih dosežkov zelo rada izpostavlja znižanje brezposelnosti. Pa podatki res kažejo izboljšanje? Trenutno je brezposelnih oseb okoli 101.000, k čemur moramo prišteti še okoli 15.000 brezposelnih invalidov, za katere Zavod za zaposlovanje vodi ločeno evidenco brezposelnih. Ce pogledamo na obdobje pred krizo, vidimo, da je situacija še kako resna. Še vedno imamo več kot 40.000 brezposelnih, več kot smo jih imeli pred krizo. Skrb vzbujajoče je, da se iz leta v leto viša število dolgotrajno brezposelnih. Še posebej vznemirljivo pa je gibanje števila zaposlenih v gospodarstvu. Podatki za obdobje pred krizo kažejo, da imamo danes glede na leto 2008 v zasebnem sektorju zaposlenih kar 68.000 manj ljudi. Imamo nekaj več samostojnih podjetnikov, ki pa žal niso rezultat razcveta podjetništva, temveč zgolj posledica subvencioniranja samozaposlitev in prepričevanja nekaterih delodajalcev, da gredo njihovi zaposleni raje »na svoje«, zato jih lahko zlahka štejemo med prekatne zaposlitve. V realnem sektorju, sektorju, ki ustvarja, imamo tako zaposlenih vse manj, medtem ko se je v enakem obdobju za okoli 8000 povečalo število zaposlenih v javnem sektorju. Kakršno koli hvaljenje okoli izboljšanja situacije na trgu dela je popolnoma neupravičeno, vse dokler imamo v realnem sektorju zaposlenih 68.000 manj ljudi kot pred krizo in več kot 40.000 več brezposelnih oseb, kot smo jih imeli pred krizo. Iz leta v leto se srečujemo tudi z večjimi neskladji na trgu dela. Na eni strani slišimo od lastnikov in vodstva podjetij, da s težavo pridobivajo ustrezno kvalificirane sodelavce, na drugi strani pa imamo številne mlade, ki iščejo zaposlitev, a jo zaradi velikega števila posameznih profdov izjemno težko dobijo. S tem se vse bolj kaže izvirni greh velikega neskladja na trgu dela, ki je v izobraževanju. Šolski sistem je tisti, ki pripravlja mlade za vstop na trg dela in je popolnoma neprilagojen potrebam trga dela. Žal se vse preveč mladih izobražuje za poklice, o katerih se že vnaprej ve, da so izredno težko zaposljivi. Posledice se kažejo v visoki brezposelnosti mladih, kasnejši samostojnosti, v dvigu starosti staršev ob rojstvu prvega otroka, številni pa ravno zato, ker kljub trudu ne najdejo zaposlitve doma, odidejo v tujino. Izgube za Slovenijo, za celotno družbo, so izjemno velike. Ravno zato je treba v prihodnje tudi s spremenjenim izobraževalnim sistemom slediti potrebam gospodarstva. Spoštovani! Ob koncu vam želim blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj vam prinesejo obilo notranjega miru, vas napolnijo s pozitivno energijo in vam vlijejo novih moči. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS V Vidmu osrednja regijska slovesnost ob dnevu Civilne zaščite Prvega marca obeležujemo mednarodni dan Civilne zaščite (CZ). Z dnevom Civilne zaščite želimo krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami pa tudi o vlogi CZ pri varstvu pred nesrečami. Slovesnost ob mednaro-dnem dnevu CZ pa je tudi priložnost za podelitev priznanj za izjemno delo na področju zaščite in reševanja. Na spletni strani URSZR so ob dnevu Civilne zaščite med drugim zapisali: »To je dan vseh, ki ob naravnih in drugih nesrečah skrbimo za varstvo državljank in državljanov Republike Slovenije. To je tudi dan, ko se zazremo v vaše delo, opravljeno v preteklem letu, in se zahvalimo za skrb, trud in delo, ki jih vlagate v to, da se počutimo varne ter da nesrečni dogodki pustijo čim manj posledic za življenje in naredijo čim manj škode v okolju. Za vse, ki na Ministrstvu za obrambo in Upravi RS za zaščito in reševanje skrbimo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pa je ta dan obenem tudi nekakšna prelomnica, ko razmislimo, kaj je treba še narediti, da bo ta sistem tudi v prihodnje uspešno deloval ob izzivih, ki nam jih prinaša narava s svojimi vse bolj nepredvidljivimi pojavi. Ob zavedanju, da nas narava vedno lahko preseneti in da moramo z njo ravnati spoštljivo, pa nas vodi prepričanje, da je prav, da ohranimo vse prednosti slovenskega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki smo ga gradili dvajset let in ga cenijo tudi v mednarodnem okolju. Nujno pa moramo izboljšati vse tisto, o čemer menimo, da bi lahko delovalo še bolje, oziroma tisto, kar se je izkazalo, da bi lahko bolj ustrezalo odzivanju na sodobne izzive. Le tako bomo namreč ustrezno pripravljeni in bomo lahko ob nesrečah, ki povzročajo stiske mnogih, še bolj odgovorno ravnali ter varovali ljudi in njihovo ime-tje.« Osrednja regijska slovesnost v Spodnjem Podravju je bila Utrinek s slovesne podelitve na regijski proslavi v Vidmu pri Ptuju Foto: arhiv Murko Letošnji nagrajenci CZ v Podravju v družbi gostov in gostitelja -župana občine Videm Friderika Bračiča 8. marca v Vidmu pri Ptu- Zupanc, Janez Veršič, Darko ju, na kateri so 11 posame- Zamuda, Uroš Leskovar, Miha znikom in eni organizaciji Ribič. Bronasti znak CZ za podelili priznanja za izjemno požrtvovalno humanitarno delo na področju zaščite in delo pri oskrbi beguncev in reševanja. Osrednji govornik migrantov so izročili člano-na slovesnosti je bil name- ma humanitarne organizacije stnik generalnega direktorja Slovenske karitas: Emilijanu URSZR in član štaba CZ RS Kvasu in Justini Vujnovič. Branko Dervodel, ki se je pri Srebrni znak CZ so podeli-podelitvi priznanj pridružil li Roziki Ojsteršek in Jožefu vodji Izpostave URSZR Ptuj Kanclerju, plaketo CZ letos in poveljniku CZ za Podravje prejme PGD Središče ob Dra-Dragomirju Murku. Goste in vi ob 130-letnici delovanja, nagrajence je nagovoril tudi podeljena pa jim bo na osre-župan občine Videm Friderik dnji prireditvi 1. julija letos. Bračič. Priznanja za izjemno delo na Besedilo in foto: TM področju zaščite in reševanja je letos v državi prejelo 290 posameznikov oziroma organizacij, in sicer 179 bronastih, 63 srebrnih in 29 zlatih znakov, 18 plaket ter kipec CZ. TUDI V PODRAVJU PODELJENA PRIZNANJA CZ V Podravju so bronasti znak CZ prejeli: Aleš Caf, Peter Jagarinec (PGD Leskovec), Matjaž Klasinc (PGD Sela), Anton Kovačec, Darko Prvoaprilska čistilna akcija uspela Letošnja sončna sobota, 1. aprila, je bila v občini Videm rezervirana za tradicionalno čistilno akcijo. Odziv občanov je bil nekoliko boljši kot lani, po vseh krajevnih skupnostih in naseljih pa so udeleženci zbrali manj odpadkov kot minula leta, kar je gotovo dober podatek. Kot je po koncu akcije povedal Zdravko Bračič, vodja režijskega obrata občine Videm, je v letošnji akciji sodelovalo 865 udeležencev, kar je v primerjavi z lani 7 odstotkov več udeležencev kot prejšnje leto. V čistilno akcijo se je vključilo 389 otrok in 476 odraslih. Občina Videm je za vse udeležence čistilne akcije nabavila zaščitne rokavice, vreče za mešane komunalne odpadke, vreče za embalažo, po uspešno končani akciji po 12. uri pa so bili vsi udeleženci po posameznih krajevnih sku- pnostih deležni še tople malice in pijače. V ČISTILNI AKCIJI ZBRALI 25 M3 ODPADKOV Letos je bilo v občini zbranih 25 m3, v letu 2016 pa 30 m3, kar pomeni, da je letos prišlo do zmanjšanja količine odpadkov v naravi, kar je dober podatek, a še boljši bi bil, če v naravi ne bi našli odpadkov, ki tja ne sodijo. »Razlog za zmanjšanje količine odpadkov, odvrženih v naravo, je predvsem v oza-veščanju krajanov o čistosti kraja, v možnosti odlaganja odpadkov na točno določenih mestih, omogočenih rednih odvozih, zagotovo pa tudi zaradi zbirnega centra v industrijski coni. Občanom občine Videm, ki so vključeni v odvoz odpadkov, so namreč omogočeni tudi individualni odvozi vseh vrst odpadkov v zbirni center,« je še pojasnil Zdravko Bračič. TM Foto: arhiv občine, PK jč >'liBj Klil' Ki / i |p^ * »pfipt. C- H >x|l jjT VTrdobojcih Vas Trdobojci se ponaša s takšnimi in drugačnimi lovorikami. Ce najprej izpostavim pozitivne stvari, je gotovo že nekaj let v ospredju nekdanji boksarski as Dejan Zavec, kije našo vas, občino Videm in Slovenijo približal mnogim ljudem široma po svetu, tudi takšnim, ki še nikdar poprej niso slišali za nas. Kraj je poseben tudi po tem, da smo med zadnjimi v regiji, ki so šele pred kratkim dobili prvi asfalt na okrog 2,5 km dolgi cesti, ki povezuje našo občino s sosednjo, podlehniško. Včasih, ko smo komu dopovedovali, kje nas najde, smo rekli, samo mimo ah pred Čerinom, in težava je bila rešena. V soboto, 1. aprila, pa so se trudili mlajši prebivalci tega lepega kraja, da tak ostane tudi v prihodnosti. Učenci OŠ Leskovec, doma iz Trdobojcev, so se skupaj z učiteljema odzvali vabilu na tradicionalno čistilno akcijo in tako dokazali starejšim, ki nimajo časa, da se da in zmore, če se le hoče. Hvala jim za ta lepi vzgled. MJ V Trdobojcih z učenci in učiteljema na čistilni akciji Foto: MJ V Skorišnjaku najprej delovna akcija, nato zbor članov Kocil Prvega aprila so po Sloveniji potekale čistilne akcije, v naselju Skorišnjaku pa so na ta dan združili več aktivnosti, saj so poleg pobiranja smeti izvedli še delovno akcijo na cesti, tako imenovani »kuluk«. Na delovni akciji se jih je zbralo okrog 22. V Skorišnjaku se še dobro spomnijo, kako se je bilo težko pripeljati na hrib, ko še ni bilo urejene ceste. Odkar pa imajo asfalt na cesti, se vsako leto spomladi zberejo in uredijo bankine, pometejo cesto, odstranijo vejevje in poskrbijo za morebitne poškodbe na cesti in ob njej. Tako želijo ohraniti to dobrino zase in za svoje potomce. OBČNI ZBOR NA PRVOAPRILSKO SOBOTO V soboto, 1. aprila, je v večernih urah na sedežu Društva za napredek in razvoj Kocil v Skorišnjaku potekal 17. redni letni občni zbor društva. Čeprav je društvo majhno, je bilo v poročilih izpostavljenih veliko aktivnosti, izvedenih v preteklem letu. V predstavljenem načrtu dela za tekoče leto je najprej načrtovan velikonočni pohod. Prav tako so v načrtu postavitev mlaja ob prazniku dela in kresovanje ter v jeseni martinovanje. Tudi letos se bodo odpravili na romanje na Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kamor bodo letos poromali že deseto leto zapored. Glavno vodilo članov društva je pripomoči k razvoju in napredku kraja, ob tem pa se družiti in veseliti. Svojo dobro voljo pa širijo tudi izven svojih meja, saj se radi udeleži- Na letošnjem »kuluku« v Skorišnjaku Foto: B. Orlač jo prireditev, na katere jih povabijo drugi. Trud in delo članov društva je opazil tudi videmski župan Friderik Bračič, povezanost članov društva in sodelovanje pa je pohvalil farni župnik Edi Vajda ter ob tem še posebej izpostavil gostoljubnost predsednika društva Franca Emeršiča. Po koncu uradnega dela občnega zbora so poleg dobre jedače in pijače zbrane s svojim igranjem na instrumente zabavali Alen in Brane Orlač ter Martina, Martin in Darko Krajnc. Melita Turk Pustovanje in spomladansko čiščenje v Šturmovcih Sturmovčani pust že nekaj let praznujemo nekoliko po svoje. Vsako leto izdelamo in obnovimo dube, okrasje iz krep papirja, s katerimi v pustnem času okrasimo vas. Izdelovanje duhov, rož in girland ter sama okrasitev vasi vsa ta leta predstavljata nekakšen poseben ritual, ki se ga udeležujejo vaščani vseh generacij. Sturmovčani smo znani tudi po okoljevarstvu, zato se vsa- ko leto udeležimo čistilne akcije, ki jo organizira občina Krasitev Šturmovcev v pustnem času Videm. Čeprav je bila letošnja akcija na prvi april, smo čiščenje vzeli resno, kar dokazuje tudi to, da smo sodelovali udeleženci vseh generacij. Po čiščenju rečnih brežin in širše okolice smo se zbrali na Petrovi domačiji in si privoščili okrepčilno malico. V naslednjih dneh načrtuje Turistično društvo Sturma-ča, v okviru katerega poteka večina aktivnosti v vasi Šturmovci, izvedbo občnega zbora, na katerem bomo podali načrt nadaljnjega dela za letošnje leto. Zaupamo pa lahko, da bomo tudi letos v Šturmovcih konec aprila postavili mlaj, prvo soboto v juniju pa se srečamo na tradicionalnem srečanju Šturmovčanov, ki bo tudi letos nekaj posebnega. Besedilo in foto: Laura Rožman Okrepčilo po uspešno izvedeni spomladanski čistini akciji Mednarodni dan gozdov Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov so Gozdovi in energija. Ob mednarodnem dnevu gozdov posebej izpostavljajo naslednja dejstva: gozd kot nenadomestljiv ekosistem; kljub intenzivnim ekonomskim pritiskom na naravne vire se v družbah z razvitim čutom do narave uveljavlja ekosistemski način obravnavanja gozda; po načelu trajnostne rabe gozda in na osnovi ohranjanja gozdnih ekosistemov gozdu pripisujemo naslednje funkcije: ekološke, socialne in proizvodne. GOZDOVI POMEMBEN SVETOVNI VIR OBNOVLJIVE ENERGIJE Les daje ljudem več energije kot sončna, vetrna in hidroenergija ter predstavlja približno 40 % svetovne oskrbe z obnovljivo energijo. Približno 50 % svetovne proizvodnje lesa (okoli 1,86 milijarde kubičnih metrov) se uporablja kot ener- gija za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom. Vlaganja v tehnološke inovacije in trajnostno gospodarjenje z gozdovi so ključnega pomena za povečanje vloge gozdov kot vira obnovljive energije. Z njimi posredno vlagamo v trajnostno prihodnost, rast zelenega gospodarstva in v izpolnjevanje več ciljev trajnostnega razvoja. Energija iz gozda poganja gospodarstvo, blaži podnebne spremembe in spodbuja trajnostni razvoj. Približno 883 milijonov ljudi v državah v razvoju je zaposlenih v gozdno-lesnem sektorju za polni ali krajši delovni čas. Modernizacija gozdno-lesnega sektorja lahko pomaga oživiti gospodarstvo na podeželju in spodbuditi razvoj podjetij - večje naložbe v proizvodnjo energije iz lesa in naprednih lesnih goriv lahko zagotovijo prihodke za financiranje boljšega upravljanja gozdov, več trajnostno produktivnih gozdov in več delovnih mest. Svetovni gozdovi vsebujejo približno 10-kratnik letne porabe primarne energije na svetu in imajo velik potencial kot obnovljivi vir za doseganje globalnih energetskih potreb. MESTNO DREVJE IZBOLJŠUJE ŽIVLJENJE Drevesa izboljšujejo zdravje dihal mestnih prebivalcev in pomagajo preprečevati bolezni dihal, kot je astma. Strateško nasajena drevesa v urbanih območjih lahko ohladijo mestno ozračje za 2-8 °C in lahko zmanjšajo stroške hlajenja v poletnem času za do 30 %. Drevesa zvišujejo vrednost posesti in nepremičnin ter spodbujajo interakcije med prebivalci mesta, povezujejo sosede in krepijo urbane skupnosti. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so namreč osnovali in negovali že naši predniki. Zato je naša naloga in odgovornost, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši zanamci deležni vseh njihovih pozitivnih učinkov za življenje v naravnem in zdravem okolju. Spoštujmo torej naravno bogastvo, ki nam je zaupano v upravljanje. Mag. Ivan Božičko Vir: http://www.fao.org/forest-resources-assessment/en/ Javni poziv v okviru projekta Life to Grasslands V okviru projekta Life to Grasslands (Življenje traviščem) bomo 18. aprila 2017 na portalu www.travišča.haloze. org objavili poziv za vključitev v projektne aktivnosti ohranjanja suhih travišč Haloz. Razpis bo objavil partner projekta PRJ Halo skupaj z Zavodom RS za varstvo narave in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj. Javni poziv bo razdeljen v tri sklope glede na vsebine/aktivnosti, potrebne za trajnostno upravljanje suhih travišč, v okviru katerih bodo kmetijska gospodarstva, društva, občine lahko kandidirali za vključitev svojih zemljišč v aktivnosti projekta (odstranjevanje zara-ščenosti, ekstenzivna paša in košnja ter zakup in odkup zemljišč). Prijavitelj ob oddaji vloge za posamezen LIFE TO GRASSLANDS / ŽIVLJENJE TRAVIŠČEM LIFE14 NAT/SI/000005 LIFE to GRASSLANDS NATURA 2 0 0 0 sklop posebej določi površine za: - SKLOP A: oprema za skupno uporabo (gorske kosilnice, kosilnice na nitko, prikolice za živali); - SKLOP B: posamezna uporaba (ograja za drobnico, ograja za govedo/osle, čiščenje zarasti, sadilni material z individualno zaščito, obrezovanje starih sadnih dreves visokodebelnih sadovnjakov); - SKLOP C: odkup/najem zemljišč. Javni poziv bo odprt do porabe sredstev. Ob pozivu bodo objavljeni tudi prijavni obrazci in navodila za prijavo. Več informacij o javnem pozivu in pogojih prijave lahko potencialni prijavitelji dobijo na PRJ Halo: life.travisca@ haloze.org, 02 795 32 00. Organizirane bodo tudi delavnice predstavitve poziva, za katere bodo datumi objavljeni na oglasni deski v Občini Videm in na www.travisca.haloze.org. Sodelavci projekta Pri vinarju Rudiju Potrču posadili trto Na letošnjem rezu potomke stare trte z Lenta na Ptujskem gradu je vinar Rudi Potrč, član Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, slovesno prejel drugi cepič žametne črnine, stare trte — najstarejše žlahtne vinske trte na svetu — in ga skrbno hranil vse do simbolične posaditve. Za sajenje trte so zemljo najprej dobro pripravili. Cepič žametne črnine, stare trte - najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, ki raste tudi na Ptujskem gradu, sta pri Potrčevih posadila Andrej Rebernišek in Gorazd Orešek. Na slovesnem dogodku v Ljubstavi so se zbrali domači in prijatelji vinarja Rudija Potrča. Pri Potrčevih v Ljubstavi 30c so slovesen dogodek pripravili v petek, 31. marca, ko so se jim na sajenju poleg članov vinogradniškega društva in domačinov pridružili še Andrej Rebernišek, mestni viničar in skrbnik potomke najstarejše trte na svetu, videmski župan Friderik Bračič, ptujski podžupan Gorazd Orešek in aktualna ptujska vinska kraljica Urška Repič. Zupan Bračič je gospodarju zaželel, da mu je narava naklonjena, zahvalil pa se mu je tudi za vse izvirne ideje in za prizadevnost v kraju ter širše. Vesel ob tako lepem dogodku je bil tudi ptujski podžupan Orešek in zaželel, da gospodarju Rudiju trta dobro raste in da se čim prej vidijo na trgatvi. Andrej Rebernišek pa je ob sajenju cepiča trte s Ptujskega gradu dejal, da želijo s tem povezati Ptuj kot središče vinogradništva s Halozami in Slovenskimi goricami, kot je to že bilo nekdaj v zgodovini. Ko so cepič trte s skupnimi močmi spravili v zemljo, ga dobro zalili in ob njem zrahljali zemljo, pa je sledilo prijetno druženje, kakršnega si pri Potrčevih še želimo. Do novega snidenja bo vinar Rudi trto skrbno čuval, skrbel za njen razvoj in potrpežljivo čakal do trenutka, ko bo prvič obrodila. Besedilo in foto: TM Fašenk v Leskovcu Tako kot že vrsto let smo tudi letos v TD Klopotec Leskovec v Halozah izpeljali prireditev Fašenk v Leskovcu v sodelovanju s KS Leskovec in O S Leskovec. Organizacija je bila v rokah Frančke Bračko in Ivanke Smigoc. Njuni angažiranosti se moramo zahvaliti, da je prireditev uspela v zadovoljstvo vseh sodelujočih. Priskrbeli sta vsa potrebna dovoljenja za izpeljavo prireditve, dogovorili sta se za vodenje, priskrbeli ozvočenje, z OS sta se dogovorili za pripravo čaja in poskrbeli za prijavo skupin. Na fašenku v Leskovcu je nastopilo 280 mask, sodelovali so: ED Orači Leskovec, ED Orači Okič, Društvo Koranti in ruša Leskovec, pingvini OS Leskovec, čebelice vrtca Leskovec, vrane KUD Lepoglavski pušlek, krteki Društva za napredek in razvoj Kocil, maškare Društva narodnih običaja Maska Ivanec, cigani TD Klopotec Leskovec in bobri Pingo Cestica. Aktiv žena TD Klopotec je sodelujoče že na začetku pogostil, skupine pa so se predstavile na prostoru pred gasilskim domom, kjer sta jih z besedo predstavila Mateja Vidovič in Janko Kozel. Tudi po povorki je sledila pogostitev za vse nastopajoče. V TD smo ponosni, da si je povorko kljub delovnemu dnevu ogledalo lepo število krajanov Leskovca in staršev sodelujočih otrok. Kot predsednik društva se zahvaljujem vsem posameznikom, ki so bili kakor koli vpeti v pripravo in izvedbo prireditve, pa niso bili poimensko omenjeni. Glede na vse povedano je moja oseb- na želja, da bi tudi prihodnje Fašenk v Leskovcu. leto znali in zmogli pripraviti Maksimiljan Polanec Praznovanje materinskega dne v Pobrežju Člani Folklornega društva Pobrežje smo organizirali prireditev ob materinskem dnevu. S prireditvijo smo razveselili naše mame, babice, tete pa tudi očete, dedke, strice, vse zbrane na dogodku, ki sta ga povezovala Anja in Domen. Vsi nastopajoči so se z drobno pozornostjo zahvalili našim mamam za njihovo nesebično skrb in ljubezen do nas. To so storili z recitacijami, petjem pesmi, igranjem harmonike in plesom. Nastopajoči so s svojimi glasovi, plesnimi koraki in zvoki har- Zapeli so mamicam ... monike navdušili obiskovalce ter jim polepšali lepo sončno nedeljsko popoldne, napolnjeno z obilico pozitivne energije, veselja in nasmeškov na obrazih. Za vse naše drage mame, babice, tete smo pripravili še pozornost - rožice. Vse obiskovalce smo pogostili z domačimi sladkimi dobrotami in s kapljico domačega iz vaške kleti izpod rok pobreškega kletarja. Besedilo in foto: Andrejka Vidovič Skupna pesem vseh nastopajočih Uspešno četrtletje ženske vokalne skupine KD Leskovec Ženska vokalna skupina KD Leskovec, ki jo že vrsto let uspešno vodi Srečko Zavec, je tudi lansko leto zaključila s sedaj že tradicionalnim božičnim koncertom na Štefanovo v cerkvi svetega Andraža v Leskovcu. Na koncertu je zraven njih nastopil še mešani cerkveni pevski zbor iz Vidma. Skupina se je 7. januarja odpravila v Lom pod Storžičem, kjer so imele pevke samostojni koncert. S seboj so povabile tudi patra Janeza Ferleža, ki se je predstavil s tremi svojimi pesmimi, na koncu pa so vsi skupaj zape- li še njegovo pesem Hozana. Skupina je nastopala tudi na proslavi ob kulturnem prazniku, prav tako pa so popestrile proslavo ob dnevu žena. Za njimi je tudi uspešen nastop na prireditvi Veselo na jožefovo, prav tako na reviji cerkvenih pevskih zborov na Hajdini. Vendar pevke tudi sedaj ne počivajo, saj se pripravljajo na prosvetno revijo zborov v maju. Maja se odpravljajo v Strunjan, kjer bodo imele svoj koncert. V juniju pa bodo sezono zaključile s koncertom Tebi pojem. V svojo družbo si želijo tudi novih pevcev, zato vse, ki bi si to želeli, vljudno vabijo, da se jim pridružite. Damjana Cebe, predsednica KD Leskovec Lancovski folklorniki na občnem zboru Na občnem zboru so se 4. marca zbrali tudi člani FD Lancova vas in opravili pregled dela za preteklo leto, začrtali pa so tudi nove smernice; že letos se bodo namreč začeli pripravljati na visok jubilej, ki ga bodo obeležili prihodnje leto, 35-letnico društva. V dvorani vaškega doma, ki je bila dobro zasedena tudi letos, so se jim ta večer pridružili gostje, med njimi videmski podžupan Marjan Selinšek, predsednik KS Lancova vas Dani Hliš, p. Jože Petek, predstavniki SD in DPŽD Lancova vas, KD Sela, FD Dolena in PGD Tržeč. Poročila o minulem delu so podali vodje posameznih sekcij, ki delujejo v FD — pevke ljudskih pesmi, muzikanti, mlajša in starejša otroška FS, mlajša in starejša odrasla FS ter koranti. Tudi v preteklem letu so nanizali veliko nastopov, predstavljali bogato izročilu doma in na gostovanjih, čez leto pa organizirali tudi nekaj družabnih dogodkov. PRIHODNJE LETO 35-LETNICA DRUŠTVA Program dela je predstavil Janko Jeren-ko, strokovni vodja odraslih FS, in ob tem omenil, da je pred njimi pestro leto, saj jih leta 2018 čaka pomemben jubilej, obeležili bodo namreč 35 let delovanja. Ob tej priložnosti nameravajo izdati tudi knjigo, v kateri bodo strnili vse, kar je povezano s pustnim časom (pustni liki, šege, kulinarika idr.). Na ta način želijo zapustiti zanamcem trajni zapis o fašenku, ki je že od nekdaj tesno povezan z Lancovo vasjo. BARBARA SITAR NOVA PREDSEDNICA Občni zbor so folklorniki izkoristili tudi za menjavo vodstva; dosedanjo predsednico Matejo Podgoršek je zamenjala Barbara Sitar iz Lancove vasi, dolgoletna članica FD Lancova vas. Ob koncu uradnega dela pa so v svoje vrste sprejeli več kot 10 novih članov. Lancovskim folklornikom so za vse uspehe čestitali tudi številni gostje, p. Jože Petek pa je med drugim dejal, da Dosedanja predsednica Mateja Podgoršek je predsedniško funkcijo predala Barbari Sitar (levo). »tisto, kar raste iz korenin, ne more biti drugačno kot dobro«. In takšno je tudi Folklorno društvo Lancova vas. Besedilo in foto: PK A Stran 13 _____ Naši pevci na srečanju cerkvenih zborov na Hajdini V župnijski cerkvi sv. Martina na Hajdini je v nedeljo, 26. marca, potekalo srečanje cerkvenih pevskih zborov in vokalnih skupin, ki delujejo v župnijah ptujske in zavrske dekanije. Gostitelj srečanja je bil naddekan in dekan ptujske dekanije, župnik župnije sv. Martina Marijan Fesel, enkratnega pevskega dogodka pa se je udeležil tudi dekan zavrske dekanije Ciril Cuš in zbrane tudi nagovoril. Pater Janez Ferlež, odgovoren za pripravo letošnje revije, referent za liturgijo in cerkveno glasbo dekanij Ptuj in Zavrč, je na koncu nastopa vsakemu zboru kot pohvalo in priznanje za delo v preteklem letu podelil diplomo. Na Hajdini so nastopili naslednji mešani cerkveni pevski zbori: sv. Martin -Hajdina, sv. Barbara — Cirkulane, sv. Marko — Mar- kovci, sv. Družina - Sela, sv. Marjeta - Gorišnica, Žetale, sv. Urban - Destrnik, sv. Peter in Pavel - Ptuj, sv. Vid - Videm pri Ptuju in cerkveni pevski zbor Jutranja zarja sv. Marka - Markovci, moška vokalna skupina Glasniki iz sv. Vida - Videm pri Ptuju in ženska vokalna skupina iz sv. Andraža - Leskovec. TM n S Na Hajdini je nastopil mešani pevski zbor podružnične cerkve sv. Družine na Selih. Zborovodja Srečko Zavec seje na srečanju predstavil z žensko vokalno skupino župnije sv. Andraža Leskovec. Videmski cerkveni pevski zbor na srečanju v hajdinski župnijski cerkvi Foto: arhiv župnije sv. Martina Zapeli so tudi videmski Glasniki s p. Janezom Ferležem. ^ folklorno društvo %Lancova vas ---I ----------V I D E M \ Slovenija • Slovenia • Slovvenien vati kjvpisu nove člane: . k.mlajši (4-9 let) in starejši (9-14 let) otroški folklorni skupini, . k. odrasli folklorni skupini, ■ kjpe,vkam in muzikantom. Kpmjmi: (Bar6araSitar(031 417 709)in Janko Jerenkp (041 728 952) aRf£ Cancovavas@gmail com Blagoslov za varno vožnjo motoristov V nedeljo, 2. aprila, so prostor pred cerkvijo sv. Družine na Selih napolnili številni lastniki jeklenih konjičkov, ki so k blagoslovu pripeljali svoje motorje, mopede, skuterje, štirikolesnike, motorna kolesa za motokros, veliko pa je bilo tudi oldtajmerjev. Blagoslov je opravil p. Jože Petek in pri tem vsem zaželel predvsem varno vožnjo. Ideja o blagoslovu motorjev na Selih se je porodila lani, letos pa je zgodba že dobila nadaljevanje. Pod organizacijo letošnjega dogodka so se podpisali trije motoristi iz Lancove vasi: Primož Flos, Edvard Jurgec in Gregor Potočnik. V lepem, sončnem vremenu se je ob 11. uri po besedah organizatorjev zbralo več kot 100 motoristov, med njimi je bilo tudi kar nekaj mladih ljubiteljev dvokolesnikov, številne poglede pa so pritegnili tudi nekateri zares všečni starodobniki. Motoristi so se pri blagoslovu priporočili božjemu varstvu, da bi bili njihovi kilometri varni in brez nezgod ter da bi se srečno vrnili z vsake poti. Veliko pa lahko motoristi za svojo varnost naredijo tudi sami z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov in preudarnim ravnanjem v prometu. Blagoslov je opravil p. Jože Petek; odpravil se je od motorista do motorista ter prav vsakemu zaželel »varno Na začetku nove motoristične sezone je na Selih potekal blagoslov motorjev in motoristov. m srečno rajzo«. V spomin na drugi blagoslov motorjev na Selih so vsi prejeli spominsko nalepko, organizatorji pa so po kon- čanem obredu poskrbeli še za družabno srečanje s pogostitvijo. Besedilo in foto: P. Krajnc Z občnega zbora KED Orači Lancova vas Člani Kulturno-etnografskega društva Orači iz Lancove vasi so za redni letni občni zbor izbrali petek, 17. marca. Srečali so se v svojih društvenih prostorih, ta večer pa v svoji družbi gostili tudi predsednika KS Lancova vas Danija Hliša ter predstavnici FD in DPZD Lancova vas. Letošnji prejemniki društvenih zahval za dolgoletno prizadevno delo v društvu (z leve): Ivan Emeršič, Boris Pignar in Marjan Turk Predsednik društva Ivan Emeršič je v svojem poročilu spomnil na vesele dogodke preteklega leta, ko so orači iz Lancove vasi v pustnem času marsikje zaorali za debelo repo, tudi na prijetno gostovanje v Perniku v Bolgariji, čez leto pa so se člani družili na nekaterih družabnih dogodkih, kot so že tradicionalne koline v zimskem in piknik v poletnem času. Letos pa so zavihali tudi rokave, saj je njihov društveni prostor dobil svež oplesk, poskrbeli pa so tudi za nekatera druga manjša obnovitvena dela, je še bilo slišati iz poročila. Glede načrtov za prihodnje leto je I. Emeršič poudaril, da bo pust prihodnje leto kratek, svoje poslanstvo bodo tako opravljali po domači in sosednjih vaseh ter se udeležili domačih pustnih karnevalov, čez leto pa bodo našli čas tudi za skupna druženja. NAJZASLUŽNEJŠIM POSEBNE ZAHVALE Občni zbor so izkoristili tudi za to, da so trem članom - predsedniku Ivanu Emeršiču, Borisu Pignarju in blagajniku Marjanu Turku -podelili zahvale za požrtvo- valno in dolgoletno delo v društvu; dva izmed njih sta tudi ustanovna člana društva. V zahvalo so prejeli ročno izdelano manjšo kapo kojiča, prepoznavno predvsem po pisanih in povoščenih rožah iz krep papirja. Delovno sre- čanje so sklenili s čestitko in dobrodošlico novemu članu Ivanu Mlakarju ter skupno pogostitvijo. Besedilo in foto: P. Krajnc Razgiban marec za DPZD Lancova vas Predsednica Katica Krajnc je cvetlične zahvale za požrtvovalno delo podelila (z leve) Jerici Žunkovič, Marti Lesjak, Vidi Vidovič in Liljani Širovnik (skrajno desno). Članice Drtištva podeželskih žena in deklet Lancova vas so marec dodobra izkoristile; izpeljale so občni zbor s praznovanjem materinskega dne, izvedle akcijo urejanja grede ob Polskavi, ob koncu meseca pa so skupaj ustvarjale še na predpraznični delavnici. Redni občni zbor so sklicale 18. marca, v dvorani vaškega doma pa ta večer gostile tudi podžupana občine Videm Marjana Selinška, predsednika KS Lancova vas Dani-ja Hliša, p. Jožeta Petka ter predstavnike lancovskih in prijateljskih društev. Predsednica Katica Krajnc je podala bogato poročilo o delu lancovskih gospodinj v preteklem letu in ga sklenila z zahvalo prav vsem, ki pomagajo že 14. leto pisati uspešno zgodbo njihovega društva. Iz načrta dela za leto 2017 pa je bilo razbrati tudi, da bodo junija, ob srečanju krajanov KS Lancova vas, v vaškem domu pripravile samostojno razstavo. Z velikim veseljem so ta večer medse sprejele tudi dva nova člana: p. Jožeta Petka in Danija Hliša. Ob tem je bilo slišati hudomušno misel, da bodo počasi morale začeti razmišljati o spremembi imena društva. Skupno druženje so nadaljevali v sproščenem vzdušju, za smeh je spet poskrbel zabaven družabni kviz, dobro voljo pa je širil tudi gasilec Sašo. Kulturni utrinek k praznovanju je s pesmijo dodala Eva Vidovič Malek. VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA Konec marca so se članice zbrale na ustvarjalni delavnici, na kateri so pod vodstvom Vide Vidovič barvale in krasile zajce iz lesa, najbolj spretne pa so izdelovale pir- he s tehniko quilling. Nastali so všečni izdelki, ki jih bodo tudi letos postavile na ogled na velikonočni razstavi v Leskovcu. Besedilo in foto: PK Čebelarstvo Šibila na Lidlovi Lojtr'ci domačih V Lidlovem katalogu med slovenskimi ponudniki izdelkov smo lahko ne dolgo nazaj opazili tudi ime iz videmske občine. Čebelarstvu Šibila iz Tržcaje namreč uspelo na Lidlovem razpisu inovativnih idej in od 20. marca so njihovi izdelki že na policah v trgovinah po vsej Sloveniji. To je zagotovo odlična promocija za mladega podjetnika, profesionalnega čebelarja Mitjo Šibila in za njegov odlični med in izdelke iz medu. Ko smo Mitji čestitali za ta Uspeh, nam je v pogovoru povedal marsikaj zanimivega, a najbolj zanimiva je zgodba 0 družinskem čebelarstvu, ki )° Mitja s svojo družino in uiamo Danico uspešno nadgrajujejo že tretjo generacijo. Že njegov dedek Ivan M aro h se je ukvarjal s čebelami, bil Je celo poklicni čebelar in uspešen tudi na svoji samostojni čebelarski poti, po njegovih stopinjah pa so šli tudi otroci. Mitjeva mama Danica in oče Milan sta že v mladih letih vzljubila čebelarstvo in nekaj časa se je družina preživljala tudi s tem, po osamosvojitveni vojni pa za slovensko čebelarstvo niso bili najboljši časi, pove Mitja, zato se je oče odločil za mizarsko podjetje, ki ima s čebelarstvom kar nekaj povezave. Tudi Mitja se je po srednji šoli zaposlil v domačem podjetju, in ko so prišli boljši časi Čebelarstvo Šibila iz Tržca s svojimi top izdelki na Lidlovi Lojtrci domačih za čebelarjenje, se je odločil opraviti nacionalno poklicno kvalifikacijo za čebelarja, kmalu potem pa je pridobil še naziv čebelarski mojster. Od takrat dalje je bil vedno bolj vpet v čebelarstvo, na terenu in strokovnih ekskur- zijah je pridobival nove izkušnje, domov prinašal primere dobrih praks in predvsem drugačne poglede, tudi kako zaslužiti več. Po očetovi smrti je Mitja prevezel čebelarstvo v svoje roke, čebelam posvetil večino svojega časa, naredil pa je prve »prave« izdelke iz medu in uspel tudi na tekmovanjih. MEDICA IN MEDENI BARRIQUE STA NEKAJ POSEBNEGA Čeprav je pri Sibilovih matični mleček v ospredju že vrsto let, pa so znani tudi po odličnem gozdnem in kostanjevem medu, manj imajo lipovega, nekaj novega je med s čokolado, cimetom, kremni med, nekaj posebne- ga pa sta medica in medeni barrique iz cvetličnega medu, kajti prav s tema dvema izdelkoma je Mitja prepričal tudi na izboru Lidlove Lojtrce domačih. Mitja pravi, da bi poleg par-ketarstva težko zmogel vse delo pri čebelah opraviti sam, zato mu je še kako v pomoč njegova družina, pri kateri ima tudi največ podpore. Trenutno čebelari med 200 in 300 čebeljimi družinami, ki jih ima razporejene po terenu po Halozah, na območju Cirkulan in Podlehnika. Kako bo letos, pravi, da težko napove, saj je narava nepredvidljiva, na kar pa mora biti čebelar tudi pripravljen. Trudil se bo po najboljših močeh, iskal nove kupce, poskušal biti najboljši v inovativnosti in kakovosti, vsako leto pa želi narediti še kak izdelek več, tudi v Lidlovi ponudbi. Ideje med drugim že ima za kozmetiko, medeno penino in medeni kis. Svoje čebelarsko znanje in vse unikatne izdelke pa naj bi kmalu ponudil tudi v prodajalni, ki jo bo uredil na domačem dvorišču. Mitja, vse čestitke! Besedilo in foto: TM Mitja že ima ideje za medeno kozmetiko, medeno penino in medeni kis... 21. skupščina GZ Videm Delegati GZ Videm in gostje so se 23. marca v občinski dvorani Videm srečali na 21. skupščini GZ Videm. Po zaključku skupščine so župani občin Videm, Podlehnik in Žetale z gasilci in gasilsko zvezo podpisali še anekse k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe v letu 2017- Predsednik GZ Videm mag. Janez Merc je v predstavitvi poročila o delovanju zveze v minulem letu poudaril, da so leto zaznamovale standardne nesreče ter da ni bilo posebnih in večjih nesreč. Kot posebna oblika dejavnosti se je pokazala pomoč pri migrantih, gasilci pa so prevzeli naloge pri zagotavljanju logistike inventarja, vode in elektrike. Sicer pa je GZ Videm združevala in strokovno nadgrajevala delo PGD iz občin Videm, Podlehnik in Žetale, vzorno skrbela za vodenje evidenc in poslov- Predsednik GZ Videm mag. Janez Merc in poveljnik zveze Roman Cafuta sta odlikovanje ob 20-letnici GZ Videm podelila Davorju Hojskemu, poveljniku Vatrogasne zajednice občine Bednja na Hrvaškem. nih knjig, uspešno pa so svoje delo opravili tudi organi zveze, je poudaril Merc in dodal, da so naloge, sprejete na lanski skupščini, tudi uspešno realizirali. Poseben poudarek so dali izobraževanju, gasilskim tekmovanjem in delu z mladimi, posebej so se posve- evrov, kar bodo realizirali na osnovi posredovanega pravilnika. »Ob tej priložnosti naj izrazim zahvalo vsem, ki so prispevali k uspešno opravljenim nalogam, še posebej naj velja zahvala našim županom, ki so omogočili uspešno izvedbo opravljenih Gasilcem seje za prizadevno delo zahvalil videmski župan Friderik Bračič in med drugim povedal: »Hvala za vse, kar dajete ljudem in celotni skupnosti. S tem pridobivate človeške vrednote. Tudi v prihodnje pazite nase in na naše občane.« tili članicam in veteranom, nalog v GZ Videm,« je še na predlog predsednika mla- povedal Merc, ki je predstavil dinske komisije Matjaža Kla- tudi smernice delovanja zveze sinca pa so na občini Videm v letu 2017. zagotovili dodatna sredstva za delo mladine v obsegu 1600 Besedilo in foto: TM Mladi gasilci na gasilskem kvizu Gasilska zveza Videm je 4. marca v OŠ Videm izpeljala 5. kviz gasilske mladine GZ Videm. Pomerilo seje 25 ekip v treh kategorijah (pionirji, mladinci in pripravniki) iz PGD Tržeč (5 ekip), Sela (5 ekip), Videm pri Ptuju (6 ekip), Podlehnik (6 ekip) in Žetale (3 ekipe). Tiste ekipe, ki so pokazale največ teoretičnega in praktičnega znanja, so se uvrstile na regijsko, tri ekipe GZ Videm (mladinci in pionirji PGD Sela ter pripravniki PGD Podlehnik) pa nato se na državno tekmovatije. V Vidmu je na letošnjem kvizu tekmovalo 10 ekip pionirjev, 12 ekip mladincev in tri ekipe pripravnikov. Med pionirji je 1. mesto osvojila ekipa PGD Sela, 2. ekipa PGD Podlehnik, 3. pa ekipa PGD Tržeč 1. Pri mladincih se je 1. mesta razveselila ekipa PGD Sela 1, druga je bila ekipa PGD Sela 3, tretja pa ekipa PGD Videm 1. V kategoriji pripravnikov je največ znanja pokazala ekipa PGD Sela, druga je bila ekipa PGD Podlehnik, tretja pa ekipa PGD Videm. REGIJSKA raven Na 14. kviz podravske regije, ki je 19. marca potekal v OŠ Majšperk, sta se uvrstili po dve najboljši ekipi iz vsake kategorije. Skupno je tekmovalo 52 ekip, od tega 20 pionirskih, 20 mladinskih in 12 ekip pripravnikov. Mladi gasilci iz PGD Sela so pokazali odlično gasilsko znanje in veščine, saj se je ekipi mladincev in pionirjev uspelo uvrsti na državni kviz gasilske mladine. ODLIČNI MLADINCI IN PIONIRJI PGD SELA PONOVNO NA DRŽAVNEM KVIZU GZS in GZ Šmartno pri Litiji sta 1. aprila na OŠ Šmartno pri Litiji izpe- ljala 16. državni kviz gasilske mladine. Ekipa pionirjev PGD Sela, ki so jo sestavljali Gal in Eva Vidovič ter Klara Potočnik (mentorica Anja Mohorko) je izmed 38 ekip dosegla odlično 10. mesto, ekipa mladincev PGD Sela, v kateri so nastopili Martin Murko, Rok Kojc in Blaž Potočnik z mentorjem Alojzom Auerjem, pa je posegla celo po odličju — izmed 38 ekip so dosegli odlično 2. mesto in tako postali državi podprvaki v svoji kategoriji. PK Mladinci PGD Sela postali državni podprvaki A3Sge vr Vabilo na prvomajski pohod Dobimo se v ponedeljek, 1. maja 2017, ob 9. uri v Leskovcu pred sedežem društva. Pot je primerna za pohodnike vseh starosti. Mi bomo poskrbeli za lačna in žejna usta pohodnikov, udeleženci pa za našo prazno skrinjico. Pohod — poln presenečenj — zaključimo na izhodiščnem kraju okoli 15. ure. Priporočamo primerno obutev, športna oblačila, veliko dobre volje in poln nahrbtnik lepega vremena. LITERARNI KOTIČEK Kako pozabljam kraje svojih mladih dni, imena hiš, ljudi, dreves, trav, ptičev. Mene pa, kot vidim, tu še vsi poznajo, pomnijo me, kot da bi sploh ne bil odšel... (F. Forstnerič, iz pesmi Pozabljam, zbirka Ljubstava, 1981) Tokratni Literarni kotiček poklanjamo Francetu Forstneriču, našemu velikemu rojaku iz Pobrežja, pesniku, pisatelju in novinarju, prejemniku mnogih nagrad, tudi Glazerjeve leta 1999 za življenjsko delo, in prvemu častnemu občanu Občine Videm. Letos, 22. maja, bo namreč minilo deset let, odkar je sklenil svojo življenjsko pot. Z nami pa ostaja njegova bogata literarna dediščina, ki jo preveva velika, globoka ljubezen do domačega kraja, preprostih ljudi in do njemu tako ljubih Haloz. Kaj je ostalo Kaj je ostalo v miznici v naši zapuščeni hiši? Kruh? Nož? Pocinkane žlice? Je kruh splesnel? Nož zarjavel? Ali žlice pomnijo naša usta, ki so jih oblizovala? Pomnijo molčečo mater z zaprtim obrazom kakor miznica v postne dni? Očeta, ki nam je z dostojno počasnostjo vsem odrezal kruh? Pomnijo brate, sestre, zbrano družino Pri praznični mizi, ko so žlice žvenčale kot orgle? Zaklenjena je naša zapuščena hiša. Miznice že davno ni nihče odprl. Od krajca kruha je ostal kupček črne plesni. Nož je v temi otopel. Žlice so vsevprek razmetane kakor zarjaveli križi. (F. Forstnerič, zbirka Ljubstava, 1981) Pogača Z lanenim prtom si pokrila lončen pekač, povezan z žico. Zvezal ga je stari piskrovez ln dobil za to v klobuk pšenico. kod prtom je ves ljubi dan toplo dišala sirova pogača. Spekla si jo zgodaj zjutraj, da je bila za nas in za orača. Kosilo, južina, večerja: trikrat si prt počasi odgrnila. Razen tvoje se pogače na peči ni druga roka dotaknila. Sebi, babica, se spominjam, si le skorjico odščipnila. Meni pa si tretjič odrezala in mi smeje se pomežiknila. Se vedno vidim tvoj nasmeh in v svojih rokah velik kos. In vidiš, tak sem kot nekoč: majhen, poželjiv in bos. (F. Forstnerič, zbirka Bela murva, 1976) Pripravila: PK Informativni dan s Tadejem Tošem 10.5.2017, ob 18. uri, v Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj Prevzem brezplačnih vstopnic v tajništvu Glasbene šole Karol Pahor Ptuj K vam prihaja Zasebna glasbena šola AccordArt! Naše vodilo: Glasba naj nas spremlja skozi življenje 1. Poučevanje na OŠ Videm 2. Poučevanje različnih instrumentov, solo petja in temeljev glasbe 3. Posameznikovim željam prilagojen program 4. Skupinski nastopi 5. Urnik po dogovoru z mentorjem 6. Brez starostnih omejitev Poučevali bomo trobento, bariton, klarinet, saksofon, violino, kitaro, bas kitaro, klavir, klavirsko harmoniko, diatonično harmoniko, flavto, bobne, solo petje in temelje glasbe. Dodatne informacije na 051 675 099, Primož Kelenc Utrip življenja na OS Videm Zima se je poslovila. Narava se prebuja in se že kaže v vsej svoji lepoti. In ker je marec mesec, v katerem zabeležimo kar nekaj praznikov, je to primerna priložnost, da smo se prebudili tudi mi ter se spomnili, kaj je v življenju res pomembno, saj vse prevečkrat nekatere stvari jemljemo za samoumevne. Zato smo 24. marca učenci in zaposleni šole Videm pripravili prireditev Utrip življenja in se ob 17. uri zbrali v šolski telovadnici, ki je bila ob tej priložnosti skoraj premajhna. Večer smo namenili dvema pomembnima dogodkoma: ob materinskem dnevu so se učenci zahvalili svojim staršem, ki se nesebično razdajajo, jih vodijo, usmerjajo, svoj 23. rojstni dan pa je praznovala tudi naša šola, ki med svojimi zidovi ne širi le znanja, ki ga najdemo v knjigah, temveč tudi uči prilagajanja, sodelovanja, samostojnosti. V začetek proslave nas je popeljal utrip srca. Ta je nakazal, da bomo razmišljali, kaj je tisto, kar daje življenju smisel in utrip. Tekom večera so se na odru razvrstili prav vsi učenci šole. Z raznolikimi in razgibanimi točkami, v katerih ni manjkalo plesa, petja, deklamacij in smeha, so se zahvalili družini in šoli, ki sta tesno povezani. Ob koncu prireditve nas je nagovoril ravnatelj mag. Robert Murko in poudaril, kako pomembno je, da svojo vlogo pri odraščanju otrok odigramo učitelji in J starši. Mi smo tisti, ki jim svetujemo, pokažemo pravo pot ter se odločamo z njimi in ne namesto njih. Pozdravil nas je tudi gospod Friderik Bračič, župan občine Videm, ob obeh praznikih čestital vsem prisotnim in se zahvalil za dobro sodelovanje. Veseli smo, da si v tem divjem ritmu, ki nam ga narekuje življenje, znamo vzeti čas, da praznujemo skupaj. Ljubezen, sreča, znanje, smeh, sanje, prijateljstvo, družina — naj bodo to pojmi, ki določajo tudi vaš ritem življenja. Damjana Hliš Medobčinski šolski parlament V sredo, 15. marca, je bil v Mestni hiši na Ptuju medobčinski šolski parlament. Sodelovali smo učenci šol s Ptuja in iz okolice, stari 11—15 let, z željo razpravljati o temi letošnjega parlamenta — Načrtovanje prihodnosti. Letos sva šolo Videm in Leskovec zastopala Lovro in Nina. V zanimivi debati nam je uspelo najti tudi nekaj dobrih predlogov in rešitev za prihodnost vseh. Najprej nas je pozdravil župan MO Ptuj Miran Senčar. Sledilo je delo v skupinah, kjer smo na kratko predstavili delo po šolah. Kasneje je sledila razprava o vpisu v srednje šole, o odnosih med otroki in starši ter vrednotah današnje mladine. Vsak je lahko kaj izpostavil ali predlagal. Končali smo z volitvami dveh predstavnikov, ki se bosta v aprilu odpravila razpravljat o tej temi še v Ljubljano v »ta pravi« parlament. Upajmo, da bo njun glas slišan. Vesel sem, da sem imel tudi jaz priložnost imeti podobno izkušnjo. Lovro Letič, devetošolec Ekomanija V Ekomaniji je vse eko. Namesto motornih avtov uporabljajo električne avte, namesto motorjev pa kolesa. V osnovnih šolah nosijo učenci namesto težkih šolskih torb samo eno malo torbico in namesto zvezkov imajo tablico. Zakaj pa? V Ekomaniji so občine z električnimi avti in kolesi prihranile ogromno denarja in so lahko nabavile sodobno opremo. Ekomanija je najbolj napredna država na svetu. Hana Jeromel, 3. a OŠ Videm V Leskovcu obrezali šolski sadovnjak Letošnja zgodnja pomlad kar kliče k delu v vinogradih, na vrtovih, poljih in v sadovnjakih. Tako so se tudi v šoli v Leskovcu lotili obrezovanja šolskega sadovnjaka. Učencem so priskočili na pomoč tudi odrasli iz kraja, za strokovnost opravljenih del pa skrbi Ana Vindiš, ki je bila dolga leta učiteljica praktičnega dela sadjarstva in vinogradništva v šolskem centru na Ptuju. ŠM pravili še darilca. Po kulturnem programu je sledilo že ustaljeno druženje. ŠM Utrinek s proslave V planinski koči na Šmohorju se je prilegla malica. Foto: arhiv OŠ Zbrana ženska družba na proslavi Po končanem delu še skupinski posnetek udeležencev akcije Ob materinskem dnevu Pako kot vsako leto so tudi v Leskovcu praznovali materinski dan. Čeprav so prireditev velikokrat organizirali v času med dnevom žena in materinskim dnem, je bila letošnja prireditev povsem blizu praznika, posvečenega materam. Prireditev je bila v telovadnici šole. Poleg programa, ki so ga pripravili učenci z mentorji, so proslavo popestrili še ženska vokalna skupina pod vodstvom Srečka Zavca, ljudske pevke Leskov-čanke in skupina Šurci. Otroci so plesali, peli in igrali v počastitev praznika mamic, zanje pa so na tehniškem dnevu pri- Planinski izlet na Šmohor Na planinski izlet sem šla v spremstvu mamice in babice. S sošolko Hano in sošolcem Vidom smo na avtobusu igrali videoigrice. Med hojo so se mi velikokrat odvezale vezalke. Na vrhu smo se igrali na igralih. V koči smo se okrepčali s hrano in pijačo, jedli smo tudi palačinke. Ko smo se vračali, sem nepravilno stopila in me je bolela noga, vendar sem zdržala do avtobusa. Otroci smo bili ves čas pohoda prvi. Rebeka Murko, 3. a V soboto smo se zbrali pred Žerakom. Čakali smo na avtobus in druge člane Planinskega društva Naveza. Z Vidom in Rebeko smo sedeli skupaj. Med vožnjo sva se z Rebeko pogovarjali. Ob pol desetih je avtobus pripeljal v Laško. Tam smo izstopili in se dalje napotili peš. Najprej je bilo naporno, potem pa je postalo lažje. Vsi trije smo komaj čakali, da pridemo v kočo. V koči smo se najedli in dali žig. Ker so bila pri koči igrala, smo se večino časa igrali. Nato je prišel čas, da gremo nazaj do avtobusa. Med hojo smo se pogovarjali. Ko smo prispeli do avtobusa, smo se posladkali in popili napitke. Odpeljali smo se nazaj v Videm, kjer smo vzeli nahrbtnike in se poslovili. Hana Jeromel, 3. a Spodbujamo prijateljstvo Razmišljanje o prijateljstvu Učenke 5. a razreda so sodelovale pri projektu Spodbujamo prijateljstvo. Foto: arhiv OŠ Februarja in marca so učenke 5. a razreda sodelovale pri projektu Spodbujamo prijateljstvo. Skozi ustvarjenje so učenke razmišljale o prijateljstvu, krepile skupinsko delo, solidarnost, skrb za odnose med otroki in posledično tudi odraslimi. Na natečaju so učenke sodelovale s štirimi izdelki — z grafiko, fotografijo, kolažem in z literarnim prispevkom. Vsi izdelki so se uvrstili na zaključno razstavo in na to smo zelo ponosni, saj je pri projektu sodelovalo kar 11000 učencev. Udeležili smo se tudi zaključne prireditve in odprtja razstave, ki je potekalo 31. marca v BTC Murska Sobota. Imeli smo se zelo lepo. Mentorica: Nataša Varnica Prijateljstvo je odnos med osebami, ki niso partnerji, a se med seboj zelo dobro razumejo. Pomagajo ti, ko imaš težave, lahko se zaneseš nanje in tudi oni nate. S prijatelji lahko preživiš veliko lepih trenutkov, ki jih nikoli ne pozabiš. Za vedno ostanejo del tebe in te izoblikujejo v boljšo osebo. Prijatelji so kot rože, saj prinesejo v naše življenje barve. Prijatelj je nekdo, na kogar se lahko opreš, nekdo, s komer se šališ, nekdo, komur zaupaš, nekdo, s komer se dobro počutiš, in nekdo, ki te ne bo prav nikoli pustil na cedilu. Odnosi in prijateljstvo so v življenju najbolj pomembni. Težko je živeti brez prijatelja, težko pa je tudi najti pravega prijatelja. Prijatelji ti polepšajo dan, nanje lahko vedno računaš in z njimi deliš dobre in slabe trenutke. Prijatelji so ljudje, ki nas spodbujajo in navdihujejo. Prijateljici: Lana Kaisersberger, 5. a Vita Krušič, 5. a Ogled smučarskih poletov v Planici V četrtek, 23. marca, smo si ogledali smučarske polete v dolini pod Poncami. Na pot smo se odpravili že ob 4. uri zjutraj. Ob 8. uri smo prispeli na kraj, kjer nas je sicer pričakalo oblačno in deževno vreme. To ni pokvarilo našega dobrega razpoloženja, saj smo bili v velikem pričakovanju ogleda smučarskih poletov. Ogledali smo si dva uradna treninga in kvalifikacije za tekmo, ki je bila na sporedu naslednji dan. Videli smo veliko poletov čez 225 metrov in bili navdušeni nad pogumom in spretnostjo vseh skakalcev. Preživeli smo čudovit dan, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Beno Repič Zdravstvene težave ovirajo nogometaše Vidma Nogometaši Vidma, trenutno edini klub z območja Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj, ki nastopajo v 3. nogometni ligi - sever, so v zimskem prestopnem roku doživeli kar nekaj kadrovskih sprememb. Imena, ki so prišla v klub, obetajo pomik na prvenstveni tabeli navzgor, žal pa se rumeno--zeleni v uvodnih spomladanskih krogih srečujejo s številnimi težavami. Skoraj dva meseca so v hladni zimi, ki letos ni prizanesla nikomur, trajale priprave Vidma na nadaljevanje prvenstva. Fantje so pod taktirko Primoža Goršeta delali izjemno zavzeto, žal pa so pripravljalni cikel vseskozi motile poškodbe in bolezni. Praktično ni bilo igralca, ki tovrstnih težav ni imel. Klub je sicer s kar nekaj okrepitvami nakazal, da spomladi misli še kako resno, saj so novi igralci postali: Dominik Božak, Karlo Murič, Matija Žuliček, Robert Travnikar, Zan Hliš in Alen Kostanjevec. Kar štirje izmed njih {Hliš, Božak, Kostanjevec in Murič) so povratniki v rumeno-zelene vrste, prav tako pa se je Novičke iz ŠD AS Športno društvo AS je letos sodelovalo v zimski ligi malega nogometa v Vidmu, kjer smo osvojili 3. mesto. V zimski ligi malega nogometa Podlehnik smo osvojili 7. mesto. Četrtega marca smo v društvu izpeljali še redni občni zbor, ki se ga je udeležilo 42 članov in nekaj gostov. Z veseljem ugotavljamo, da pridobivamo tudi nove člane, kar je znak dobrega dela. Maja bomo začeli tradicionalno poletno ligo malega nogometa Vareja, zato že vnaprej vabljene ekipe iz občine Videm in širše. Ob bližajočih se praznikih želimo vsem lepo praznovanje velike noči. Bojan Merc, predsednik Nogometna ekipa ŠD AS je dobro igrala v obeh zimskih ligah. Foto: arhiv ŠD Alen Kostanjevec, eden številnih novincev (povratnikov) v moštvu Vidma Foto: Tadej Podvršek vrnil tudi Marcel Koren. Vsi novinci govorijo o smelosti načrtov, ki v tem delu sezone segajo višje kot jeseni, vendar je v primeru kluba, ki domuje ob Dravinji, na žalost še kako obveljal tisti pregovor »o hudiču, ki ima mlade«. Verjetno niti najstarejši navijači Vidma ne pomnijo toliko zdravstvenih težav, kot jih je letos, a pozitivno je spoznanje, da je stanje iz dneva v dan vendarle bolje. Vse to se pozna pri udeležbi na treningih, tako da bo potreben še kakšen krog ali dva, da bomo v nadaljevanju gledali takšen Videm, kot si ga navijači želijo in zaslužijo. Ob trenutnih izgledih, ki kažejo boljše zdravstveno stanje ekipe kot pred časom, lahko rumeno-zelene nedvomno pričakujemo v zgornjem delu lestvice. Varovanci Primoža Goršeta so namreč kakovost na kar nekaj tekmah letos že dokazali in v preostalih tekmah letošnjega prvenstva bi moralo vse skupaj iti le še navzgor. TP ŠPORTNI NAPOVEDNIK Sreda, 26. april 9. malonogometni nočni turnir na asfaltu, Sela, 19.00; ŠD Selan Petek, 5. maj Začetek tradicionalne rekreativne lige malega nogometa (vsak petek), Vareja, 20.00; ŠD AS Sobota, 10. junij Tradicionalno nogometno srečanje med družino Emeršič in Tržcem, Tržeč, 16.00; ŠD Tržeč Zbral: TP ŠD Tržeč bo odslej vodil Bojan Emeršič Po dobrih desetih letih se je na čelu ŠD Tržeč zgodila sprememba na predsedniškem položaju. Dušana Serdinška, kije Tržeč vodil v zadnjem obdobju, je nasledil Bojan Emeršič, sicer dozdajšnji podpredsednik kluba. Rdeče-belim energije v prihodnje ne manjka, ciljev in načrtov je ogromno. Z leve proti desni: novi predsednik Bojan Emeršič, nekdanji predsednik Dušan Serdinšek ter nekdanji in aktualni podpredsednik Jernej Pauman Foto: Boštjan Hliš Okrog 60 prisotnih je sodelovalo na redni letni konferenci ŠD Tržeč, ki je potekala v trževskem gasilskem domu. Letošnje redno letno druženje je bilo še toliko bolj pomembno, saj je bilo volilno, samega občnega zbora pa se je udeležilo veliko predstavnikov sosednjih društev. Dolgoletni predsednik kluba Dušan Serdinšek je žezlo predal mlajšemu Bojanu Emeršiču, ki je že formiral nov upravni odbor, sedaj že nekdanji predsednik pa še naprej ostaja v klubu in bo poslej pomagal predvsem pri logističnih zadevah. Njegova pomoč bo še kako dobrodošla. Po vseh poročilih in teko- či menjavi oblasti je nov prvi mož poudaril, da je vodenje društva velika odgovornost, a bo lažje, ker je društvo v odlični kondiciji, kar je predvsem zasluga Dušana Serdinška. Glavne smernice v prihodnje bodo povezane z delom z mladimi, ki v zadnjem času zelo napreduje in na kar so v klubu še posebej ponosni, odkupom zemljišča med obema igriščema, organizacijo prireditev, ki imajo tradicijo (Emeršiči, polka reprezentanca ...), organizacijo turnirjev in memoriala, z boljšim povezovanjem vseh selekcij v klubu, nakupom športne opreme, pridobivanjem projektne dokumentacije za izgradnjo novih slačilnic, z ureditvijo spletne strani idr. Vse to govori, da je pred društvom še veliko izzivov, ki jih bodo s skupnimi močmi lažje prebrodili. Eden letošnjih najpomembnejših izzivov bo organizacija 40-letnice društva, ki bo konec avgusta ter bo precejšen logističen in organizacijski zalogaj. Toda tudi s tem imajo v klubu ob Polskavi že bogate izkušnje in se nadejajo novega športnega praznika na visokem nivoju. TP Veterani Tržca slavili skupaj s svojo legendo Legendarni branilec nogometašev Tržca je svojih 60 let praznoval tam, kjer se znajde najbolje — na nogometnem igrišču. Luka Franc Gajšek je v družbi prijateljev, s katerimi je žogo brcal vso svojo kariero, obeležil svojo zavezanost okroglemu usnju, sicer najpomembnejši postranski stvari na svetu. Kar 28 let je slavljenec, ki je svoj jubilej praznoval na nogometnem igrišču v Podlehniku, kjer tudi živi, igral za Tržeč, 22 let za člansko ekipo in še šest let za veterane. S svojo borbenostjo in nepopustljivostjo si je pri soigralcih in tudi tekmecih prislužil status spoštovanja in zato ni čudno, da je bil v rdeče-beli vrsti tudi kapetan moštva. Na slavju, ki ga je v soboto, 25. marca, priredil za nekdanje soigralce, se je zbralo okrog 60 ljudi, vrhunec vsega pa je bila revijalna tekma med veterani Tržca in Podlehnika. Na druženju se je zbralo tudi kar nekaj igralcev, ki sicer niso več aktivni, toda zato je bilo snidenje med nekdanjimi soigralci še toliko bolj pristno. Udeleženci jubileja so slavljencu predali simbolična darila, druženje oz. »tretji polčas« se je zavlekel daleč v noč in verjetno ni treba pose- Zanimivih tem in posrečenih bej poudarjati, da je bila rde- anekdot vsekakor ni manjkača nit obujanje spominov na lo. igralske dni vseh udeležencev. TP Skupinska fotografija veteranov Tržca in Podlehnika Foto: Marjan Koren PD Haloze po nagelj na Limbarsko goro Na Jožefovo smo se pohodniki podali na tradicionalni pohod po nagelj na Limbarsko goro (773 m). Pohod je bil tudi letos množično obiskan, saj se je zbralo okrog 15 tisoč ljudi, vsaka ženska pa je bila obdarjena z nageljnom. Občina Moravče se zelo potrudi ob dnevu žensk in resnično si zaslužijo pohvale za organizacijo ob tako velikem dogodku. Limbarska gora je ena najbolj razglednih gora v širši Ljubljanski kotlini. Na vrhu stoji lepo grajena in v notranjosti čudovita baročna cerkev sv. Valentina iz leta 1667. Gora je dobila ime po lilijah, ki rastejo na gori in v bližnji okolici. Na vrh gore vodi več poti, tudi kakšna daljša s Trojan. Naš vodnik je izbral krajšo pot iz Moravč, od koder je nekje uro in pol hoje do vrha. Vsako leto je tukaj ob 9. uri slovesna maša in nekateri pohodniki smo se je tudi udeležili. Potem je sledil program, v katerem je nastopilo kar nekaj kulturnih skupin, še posebej so bili zanimivi godci, ki so igrali na ročno izdelana lesena trobila. Po programu smo se spustili v dolino Pohodnice z nageljčkom v rokah in med potjo tudi zapeli. Naš sklenili, da se drugo leto spet pohod smo zaključili na poti odpravimo na Limbarsko domov v gostišču, kjer smo goro. ob pogovoru in lepih vtisih Besedilo in foto: Majda F. Ena zvrhana pest Kanade Kanada je druga največja država na svetu. Ime je dobila po besedi Irokezov - »kanata«, kar pomeni 'naselbina'. Sestavljena je iz treh teritorijev in desetih provinc. Teritoriji so Nuna-vut, Northivest Territories in Yukon. Vsi ti imajo zaradi svoje severne lege, težke dostopnosti in težjih življenjskih pogojev posebno vlogo. Vsi prebivalci teritorijev dobijo poseben status in dodatek vlade. Province so Quebec, Ontario, British Columbia, Alberta, Manitoba, Saskat-chewan, New Brunsvvick, Nevvfounland and Labrador, Nova Scotia in Prince Edward Island. Te imajo velike pristojnosti same po sebi in avtonomijo. Denarna valuta je kanadski dolar. Državna ureditev je federalna parlamentarna demokracija in ustavna monarhija. Lo pomeni, da ima še vedno Grouse Mountain veliko, čeprav simbolno vlogo britanska krona. Elizabeta II. Britanska je upodobljena na veliki večini kanadskih bankovcev. V Kanadi ni predsednika države, najvišjo vlogo imata predsednik vlade, trenutno Justin Trudeau, in generalni guverner David Johnston. Moja pot se začenja v Britanski Kolumbiji, ki ima okrog 4 milijone prebivalcev. Je najbolj oddaljena provinca z evropske strani, katere glavno mesto je Victoria, ki leži na otoku Vancouver Island, nedaleč vstran od Vancouvra. Že kot otroka so me zanimali najbolj odročni kraji, neokrnjena narava, spominjam se, da sem velikokrat sanjarila o krajih, ki so bili meni na dosegu roke le po zemljevidu. Zakaj Britanska Kolumbija? Prav zato. Je ena izmed najlepših provinc in krajev na svetu, kjer v trenutku naj- Cleveland Dam, Britanska Kolumbija deš mesto miru. Obdana je s Pacifikom, Skalnim gorovjem in predvsem z veliko zgodovine. Kultura severnoameriških Indijancev, ki jih je trenutno le 3,8 %, me je zmeraj fascinirala. V dveh mesecih bivanja sem jih sama srečala kar veliko. Mnogi Indijanci Britanske Kolumbije prihajajo iz 1700 km oddaljenega otoka Haida Gwaii, imenujejo se pleme Haida. Znani so predvsem po svojih ročnih spretnostih in rezbarjenju. Sami imajo veliko privilegijev. Šolnino jim plača država, zdravstveno oskrbo prav tako, ne potrebujejo osebnega dokumenta, imajo pa tudi zelo pomemben privilegij: so edini, ki lahko kjer koli in kadar koli lovijo ribe. Za vse druge prebivalce je ribolov prepovedan. Država čuti veliko krivdo zgodovine. Čutijo se odgovorne za njihov današnji položaj. Žalostno je, da kljub tako bogati zgodovini velika večina ne govori svojega jezika. Veliko se jih vda v alkohol in droge. Njihova usoda je tako že zapečatena. Življenje v Vancouvru je hitro, razgibano, veliko je priložnosti in vsakodnevnih izkušenj. Kanadčani so znani po svoji gostoljubnosti in ustrežljivosti. Velika večina jih gre čez vikend smučat v 80 km oddaljeni Whistler, zelo radi se ukvarjajo s športom. Trenutno prebivava v Kit-silanu, ki je le nekaj metrov oddaljen od plaže. Vsako jutro me razveseli žvrgole-nje ptic, najbolj me razveseli pogled na Grouse Mountain in Pacifik, ob vsem tem pa prva misel zmeraj pohiti proti domačemu kraju. Manuela Forstnerič Foto: osebni arhiv Forstnerič Pse na povodec SOI! skupna občinska občin v Spodnjem Podravju . V zadnjih letih je nekoliko pogostejša problematika načina vodenja psov na javni površini in izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotovi, da žival ni nevarna okolici. Problematiko in posledično prijave občanov zaradi nepravilnega vodenja psa ugotavljamo na območju večine občin, tudi na območju Občine Videm, kjer je pristojno Medobčinsko redarstvo SOU SP. Prav tako smo prejeli prijave, da skrbnik živali ni izvedel ukrepov, da žival ne bi bila nevarna za okolico. Večina lastnikov-skrbnikov psov poskrbi, da je pes na javni površini na povodcu, oziroma poskrbi, da je na območju, ki je zavarovano tako, da pes ni nevaren za okolico ali mimoidoče. Posamezni skrbniki psov slednje opustijo z izgovorom, da njihov pes ni nevaren in da ni še nikogar napadel. Takšna obrazložitev zaradi opustitve dolžnosti skrbnika živali je neupravičena, saj žival vzbuja pri drugih ljudeh občutek nelagodja ali strahu. ZAKONODAJA IN KAZNI Do sedaj smo za večino ugotovljenih prekrškov izrekali opozorila, izdajali smo tudi plačilne naloge zaradi vodenja psa na javni površini brez povodca. Način vodenja psa in obveznosti skrbnikov psov so določeni v Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13, ZZZiv - UPB3, v nadaljevanju: ZZZiv). ZZZiv v tretjem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V tretjem odstavku 46. a člena ZZZiv je določeno, da se z globo od 200 do 400 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s to določbo. Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, ZJRM-1) v 19. členu določa: »Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo od 208,65 do 417,30 evra.« Medobčinsko redarstvo SOU SP ZA VEČ ZDRAVJA Alergije Alergija je preobčutljivost organizma na določeno snov, tujo telesu, ki ji pravimo alergen. Alergeni so snovi, ki jih lahko vdihavamo, zaužijemo s hrano ali pijačo, v telo vstopijo pri piku žuželke ali pa skozi kožo. Alergeni so lahko tudi cvetni prah, živalska dlaka, zdravila, sončna svetloba. To niso nevarne snovi, vendar pri preobčutljivih ljudeh sprožijo alergijsko reakcijo. Spomladi so najpogostejše alergije na dihalih, saj je v zraku veliko alergenov, ki jih vdihavamo. Človek lahko postane preobčutljiv na alergen, če se ob stiku z alergenom v telesu razvijejo protitelesa. Ob ponovnem stiku se alergen in protitelo povežeta, ob tem pa se sprostijo kemične snovi; najpomembnejši je histamin, ki je povzročitelj znakov alergij. Alergijskih bolezni je vedno več. V odvisnosti od alergenov in delom telesa, kjer se kažejo znaki alergij, poznamo več vrst alergij. Najpogostejša alergijska bolezen je alergijski nahod. To je vnetje nosne sluznice, ki se kaže kot kihanje, izcedek iz nosu, srbenje v nosu, zamašen nos, lahko pa tudi kot srbeče, rdeče in solzne oči. Težave se lahko pojavijo sezonsko, ob cvetenju, ali pa čez vse leto, odvisno od tega, na kaj smo alergični. Protitelesa proti nekemu alergenu lahko povzročijo alergijsko reakcijo tudi po stiku z drugim alergenom, če je prvemu podoben. Govorimo o navzkrižni alergiji. Poznamo več vrst alergij: ANAFILAKTIČNI ŠOK To je najhujša posledica alergije in pomeni prizadetost celega organizma. Povzročijo ga lahko piki žuželk ali pre- občutljivost na nekatera zdravila. V primeru anafilaktič-nega šoka je nujna takojšnja zdravniška pomoč. ATOPIJSKI DERMATITIS Koža je vneta, pordela in močno srbi. ALERGIJA NA HRANO Najpogostejši povzročitelji so mleko, jajca, pšenica, svinjina, čokolada, jagode, škampi. Alergijska reakcija se pojavi hitro v obliki srbečice v ustih, slabosti, krčev v trebuhu, bruhanja ali celo driske. SENENI NAHOD ALI ALERGIJSKI NAHOD Pojavlja se sezonsko in je najbolj razširjena oblika alergije. Povzroča ga cvetni prah trav, dreves in pelodov. Alergen najpogosteje vdihnemo, povzroča pa voden izcedek in draženje v nosu, zamašen nos, zaporedno kihanje, srbeče, solzne in rdeče oči, srbenje v žrelu in ušesih. ALERGIJA NA SONCE Alergija na sonce se pojavi na začetku poletne sezone. Po prvem intenzivnem sončenju se na koži pojavijo srbeče, rdečkaste urtike ali mehurčki. Pri alergiji je pomembno njeno preprečevanje. Izogi- Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm. bati se je treba alergenom. Zal popolno izogibanje ni možno, zato je treba simptome alergije tudi zdraviti. Kadar sami prepoznate simptome blažjih alergij na očeh, nosu ali koži, lahko v lekarnah kupite protialergijsko zdravilo. Pri hujših težavah in kadar se vam kljub samozdra-vljenju stanje ne izboljšuje, čim prej obiščite zdravnika. Najboljša zaščita pri alergiji na sonce je izogibanje sončnim žarkom, ko so ti najmočnejši, in zaščita telesa z lahkimi oblačili. Alergijsko reakcijo lahko preprečite ali ublažite, da pet dni pred sončenjem in vse do konca izpostavljanja sončnim žarkom jemljete protialergijske tablete, ki jih dobite v lekarni brez recepta. Samozdravljenje lahko traja do 10 dni. Nujna zdravniška pomoč je potrebna, če opazite otekanje rok, nog, obraza, ustnic, ust ali žrela. KAKO ZDRAVIMO ALERGIJO Najpomembnejši ukrep je odstranitev alergena, vendar to vedno ni možno. Pri senenem nahodu svetujemo bolniku, da v času visoke koncentracije alergenov ostane v zaprtem prostoru. Pri alergijah na pršice je treba iz stanovanj odstraniti preproge in zavese, posteljnino je treba prati redno in pri dovolj visokih temperaturah. Obstajajo tudi antialergijske prevleke za blazine, vzmetnice in odeje. Pri alergijah na živalsko dlako se moramo odreči hišnim ljubljenčkom. Učinkovito je zdravljenje z zdravili. Specifična imunoterapija se izvaja z injekcijami alergena ali s kapljicami alergena pod jezik. Namen je spremeniti imunski odziv, da bi bolnik postal manj občutljiv ali neobčutljiv na alergen. Za to terapijo se odloči zdravnik specialist. Mnogi izberejo alternativne oblike zdravljenja — homeopatija, bioresonanca. S primernim zdravljenjem in ustreznimi ukrepi lahko tudi bolnik z alergijo živi kakovostno življenje skozi vse leto. Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm. Lekarna Videm pri Ptuju Naš vsakdanji kruh na razstavi Članice Društva kmetic občine Videm so tudi ob letošnjih velikonočnih praznikih pripravile razstavo kruha pod naslovom Naš vsakdanji kruh. Slovesno odprtje razstave s krajšim kulturnim programom in nagovori so v Vidovi kleti pripravile na cvetno soboto. Na razstavo so videmske gospodinje vabile še v nedeljo in ponedeljek. Kruh so znova želele prikazati na več Besedilo in foto: TM načinov in okusov, kar jim je V kulturnem programu so nastopili vnuki članic ... Svoj kotiček na razstavi so imeli tudi učenci in malčki iz videmske šole in vrtca. nedvomno tudi uspelo, saj so bili prvi obiskovalci razstave navdušeni. Videmčanke so kruh predstavile kot dragoceno dediščino na Slovenskem, kot hrano in simbol, ob tem pa povedale, kakšen pomen je imel kruh nekoč in kakšnega ima danes. Z razstavo kruha so se na najlepši način poklonile velikonočnim praznikom. Na cvetno nedeljo slovesno tudi pri sv. Družini Cvetno nedeljo so slovesno obeležili tudi pri sv. Družini na Selih. Najprej je p. Jože Petek pred cerkvijo blagoslovil presme-ce in oljčne vejice, slavje pa se je nato nadaljevalo s praznično sv. mašo. S cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Pri nas je povezana z izdelovanjem presme-cev — v snope povezanega spomladanskega šibja in zelenja, ki jih verniki prinesejo k blagoslovu. Vse zbrane na blagoslovu je letos ob križu pred cerkvijo pozdravil tudi presmec velikan, ki je v višino meril več kot sedem metrov, nastal pa je izpod spretnih prstov p. Jožeta, Rozike Murko in Vide Pignar. Sveto mašo, pri kateri se na ta dan bere evangeljsko poročilo o Jezusovem trpljenju, je daroval p. Jože Petek, mašo pa je obogatil tudi otroški pevski zbor Lunin sij pod vodstvom Ane Murko. Že po tradiciji pa je posebna komisija tudi letos izbrala tri naj- bolj izvirne presmece in jih simbolično nagradila. Besedilo in foto: P. Krajnc Jubilejna, deseta prireditev Veselo na Jožefovo V dvorani Pan v Kidričevem je bila v soboto, 11. marca, jubilejna, 10. glas-beno-humanitarna prireditev Veselo na jožefovo. Za odlično izvedbo prireditve so poskrbeli harmonikarji Veseli Jožeki KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, na odru pa so se jim pridružili glasbeni prijatelji. Uvodni nagovor je imel idejni vodja prireditve Jožef Hrga, ki je poudaril tudi pomen desetletne dobrodelnosti, za ohranjanje tradicije in glasbenega izročila pa jim je čestital videmski župan Friderik Bračič. TORTA VIDEMSKIH ŽENA POSEBEJ ZA VESELE JOŽEKE Na glavnem odru ni manjkalo prave energije nastopajočih, enkratno pa je bilo tudi vzdušje v dvorani, kjer se je letos zbralo okrog 300 gostov od vsepovsod. Na jubilejni prireditvi so nastopili: ansambel Razpon, ženska vokalna sku- in Natalija iz Leskovca, Oplotničani s pina KD Leskovec pod vodstvom Srečka Tinetom Lesjakom in Jožefom Hrgo ter Zavca, ansambel Mladi Pomurci, Fol- ansambel Nemir. Na prireditvi so se pred-klorna skupina Bolnišnice Ptuj, ansam- stavile tudi članice Društva kmetic občine bel Domači veseljaki, humoristki Mateja Videm, ki so za prireditev spekle odlične sladke dobrote in jubilejno torto, Vesele Jožeke in njihovo prireditev pa podpirajo že od vsega začetka. POSEBNO POZORNOST NAMENILI ZLATIM PAROM Veseli Jožeki so na prireditvi posebno čast in pozornost namenili parom, ki v letošnjem letu slavijo zlato poroko. S šopkom in pesmijo so na ples povabili prijatelje prireditve in letošnje slavljence: Alberta in Albino Fras, Friderika in Julijano Bračič ter Antona in Angelo Peklič. Priznanje za ohranjanje ljudskega izročila so letos izročili Izidorju Hrgi, ki je ob tej priložnosti postal tudi vodja skupine, stanovsko - jubilejno značko za 5 let neprekinjenega dela v skupini Veseli Jožeki je prejel odlični harmonikar Žiga Kmetec. Ustanovni član Veselih Jožekov Jožef Hrga pa se je posebej zahvalil mlademu mentorju skupine, ustvarjalcu ljudskih viž in avtorju skladb nove zgoščenke Denisu Godecu. Dejal je, da so se Veseli Jožeki z Denisovo pomočjo in strokovnostjo s tem projektom zapisali v zakladnico ljudskega izročila in so ponosni, saj so to prav gotovo melodije haloške duše. Ob 10-letnici prireditve Veselo na jožefovo so se Veseli Jožeki s skromno pozornostjo v obliki zahvale za večletno sodelovanje in pomoč pri izvedbi prireditev zahvalili vsem prijateljem prireditve, nastopajočim, donatorjem in sponzorjem. Priznanja sta jim podelila Jožef Hrga in Jože Godec. TM Foto: Brane Kolednik Veseli Jožeki darovali za nakup inkubatorja V ptujski porodnišnici je 29. marca potekala predaja donacije harmonikarske skupine Veseli Jožeki, sekcije KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, v višini 500 evrov za nakup novega inkubatorja. Sredstva so zbrali na letošnji jubilejni, deseti prireditvi Veselo na jožefovo. Za simbolično predajo čeka sta poskrbela Jožef Hrga in Jože Godec ter ob tej priložnosti povedala, da so Veseli Jožeki že vse od prve prireditve dobrodelni in vsako leto so del zbranih sredstev podarili tistim, ki so pomoč dejansko potrebovali. Med drugim so doslej pomaga- li družini v Halozah, ki ji je požar uničil dom, sredstva so darovali bolnišnici pri nakupu mamografa, dobrodelni so bili do gasilcev, učencev šole v domačem kraju, župnije. Letos pa so se z veseljem pridružili dobrodelni akciji zbiranja sredstev za nakup novega inkubatorja, ki ga v ptujski porodnišnici nujno potrebujejo. Na krajšem slovesnem dogodku se je predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka mag. Saša Djuka-novič za donacijo zahvalil videmski harmonikarski skupini in povedal, da so donacije veseli, ta pa bo namenje- na novorojenčkom, ki zaradi prezgodnjega rojstva ali iz drugih razlogov potrebujejo posebno nego in oskrbo, kar pa lahko zagotovijo s sodobnim inkubatorjem. Pri predaji donacije so sodelovali še pomočnica direktorja za zdravstveno nego Sabina Bricelj Čelan, pediatrinja Jasmina Filipovič, strokovni vodja zdravstvene nege ginekološko-porodniškega oddelka Zdravko Vidovič, pridružila se jim je tudi Mateja Vidovič, zaposlena na ginekolo-ško-porodnem oddelku, ki že vse od prve prireditve sodeluje z Veselimi Jožeki. V ptujski porodnišnici, kjer se letno rodi okrog 900 novorojencev, imajo trenutno na razpolago samo en inkubator, ker drugi inkubator po servisnem pregledu ni več varen za uporabo, saj je dosegel starost 30 let. Zaradi zagotavljanja ustreznega zdravljenja novorojencev bi nujno potrebovali še en dodatni inkubator, ker v takih pogojih ne morejo izvajati intenzivnega nadzora in zdravljenja bolnih otrok, so med drugim zapisali na spletni strani ptujske bolnišnice. Za nakup inkubatorja še lahko darujete in vsak znesek je dobrodošel. Besedilo in foto: TM Jožef Hrga je ček predal predstojniku ptujskega ginekološko- Utrinek s svečanega dogodka v ptujski porodnišnici, za katerega porodniškega oddelka mag. Sašu Djukanoviču. imaj° na)več zasluge videmski Veseli Jožeki. Z/4 NEPOZABNIH 10 PRIREDITEV VESELO NA JOŽEFOVO! Veseli Jožeki KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju smo uspešno izpeljali že 10. glasbeno-humanitarno prireditev Veselo na jožefovo. Hvala donatorjem, sponzorjem in vsem posameznikom, ki ste pokazali podporo z udeležbo na prireditvi, hvala vsem, ki nam stojite ob strani že dolgih deset let. Velikonočna razstava v Leskovcu TD Klopotec Leskovec v Halozah je minuli praznični konec tedna znova pripravilo čudovito razstavo pisanic in velikonočnih aranžmajev. Na razstavi so se z izdelki predstavile tudi članice nekaterih društev podeželskih žena in gospodinj iz občine Videm, svoj kotiček pa so praznično obarvali tudi učenci OŠ Leskovec in malčki vrtca Leskovec. Razstava bo na ogled še v soboto, 15. aprila. Besedilo in foto: TM Pasijon v Vidovi fari Na cvetno nedeljo, 9. aprila, je bilo pred župniščem sv. Vida nadvse slovesno. Pater Janez Ferlež je najprej opravil slovesen blagoslov presmecev, potem je sledil igrani Kristusov pasijon na prostem. Sodelujočih v predstavi je bilo na dan dogodka 100 (otroci, mladina, odrasli, pater, člani KTD Klopotec Soviče - Dravci in drugi). Z oljčnimi vejicami in pre-smeci so pozdravljali Jezusa: »Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« Vse pohvale Jožefu Kozelu in celotni videmski ekipi za idejo in izvedbo pasijona na prostem. Besedilo in foto: TM