Domovi m /l-fl/lEW C flk Ul— HOME AM€RICAN IN SPIRIT f0R€10N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 27, 1964 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXII — VOL. LXH Na Cipru mirnejše ^ete Združenih narodov so Prevzele nadzor nad cesto Wed Nikozijo in Kirena-mi, ciprska vlada je pristala na nemoteno zamenjavo turških čet na otoku. NIKOZIA, Ciper. — V zadnjih tednih so vesti s Cipra iz-Sinile s prvih strani listov po večjem delu sveta. Tudi na sa-otoku je nastopilo malo Urnejše razpoloženje, čeprav je pomiritve otoka še vedno ^ga, dolga pot. Predsednik j-ipr&ke republike nadškof Ma-. ri°s ne kaže nobenega navdu-Kerija za združitev Cipra z Grči-•°’ bi nemara rad ostal še dalj t'asa sam gospodar na otoku. ^rška vlada skuša še vedno Podpirati gen. Grivasa, povelj-Oika ciprskih oboroženih sil, ^okdanjega vodnika ciprskih u-Pornilkov, ki so v boju z Angle-21 izvojevali otoku neodvisnost v letu I960. Vrivaš še vedno za združitev z Grčijo Vrivaš se zavzema za združi-,ev ciprske republike z Grčijo 11 je brez dvoma podobno kot 8r&ka vlada pripravljen dati 'Prskim Grkom vsa potrebna Jamstva za nemoteno versko in ,u turno avtonomijo, onim pa, | bi se izselili z oteka, odškod-hino. IVIakariosa podpirajo v napo-, za ohranitev neodvisnosti *Pra poleg komunistov tudi k°spodarski krogi, ki si obeta-Je več koristi od članstva Cipra britski Skupnosti narodov, v združitvi z Grčijo. Proti 2 ružitvi so seveda tudi Turki Novi grobovi Uuž. Vietnam nazadnje P„ Je dobil dvilno vlado svojem domu na 601 Strumblyl --- Drive, Highland Heights, Ohio,'Danes je civilna vlada pod na otoku. Mildred Rankar (Urankar), rojena Padfield, stara 39 let. Zapušča soproga Franka J., otroka Kerry in Jamesa, starši James in Valto Padfield so umrli pred več leti. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo v četrtek ob 10.30 dop. iz pogreb, zavoda Jos. Žele in Sinovi na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Katherine Zerovnik Včeraj je v Geauga Community bolnišnici umrla 67 let stara Katherine Zerovnik z 9166 Ranch Dr., Chesterland, Ohio, poprej z Ansel Rd., rojena na Nemškem, odkoder je prišla pred 51 leti. Tukaj zapušča sina Williama B. Menfcel, hčeri Julio Fleming in Katherino To-moletz, vnuke, pravnuke, sestro Roso Leybeck in brate Andyja, Josepha in Johna Kalmar. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz Zakraj skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. kamenjava turških čet Združeni narodi so med tem ^°segli, da so turške čete pri-a e na to, da naj nadzirajo ce-^ iz Nikozije v Kirene čete ruženih narodov, med tem ko ^ 3da doslej izključno pod nad-n°rom Turkov. Čete Združenih prodov so izjavile, da bodo do-1 e omejen, toda reden pro-et med Nikozijo in njenim ^Jstaniščem, ciprska vlada je 4° Rjavila, da nima nič proti čet U ^'urbija zamenja svoje Srtie na Cipru, ki jih ima tam v s u ženevskega dogovora o N °,^v*sn°sti Cipra iz leta 1960. j>a sk:0|f Makarios je sicer to godbo proglasil za neveljavno del^raV ^ko na njeni osnovi iz-ke ap° Ustavo ciprske republi-'ku rav zaradi tega je na oto-Vo' lani do državljanske v pe' Norčija je včeraj poslala jih arna§Ust0 na Cipru 335 svo-ko Voja^ov in jih je prav toli-tam odpeljala. m^nj^ turških čet, ki bi hieg9 3 izvedena že pred ostj u1’ Pa 30 j° odlagali zaradi Pred Protestov in groženj Prat- Sec^ka Makariosa, bo ne-bov 3 rf0magala k pomiritvi du-Šan’ ° rešitve ciprskega vpra-a Pa Je izgleda pot še dolga. Ha pVCdno veliko število v^Ji'pennsyWaJeTe ljUdi° ZaPoslenih okoli 150,000 Prefed, japonska vlade odstopi! zaradi bolezni TOKIO, Jap. — Komaj so bile končane olimpijske igre, v času katerih je bila pozornost vsega sveta obrnjena na glavno mesto Japonske, že je Hajato Ikeda objavil, da bo zaradi bolezni odstopil kot predsednik japonske vlade in tudi kot načelnik liberalno- demokratske stranke, ki ima večino v parlamentu. Ikeda je že dalj časa v bolnišnici, kjer mu zdravijo grlo, v katerem so se pojavili znaki, napovedujoči rakasto oboljenje. Zdravniki so izjavili, da bo potreboval Ikeda vsaj še en mesec zdravljenja v bolnišnici, nato pa več mesecev počitka. Ikeda je pozval svoje strankarske tovariše, naj mu v miru in tovarištvu izberejo naslednika, kateremu bo izročil vodstvo državnih in strankinih poslov. Kandidatov za ta položaj je ve-iko in kljub predsednikovemu pozivu k prijateljskemu reševanju vprašanja bo nemara prišlo do ostrega boja v sami stranki. novim predsednikom republike Phan Klhan Su-uj'em prevzela vodstvo Južnega Vietnama iz rok generalov. SAJGON, J. Viet. — Ameriški poslanik v glavnem mestu Južnega Vietnama gen. M. Taylor je izjavil včeraj, ko je bila objavljena i z v o 1 i t ev Phana Khana Suuja za predsednika republike, da Združene države pozdravljajo ta korak in vidijo v njem napredek k uvedbi trdne civilne vlade. Predsednik republike Suu je včeraj imenoval za predsednika vlade sajgonskega župana Tran Van Huonga. Suu je bil več let v ječi pod vlado pokojnega Die-ma in je prevzel predsedstvo republike le za čas, da bo mogoče dati deželi novo ustavo in ji izvoliti rednega predsednika. Bil je svoj čas udeležen v uporu proti Francozom, pa bil v vladi cesarja Bao Daia, dokler ni pokojni Diem tega odstavil in pognal iz dežele. Novo vlado podpirajo tako budisti kot katoličani. Imela bo v glavnem opravka s civilnimi posli, med tem ko bodo oborožene sile in vojno proti rdeči gverili vodili še vedno generali z gen. Khanhom na čelu. Ta je dal pretekli teden izločiti iz o-boroženih sil vodnike upora proti njemu 13. septembra letos. Te je sodišče oprostilo, nemara s tihim pristankom gen. Khan-ha samega, čeprav je krožil., v javnosti vest, da bodo obsojeni na smrt. Kong A. Feighan dosegel konec vračanja beguncev CLEVELAND, Ot — Kongresnik Michael A. Feighan iz 20. volivnega okraja države Ohio, načelnik skupnega kongresnega odbora za imigracijo in naturalizacijo, je v nedeljo na banketu Hrvaške radio ure v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue trdil, da je bilo zaradi njegovega ostrega govora proti vračanju beguncev v Jugoslavijo iz Avstrije in Italije to ustavljeno. NOVI BRITANSKI ZUNANJI MINISTER V WASHINGT0NU Novi zunanji minister Velike Britanije Gordon Walker se je včeraj razgovarjal z državnim tajnikom D. Ruskem, danes dopoldne pa ga bc sprejel predsednik L. B. Johnson. be so vsebino njegovega govora razširile po Evropi in to je obe sosedi Titove Jugoslavije pripravilo do tega, da sta ustavili vračanje beguncev. Kong. Feighan je trdil, da je njegov govor povzročil odstop avstrijskega notranjega ministra in da sedaj Avstrija jugoslovanskih beguncev več ne vrača domov. Vesti iz Evrope trdijo še vedno, da avstrijske in laške državne oblasti vsakega begunca natančno pretresejo, da ugoto-ve, ali je pobegnil zaradi političnih ali zaradi gospodarskih razlogov. Prvim dovoljujejo politično zatočišče, druge vračajo na meji titovskem oblastem. Ta postopek je v rabi že več let in je bil uveden na ponovne intervencije pri Komisarijatu za begunce v Ženevi, pred vsem na one iz Združenih držav, kajti te so tudi največ prispevale k stroškom vzdrževanja tega komisa-rijata. Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Mrs. Rose Sindelar z 203 Pet-tybone Rd., Bedford, Ohio, je v Cleveland Clinic bolnišnici, soba št. 564. Obiski so dovoljeni in zaželjeni. Rojak Leo Tonej s 16015 Waterloo Rd. je odšel danes v Mt. Sinai bolnišnico na E. 105 St., kjer se bo podvrgel trem težkim operacijam. Prijateljem in znancem se priporoča za obiske. Rojstni dan— Frank Mervar s 416 E. 274 St. državnim tajnikom Ruskom. Danes dopoldne ea bo sprejel je dopolnil preteklo soboto 80 predsednik v Beli hiši, popoldne pa bo nadaljeval razgo- let. Je oče osmih otrok, 15-krat vore z državnim tajnikom. Razgovori so prvenstveno in-1 stari in 5-krat prastari oče. Ce-formativnega značaja. Vodnika zunanje politike obeh vo- stitamo in mu želimo še mnogo diinih držav Zahoda hočeta podrobnejše spoznati stališča let zdravja in zadovoljstva! v posameznih vprašanjih mednarodne politike-______________ >[a obisku— Anglež je prepričan, da zad-] “ ~ Iz Ljubljane je prišla na obisk nja sprememba v vodstvu Sov- nos'ti združili v eno državo in ^ Heleni Somrak na 20260 ietske zveze ne bo imela večje- 'cer 31-3 podobno storila letos yracv Avenue nečakinja Dragega vpliva na zunanjo politiko IZanzibar in 1 angan.iikai ima mira Novak. Dobrodošla! Moskve. Ta bo v glavnem ostala'^ka .sk'uPno lej36 dr^Vu Z+T' Čigava je?-nespremenjena, ker je to v in- blJa Je f.na 3rednleve i ah a' ° Rjavo-črna psica, delno špan-leresu Sovjetske zveze. Zunanji j P° PovrSim kot P° stevilu ^ ske vrste z dolgo dlako, je bila minister G. Walker je obrazložil' biva s va' najdena. Čigar je, naj kliče 431- Rusku angleško stališče glede Po velikosti Je enaka trem Ju' 8523. WASHINGTON, D.C. — Delavska vlada v Veliki Britaniji je takoj po prevzemu oblasti vzpostavila zveze z vlado Združenih držav. Novi zunanji minister delavske časnikarske * poročevalske služ- stranke Patric Gordon Walker je komaj dobro prevzel svoje mesto, pa je že telefoniral Rusku v Washington, la ga je povabil na obisk v Združene države, da se bosta imela priložnost malo obširnejše pogovoriti o vprašanjih mednarodne politike. Walker je povabilo sprejel in v nedeljo priletel v Združene države. Včeraj se je ponovno sestal z NATO in večnarodnega atomskega brodovja, se razgovarjal z njim o vprašanju sprejema rdeče Kitajske v Združene na- Po velikosti je enaka trem Ju-goslavijam, ima pa komaj Zadušnica_ 3.6 milijona prebivalcev, od te-| Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. ga 72,000 belcev. Večji del pre- Angele na w 209 St in Lorain bivalstva živi od poljedelstva in Avenue sv maša za pok gtefana tUfllllia HUUU J UMMttleM Lc skeli 7! milijonov volivcev bo šlo volit! WASHINGTON, D.C. — Po uradnih cenitvah si je le okoli 88 milijonov državljanov in državljank zagotovilo volivno pravico za prihodnje volitve 3. novembra. število vseh volivnih upravičencev je za okoli 20 milijonov višje. Če ne bo volivna udeležba letos dosti večja, kot je bila pred štirimi leti, bo šlo 3. novembra volit okoli 71 milijonov volivcev. Povprečno je volivna udeležba v naši deželi sorazmerno majhna. Tako se je zadnjih icicv-c v ca v_ 11 v_ 11 v. . • i -i ---- ------- i rode, o plačilu dolga Sovjetske S JS Š“jb ” ~ zveze pri ZN, o Cipru, Kongu, y velikem obsegu in g°ve smrtr Maleziji in njenem sporu z In-1 prinašajo deželi dejansko glav- N« «bisk k sobratom-donezije in o vseh drugih vpra-i - dohodek '■ ^'eV' dU ' ^iapsak Je vcera-1 šanjih, ki zadevajo obe zahodni _ , , , ... popoldne odletel preko Denver- sili Predsednik nove republike je ja y Rock Springs, Wv., kamer Kenneth Kaunda, sin pastorja je zahaial na pocUnice vsa Ma skotske cerkve, ki je znan po svoji zmernosti in nasprotju vsakega nasilja. Sedanji razgovori so v glavnem informativnega značaja in naj pripravijo obisk predsednika britanske vlade Wilsona v Washingtonu proti koncu drugega meseca, ko bodo volitve v Združenih državah že mimo in bo jasno, kdo bo naslednja štiri leta gospodaril v Beli hiši. ifova država v Afriki LUSAKA, Zambija. — Pretekli petek opolnoči je postala Severna Rodezija 38. nova, neodvisna država v Afriki. Pre- vzela je ime Zambija. Ker sta predsedniških volitev leta 1960 se Italijanska in Britanska Soudeležbo le 63 odstotkov vseh malija po proglasitvi neodvis-volivnih upravičencev v deželi. : j Če naj bi bil letos dosežen enak teden volit vsaj 71 milijonov odstotek, potem mora iti danes volivcev. 1 i Jft: Bodoča politika v Kremlju predmet splošnega zanimanja s2^UDY Vremenski prerok pravi: CLEVELAND, O. — Ko je ruski režim ne bo pokazal no- hujših škripcih je vzhodnonem-svet zvedel za padec tovariša bene volje, da se spušča v nove ki komunistični voditelj Ul-Hruščeva, je bil prve dni pre- odnose s svobodnim svetom.1 bricht. V Hruščevu je imel pri-senečen, razočaran, zaskrbljen Vesel bo, ako ga ves svet pusti jatelja, ki ga je pogosto kar jav-in zmešan. Tako razpoloženje pri miru, zato bo pa tudi sam no kritiziral, toda ga ni nikoli je trajalo tja do nedelje. Ta te- dal mir. Vzrokov za padec N. izdal. Ulbricht pa ve, kako redden pa povsod prevladuje rado- Hruščeva je bilo več, noben med ki so v vodilnih plasteh zanes- vednost, kaj se bo še dogodilo v njimi ni bil odločilen sam po Ijivi komunisti in zato ne verja- vodstvu ruske komunistične sebi. |me sedanjemu režimu, mora pa stranke. Skušali bomo v par. V Franciji se je pa zgodilo(obenem delati prijazen obraz, besedah povedati, kaj mislijo prvikrat, da sta general De Pri tem ve, da ga novi ljudje v posamezna politična središča, ki Gaulle in francoska komunistic-1 Moskvi ne cenijo posebno viso-posamič ali kolektivno kaj po-'na stranka istih misli: ne vesta ko. menijo za mednarodno politiko.|pravega vzroka, zakaj je prišlo: Komunistična vodstva v ev- V Washingtonu prevladuje f'* !r0pskih satelltskih državah so mnenje, da je sedanji prevrat v!stič a wdstva v Kremlju in Pa Č1St° zmesana- 0 Hruscevu Kremlju samo začetek plazu, ki^ ? ^ j. pa_|SO vsaj vedela, kaj je in s kom se ne bo hitro ustavil. Treba je , N Hruščeva Domeni nekai imaJ° opravka’ sedanjim vod' .—, ,----------- dec ^ Hrusceva pomeni nekaj nikom y Kremlju ne zaupaj0 veliko, saj vedo, da jih ravno tako lahko izdajo kot so tovariša Hruščeva. Moti jih tudi strah, da se utegneta Moskva in Pei ping poravnati na njihov račun. Zato zahtevajo od Moskve resnična poročila o spremembi re- ne veselju ne žalosti. Nova doba kolektivnega vodstva ne bo mogla dolgo trajati. Na površje se NaieČin0ma °hlačno in toplo. JVlsja temperatura 68. torej čakati in se ne jdajati ne dobrega aU slabega ,tako za ko_ munistični kot za svobodni svet. Nemcem dogodki v Kremlju , .niso všeč. Tam so še najbolj ža- bo zopet dokopal neznani dikta-, skrbljeni) kaj vse ge §e ]ahko tor, ki pa morda ne bo imel ta- di Dr Erhardu je prevrat kemoci.kot jo je imelHruščev,!pokyaril vse račune< Hotel je in seveda se manj tako, kot jojna ses|a(nku s Hruščevim začeti'™ v'TV" ••T VTTT* je imel Stalin. Od sedanjega za-,pogajanja 0 miru med Vzhodom J f ° ■ časnega kolektivnega vodstva fn zaJdomj pa mu je načrt pro-1 odrekla taklh po[ocd- Ah Jim Ingleški liberalci im misli]® na nove volitve LONDON, Ang. — Angleška liberalna stranka ima v parlamentu samo 9 poslancev, pa je \endarle jeziček na tehtnici, kakor hitro ni 4 socialističnih poslancev na Seji. Ta položaj in porast liberalnih glasov pri zadnjih volitvah za Okoli 100'i, je vlil v stranko neverjetno samozavest. Se je takoj začela pripravljati na nove volitve, kajti .ijen voditelj Joe Grimmond trdi, da se bo mogla socialistična vlada držati na oblasti le dobro leto. Pri zadnjih volitvah je stranka postavila 365 kandidatov, se- značilni potezi. Prav lepo so pozdravili novi kremljski režim, obenem pa j en j ali z napadi na tovariša Hruščeva in njegovega padca tudi niso naslikali kot svojo zmago. Tako so odprli vrata za nova pogajanja z Moskvo. V Moskvi je kitajska taktika napravila najboljši vtis. Bliža se torej doba sporazumevanja med Moskvo in Peipin-gom. Ali bodo res odkritosrčna in dobro mišljena, bo pokazal šele njihov potek. , V južni Aziji in južni Ameriki se je prvo razburjenje hitro poleglo, niso mu pa sledile nobene skrbi, pač pa žalost v tistih državah, ki so pod režimom tovariša Hruščeva dobivale od Rusije podpore in posojila. Lahko se namreč zgodi, da bodo sedaj podpore vsaj pretrgane, ako ne končane. Komunistične stranke v teh državah so od 1935, razen zadnjih par let, ko je bil edini kaplan pri Sv. Lovrencu. Letos, 30. septembra, ko je bil na poti tja, je nenadoma obolel. — Srečno pot in zdrav povratek! Še daleč do cilja— Združeni poziv je doslej nabral $8,959,000 in mu manjka do cilja $13,915,000 še okoli eno tretjino. Kampanja bo trajala še tri dni. Mestni svet proti prekopu Erie - Ohio— Mestni svet je sinoči razpravljal o načrtu gradnje prekopa od reke Ohio do jezera Erie. Izjavil se je odločno proti gradnji, če bi naj prekop tekel po sedaj določeni trasi Rochester, Pa., — Fairport, Ohio. Mestni svet je prepričan, da bi tak prekop hudo škodoval Clevelandu. Mestni o-četje bi bili pripravljeni gradnjo prekopa podpirati le v slu- daj jih pa misli postaviti v vseh 630 volivnih okrajih. Konserva-i čaju, če bi ta tekel preko Cuya-livci in socialisti so prepričani, boga reke v jezero Erie pri Cie la liberalci zidajo gradove v oblake. Da so zadnjič dobili toliko glasov, je treba pripisati nezadovoljnosti v konservativnih vrstah. velandu. Boj proti raku še vedno samo delno uspešen „ NEW YORK, N.Y. — Preko Mnogo konservativnih vohv-, j 300 000 ljudi y naši deželi Je cev, pa tudi nevtralcev ni več bilQ bolnih na ralku, pa so 0. hotelo voliti konservativnih kan-|zdrayeli in še žiye Napovedu. didatov, socialističnih pa tudi ni- jej0j da bodo ,prihodnje leto o-so hoteli, ostali so jim na razpo- zdraviU okoli takih bol_ lago samo liberalni in zato soinjko.v Letos je doslej umrlo na jih volili, odnosno morali voliti. ra,kastib obolenjih skupno pre-ako so sploh hoteli iti volit. ko 290,000 ljudi v naši deželi. Konservativci in socialisti mo- Boj proti raku teče na vseh rajo vkljub temu priznati, da je i področjih in uspehi so pri neka-političen pomen liberalne stran- j terih vrstah rakastih obolenj ke večji kot preje, kajti v prejš- prav dobri, med tem ko pri dru- pa ne smemo pričakovati posebne inicijative. V Londonu mislijo, da novi padel. Novemu ruskemu vodstvu pa še ne zaupa toliko, da bi se resno pogajal z njim. še v bo pa mogoče verjeti? Prvi, ki so se znašli, so kitaj-slki komunisti. Napravili so dve njem parlamentu so konservativci sami imeli več poslancev kot socialisti in liberalci skupaj. Danes tega ni več in socialistična stranka bo morala proti svoji volji zmeraj škiliti z enim oče-seveda čisto zbegane. Ako je som proti 9 liberalnim poslan-treba zopet misliti na sporazum cem. med Moskvo in Peipingom, po- čemu naj se še naprej trejo med seboj pristaši Moskve in pristaši Peipinga? — V zadnjih 10 letih šivajo v ameriških družinah okoli 130 j odstotkov več oblek doma. gib vrstah še ni uspelo najti niti obetajoče poti. Število rakastih obolenj na maternici se je v zadnjih 25 letih zmanjšalo povprečno za polovico. Nekdaj je ta vrsta raka bila med ženskami najbolj razširjena. Knjižica “1965 Cancer Facts and Figures”, po kateri smo povzeli gornje podatke, o-značuje kajenje še vedno kot glavni vzrok raka na pljučih. AllEfclSKA BOSfOVIMI 6117 St. Clair Ave. — HSnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Crnada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for o months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland. Ohio No _208 Tues., Oct. 27, 1964 Do Hruščeva in za njim Hruščev je bil za Leninom gotovo ne ravno največji, toda gotovo najspretnejši politik po oktobrski revoluciji i. 1917. Treba je samo primerjati način, kako se je dokopal do oblasti in kako jo je rabil za svoje cilje z načinom, ki je z njim iste cilje dosegal Stalin. Pod Stalinom je tekla kri v potokih, strah je prevzel vso Rusijo, nihče ni bil varen pred Stalinovo brezobzirnostjo in maščevalnostjo. Hruščev ga ni posnemal, akoravno mu je v svoji strahopetnosti — v tem oziru se ni razlikoval od Stalina, oba nista spadala med junake — delal tudi najogabnejše usluge. Ko je Stalina zmanjkalo, se je Hruščev zanašal na svojo politično spretnost. Se ni nikoli prehitel, je zmeraj čakal na čas, da je lahko spodil iz političnega življenja svoje tekmece kot Malenkova ali Molotova, ali pa nepotrebna politična bremena kot Bulganina. Edina izjema je konec Berije, toda zanj ni toliko odgovoren sam Hruščev kot vsi takratni člani prezidija. Hruščev nosi torej za usodo Berije samo kolektivno, ne pa osebno odgovornost. Da je torej pod Niki-tinim režimom jenjalo na Ruskem prelivanje krvi, to mu moramo šteti v dobro. Hruščev je bil torej do sedaj najspretnejši politik za železno zaveso. Ima vse potrebne lastnosti za ta poklic, dobre in slabe. Ako bi se bil rodil v svobodnem svetu, bi delal čast, pa tudi težave, vsaki politični stranki. Tudi takrat, kadar je moral igrati politiko v svobodnem svetu, je bil mož na svojem mestu; spretno je znal izrabiti v svojo korist vse. kar mu je nudila prilika, se je pa ravno tako spretno izmazal iz vsake zadrege. Ravno naša dežela ve to zelo dobro. Kako spretno je Hruščev izrabil neroden slučaj našega špijonskega letala U-12! Imel je pri tem več sreče kot pameti, kajti naša diplomacija je v tem slučaju pokazala, da njena nesposobnost včasih res ne pozna nobene meje. Kako spretno se je pa na drugi strani izmazal iz kubanske afere. Kakor hitro je začutil, da se z Ameriko ne more več šaliti, se je spretno umaknil in pri tem “varoval svoj obraz”. Še danes ni nihče v Rusiji izvršil vseh obvez iz takratne afere in pri nas se za vse to nihče več ne zmeni. Kako spretno je ogreval hladno vojno, dokler je ni čisto stopil, kar mu je hodilo strašno prav v sporu med Moskvo in Peipingom. Zdi se skoraj, da je njegova politična spretnost postala tudi grob za njegovo politično delovanje. Za komunistično diktaturo je bil pač preveč spreten politik. Čudno se to sliši, pa je morda res. Noben spreten politik se ne brani vsaj malo demagogije, kadar mu je potrebna za politične uspehe. Dokazov za to nam nudijo vsake ameriške predsedniške volitve več kot preveč. Koliko fantastičnih obljub nam delajo naši politiki vsako četrto leto! Smo jih pa tako navajeni kot berač mraza. Nihče jim ne verjame, kvečjemu se jezi, ker postajajo take obljube hitro dolgočasne. Vsi vemo, da so potrebno politično zlo. Drugače je pa v diktaturah. Tam politiki tudi lahko lažejo in to delajo tudi na debelo, toda zanje so posledice laži drugačne kot pri nas. Pri nas ne napada nobena stranka svojih kandidatov, ako preohlapno spoštujejo resnico in stvarnost, napadajo jih samo politiki z nasprotne strani. Zato še ni pri nas nobena stranka spodila kandidata, ki je preveč obljubljal ali pa tudi kar naravnost preveč lagal. V diktaturah je to drugače. Tam ni opozicije, da bi napadala svoje protivnike. Zato pa tam opravljajo to delo kandidatovi nasprotniki v njegovi lastni stranki. Nasprotniki v lastni stranki kritizirajo tudi delo tistih pristašev, ki so na vladi. Kadar se o teh notranjih bojih med vodilnimi člani diktatorskega režima kaj sliši, govorimo o “klikah”, ki se tvorijo in zbirajo okoli diktatorja. Te klike so pa še bolj nevarne kol' opozicijske stranke v svobodni demokraciji. Vržejo vsakokratnega diktatorja po ovinkih, na zahrbten način, z goljufijo, včasih pa tudi z “uporom v ožjem krogu”. Hruščev je postal žrtev ravno takega političnega razvoja v Kremlju. Tovariši, ki jih je sam spravil na vodilna mesta, so mu spodnesli stolček, tako pričajo vsa sedanja poročila, ki imajo gotovo vsaj deloma prav. Jim je preveč zaupal, ni mislil, da mu bodo tako grdo nehvaležni in da se za njegovim hrbtom ne bo nihče postavil zanj. Morda je povrhu še napravil svoje dni napako, da je zapravil simpatije vojaških krogov, ko je na tako nemaren način poslal maršala Žukova v pokoj. Hruščev pa s svojim padcem iz vlade in oblasti ni zgubil priljubljenosti med navadnimi Rusi. Res je, da jim je obetal vse mogoče stvari in da ni nikoli držal besede, toda Rusi mu niso pozabili, da je razkrinkal Stalina in javno obsodil njegov krvavi režim. Ne bodo mu tudi pozabili, da se jim sedaj bolje godi kot pod Stalinom, čeprav ne tako dobro, kot jim je obetal. Zato bodo novi gospodarji v Kremlju imeli dosti razlogov, da Hruščeva ne napadajo tako hudo kot bi ga radi, ker je bil po njihovem mogočen le v besedah, slabič pa v dejanjih, zato pa odgovoren za vse, kar je danes slabega ne samo v ruski komunistični stranki, ampak sploh v komunističnem svetu. Skromni bodo morali biti tudi radi tega, ker na Hruščeva ne gleda tako slabo ves svobodni svet, pa tudi vse komunistične stranke na obeh straneh železne zavese. Izjem od tega stališča vidimo le malo, razen seveda kitajskih komunistov in njihove priprege. Ko je pred dobrimi - leti zmanjkalo Stalina, so ga v Kremlju častili, čaščenje je pojemalo par let in se končno prelevilo v kritiko ne samo pokojnega diktatorja, ampak vse njegove domače in tuje politike. Cim bolj je propadala ideja o kolektivnem vodstvu in njegovi oblasti, tem hujši udarci so padali po Stalinu in njegovi dobi. Po tej poti je prišel Hruščev do oblasti. Nič ne govori proti temu, da se sedaj ne bo vršil isti proces, seveda v spremenjeni obliki. Hruščev je še živ, Stalin je bil pa ob koncu njegove dobe že mrtev. Hruščev je priljubljen, Stalin ni bil nikoli in nikjer. Vse to bo narekovalo sedanjemu vodstvu v Kremlju novo taktiko, toda cilj bo isti. Ubiti spomin na Hruščeva in na njegovo dobo. Med tem se bo pa dokopal do vodilnega mesta nov diktator, ki ga danes še ne poznamo, čeprav ga mogoče že vidimo na slikah ruskih komunističnih veljakov. Česar pa zaenkrat nihče ne pričakuje, kar se pa vkljub temu lahko zgodi: v intrige za oblast v Kremlju lahko posežejo vojaki. Danes še ni takih znakov, lahko pa priplavajo čez noč na površje, kot je čez noč Hruščev izginil iz Kremlja. I BESEDA IZ NARODA j -n- Družabni večer v Baragovem domu Cleveland, O. — Kakor vsako jesen, tako priredita tudi to Baragov dom in Družabni klub v soboto, dne 31. oktobra t. L, družabni večer z večerjo in plesom. V tej dobi postajajq večeri že hladni radi se znajdemo pod streho doma ali pa v društvenih prostorih. Ta naša prireditev vam spet nudi priliko, I da se sestanete s svojimi znanci in prijatelji, katerih družbe si najbolj želite, da pokramljate po naše z njimi in da se razgovorite. Vsak človek potrebuje od časa do časa razvedrilo za dušo in telo, da se iznebi tiste vsakdanje enoličnosti, ki lega včasih kakor mora na dušo. Tam v družbi izveš razne zanimivosti, novice, delovanje in življenje ljudi, za katere se zanimaš. V družbi utrdiš svoj značaj in vedno kaj zanimivega in koristnega pridobiš. Zato pokličite svoje dobre znance že med tednom, povejte, kam greste in povabite jih, da pridejo še oni, da bo živahne j e in veselje še večje. Mnogo jih je med nami, ki bi radi šli na prireditve, pa se nekako ženirajo in se neodločni. Radi in veseli sot ter čutijo se počaščene, če jih znanci povabijo. Pokličite jih in storite to malo žrtev v imenu družabnosti v obojestransko zadovoljnost. Je to znak prijateljstva in vljudnosti od vaše strani, kar se vam bo nekdaj čisto sigurno povrnilo. Pregovor pravi: vljudnost stane malo, a zaleže veliko. Za večerjo bo pečena svinjska gnjat s kislim zeljem, krompirjem v solati in kava. Vse to bo za en dolar in pol. Na razpolago bodo proti plačilu razna dobra vina, domača in tuja. Za vse one, ki se čutijo mlade na duhu in telesu, bo ples, pri katerem bodo igrali že znani ’’Mornarji” razne melodije srca. Igrali bodo poskočne in počasne, valčke in polke in vmes tudi moderne. Vsak bo prišel na svoj račun. Za tiste, ki se udeležijo samo plesa, znaša vstopnina 1 dolar. Začetek serviranja bo ob 7. uri zvečer. V upanju, da se tam snidemo, vas lepo pozdravljamo. Odbor -------o------ Glasbena Galica poda opero “La Traviaia” Cleveland, O. — To je ponoven klic ljubiteljem lepega petja, da se udeleže opere “La Traviata”, katera bo podana 1. novembra, ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. V naslednjem podajamo v kratkem vsebino te opere, ki je ena najbolj priljubljenih. V predigri orkester igra nežne, božajoče melodije, katere nas spominjajo na poslovitev in predsmrtno sceno uboge Vio-iette. Ko godba zaključuje, se zastor odpre nad briljantnim prvim dejanjem. Violetta, mlada lepotica pariške desimonde, katera je že v prvem štadiju jetike, nocoj sprejema vesele goste. Obeta se res velik večer. Med njenimi občudovalci je tudi Alfred Germont. mladenič odlične družine, kateri je njej predstavljen in na njeno prošnjo zapoje lepo napitnico, — in gostje se pridružijo. Ko ostaneta sama z Violetto, ji razodene svojo ljubezen do nje. Violetta svari, da on njo lahko ljubi samo kot prijatelj, ali ko sluti, da jo Alfred odkritosrčno ljubi, se tudi njena ljubezen vname, kot pozneje izrazi v ariji: “Ah, to je on!” Violetta se odloči zapustiti pariško razkošno življenje in se z Alfredom podati v samoto na deželi. In res, v drugem dejanju, Violetta in Alfred živita idealno bivanje v lepi vili v pariškem predmestju. Tri mesece je preteklo, ko Alfred slučajno izve, da Violetta namerava prodati svoje posestvo v Parizu za kritje stroškov lepe vile, v kateri živita. Alfred se odloči iti v Pariz, da dobi kar mogoče denarja. Komaj odide, ko njegov oče Georgio Germont obišče Violetto. Oče jo prosi, naj pozabi na sina. Ima hčerko doma, katera se pripravlja za poroko in ne bi rad videl, da bi ona, Violetta, bila vzrok družinskega škandala. Po dolgi prošnji oče zmaga in Violetta mu obljubi, da bo storila kar on želi in v poslovilnem pismu piše Alfredu, da ga več ne ljubi. Alfred se povrne, ko sam ostane, prebere pismo in izve, da ga je Violetta zapustila. Očetove prošnje, da se povrne domov, so neuslišane. Alfred jezno odhiti v Pariz, da poišče Violetto. V tretjem dejanju se Violetta nahaja pri Flori, njeni prijateljici v Parizu. Prilika je maške-radni ples. Spremljevalec Vio-lette nocoj je baron Douphal, njen nekdanji ljubimec. Alfred pride in takoj začne igrati na karte, pri katerih dobi veliko vsoto denarja. Violetta vstopi z roko pod pazduho barona. Alfred kmalu vstane in jezno vrže ves denar na tla pred Violetto, rekoč, da ima veliko prič, da ji je povrnil denar, katerega je ona zanj potrošila. Violetta pade v nezavest, ko Alfredov oče vstopi in sina okara za njegovo kruto obnašanje. Tedaj se Alfred ža-ve, da ga Violetta še vedno ljubi in mu je obupno žal za kruto užaljenost. V četrtem dejanju, spalna soba Violette, v kateri se Violetta nahaja sedaj uboga in pozabljena, zelo bolna, ob strani Aniline, zveste služkinje. Zdravnik Grenville pride in pomaga Violetti sesti. Služkinji mirno pove, da ima Violetta samo še par ur življenja. Pismo pride, ki prinaša novico, da se Alfred povrne. Alfred je izvedel, koliko je uboga Violetta žrtvovala zanj. Violetta vsekakor odslavlja up, ker ve, da se bliža konec. Annina naznani, da je Alfred že tu in on res prihiti, se objameta kot nekdaj v njunih srcih, ljubezen ponovno vzplamti. Alfred obljubi, da je nikoli več ne zapusti. To nenadno veselje je preveč za Violetto, katera se hitro pogreza in potem, ko ji Alfred da svojo sliko, da bi ga nanjo spominjala, umre v njegovih rokah. Veliko več bi se dalo povedati o tem krasnem delu, ali to, s priporočilom da posetite Glasbeno Matico, prepustim nedeljski predstavi. E. Safred ------o---— Mark McElroy kandidira za okraj, rekorderja Cleveland, O. — Mark McElroy je v našem mestu in o-kraju sorazmerno dobro znan, saj je bil član mestnega odbora, glavni državni javni tožilec, kandidat za župana Clevelanda, od lani pa je okrajni rekorder, načelnik okrajnega urada, v katerem so shranjeni vsi za o-krajno upravo važni dokumenti (records). Pri volitvah 3. novembra kandidira kot demokrat na to mesto, na katerega je bil imenovan od demokratske stranke, ko je bil S. Day odstavljen zaradi nezakonitega poslovanja. ------o------ Kako pa kaj v Hamiltonu? HAMILTON, Ont. — I, tako, saj veste da sedaj zidamo hišo, gradimo Dom. Naš skupni dom bo to in bo nosil ime škofa Gregorija Rožmana. Tako smo ga potrebni kot očesa v glavi, kot suha zemlja dežja, kot mrzlo jutro sonca. Vse, kar potrebujemo, nam bo nudil in dajal. V našem Domu bomo Boga častili in molili, se zbirali ob nedeljah k Sv. Daritvi, se spovedovali in obžalovali svoje napake, prejemali sv. obhajilo in se učili resnic sv. vere. V njem se bomo poročali in svatovali, krščevali novorojene, žalovali Za rajnimi in se ra-dovali ob slovesnih prilikah in godovih. Povezal nas bo za vedno v eno veliko družino. Zidovi rastejo in se dvigajo. Po Vseh svetih bodo prišli do strehe, in še pred zimo bo stavba pod streho. Kdor le more zavije z avtom tam mimo, kjer se že belijo zidovi Doma, da pogleda kako delo napreduje. Že dve soboti je skupina moških delala prostovoljno ob poslopju, zasipala ž gramozom odtočne cevi ob temeljih in izravnavala podlago v notranjih prostorih pri-kletja za betonsko tlakovanje. Spodnji del Doma ima že svojo obliko v grobem. Tam bo začasna cerkev in dvorana za 500 sedežev. Tako lična je in raznolika, da bo izglodala kot prava cerkev. Poskrbeli smo za to, da ne; bo pusta in nelepa kot škat-Ija za cikorijo. Oltar bo po novih predpisih ločen od prednje stene, tako, da bo duhovnik imel, ljudstvo pred seboj in ljudstvo duhovnika, ko bodo opravljali Sv. Daritev. Ko bo bral list in evangelij, ko jih bo pozdravljal pred vsakim važnejšim delom Korak v svobodo 29. oktobra 1918 Svet je talko poln dogodkov in Ljubljani. Ernest Železni pa ni tako hitro se vrstijo drug za drugim, da kaj lahko pozabljamo na važne dogodke naše zgodovine, dasi imajo ti dogodki pomen še danes, in nam tudi smer nakazujejo. Ugibamo o Hruščevu, ki ga ni več; zaskrbljeno se sprašujemo o pomenu kitajske atomske bombe in o socialistih, ki so prevzeli vlado v Angliji. “29. oktober” bi skoraj šel mimo nas Slovencev, ne da bi se ga spomnili in ga pravilno proslavili, često se postavljamo v nevarnost, da premalo rastemo iz preteklosti in nas ta premalo uči za bodočnost. “29. oktober” je slovenski narodni praznik. Spominjamo se dneva, ki bi ga morali tudi obhajati kot praznik, po naših naselbinah, po slovenskih šolah in v društvih. Pred 46 leti je namreč naš narod naredil korak v svobodo, ki je več kot pol stoletja ni poznal. Nemško pokroviteljstvo se je zdelo nad slovenskim ozemljem večno in občutek slovenskega človeka do Nemca je bil občutek hlapca do gospoda. Pred 46 leti pa smo Slovenci dobili v Ljubljani svojo lastno vlado, sloveščina je postala uradni jezik in šole na slovenskem ozemlju so poučevale v sloveščini. Leta 1414 je narod na Gosposvetskem polju ustoličil zadnjega slovenskega vojvodo Ernesta Železnega. 504 leta nato je Slovenija dobila lastno vlado v bil vojvoda čez vse slovensko ozemlje. Prav tako tudi slovenska vlada 1918. leta ni mogla raztegniti svoje oblasti čez vse slovensko ozemlje. Ena tretjina Slovencev je ostala izven njenega območja. V svoji zgodovini smo1 Slovenci zgubili najmanj tri četrtine narodnega o-zemlja. Nemška ekzpanzija ga nam je vzela. Kaj ta izguba o-zemlja pomeni na prebivalstvu in na njegovem razvoju, se ne da niti izračunati. V letu 1918 je dve tretjini slovenskega ozemlja prišlo v novo državo v upanju, da bomo v družbi s sosedi Hrvati in Srbi bolj močni in bomo tako prej in lažje dosegli združitev celotnega ozemlja. Tudi smo upali, da bo od Triglava do Črnega morja mnogo, mnogo svobode. Danes imamo Slovenci t. zv. repubiko in to vsaj na papirju, a kje so Gorica, Trst, Celovec in Beljak, in kje je svoboda!? Slovenske vlade v Ljubljani ne ustoličujejo slovenski svobodnjaki, ampak komunistična partija iz Beograda. Dokler narod ni združen in svoboden, toliko časa “29. oktober” ni samo praznik, je tudi zahteva in poziv na pripravljenost. Praznovanje “29. oktobra” po isvobodnih deželah je prižiganje plamenic, da narod, ki je obsojen na molk in trpljenje, ne zgubi upanja in programa. , ___________ P.M. maše z Gospod z vami, ko bo pred obhajilom klical: Glejte, to je Jagnje Božje!, se mu ne bo treba več obračati proti njim. Kakor ena sama duša in srce bodo drhteli z njim vred v sveti zbranosti, ko bo pred njimi, sklonjen nad hostijo izgovarjal Jezusove posvetilne besede: To je moje Telo — za vas darovano, in nad kelihom: To je moja Kri - za vas prelita. Res: kako ljubo je Tvoje bivališče, o Gospod vojnih trum, želi si moja duša, in medli od hrepenenja po dvorih Gospodovih. Staro šolo, kjer smo imeli v prikletni kapeli ob nedeljah po eno mašo, bodo še pred Božičem podrli. Tudi tam raste iz tal nova šola nasproti stare. Koncem novembra bo dovršena in opremljena. Takoj nato pride buldožer, poruši) bo staro, začrnelo poslopje in izravnal prostor, kjer je predvideno šolsko dvorišče. Preteklo nedeljo sem moral karati ministrante po maši v zakristiji, ker sem opazil, da so bili po povzdigovanju raztreseni, se spogledovali in smejali. “Ti nesrečni otroci,” sem dejal, “kaj neki imate med seboj, da ste po povzdigovanju raztreseni in se še celo smejete. Kaj si misli o vas Jezus v hostiji na oltarju. Pa še druge ljudi motite in jim dajete slab vzgled.” Zardeli so in povesili glave, nato pa se je eden izmed njih opogumil in dejal: “Kaj si mi moremo, če nas pa med mašo miške hodijo gledat izza oltarja.” Tedaj mi je bilo jasno. Če miši kukajo ikza oltarja, tedaj je nemogoče da bi otroci ostali zbrani. “Treba jih bo poloviti in nesti ven,” sem dejal. Da ste jih videli, kako so dečki planili vame. “Father, v sredo zvečer bomo vsi prišli, odmaknili oltar in jih polovili.” — “Ne, sem dejal, pustimo jih, saj ne bomo dolgo skupaj. Čez en mesec bodo šolo porušili in bo vseh ščurkov, pajkov in miši konec.” Prišel mi je na misel slovenski rek: Reven — kot cerkvena miš. Tudi mi bomo kmalu revni kot cerkvene miši. Dom raste — denarček, ki smo ga s takim trudom nabrali v treh letih, pa naglo kopni. V dveh tednih bomo pometali zadnje dolarčke po dnu blagajne. Od tedaj naprej bo pa dolg lezel na naša pleča. Dolg — je volk; kri pije in sive lase dela tistim, ki ga nosijo. Toliko dobrih slovenskih roja-, kov je v Ameriki in v Kanadi, ki žive v obilnosti in blagostanju, kot je ni zlepa kje drugje na svetu. Koliko je slovenskih župnij v Ameriki, ki so zgrajene, opremljene in imajo vse, kar je treba. Če bi nam vsak dober človek, ki to bere, poslal le par dolarjev, kaj bi se mu poznalo? Če bi vsak slovenski župnik te enkrat na nedeljo priporočil eno samo zbirko za rojake, novo naseljene, da se ohranijo veri in cerkvi in ne odpadejo, kako bi s tem pokazali, da smo bratje ne samo po veri, ampak tudi po rodu in krvi. A kaj, ko je ravno narobe. Revni smo sedaj bolj kot cerkvene miške, dragi rojaki! Prosimo in bomo še prosili v Boga-ime. Dosti darovalcev in vsak nekaj malega, pa bo za nas lepa in izdatna pomoč. Ko boste kdaj pozneje šli med počitnicami v Kanado ribarit, se le ustavite pri nas, saj smo na tako pritličnem prostoru p r i glavnem vhodu iz Amerike v Kanado. Stavim, da se boste dobro počutili med nami in da boste še prišli. Bogataši so’prevzetni in hladni, reveži so pa gostoljubni in prisrčni, o tem se lahko sami osebno prepričate. Naš naslov je: Slovenian Congregation 120 Sherman Ave. North Hamilton, Ontario Canada Fr. L. T. -------o------ Dražba knjig s podpisi J. F. Kennedyja in Mrs. E. Roosevelt Cleveland, O. — V četrtek, 5. novembra, bo v “Gold & White-wall Room” hotela Sheraton-Cleveland pod pokroviteljstvom The Higbee Co. dražba knjig z osebnimi p o dpi s i pokojnega predsednika J. F. Kennedyja, pok. Mrs. F. D. Roosevelt in Roberta Kennedyja. Začela se bo ob 9.45. Poleg Higbee je pokrovitelj dražbe tudi ženski odbor Brandeis University. Na dražbi bo navzoča vrsta znanih osebnosti iz kulturnega življenja. Naprodaj bodo knjige: J. F-Kennedy, “Profiles in Courage”; E. Roosevelt, “You Must Learn to Live” in Roberta Kennedyja “The Enemy Within”. -------o------ Kratka abeceda HONOLULU, Hav. — Havajska pisava ima sgrno 12 črk, manj kot katera koli druga na svetu. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta avek naše vere, ne miloščina iz obilja t polito, Ont. — Ta mesec 'ka-0lcani — pa tudi drugi krist- ste' ~~ ma^0 ve^ na ti- e> ki še niso v naši sredi. In je teh! Kdo bi preštel c ‘Jone budistov, mohamedan-^v> šintoistov, primitivnih in ornih poganov ter milijone V.S la> ki nočejo ali — kot pra-„ ~~ ne morejo verovati? Up/. °ktobra je misijonska Ena v letu, ko bi jih biti 52. Na ta dan nas lle 1Vajo, naj molimo za misijo-kj' ^aidemo celo na prireditve, v naj bi imele misijonski zna-s ,‘ V cerkvah oddajamo po-^ ^ ^Sfove za misijone. Tudi šol mladina jih zbira po Pq Pa Pri vsem tem kdaj ^ Mislimo, kaj se pravi dati za Žrt*1. - e darilo, molitev, ev? ^So Pomembnost: l Za misijone ir ez rižnosti za misijone, bomo av doumeli šele na tisti groz- veličino strahoto an> ko bomo zaslišali straš- misijonov, zlasti mladine. Nagovor je imel č. g. S. Boljka, C.M: Poleg duhovnega dela prireditve je bil tudi donosni del, pri katerem je misijonski krožek nabral nekaj sredstev za naše misijonarje. Isti dan popoldne se je zbralo kakih 20 delničarjev in precej drobiža v prostorih, ki bodo, če Bog da, prvi slovenski dom v Torontu. Z zanimanjem in z zadovoljstvom so si ogledali stavbo in prostore v njej. Ugotovili so, da se bo iz vsega dala napraviti prostorna dvorana z vsemi društvenimi prostori, ki so potrebni, s kuhinjo in drugimi pritiklinami. Med navzočimi delničarji so bili zastopniki različnih svetnih organizacij in znani slovenski podjetniki. Eni so povedali potrebe, ki jih bo dom imel, drugi so naredili načrte o preureditvi poslopja. Bog daj, da bi še nadaljnje delo srečno potekalo, da bomo tako v bližnji bodočnosti prišli do slovenskega doma v Torontu. gAVBAVoSCl - KRSTNA PREDSTAVA ^ d, / kesede: lačen sem bil, popot- s Sern kil,' žejen sem bil, nag So v kil... Mar niso tisti, ki ni- Pot 6 ^ščeni, lačni resnice, po- ]u-. _ i brez pravega cilja, žejni k* nagi brez milosti!? Te- J nam bo postalo jasno - da/- £>a prepozno —, da delo, ]//n žrtev za misijone ni mi- ana> odvisna od našega raz- ^10zenja. To mora biti davek, n/a/er!a dolžnost kristjana do Verersčenca To je davek naše da v ^ako v redu plačujemo p/ e našim oblastem, ki bodo bj/ e *n se kodo njih dela zdro- Ve]^ V Prak- Za misijonski da- v Je pa tako malo brige in vneTn pa tako malo „ le> ko bodo vendar dela te-dsvka ostala za večnost. Društvene vesti zbr /ec^j0> Ik oktobra, so se 1 v cerkveni dvorani cer-bi/ ^arije Pomagaj na Man- lled S A.ve. člani društva N.I.J. niesečni sestanek je bil Ya,V/en misijonski misli, ki ji dn/ anski koncil ravno v teh 0(jj , knjo posebno vsebino. Z 0d ° 01X1 sedanjega koncila bo V av°rnost za gradnjo Cerkve Pap vS^an^k zelo razširjena. S v0reze* bodo postali soodgo-Žu/1/'udi vsi škofje in z njimi ko *n verniki. Nihče se ne kial/0^6* Ve^ zaPlral'i v svoj 1 krog v skrbi sam zase. p / ostanku je predaval č. g. Vaja°Ja’vC.M., ki je za svoja iz-priznanje. ski u eknjo nedeljo je misijon-jna r°Ze|k župnije Marije Po-§os/ Pr‘redil popoldne po bla-0v" misijonski popoldan. TORONTO, Ont. — Igra Bav-bavčki je novo in obširno delo v slovenski mladinski dramatiki, ki bo doživelo svojo krstno predstavo v dvorani Marije Pomagaj v Torontu. Bavbavčke bodo prvič uprizorili gojenci in gojenke Slovenske šole Marije Pomagaj in sicer v soboto, 31. oktobra ob 8. uri zvečer in jih ponovili na praznik Vseh svetih ob pol petih popoldne. Mladinska igra Bavbavčki je pravljična igra s petjem v štirih slikah, v kateri igrajo vse vloge otroci. Nastopa 28 igralcev, pevcev in rajalcev. Slovenska šola Marije Pomagaj, prizadevna ljubiteljica gledališke umetnosti, se je že več let bavila z mislijo in načrti, da bi dala svoji mladini zdravo, poučno in vzgojno ter hkrati sodobno odrsko delo. Snov in gradivo je slednjič našla v Ladavih pravljicah. Obrnila se je s prošnjo na pesnico in pisateljico Mirjam Tozon, da bi ji pomagala ustvariti igro iz pravljičnega sveta, kakor ga riše Jožef Lada v svojih pravljicah. Istočasno je zaprosila skladatelja M. Tomca, da bi igri pripravil glasbeno spremljavo in pevske točke. Oba sta se prošnji takoj odzvala. Šola Marije Pomagaj je sproti dajala pisateljici in skladatelju navodila in smernice, ki naj bi ju spremljale v graditvi in dovr-šitvi igre. Tako je delo dobilo letos v juliju svojo dokončno obliko. Slovenska šola Marije Pomagaj, ki bo igro uprizorila, je bila torej idejna pobudnica in takorekoč mati Bavbavčkov. V igri je na svojski način prikazan svet bajnih bitij: strahov, povodnih mož in vil. Ime Bavbavčki je igri dano zato, ker so glavni nosilci dejanja in dogajanja strahovi ali strašila. Igra pa posega tudi v realni svet, to je v svet, v katerem živimo mi ljudje. Oba svetova imata svoje zapletljaje in probleme, katere je skušala pisateljica rešiti na najboljši način, tako da igra, ki je polna komike in humorja, zapusti igralcu in gledalcu nekaj več kot le prijetno trenutno doživetje. Glasbeni del Bavbavčkov je umetnina skladatelja M. Tomca. Partitura za klavir obsega 43 strani. Slovenci v Torontu si štejemo v čast, da je veliki slo- liščih! Tiste dni bom hodil mimo grobov slovenskih ljudi, ki so trdo delali v kanadskih rudnikih, se prezgodaj izčrpali in so bili zakopani v kanadsko zemljo. Leže na pokopališčih v Val D’Orju, Norandi, Timminsu, Suburyju in Kirkland Lake. Na vsakem od teh pokopališč je že nekaj desetin Slovencev. V duhu bom poromal tudi na pokopališča v Toronto: Mount Hope, Holy Cross and Mount Peace. venski mojster ustvaril glasbo! Nekatere od teh Slovencev, ka- prav za našo slovensko mladino v Torontu. Glasba Matije Tomca karakterizira osebe, učinkovito podaja razpoloženje besedila in osvetljuje dogajanja. Petje solistov se izmenjava z zborovskim. Vsi igralci — izjema je le eden — morajo biti pevci. Pevski vložki so zahtevni in zbor nastopa vedno z večglasnim petjem. Obisk take odrske umetnine toplo priporočam vsem, mladini in odraslim. T. Zrnec x9vu 4bral0 precej prijateljev potovanja adjo Mi avionom: New York - Ljub- avion do Luxemburga, po-Mak; 12. dec. do 5. jan. Jaila in nazaj z Icelandic, b°vi avioni, kombinirano US $369.. a