•i:
INO^EilViSTVO
UL .1
Ve,
. i-ai
iirfnrrffito
5-20
9-10
2-60
4-60
Uredništvo in upravništvo: Trat, Via Ma	Uradne	ure
za stranke ob pondeljkih in petkih od 10-	a	.	__	—......  visočine	ene
kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent.
Trst, 22. februarja 1923. — Leto IV. - Štev. 159.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Število mednarodnih »izdajalcev** domovin množi se vedno bolj. In množilo se bo tembolj, čimbolj se bo skušalo jih zatreti.
Zarote
Doba, ki v njej živimo je poleg vsega drugega tudi doba namišlje* nih zarot, doba namišljenih kom-plotov. Vsaka meščanska vlada, ki se količkaj rešpektira, je iztaknila v svoji domovini kak protidržavni komplot zoper katerega je naperila svoje državne in vladne sile. Ako pojde naprej še nekaj časa no tem tiru, bomo imeli na svetu toliko za* rot kolikor je nevladnih političnih strank, ali pa bomo imeli en sam ogromen komplot in bo pri_ tem vsaka meščanska vlada prepričana, da je zarota naperjena proti njej.
Zarote, ali komploti, so mnogim vladam nujno potrebne reči. One spadajo med take potrebščine, Ki si jih zamisli vlada sama ako ne čutijo državljani do njih posebnega veselja. Bivša Avstro*Ogrska mu* narhija n. pr. ni mogla izhajati brez zarot. Njeni ministri in podkupi j e* ni »učenjaki« so imeli nalogo iztak* niti kako zaroto skoro vsako leto. Vendar ji ni to prav nič pomagalo. Ko je nrišel dan in ie prišla ura, jo je hudič vzel in bi jo bil vzel tudi ako ne bi bila nadlegovala svojih narodov z najrazličnejšimi zarota* mi, ki so vse končale smešno ker so bile smešne izmišljotine ljudi, ki niso imeli drugega opravka, kakor to, da so skrbeli za pošiljanje ljudi
v zapore.
Jugoslavija se je po vidovdan* skem atentatu na tedanjega princa in sedanjega kralja Aleksandra tudi prepričala, da obstoji v novi komaj »osvobojeni« domovini opasen pr o* tidržavni komplot. Zato si je tedu* nja jugoslovenska vlada izmislila, da je treba nagle in ostre obrambe. Pa je parlamentu predložila in par* lament je sprejel zloglasno »Obzna* no« t. j. oni famozni zakon o zaščiti javnega miru in reda, ki je bil na* perjen proti delavcem, proti komu* nistom, katerim se je očitalo in se očita še vedno, da organizirajo pro* tidržavne zarote. Komunistom se ni moglo nič dokazati, da so take zarote tudi zares snovali. Tega pa ni bilo niti treba. Poglavitno ie bilo, da se je komunistom odjreklo dr* žavljanske pravice in, cla še jim je onemogočilo takozvano zakonito a* gitacijo svojih idej med delav* stvonl. Zaradi tega ni prišla Jugo* slavij a nič na boljše. Njena valuta se ni povzdignila. Njena gospodar* ska in politična kriza se ni ozdravi* la in komunistična ideja je postala prepovedna zato tem slajši sad m se je širila in se širi med delovne množice kakor da bi agitirala zanjo tajna višja sila.
Romunska, Poljska in baltiške dr* žavice so sledile Jugoslaviji. Tudi njim ni nič pomagalo. Prišla je na vrsto Italija. Tu se je tudi iztaknilo tak komplot, ki ga ni in se je zato zaprlo nad tisoč komunistov in so* cialistov. Francija ima tudi že svojo komunistično zaroto in sedaj je na vrsti Čehoslovaška. Tam so iznašli namišljen komplot ob priliki ko je neodgovoren na možganih bolni uradnik izvršil atentat na fi* nančnega ministra Rašina, ki je vsled tega umrl. Ta atentat je Čeho* slovaški vladi dobro došel. Kakor nalašč. Leto dni se pripravlja v Ma* sarykovi republiki zakon proti ko* munistom. Pa niso imeli poguma ga spraviti na svetlo. Sedaj ga bodo o* nravičili in že trde, da je atentat na Rašina, kakor v Jugoslaviji atentat na princa regenta, dokazal obstoj državi nevarne zarotniške organi* zacije. Profesor Masaryk se je iz obsojenca spremenil v sodnika. Kar se je v Avstriji očitalo njemu, oči* ta in dela sedaj on proti komunis* tom. Ironija zgodovine!
Ironija zgodovine se pa ne usta*
vi na gotovi postaji. Lahko gre še dalje in kar se je zgodilo Avstriji in Masarvku, se lahko zgodi Masa-ryku in Čehoslovaski,
Pri vseh teh zarotah, ki rastejo po vsem svetu kakor gobe po dež* ju in nad katerimi bi se človek sme*
jal, da nebi povzročile mnogo gorja mnogim proletarskim družinam, se pa kaže še nekaj drugega. Povsod namreč kjer žive v narodnih drža* vali tudi narodnostne manjšine, se očita tem manjšinam iredentizem in to, da izrabljajo komunistično gibanje v svoje iredentistične svrhe.
V Jugoslaviji se trdi, da so komu* nisti zvezani z ogrskimi iredentisti. Tudi Radiču se očita enako neurn* nost. V Italiji se očita komunistom, da so zvezani s slovenskimi ireden* tisti. Čehoslovaski komunisti so ba* je plačani in podpirani od nemških iredentistov. Odveč bi bilo trditi, da nimajo in da ne morejo imeti ko* munisti nič skupnega z etničnimi manjšinami v posameznih državah. Cilji za katerimi streme komunisti so diamentralno nasprotni ciljem za katere se bore narodnostne manjši* ne. Narodna enakopravnost je za komuniste princip po katerem se ravnajo ako in kjer pridejo na vla* do. Rusija je dala v tem oziru zgled vsem in samemu \Vilsonu. Narodne manjšine se bore za narodno e* nakopravnost dokler so v manjšini. Kadar pridejo do svoje vlade, do svoje države, tedaj prično takoj zatirati njim podvržene tuje narod* nosti in proletariat. Narodne manj* šine se boje komunizma kakor na* rodne večine v družbi s katerimi ga zasramujejo in se proti njemu bore. Zato ker jim komunizem ne more pomagati do vlade in ker noče ho* diti pota stare socialne demokraci* je, ki je pomagala menjati meje držav in ustanavljati druge države v katerih trpi proletariat enako in še bolj kakor v prejšnjih mejah in državah.
*
Eno pa je. Narodnim manjšinam se povsod odrekajo pravice. Naj* elementarne j še pravice. Položaj et* ničnih manjšin napram narodnim večinam je v narodnem oziru enak gospodarskemu položaju proletark5 ta napram buržoaziji. To dejstvo in dejstvo, da priznavajo komunisti vsem narodnostim poleg _ enakih dolžnosti tudi enake pravice, sili vladajočim krogom prepričanje, da so komunisti združeni in celo pla* čani za agitacijo od narodnih manj* sin. Viade vedo, da tisti katerim se godi krivica se radi med seboj družijo, vedo, da niso zadovoljni in jih zato obtožujejo zarot in drugih protidržavnih naklepov.
Komunisti pa niso in ne morejo biti združeni z nikomur, ki m proletarec. Oni ne bodo dali niti ene same kaplje krvi ,za nove vojne radi narodnih manjšin in ne bodo ganili niti z mezincem zato, da bi se meje držav vnovič pričele menjati m ri* sati s človeško krvjo. Oni im-aio svoj program, svoje cilje. Tek ci* jjev na ni mogoče doseči z zarota* mi. Zarota je sad malomeščanskih ideologij in militarističnih naspro* tij. Komunistična stranka ni in ne more bti zarotniška. Ona je revo* lucionarna. Revolucije se ne dela ;s komploti. Komplotirali so Mussoli* nijj, Masaryki, Pašiči in drugi ena* ki. Prišli so na vlade, spremenili pa niso ničesar. Ostalo je vse pri sta* rem. In komplotisti, ki niso bili nik* dar revolucionarji, ki niso bili nik* dar marxisti, mešajo sedaj komu* niste in nacionaliste v en koš. Pri tem dobe ljudi ki jim verjamejo.
Pa ne bo pomagalo vse 'ni^-.Ko* munizma se ne uniči z namišljeni* mi komploti in z lažmi in sploh z nobenim orožjem ne. — Ako se pa kdo boji komplotov ima samo eno nalogo. ;Naj da vsem enake pravice. Iznebite se gospodje narodnih manj šin ali pa jih zadovoljite. Pa bo, po vašem mnenju, komunizem osamljen. Nam boste naredili tudi do* broto. Mi smo sami, hočemo biti sami in bi radi, da bi to vedeli vsi, da bi nam to vsi priznali. Smo ko* munisti in delamo le za komunizem brez komplotov ob belem dnevu. Za nas pa dela razvoj, ki gre na* prej.	i
„Danas a ne sutra
n
sam uništi. I, po njihovem sudu, došao jo čas. — Krupni kapital jo pustio fašiste da »požanju pcbedu« i popeo ih jo na vlast. Opijen »pobedom«, fašizam treba 11 korenu da zatre proleterski pekret i u-ejdno da se nadje pred tvrdim zidom e-konomske katastrofe — za ko j a ni j e do-rastao — i onda da se raspline u nista iz rega je i nastao, a za kapitaliste da ostane »dobra konjunktura«. — Prve mere nove vlade pokazuju jasno da se krupni kapitalizam ne vara u ocenjivanju fašizma. Od proletariata zarisi u koli ko če se kapitalisti prevariti u svom računu na kraju ove igre.
Novi otsek u loteriji radničkog pokre-ta je nastupio, igra se za počelu. Za počela se igra izmedju krupne i sitne buržoa-zije, a sv® na račun proletariata. Fašizem mora da izgubi parnicu, a proletariat — ako ne bude domstan svojoj isto-riskoj ulozi — ima da podnese sve troš-kove. Da se spa.su bolesne ambicijo o-čajne sitne buržaazije, nova vlada — fa-šizam — če nasrnuti još bešnje na ustanove revoiueionarnog proletariata, u težnji da stvori čudo, da uguši klasnu borim i da joj se ne takne uzroka. I opet da uspava klasnu borim, da osigura buržo-asku demckiaciju i svoj »normalni« profit krupni kapital pu.šta fašizam da u svom zločinackom nasilju datera do budila i da se tako strmoglavi. — I sve te zabavne »eksperimente« (za buržoaske novimare je to vrlo zabavno, pošto njima ne tali ni vlas iz glave — jer se lahko povijaj u za vetrom) treba da plati radni narod. Na račun naših jadnih zalogaja, na cviljenju naše dečice, na kostima i krvi radne sirotinje — treba da se odigra trakikemedija poludele sitne buržoazne.
Ima li koji radnik ili seljak da se ra-duje požaru svoga doma? Ima li koji medju nama kome je prevelik komad kruha što ga ima? Ko se raduje da mu dečka gladna i gola lufcaju po ulicama? Ko če da trpi mimo kad mu se oduzima-ju i najosnovnija buržoaska pršiva i »slo-bode«?! — Popovi, advokati i sve pokorne lsuge boga i gospodara, da! — oni če i pete da im lizu. Ali nemia valjanih i zdra vili radnika i siromašnih seljaka koji če dobrovoljno uzimati vse teže okore, nema pravog radinog siromaka koji ne misli na cdbranu kad mu se i poslednji mučni zalogaj otima. od dečice, kad se mu ruke krvnički stažu!
Ali kako da se branimo od proždrljive kale? Kako da se spašemo još crnjeg ropstva? Kako da pogledamo krvnicama u oči, kako da ih susretnemo?! Kako da se odbranimo in kako da se pobedimo?
Svakako nečemo pobedit i ako se zavuče-on u jazbine što se zovu siroti njskim »sla novima« i kako pustimo da ili pa le; a nečemo ni onda ako sa pustimo na milost i nemilost, poslodarvaca hanaka, i fašis-tičke države; još manje — ako bleknemo u crkvi i čekamo dla nam kruh i slobodia s neba padnu. — »Ako se sam ne pomogneš ni drugi te pomoči neče«, — »oslobodjenje radnog naroda je delo rad-nog naroda samog,«
Samo ako radni narod, siromašni se-ljiaci i radnici, ako svi mi odlučno stanemo na branik svog života. i slotoode, samo tade če aždaja izlomiti zube na nama.
Sya buržoiazija, od najsitnije pa do naj krupni je, stoji danas složna u borbi pro-tiv proletariata i proletariat če moči da joj se odupre samo ako se sav ckupi u jedinstveni front klasne borbe.
Komu ni s tička stranka je odavna. po-digla zastavu klasne borbe svesnog i u-jedijenog proletariata. Ona i danas u-kazuje j edini pult za oslobodjenje radnog naroda i poziva sve preletene grada i sela da se — u poslednjem času — okupe u jedinstveni front za odbranu života i slobode radnog naroda.
Kcmunistička stranka je spremna i sposobna da stavi na čelu borbe svili pro letera, da nas povede pobedi kroz borbu na život i smrt. — Na proletariatu grada i sela ostaje sad' da dostojno prilivati zastavu klasne borbe, da se skupi u Celični jedinstveni fnont rada i da pomrsi mračne račune nezasitnih grabljivaca i njihovih slugu.
Poslednji je čas! Ne odbranimo li danas svoja gnjezda — sutra če ih plamen progutati. Zato se stisnimo u borbeni jedinstveni front svih koji rade, trpe i stra-daju — danas, a ne sutra!
Az—Buki
Statistiku „prodanih“
Moči Komunist. Internacionale
»što može.š da učiiniš danas ne ostav-Ijaj zii sutra.« Za. gradskl i seoski proletariat ova postavica baš sad ima naj-veču važnost i zato moramo neprestano da jo imamo na umu.
Novi otsek sc započeo u istoriji prole-tariata Italije, možda najteži otsek. Crna reakcija, kojia je do sad nesmetano žarila i palila, postala je legnlnom, postala je zakon i sad hoče da utvrdi ponovo vlast i ncogmničonu pijač k u kapitala. Sitno-buržoaski fašizam drži da jo skršio svaku odbranbenu silu u proletariatu, kapi-talistička klasa je %cč pokazala svoju nemoč, i sad taj fašistički menj še vizam uzima vlast, zavodi diktatura sitne bur-žoazijc — da utvrdi temelj ekonomskog opstnnka buržoasko države, »Novi« jiore-dak bi t)'ebao da se osni ve, na sitnoj, pojedina čnoj proizvodnji, na anarhistifkoj indivMualnoj iniciativi, a. ipuk bi trebala sva proizvodnja da bude koordinirana, da služi »dobru« svih klasa, neke ne-vidljive domovine, t. j. da osigura opsta-nok sltnokapitalističlcc države. Tako to bar »nova vlast« naglašava, iako zna (la od toga, ne može da bude ništo.
Svaka država jo klasna i ne može da budo Urukfiijo, zato mora da štiti samo interese najjače klase. Takova klusa mo-
že da bude samo kapitalistička, ili Proletarska, i ni jedna treča. Pa ni fašistič-ka država ne čini izuzetak: ona sc postavila protiv proletariata, postavila se na branik »svetog prava« privatno svojine, i htela, ne hteln — mora da služi krup nom kapitalu.
Kapitalistička klasa to vrlo dobro zna. Ona zna da sve to razava otpoi nu snagu proletariata, sve sto baea proletariat u sve tamnijc ropstvo, sve to ide u račun kapitalista. Zato je krupna buržoazija n prvi mah iztlašno pomagala fašizam, bez obzira na njegove pretnje prema, n jo j, — samo da uništi radnički pok ret. U poslednje v rete, kad jc snaga radničkog po-kreta — sindikalna i paijamentarna »snaga« — svedena na minimum (naj-manju moru), i kad je fašizam počeo da »ugrožiavu« vlast kapitala i imržoasku demokracij u, jedan deo kapitalističke klase i zadovoljniji deo sitne bur/.oazijp stale da se iha.se fašizma i da ga odbija. Medjutim, srž kapitalističke klase, stari lisci Giolittievog kovn, aktivni deo kapitalista sc nijo ni najmanje zbunio. Fa-šizam im još treba, jer znoju da prole-terska sve st ni j e mrtva; a kako ec ga 11-ništiti kad im više ne bude trebnto to im je poslednja hči ga. Pustiče da se
Čitajte, širite i pomažite »Delo«, radnici i seljaci, ono vam je jedini putovodja i drug u pobedama i po*
razima.
Iz statističnih podatkov, o katerih se je poročalo na IV. konga-esu Komunistične Internacionale v Moskvi, je razvidno, da se število mednarodnih izdajalcev domovin množi vedno bolj. Težko bi bilo uganiti kaj 'je temu brliva. Mi se s tem vprašanjem ne bomo bavili marveč bomo zaenkrat kar objavili goriomenjene statistične podaitke tako kakor so navedeni v poročilu IV. kongresa Komunistične Internacionale. Ti podatki govore ta-kale-
1. Komunistična stranka Nemčije šteje 226.200 članov;
2. Komunistična stranka Francije šteje 78.828 članov;
3. Komunistična stranka Rusije štaje 324.522 članov;
4. Komunistična stranka Čeho slovaške šteje 170.000 članov;
5. Komunistična stranka 'Anglije šteje 5.116 članov;
G. Komunistična stranka Amerike šteje 8.000 članov;
7. Komunistična stranka Poljske šteje
80.000 članov;
8. Komunistična stranka Ukrajine šteje 80.000 članov;
9. Komunistična stranka Japonske šteje 1.050 članov;
10. Komunistična stranka Norveške šteje 60.000 članov;
11. Komunistična stranka Bolgarije šteje 40.000 članov;
12. Komunistična stranka Finske šteje
25.000 članov;
13. Komunistična stranka Španije šteje 5.000 članov;
14. Komunistična stranka Romunije (ilegalna) šteje 2000 članov;
15. Komunistična stranka Jugoslavije (ilegalna) šteje 80.000 simpatizantov ki so bili vsi že vpisani v Stranko;
16. Komunistična stranka Švedske šteje 12.143 članov;
17. Komunistična stranka Lctonije šteje 1500 članov;
18. Komunistična stranka Švice šteje
5.200 članov;
19. Komunistična stranka Avstrije šteje 16.000 članov;
20. Komunistična stranka Holandije šteje 2.500 članov;
21. Komunistična stranka Belgije šteje 517 članov;
22. Komunistična stranka Kitajske šteje 200 članov;
23. Komunistična stranka Italije ne vodi statistike svojih članov in vrši svoje delo ilegalno.
24.’ Komunistična stranka Azerbcjdžana šteje 2000 članov;
25. Komunistična	stranka	Georgije
šteje 18.811 članov;
26. Komunistična stranka Litve šteje
10.000 članov ;
‘ 27. Komunistična	stranka	Estonske
šteje 8.200 članov;
28. Komunistična stranka Danske šteje
1.200 članov;
29. Komunistična stranka Persije šteje 1000 članov;
30. Komunistična	stranka	Analolije
šteje 300 članov;
31. Komunistična stranka Avstralije šteje 9000 članov;
32. Komunistična	stranka	Argentine
šteje 3.500 članov;
33. Komunistična stranka severne Afrike šteje 200 članov;
34. Komunistična stranka Jafe šteje 1.2)00 članov;
35. Komunistična stranka Kanade šteje 4.810 članov;
36. Komunistična	stranka	Portu,gala
šteje 2.900 članov;
37. Komunistična stranka v Čile šteje
2.000 članov;
38. Komunistična stranka Uruguaja šteje 1000 članov;
'39. Komunistična stranka Brazilije šteje 500 članov;
40. Komunistična	stranka	Mckrike
šteje 1.500 članov;
41. Komunistična	stranka	'Armenije
šteje 1500 članov;
Nenasitno žrelo
. ,nu .ltstično žrelo zahteva bolj In bolj delavčeve krvi
42. Komunistična stranka. Kive šteje okolu 1000 članov;
43. Komunistična stranka Buhare šteje 500 članov;
44. Komunistična stranka Mongolije šteje 1.500 članov;
45. Komunistična stranka Koreje šteje nekaj stotin članov;
46. Komunistična stranka Irske šteje 4000 članov;
47. Komunistična stranka v Reki šteje 150 članov;
48. Komunistična stranka Palestine šte je nekaj stotin članov;
49. Komunistična stranka Belorusije šteje 5000 članov;
50. Komunistična stranka. Grčije šteje 3000 članov;
51. Komunistična stranka v Krimu ‘šteje 3000 članov;
52. Komunistično stranka Ogrske (ilegalna) šteje 2000 članov;
53. Komunistična stranka Turkestana šteje nekaj stotin članov;
54. Komunistična stranka Egipta šteje
1.200	članov;
55. Internacionala Komunistične mladine šteje 760.000 članov.
Iz ie statistike so izpuščene one članske moči, ki so združene v sindikatih in zadrugah koje so v mnogih državah precej velike. Ako seštejemo torej samo pristaše politične organizacije, pridemo do lepega števila okolu dveh milijonov članov ki so dobro organizirani in disciplinirani. Temu številu moremo pridjati nepregledno število simpatteantov. Kje je druga laka duševna in politična, armada?
Na Španskem, v Jugoslaviji, na Poljskem, na Ogrskem, v Romuniji in v baltiških državah so se izvršili poizkusi ki so šli za tem. da bi uničili domoče komunistično gibanje. Uspehi so bili vedno in povsod le začasni. Danes je tak poskus na vrsti v Italiji. Tudi tu se bo reakcija prepričala, da je njen trud brezuspešen in, da bi bila svoje energije lahko uporabila bolj koristno.
Pa pustimo. Mi imamo pravico se vo-n ati naraščajočim številom brezdomovinskih ljudi, »ki se prodajajo tujcem« kakor da so zares zrasili med buržoaSzijo, ki trguje z vsem torej tudi z idejami, z častjo in domovino. In ker dela tako o-na, si pač mora misliti da delamo takisto tudi mi.
Naj sl misli kar hoče. Glavno jc da raste armada ki je prevzela nalogo, da prevzame dedščino, ki jo bo zap istil on, ki je ustvaril proletariat,
G. Sestra
Politični teden
V Jugoslaviji se je razvila vellika volilna borba. 'Pafiičeva radikalna stranka, ki je na vladi, vrši volilno borbo v 'imenu in na stroške države. Ta stranka se je zvezala z nemci, mohamedandi in sploh s strankami vseh narodnostnih manjšin, da lii debila več mandatov. Vse to v i-menu naroda. Demokratična stranka, ki ji načeluje zloglasni Pribičevič, boter še bolj rt oglasne »Obznane« je organizirala svoje jugofašistovske organizacije, katerih člani delajta pred nosom policije to kar so delali in še delajta fašisti iv Italiji. V Mariboru so jugofašislti razbili katoliško tiskarno. Enako so storili tudi drugod po Hrvatskem in v Bosni in v Dalmaciji. Pričali so že tudi tepsti komuniste in ubivati iljudi. V Mariboru je bilo nekaj tekih prena.petičev aretiranih. Med ■temi je znani Janez Škrjanc, revident južne železnice.
Komunisti pa tudi delajo na vse k ciplje. Postavili so povsod svoje kanditatu-re. Ponekod so sedišča kandjteturo komunistov že sprejela. Vlada je pa na delu. Aretirala je že nebroj komunistov, pa se še vedno vrši in dela komunistično propagando. Kaktar znano je jugoslovanski proletariat, ki ne more politično delovati v imenu Komunistične stranke, ustanovi! novo »Nezavisno delavsko stranko«. Tudi te stranke noče vlada priznati Ali vsa vladna prizadevanja ne pomagajo ničesar. Pašiči kakor Mussoliniji bi radi dokazali, da n*i pri njih več komuntema. Pa žive v večnem strahu pred njim in pomoli komunizem vsako toliko glavo iz skrivališča. — V Belgradu ije vlada zaplenila glasilo nove stranke »Hodnička Zora,« Delavce, ki so bili zbraaii v hotelu »Zrinski« je policija zapodila z orožjem.
V vsakem komunistu, ki se ga aretira se pripoveduje, da so našli pri njemu važne dokumente, ki spravljajo v nevarnost tudi diruge osebe. Proletariat se pa smeje taki policijski neumni taktiki in gre dalje svojo pot.
Imamo v Jugoslaviji tudi lepe reči. Slovenski komunisti so se združili z desničarskimi socialdemokrati. V Ljubljani bo v imenu te zveze kandidiral Ljudevit Perič, njegov namestnik pa ho Marcel Žerga. Zaradi volitev so komunisti (ne vsi hvala bogu) pozabili na svoje dolžnosti. Enako se gode homntije radi volitev tudi v drugih strankah dočim ie prišlo do skupno fronte med demokratično in liberalno stranko. Vse zaradi volitev.
Čehoslovaška vlada je Izdelala načrt o zaščiti države. Načrt se je pripravljalo z vso skrbjo in tajnostjo celo leto. So daj se pa trdi, da je bil izdelan načrt po atentatu na ministra Rfdšin«, ki je vsled atentata v nedeljo 18. t, m. umrl. Iz tega jo razvidno kako izrabljajo meščanske vlade tudi dejanja na umu bolnih
ljudi v svoje svrhe. Načrt bo predložen kmalu zbornici in ga bo ta so veda odobrila.
Protidržavna komunistična zarote, ki jo je iznašla rimska vlada menda >v svoje politične potrebe, se pričenja topiti. V mnogih italijanskih mestih je oblast že spustila na svobodo aretirane komuniste ker ni našla pri njih ničesar radi česa bi jih morala obsoditi. Policija išče sicer še važne dokumente. Ker pa teh ni, bo ostala seveda z dolgim ntasom. Med tem pa bodo aretiranci po nedolžnem trpeli v zapora. Zares lep ired.
Žensko gibanje
na Kitajskem
Socialno življenje v ogromni kitajski državi ki šteje več stotin milijonov prebivalcev, politični in gosimdarski razvoj, Ki je sledil revolucijam leta 1911. in 1920., vse to se odraža med drugim tudi na kitajsko žensko gibanje.
Kitajska žena, ki je bila usužnjena po kitajskih zakonih čez cela tisočletja, je vstopila v javno življenje kot. borilka šele v zadnjem desetletju. Kitajsko nacionalistično revolucionarno gibanje šteje v svojih vrstah na stotine žensk. Njih število je Mo pred desetimi leti še večje, kadar je imelo revolucionarno gibanje za takojšnji in konkretni smoter osvoboditev dežele od tujčevčga nadvladja.
V zadnjih letih ko je nacionalistično gibanje zasledovalo predvsem gospodarski cilj, to je osvoboditev izpod jarma tujega kapitala, toliko evropejskega kakor japonskega, je žensko gibanje zavzelo drugačne forme.
Na eni strani imamo več ali manj gibanje za žensko volilno pravico in za o-svoboditev ženske v političnih in dra-ženskih odnošajih. To gibanje zastopajo dve močni ženski organizaciji, ki imajo več stotin organiziranih v glavnih kitajskih mestih, posebno pa v Pekingu, Kantonu in Šangaju. Samo po sebi u-•nevno je, da pripadajo ta organiziranke meščanskim in intelektualnim krogom. Izdajajo dva propagandna lista in posrečilo se jim je priboriti politično enakost v kantonskem okraju in tako izvoliti pri volitvah v pretečenem letu, dve ženski kot zastopnici v parlamentu. ,
Na drugi strani pa se pričenja konsolidacija proletarskega gibanja, imajoče-ga razredni značaj. Vsled posebnega položaja Kitajske, zavzema to gibanje obliko- boja proti izkoriščevanju kitajske kmečke in delavske žene, ki ga izvršujejo japonski, angleški in amerikanski kapitalisti.
To gibanje, ki stoji pod vplivom nacio-nalno-revolucionarne stranke, (»Komni dan«) in Komunistično stranke, se je v zadnjih časih vedno bolj poostrilo.
Pred meseci je izbruhnil v šangaju štrajk tkalnih delavk. Troje njih je bilo obsojenih v ječo radi tega, kor so vodile štrajk. Vzrok štrajka so bile zelo nizke plače.
Skotita vse tkalne tovarne v Šangnju so last japonskih industrialcev, ki plačujejo kitajske delavke z nesramno nizkimi pla čnmi, medtem ko morajo plačati japonske uelavke z mnogo višjimi.
Nacionalno - revolucionarna stranka
(»Komindan«) skuša privabiti v svoje vrste mase kitajskih delavk. Da si priskrbi propagandistke, 'jo v ta namen odprla posebno šolo.
Socialistično gibanje predstavlja posebna grupa študentk in učiteljic v Pekingu, od katerih je dobršen del komunistk. Ker ni Peking industriaino mesto, ima radi tega socialistična in komunistična propaganda največje uspehe med učečo se mladino obojega spola.
V šangaju, ki je veliko industriaino središče, se naliaja politična šola za delavke. Sedaj se dela za ustanovijanje krožka za dšelavke, ki bo imel čitalnico, ambulatorij in obedovalnico za otroke.
Tako je stopila tudi kitajska ženska, prisiljena po istih gospodarskih vzrokih, ki se čutijo v vseh deželah, v tok velikega osvobodilnega boja ter se uvrstila aktivno v armado svetovnega proletariata.
fta ie Metalisli ?
Znamo da su social-paciffeti razoružali proletariat i da su njihovim kolabora-cionizmom do veli sindikata na rrab propasti. Več onda rekosmo da to ne može da bude neznanje, neiskustvo i pogreška, več samo izdaja, I šta vdiimo danas? — Gospoda iz Konfederacije neče da se niču ■edaude dok ne zadlaju i poslednji uda-rac... proletariatu. Prvo, pod fInnom ne političnosti sindikate, hoče da isključe svaku rcjvolucionarnu propagando iz sindikata, t. j. da izbacuju revolucionar« 1 da copaju sindikata. Drugo, hoče šilom da nas drže u AmsteivtamskKj internacionali, iako organizovano radništvo ve-če da čuje za n ju. Zaitdm, tiraže sve mogu-če izlaže, samo da no izidju na kongres pred sud organi zoranih radnika, pa se više ne stide da progo varaj u ni sa fašistima da ih oni šiite, D’Airagoma i comp. hoče od cele konfederacije da u-čine ono što je Giuliotti učdnio sa federacijam pomoraca, sam« radi očuvanja svoga mesta.
Šta mora da radi svestan proletariat da čini i kako da im pomrsimo račune?
Sve mesne organizacije treba odlučno da traže što brže sazivanje kongresa, jer je kongres trebao da bude sazvan več u toku 1922. godine. Ne dajmo da se o pašoj koži odlučujo bez nas. Zatira, objavim« rat svakome ko bi liteo da cepa naše organizacije. Ali moramo imjljuče da se borimo protiv svakoga ko bi hteo da dade našim organizacijama pacifiatički, na-cionalistički, ili kakav bilo drugi karakter što nije klasna borba. Zato: isto panje iz paciftetilčke Amsterdamsko .internacionale i prikl j učenje Crvenoj Simiikaluoj Internacionali, u k oj oj se skupijo sov revolucionarni prolet ariat. Ruk le, Što brzi saziv kongresa, jedinfftvo i ktasfto-borbe-ni karakter sindikata po svaku centi, Isto |i iz žuto i pristop Crvenoj Internacionali. —* Tl sindikat ima, nezu visnim od svake političke stranke, sve revolucionarne grupe imajo jednaku propagandu t širenja svojih ideja, a izdajloam« su o-tvorena vrata: nečemo ogouata, burim-zije medju nama!
Delavsko gibanje
ui
Ape! rdečih Sindikatov Rusije
proti zasedbi Ruhrske koline
Osrednji odbor ruskih rdečih sindikatov 'je nasluviil na dolavcc vseh dežel, ob zasedbi Ruhrske sledeče:
»Francoske čete so zasedle Ruhirsko vir industrijskega življenja Nemčije in izkoriščanja delavcev s strani njih sodr-žavljanskih ka/pitalistov, se pridružuje izkoriščevanje s strani zasednika.
Evropa se nahaja na pragu nove svetovno vojne. Ob bližajočemu se svetovnemu klanju se širi med delom delavcev n&rudnijaškJi tok, česar so krivi stari o-portunlstični 'glavarji socialipatriotične-ga in sindikalnega gibanja.
Nevarnost vojne stavi vsakemu delavcu to-le vprašanje: »Kako se je boriti proti imperializmu in njega posledicami?«
Edini up nemških delavcev je v delovanju mednarodnega proletariata <v pomoč delavcev .vseh dežela.
Kaj pa počenjajo ob teh dogodkih, vodje Internacionale v Amstcrdam-b, ki so pred kratkim soglasno zagotavljali, da bodo preprečili izbruh vojne, z mednarodno splošno stavko?
Stranka in sindikati belgijskih delavcev, francoska socialistična stranka in reformistična konfederacija delavcev v Amsterdam-u niso našle boljšega sredstva v tej nevarni uri za delavsko gibanje — vseh dežel, kot, da se obračajo na Zvezo narodov.
Vsem je jasno, da ne bo to početje spravilo Francijo nikakor v zadrego in da bo mogoče francoski imperializem ukrotiti edino le z aktivno in organizirano akcijo proletariata.
Amsterda.rn-ovui pa nočejo slišati o e-nergičnem nastopu proti »njih« buržoa-zijam. Izogibajo se teh akcij, ker branijo toliko belgijski kakor francoski pristaši Amfeterdam-a gospodarske interese »njih domovine«, ker ko mnenja, da je zahteva po reparacijah pravična on kdor pri-potznava pravico do reparacij, mora priznavati tudi pravico energičnega nastopa, da se mora plačati reparacijske obveznosti.
Kaj pa delajo tedaj vodje nemških sindikatov?
Ti pa že skoro tvorijo blok z svojo bur-žoazijo, napovedali so mir med razredi v svojih pokrajinah; isti mir ki so ga sklenili meseca avgusta 1914.
Tako je prešlo pet tednov po zaključku mirovnega kongresa v Ilaag-u, prvem mednarodnem sestanku, propad Internacionale v Am-sterdam-u in v njej združenih nacionalnih organizacij na dan.
Naj bo novo izdajstvo, ob nevarnosti vojne, stra.šni opomin vsem poštenim proletarcem.
Šele soda j bodo delavci Francijo, Nemčije, Belgije in Anglije razumeli, zakaj so se ruski delegatje uprli vsem predlogom glavarjev Internacionale v Amsterdamu.
Sedaj razumete naše opravičeno nezaupanje napram onim, ki že več let delajo nacionalno politiko, istočasno pa grozijo z internacionalno splošno stavko, v slučaju izbruha vojne.
Ta gtrožnja pa je bila prevara, le stra-tegična burka, le demaigogično sredstvo, le v posmeh proletariatu.
Medtem ko ^postavljajo vodje sindikalnega udruženja v Amsterdam-u in druge Internacionale, nacionalno enotno fronto in brezuspešno protestirajo, se borijo edino komunisti in revolucionarni delavci proti vdjni.
Na Francoskem in Nemškem vodijo neumorni boj proti njihovim buržoazi-'jata sledeč izkušen rek Karla Lieb-knecht-a: »Sovražnika proletariata išči vsak v svoji deželi.«
Rešitev delavcev v Ruhr-ju in sploh nemškega proletariata, ki je ogrožen, da ga francoski imperializem zaduši, jo edino v naraščajočem delovanju mednarodnega proletariata, edino v odpovedi koali-zacije z huržoazijo in to dosežemo z pri-poznanjem programa, katerega se poslužujejo rdeči Sindikati in mednarodne organizacije proletariata. Komunistična internacionala in rdeča Sindikalna Internacionala.
Dol z mednarodnim imperializmom!
Dol z nesramnim Versailies-kim mirom!
Dol z reformtetičniimli »hlatpci« imperializma!
Živela enotna fronta proletariata proti enotni fronti buržoatzije!
Prcdsedništvo Osrednjega odbora rdečih Sindikatov:
M. T omski, predsednik; A. Dogadov, tajnik.
Odborniki:	Andrejev,	Antipov,	Jevdo-
Itimov, Lepše, Lozovski, Lutinov, Mel-niSanski, Budsutak, Bykov, Senjuškin, UgaSrov, Schmidt.
Manifest kongresa
Komunistične stranke Nemčije
mladim francoskim komunistom
Mladi sodrugi!
Delegatje Komunistične stranke in komunistične omladine Nemčije, zbrani na kongresu v Lipskem, vam pošiljajo bratske pozdrave. Borba, ki ste jo vodili in ki-jo vodite, vasje te dni prepričaHa, da se ne smete ustaviti na mejah takozvane »domovine«, ampak, da se morate povsod vzdržati in nastopiti, kjer pošiljajo imperialist i svoj o bajonete. Ponosni smo na vas, ki ste povzdignili vaš glas, da zavpijete, ob vpadu francoskih čet v Ruhrsko ozemlje sodrugom v vojaški, suknji:
»Vsi kapitalisti so vaši sovražniki!
Vsi proletarci so vaši bratje/«
Ta klic, ki ga je pognala vaša zveza, je globoko odmeval v srcih francoskih vojakov in nemških delavcev.
Znano nam je, da so nacionalisti odgovorili vašemu nastopu s pregajanjem; predvsem pa nam je znano, da se niso mlade francoske čete pokazale kot zvesti biriči Poincareja proti nemškemu proletariatu in da so francoski železničarji od govorili na poziv za mobilizacijo s petjem »Internacionale«. Nadalje vam sporočamo, da je objava Omladlinsike interna cionale, drugi apel francoskim vojakom, vzbudil neizrečno presenečenje.
Zvest prisegi podani 7. januarja v Es-senu po proletariatu srednje in zapadne Evrope, se je nemški odrasli in omlaldin-ski proletariat, ob bližajoči se nevarnosti konfliktov, srdito boril prpti silam, ki mečejo proletariat v revščino in bedo.
Proti imperialističnim mirovnim pogodbam!
Proti mednarodnem kapitalizmu!
Naše bojno geslo je:
Živela mednarodna solidarnost in mednarodna akcija proletariata proti nevarnosti vojne in proti vojnam!
Živel sporazum in pobratimstvo proletarcev vseh dežela, ki povzdigujejo njih edinost nad podrtijami kapitalističnega družabnega reda!
Živela svetovna, revolucija!
Naraščajoča brezposelnost
v zasedenem ozemlja
Monakovo-Glodbach, febr.
Radi premogovne borbe raste brezdelje vedno bolj. V samem Monakiovem-Glad-bach-u je 5000 kovinskih delavcev nezaposlenih.
Na sejah nezaposlenih izvoljeni odbor, je zahteval naj izplača občina vse one dneve, ki izostajajo zaslužku, naj otvori takoj javna dela in naj bo plača po tari-fu za brezposelne. Delavcem se je s pritiskom posrečilo, da je bila večina njih žalitev sprejeta. Tako dobivajo sedaj nad SOletni delavci, ki so brez zaslužka po 6000 mark podpore na dan.
Radi gospodarskega boja je delavski razred vedno estreje pritiskan. Kapitalisti mečejo brezobzirno tisoče delavcev na cesto, a podjetniki vseeno zahtevajo nadomestilo iz premožnega sklada za Po-rubrje, za izpadli profit.
Premogovni baroni v Poruhrju pospešujejo predvsem gradnjo važnejših varnostnih naprav in sploh vseh priprav za povečanja proizvajanja. Vkljub temu so delovodje in priganjači delavcem večkrat izjavili: »Ne vemo koliko bi vam dali plače, ker niste nakopali dovolj premoga,«
Ti primeri dokazujejo, da se bodo delavci v zasedenem ozemlju, le z brezobzirnim bojem varovail i laikote. Ta bolj marajo vsi sodrugi podpirati in v to služi akcijski sklad državnega odbora obratnih svetov, katerega moramo neumorno ‘jačiti.
(Po »Rothe Fahneu)
Za 6-urno delo v premogokopih
Diisseldorf, februarja
23.tih odbor Porensko-Westfalskih o-bratnib svetov v IIayden-u, jo začel /pogajanja za vpeljavo 6-umega dela v pre-mogokopih. Razun toga se je zahtevalo naj se da takoj vsaki delavski družini po 5 mtr. stotov krompirja.
Buržoazno časopisje trdi, da je pozvala Komunistična stranka v Dusseldorfu delavce, naj delajo na račun francoskih zasedbenih, oblastev, od k oj ih bi bili zahtevali, naj se vsakemu delavcu izplača po 100.000 mark predujma, da se olajša odpravo premoga.
(Po »Hotke Falineij)
Internacionala v Amsterdam-u
je vedno proti enotni fronti
Moskva, iS.
Odprtemu pismu, ki sta ga Komunistična internacionala in internacionala rdečih sindikatov naslovili na Internacionalo v Amsterdamu za skupni splošni nastop proti imperialističnim roparjem, je odgovoril Edo Fimmen, tajnik sindikatov v Amsterdamu. Evo vam vsebino odgovora:
»Edinost delavskega razreda proti skupnemu sovražniku, buržoaziji vseh dežela je prav gotovo zaželjena in potrebna, toda zahteva v podlogo medsebojno zaupanje. Težko pa bi se moglo trditi, da to zaupanje v resnici obstoja. V tem slučaju bi se morali sumičeni napadi, ki se tudi sedaj nadaljujejo, ko se predlaga skupni nastop, izkazati za neresničnejše nego so.
Sicer pa je pozitivno, da nesloga delavskega razreda ne koristi po sklepu računov drugemu kakor buržoaziji, če pa ni edinosti, tega ni kriva Internacionala v Amsterdamu, ampak organizacije v Moskvi, ki to neslogo pospešujejo, kar jaz bolj kot kdo drugi obžalujem.
Torej, ker so komunisti na oster in pre-potrebn način »kritizirali« šovinistično zadržanje vodji v Amsterdamu, odklanja jo ti-Ie skupno akcijo proti francoskemu imperializmu. Naj si bodo nemški ali francoski delavci še tako ogroženi, naj le izbruhne nov svetovni požar, Amsterdam odvrača prijateljski ponujeno roko.
Revolucionarna delovna množica Tretje Internacionale in Internacionala rdečili sindikatov bo nadaljevala borbo za življenske interese proletariata
Nemškemu proletariatu, zapuščenemu in izdanemu cd reformistov v Amsterdamu, ni drugega storiti kot da z novo e-nergijo podpira ta boj zavednega mednarodnega proletariata.
indijanski narodni svet
Londan, v februarju.
Ob prisotnosti štiritisočev delegatov, se je otvoril, v Gay-ji indijanski mednarodni kongres, ki je bil z ozirom nai sedanji položaj, posebnega pomena. Do danes dospele novice javljajo, da raste odpor proti Angliji dan za dnevom in da so brez izjeme mohamedanci in indijanci pripravljeni podpirati turke in Angorsko politiko.,
Lanski kongres, ki se je Vršil v Ahme-dabad-u GandM-jevem rojstnem mestu, je bil popolnoma pod vplivom osebe velikega indijanskega glavarja, aretacija tega, ki se je izvršila marca minulega leta, pa je položaj izpremenila.
Gandhi po naičelu proti nasilju, je propovedaval «nesodelovanje«, to je pasivno opozicijo proti, angleškim oblastem in bojkot angleškega blaga, nesodelovanje pri administrativnih mestih in pri volitvah.
Zdi se pa, da Gandhi-jevi učenci danes uvideli, da narodna moč sama ne bo nikoli premagala angleški imperializem.
Politična akcija
Tu je interesantno konstatirati, da je osnovala skupina Gandhistov, s predsednikom kongresa, M. C. R. Zas-om iz Bengale, ki je prišel pred kratkim iz zapora, na čelu, program, ki ima za načelo aktivno sodelovanje v javnem indijanskem življenju, čim so bili lanskega leta vsi ene misli proti sodelovanju.
M. Das se poteguje v prid sodelovanju pri volitvah in parlamentarno akcijo % kateri siliti najboljše sredstvo, da se prisili vlado k takojšnji upeljavi Svvaraj-a (IIome-Rulc ali samostojna vlada;.
Jias-ov predlog je bil po kongresu zavržen s 1700 glasovi proti približa» 9)0 ,u j* že pomembna manjšina, ke!era bo treba delati račune.
Na drugi strani pa je bil predlog za bojkot angleških proizvodov, odobren po konferenci za kalifat, z veliko večino zavržen, ker so so prc-tivolilci sklicevali na to: da taka rešitev indijanskemu kon-sumentu samo škodi in da vzbuja sovraštvo angleškemu delavcu, ki že itak to liko trpi radi nezaposlenosti.
To nam dokazuje, da začenja čut do mednarodne solidarnosti nadvladati indijansko mističnost in da raste vedno bolj razpoloženje do razrednega boja. Tein pomembnejša pa je sledeča novica:
Prostovoljna vojska
Ena izmed glavnih komisij kongresa je odobrila predlog, v katerem se objavlja zbiranje treh tisoeev prostovoljcev in poziv na pedpis dva in pol milijona rupij. Vse to bi služilo v propagando civilne nepokorščine.
V tem oziru pravi apel IV. kongresa v Moskvi indijanskim delavcem in kmetom sledeče:
»Angleški režim je bil vsiljen. Vzdržuje se s silo in ni ga drugega sredstva, da ga odpravite kakor silovita revolucija. Čas je, da poslanci v indijanskem nacionalnem kongresu menjajo svoje socialno in gospodarsko stališče.
Edino pod tem pogojem se bodo za-moglc vse socialne moči združiti v boju prot iangleškemu imperializmu, v veliko revolucionarno bitko za odrešenje Indij.«
Kakor kaže so delegatje v narodnem kongresu v Gay-ji, ali vsaj njih del,, premišljevali te besede; sedanji dogodki in konferenca v Lausanni so jim odprli oči.
Proti belemu terorju
v Indiji
Odprto pismo izvrševalnemu odboru Delavske stranke. (Labour Party)
Divjanje angleške razredne pravice je prisililo Komunistično stranko Indije, da je poslala izvrševalnemu cdboru delavske stranke (Labour Party) naslednje odprto pismo:
Cenjeni gospodje!
Od 228 kmetov, ki so bili aretirani ob priliki punta v Chauri — Chaura, je 172 njih obsojenih na smrt Dogodki so vsem znani. Splošno nezadovoljstvo med revnimi kmeti v združenih provincah je tako naraščalo, da so izbruhnili v zimi 1920-1921 odprti upori proti kapitalističnemu zatiranju.
Čeprav se je angleška vlada kazala kot pokroviteljica revnih kmetov in je dala neko legalno formo, njihovim zahtevam, to pa z namenom, da si prikupi udanost teh poslednjih, je poslala pa proti njim oboroženo silo takoj ko je videla, da se »življenje in lastnina« posestnikov nahaja v nevarnosti. To postopanje je u-nieilo v indijskih kmetih popolnoma vsako dobro vero v takozvano »dtobrohot-nsot» posestnikov. Kmetski razred se je nahajal naravnost nasproti državni reakciji, kateri se je pridružilo tiranstvo posestnikov.
Združitev teh dveh sil je dala povod omenjenim dogodkom v Chauri — Chaura, odgovornost kojih nosi policija.
Punt se je bliskovito razširil na bližnje kraje. Aretirane kmete je beli teror naravnost zatrl. Bilo pa je ubitih tudi 22 žandairjev. Ampak to zamolčuje imperialistično sodišče, ker dobro ve, da je to krvoprelitje povzročila policija sama, ki je streljala na mirne demonstrante.
In sedaj bi se moralo obesiti 172 kmetov samo radi tega, ker so, pod grožnjo lakote in pogina skušali udejstviti tiste plemenite principe, s katerimi so bili navdahnjeni po zgledih junaških uporov kmetov Anglije in drugih evropskih dežel V imenu »zakona«, »reda«, kakor tudi »debre« vlade bi se jih maralo sedaj mučiti na tako kruti način samo radi tega, ker so se uprli proti naj neznosnejšeanu izkoriščevanju, ker so se hoteli boriti za njihove pravice.
Angleška.vlada, ki zavzema prvo mesto med posestniki, hoče naravno braniti svoje predpravice. In pri tem se rie straši nobene mere, in naj si bo ta še tako barbarska.
V imenu milijonov indijskih delavcev, v imenu »pravice«, v katero zdi se da verujete vas prosimo, da potom akcija delavskega razreda Anglije uplivate na to, da se anulira da sodba proti indijskim kmetom.
Ako ne bi imela parlamentarna akcija nobeneg vspeha, bi morala angleška Delovna stranka organizirati silovite demonstrativne štrajke.
V nasprotnem slučaju ne bi bili vi nič drugega kakor izdajalci vaših »principov o svobodi in demokraciji«, ki jih toliko povzdigujete.
Istočasno srno pozvali angleški proletariat, da vas več ne pripozna kot svoje voditelje, ako se ne bodete energično u-prli proti imperialističnim smrtnim obsodbam
Za Komunistično stranko Indije M. B. Roy
liiijei s Komisi. istmdsili
Novi uspeh bolgarske Komunistične stranke
Sofija, v februarju.
14.	februarja so se vršile splošne občinske volitve. Te volitve se vrše po sistemu političnih in sicer na podlagi splošne volilne pravice, kar nam nudi možnost poznati moč posamezne stiranke.
Važnost pomena teh volitev pa obstoja v ostri krizi, ki jo danes Bolgarska prestaja. Ta kriza, ki so jo zakrivile vojne posledice, gospodarski razsul, bankerot in velikanske vojne obveznosti (dolgovi in reparacije) kakor tudi propad celokupne politike buržoazije in njenih strank, se vedno jkoostruje.
Pri volitvah 14. - januarja je bilo od 994.000 glasov 230.000 oddanih za Komunistično stranko, torej skoro četrtin-ka vseh volileev stopa pod komunističnim praporom. Da po tem jasneje razvidimo vspeh komunistične stranke, si moramo predočevati, da je imela Komunistična stranka pri prvih volitvah, marca 1920. na 950.000 glasovih 184.000. Kom. stranka je posegla v boj s sledečimi načeli:
Uničenje Neudly,ske mirovne pogodbe in reparacij, odprava davkov na kmete in delavce, primorati buržoazijo, da plača vse datvke povzročene po vojni, zagotovitev prehrane delovnih množic z za-plenjenjem vseh, za življenje najpotrebnejših stvari, zaplemba dela privatnega kapitala in kontrola produkcije, razorožitev buržozije in oborožitev delavcev in kmetov, ohranjevanje miru, zveza s Sovjetsko Rusijo, borba za proglasitev sovjetske ljudovlade in federacije balkanskih narodov v zvezni socialistični republiki.
Borba je bila težka. Vlada agrasrcev je organizirala teror v onih selih, kjer je bila in je Kom. stranka nje glavni nasprotnik prišlo je celo do krvavih spopadov, pri katerih so imeli toliko komunisti kakor nasprotniki mrtve.
Po volilnem izidu stoji Komunistična stranka prva za agrarci, ki je imela 4>Si~,000 glasov. Blok, sestavljen po štirih »velikih« buržoaznih Strank, ki je pripravljal s pomočjo fašistov, častniške zveze in tujih čet državni prevrat, je dosegel 219.000 glasov, to je manj kot leta 1920. (takrat jih je imel 252.000). Koali-zacija treh liberalnih strank je imela
60.000	glasov, dočim je glasovalo le 41.000 volileev za socialpartriote, to se pravi da zgubljajo polovico glasorv, ki so jih imeli leta 1920. Njih stranka je najnezatnejša na Bolgarskem.
Vesti iz Jugoslavije
Ubmml teror
Beograd, meseca feb mara
Izborni teror i sa strane radikalnih pandura. i sa strane radikalskih najam-nika organizcvanih u fašistiOkim razboj-riičkim bandama, nastavlja se na vse strane. U koliko se v&e približuje dan izbora i izborna agitacija pr,'sta j e žiivlja i intenzivni j a, u toliko i aadikaliska i demokratska nasilja postaju sve drskija i varvarskna. I ako se budu stvari razvijale s istim tempom i u istom pravcu, nije iskljuičena mogučnost, da so krivi-com radiikalsikih demokratsko-faSističkih »državotvornih« sOnika i ugnjotiača, ova izbortna borba pretvori u -j oda n na balkanski način divljački glradjanski rat.
To je, u ostalom putkojim je odafvnopošla jugoslovanska »demokratija« pod vladavinam vidovdanskih »državotvori-ca« avgustovih »državezaštitnika«.
Listovi državotvornih razorača i u-prepasitelja avoga. tjadnog na«;'da, sigurno pod inspiracijama Odo z go, Svak o dnevno huškaju na zločine i u bistva, pot-pirajiu požar fcaji može obuhvaititli opasne razmere. Na čelu te huškaške kam-panije staje beogradski »Balkan, zagre-bački »Pokret«, organ brače Pribičeviča, i sva štampa orjunašklih praznoglavnili manijaka.
Ovoreno, bez i kak vili prepreka sa strane vlasti, koje bi po zakonu i ustavil morale spreprcčavAti raspirivanje bratu-bijiačke rnržnje medju plemenima, ti listovi svakodnevno trube na krvava razra-čunavanj a i na isto toliko kačačtei koliko podtočki naičin prete bombami i ka-mama.
»Balkan« poziva Hrvate da se odreknu svakog mišljenja i svake politike koja se ne bi s lagala sa mišljenjem gazda cles-pozicionog fonda iz koga »Balkan crpi sredstva za sramdčenjo ijavne reči i tro-vanje naroda. Akta se Hrvati ne pokore toj naredbi ratobome brače Saviča «Bail-kan« preti da če doči dta fizičkog razra-čunavamja izmed j u Srba i Hrvata. To fi-zičko razračunaivanje — kad se prevede na učiti vi ijeZik, kojim brača Saviča ni-kad ne govore — znači gradjan$d rat.
Zagrebački P r i i > i čevsko-f aš ist i čk i pokret je Jjoš otivorenfji. Taj list piše:
»Ima krv da legne po zemlji Jugoslavije. U prOvinciji je puna ča‘sa propuna, ogorčenje naroda protiiv rušitelja držav-nog in narednog jedinstva ističe sve znatni ji i krmilari novog režima morali bi j oš za vremena sami pokloniti agresivnosti antidržavnih nitkova, da ne dodje do otvorenog krvoproliča. Jer ima krv da legne, ako so predruži ovako.«
Fašistička štampa samo u pooštrenoj formi nastavlja i penova več odavno za-1>očete provokacije na gradjanski rat.
Mi se ne preti smo preko štampe. Prešlo se i na dela. Na nekoliko mesta več je radio mož, pucali su revolveri, rasprs-kavale se bombe i prolivena krvi. Posle Kostajnice, Osjelca, Novog Sada, Vinko-vaca i Vairvarina, došlo je do krvavog su-koba i u Cerkvenidi, na Hrvatskom Primorju.
Sa Sušaka dovezli su se, ukradenim automobil. nekoliko faš. kukavica, pored kojih su italijanski fašisti mogli nesni.-,-ta no žariti i paliti a da se oni ne smednu ni pokazati i svoj patriotiizam iskalil nad seljacima koji su se bili okupili na skup-štinu, koju je hrvatsko-seljačka stranka bila zakazala u Cerkvenici. Prvo 30 pucali i bacali bombe da bi rasterali skup-fiinu, a zatim su, kukavički, zakri/cni u zasedi, revolverskom paljbom uapali na iiovorku gvJorukog naroda i ranili tS lica, od kojih 4 teže, tako ds su morali biti upuščeni u bolnicu u Zagreb.
To vrše bande fašista u suzbi i za ra-t:m enih istih demokrm koji i naju t-jli-ko bezočnostli, da se i oni Žale na neki te-ker koji se nad njiima vrši. Reakcionar-ci, lOgrezli da srži kositi ju u nazadnjaštvu i korupciji, traže za sebe izključivo pravo terora. To pravo im radikali i dozvolja-vaju, da ga nesmetano upotrebljaju gdje god nisu direktno ugroženi računi samih radikala.
Ali, radikali ne mJisle samo da je dovoljeno da upotrebu izbemog terora prepusti h raci PribičevMiina, pomoču kojih če, docnije, gledati da skrpe večim, koja de jim omogučitii vlast u svojim rukama. Svesni da je ogromna večina nezadovoljna njihovom politikom isto toliko koliko i demokratekom, kao i da se politika koju oni zajjedno sa P.ribičevieuma misla voditi, može naturiti narodu samo pu-tem sile i terora. PatšKevi radikali su u tu svrhu stavili u pokret ceo državni u-pravni aparat. I oni to misle postiči gu-šenjem radrsičke štampe- onemogučava-njem opozicionarskih zborova i skupišti-na, zali ran j e vanj em agitacija i progonim agitatora, a gdje te i druge šikane nisu dovoljene, upotrebom nasilja razj arene i opijene rulje, kao što je slučaj u Var-varinu, i kao što če Se, nema sumnje, do-gadjati sve češče S u sve večem obimu i u svim ostalim krajevima držiave. Ta nasilja 'če, svakaOvo, biti naijoištrija i naj-divljačkija n'ad . radii ičkom kil asom. Ona j oš nije ni dovela svo’ju izbornu akcij u, a več se protivu nje d stupa na najbrutal-niji način i vr§e sve moiguče šikane.
Zato mi možemo samo ponoVM več u-činjenu naipomenu, da naše organizacije podese svoju izbornu agitacijo tako kako če biti uspešno vodjena pored svih smetnji i nasilja.
Obugno stanje pomorreilcot
Parniki, kateri ploveljo pod jugosloven-sko zastavo, postali so v pravem smislu besede »ladje sužnjev«.
Brodolastniki pritiskajo z naravnost brutalno silo na one, kateri jiim z delata povečajo kapitala Izkoriščavanje delav-cev-pomorščakov je zavzelo naravnost zločinsko formo. Ti so postavljeni v tako obupni položaj, da ne more pasti v ni-kakcrri slučaju na njih odgovornost za to, kar bi bili prisiljeni izvršiti v obrambi svojih pravic.
Stanje, katero, so uvedli brodolastniki na parnikih, posebno pa na one dolge plovbe, je gofrje onega ki 'je vladalo v najtemnejših ifiaisih pomorskega življenja. Neodgovornost za vsa nasilja ki se izvršujejo nad pomorščaki, presega vse meje. Gazijo se najprimitiivne j še pravice. Od ust mdmarja se trže hrana in se spravlja na minimum, le da bi dividende čim bolj naraščale.
Delovni čas je neomejen. Čezumo delo se ne plačuje. Dolžnosti napram zavarovanju za slučaj bolezni se ne izpolnjujejo.
Število moštva se vedno bolj zmanjšuje in oblasti ostajajo pri tem pasivne. Ne aplicira se niti enega člena zakona za varstvo delavcev.
Tako se godi pomorcem v »svobodni« Jugoslaviji.
PODLISTEK „DELA“
I. CANKAR:
Križev pot
Ob petih se jo Marko predramil, vstal je ter se oblekel. V želodcu mu jo bilo pusto; večerjal je prejšnji dan že zgodaj, ob šestih in samo kos kruha. A Marko je bil nepmtano lačen; odkar se je zavedal, bo izviralo vse njegove misli iz silnega poželjenja po dobrih stvareh. Bilo mu jo deset let; njegov obraz je bil širok, toda nezdrave, vodene barvo in oči so bile velike, začudene. Ko se je oblačil in umival je poslušal pazljivo, če ropočejo lonci v kuhinji; toda slišal ni nič; mati ga je bila vzbudila, a nato je odšla, in ni je bilo .še nazaj. V veliki sobi je bilo vse tiho; zrak je bil težak in smrdljiv. Oče je spal na postelji; obraz poten, brada vsa ra skuštrana, usta odprta; Marku je bilo mučno, ko je glodal očetov obraz; še v spanju je bilo vse vprek razbrazdano, a lica so bila suha, siva. Na tleh, pregrajenih z žakljevino, pa so stale Markove štiri sestre. Vsi so sopli težko, kakor sami bolniki; ustnice so bile mo kre in zatekle.
Mati se je vrnila. Prinesla je hlebec belega kruha; čakati je morala dolgo, da je branjevec oflprl, a dal je le s težavo in jezil se je nad berači; dejal je, da dajo vbogajme, ker ve, da ne dobi denarja nikoli Mati je poslušala in je samo premišljevala, ali bi mu rekla še za kavo in eukor ali ne; hudo ji jo bilo zaradi Murka, ki ie čakal: naposled mu ni rekla.
Marku je leglo žalostno na srce; spet nič kave. Gledal je, ko je mati rezala kruh; risala je z nožem po hlebcu in se ni upala prerezati — šest glav in še za zvečer, a hlebec je majhen in kakor goba. Tudi Marko je računil in še bolj mu je bilo žalostno, ko je videl kako majhen kos ostane zanj. Mislil jo tudi že na kosilo, na večerjo, na drugi dan in razjokal bi se.
»čas. je, Marko, že zvoni.«
In Marko se je odpravil; mati jc stala na pragu in je gledala za njim. Ko jo za vil mirno ogla, se je vrnila v sobo, pogledala je po očetu in po otrocih, stopila je k mizi ter odščipnila je drobtino kruha, tako da na hlebcu so ni poznalo. Nato jo sedla na klop ob peči ter sedela sključena v dve gubi, glavo skrito v dlaneh.
Polu šestih jo še bilo, a solnco je žgalo kakor opoldne. Nebo je bilo svetlo, razbeljeno, kot da sc je solnce raztopilo in razlilo po njem. Na cesti jo segal prah do gležnjev; drevje ob poli je stalo mir-uo, niti list se ni zganil; trava je bila rumenkasta, posušena.
Deževalo ni štirinajst dni, po polju je bilo vse opaijeno. In zdaj jo oznanil župnik procesijo k mali- polrazpali podružnici svetega Miklavža; ta podružnica je stala na visokem hribu, skoro dvo uri od vasi, če je hodil človek hitro, a pač tri ure, če je romal s procesijo. Ljudi se ni nabralo mnogo v farni cerkvi, kjer se je zbirala procesija; prišle so večjidel stare ženske, in le par kmetov ‘e bilo vmes; drugi so imeli posla na polju in v opekarniei. .
Ko jc stopil Marko v zakristijo, ja nil , cerkovnik že tam in ozmerjal ga je da
prihaja prepozno. Marko se je bal cerkovnika; bil je širokopleč človek, z odurnim, rjavim, širokim obrazom, ki je gledalo iz njega dvoje majhnih, drobnih oči. Dremal je skoro neprestano. Iz ust mu je prihajal silen smrad, in pljuval je črno.
»Obleci se zdnj!«
Marko je slekel suknjo ter se oblekel v dopetno ministransko haljo iz debelega rdečega sukna; vrh haljo je ogrnil beto srajco obrobljeno s čipkami in potem še velik rdeč ovratililc iz istega debelega sukna kakor halja. Vrata so se hrupoma odprla; prišel je gospod s hitrimi, močnimi koraki, tak da je zabobnelo po zakristiji, Gospod je bil velik in krepak, še mlad; lica so mu bila polna in ideča, ustnice so mu bile vzbočene zlovoljno in ukazovalno. Namesto depotnega talarja je imel sedaj kratko sul< njo do kolon; talar bi ga oviral na strini poti. Ko jo prišel, je pokleknil hitro s finim kolenom pod križ, ki jo visel ob steni, pokimal je z glavo, a nato si je ogrnil srajco, ter hitel pred oltar; cerkovnik je nesel pred njim kropilnico in kropilnik. Blagoslov je bil hitro pri kraju, gospod je zamalial s kropilnikom po sredi in na obe strani in procesija se jo napotila po cerkvi navzdol proti velikim vratom.
Marko jc stal s križem blizu oltarja, a zdaj ga jo prijel krepko z obema roka, rna ter je stopal s trdnimi koraki pred gospodom in cerkovnikom. Križ jo bil iz hrastovega lasa, skoro dva metra dolg; a na njem je visel Kristus, noge in roke go bilo pritrjeno z močnimi žeblji; na obrazu, na prsih, na nogah so bilo velike , rdeče lise; ped koleni in pod pazduh« le
bila podoba počena in cerkovnik jo jo bil za silo zlepil.
Križ je bil težak, ali Marku se zdaj to ni zdelo; držal ga je zelo visoko, tako da so ga videli tudi zadnji v procesiji.
Šli so po cesti skozi stari del vasi. Tu pa tam so gledali otroci skozi okno ali je sedela ženska pred pragom; skoro vse hišo so bile zaklenjeno in okna so bila zabita. Za procesijo sa jc vlekel oblak prahu, malo so zavili na klanec. Hišo so bile zmirom bolj siromašne, pol zidane, pol lesene in s siamo krite. Vse so bile prazne, izumrle; moški so bili v o-pekamici, ženske na polju. Izginile so zadnje koče, razgrnili so se na obeh stra neb dolgočasni lazi, ograjeni s kamenjem, leševjem in robidovjem. Odprl se je za tronotek pogled v dolino, na lepši del vasi. Tam doli je bila cesta široka in čedna; na trgu je stalo sednijsko poslopje, vse boljše hiše, štacune in gostilnice so bile tam. Pot je krenil«' aa levo, spet po klancu navzdol. Nizek hrib, poraščen s praproitjem in grmičev j em, je razkril razgled na desni, po dolini. A na levi se jo svet odprl, žalosten svet. Valovito hribovje, kamenito in nerodovitno. Pot so jo vila po zasekali med holmi, zdaj navzdol, zdaj navzgor; na obeli straneh za moža nakopičeno kamenje, preraščeno z grmovjem in trnjem, čudno in samotno so odmevale claleč naokoli litanije, ki so jih molili romarji s pojočim glasom.
Solnce je stalo visoko in vročina je pripekala. Marka je žgalo v obraz, ali potil se ni. Bilo mu je skoro prijetno, kot da bi sedol ob zimskem večeru dobro zavit J ob razbeljeni peči. Hodil je s trdimi, ena-i komerjiimi koraki; odrevenele roke niso 1 čutile težkega bremena; zinirom šo se ie
zibal križ visoko nad procesijo; vzdigal se in nižal, kakor je Marko stopal. Glava mu je bila polna lepih misli.
Zdaj mu je bilo deset let. Dovršil je ljudsko šolo in prihodnjost se mu je odpirala. Najboljši učenec je bil v razredu, gospod in učitelj sta ga hvalila. Doma niso govorili še nič, teda vedel je, kaj mislita oče in mati- Da pojde v latinsko šolo, že na jesen, čez dva meseca... Kakšna sladkost je bila v tem pričakovanju! Na jesen, čez dva meseca, —■ samo še dva meseca, — in zazdela sta so mu kratka kakor dve minuti... In potem v mesto. Tam so velike hiše, tam je škof, tam je vsega dovolj. Ljudje hodijo lepo oblečeni in jedo bel kruh, potico, pečenke... I’°‘ tiče, pečenko... Ugledal je veliko, belo pogrnjeno mizo in na mizi vse polno slad kili in dobrih reči, krožnik pri krožniku in vsi polni, prijetno dišeči; kadilo se jo iz njih, vzdigalo se, ščeget1110 ga v ustih in v nosu; in zraven je bilo sadje, rdeča, mrzla, sočna jabolka... iztegnil je roko, zagriznil...
Hudo ga jo zažejalo; usta so mu bila čisto suha, jezik trd. neokreten, kakor iz trdega usnja. In solnce je pripekalo. Izginila je belo pogrnjena miza, zažolel si je vode. Ozrl s° j° naokoli in šole zdaj jo videl pusto, pusto pokrajino; kameniti lazi vse naokoli, tupatani ograjen košček polja, kamenje povsod, trnje, robidovje. Leglo mu je na srce, začutil je utrujenost; noke so ga zabolele, križ se mu jo zazdel zelb težak, zazibal se mu je in počasi ga je spustil na ramo.
»Za nas Boga prosi!... Kako pa dr-jc zavpil cerkovnik zadaj.
Sodrugi in somišljeniki!
Tudi 7. ovirami ki nam jih stav* lja sedanja protiproletarska ofens zf.va skušamo napraviti vse mogoče, da pride proletarski Ust k delovnim masam.
Naši sodrugi in somišljeniki pa morajo sami spoznati, da je uspeh odvisen tudi od zavednega sodelos vanja njih samih.
Potrebno je torej, da nas podpis rajo z gradivom (dopisi) in z nas hiranjem dobrovoljnih prispevkov.
Pri pošiljanju dopisov naj ravnaš jo s potrebno opreznostjo, ker ni izkjučeno, da se korespondenca nas menjena za nas cenzurira.
Na delo torej!
Marko je zgrabil križ in ga je vzdignil visoko, šo višjo nego prej- Kristus je gledal daleč po samotni pokrajini.
Cerkovnikov glas se je zdel Marku strašen; pretresel ga je vsega, tako da mu je bilo skoro hladno. Zdaj šolo so je spomnil jasno, kod hodi in zakaj. Za njim hodita gospod in cerkovnik in cerkovnik škropi s kropilnikom po pustih lazih, ki niso rodili nikoli in nikol no bodo. Za gospodom in cerkovnikom se vleče dolga vrsta žensk, starih, pohabljenih, preslabih za delo na polju in kme-tov, kajžarjev, ki nimajo ne polja in ničesar no in hodijo lahko s procesijami. Sam izvržek, sama revščina... in on hodi pred njimi in drži visolco križ, ki je Kristus na njem pribit. Po lažeh se razle gajo pojoči glasovi in samotne ptice frfotajo nakvišku, bežo pred temi mrtvaškimi glasovi.
Prilezel mu je pot na čelo, lezel po o brazu, krog ustnic; Marko je hotel obrisati lica ob ovratnik, ali če bi se nagnil, bi se križ zamajal, bi morda padel; nabralo se mu je na obrvih, kupolo mu je od brade in curljalo za vrat. Začutil je mokroto na vsem telesu kakor od vročega železa je ležala na njem ministran-ska halja iz težkega sukna. A solnce je žgalo neprestano, rezalo je v obraz, kakor z nožem.
Da bi imel zdajle kapljo vode... ne kapljo, poln koree; nagnil bi in izpii; mrzel koree, kapalo bi priejt.no od njega, razlivalo bi se hladno ob ustih, morda bi zdrknilo par kapelj, mrzlih, veselih, za ovratnik in po prsih dol...
V želodcu ga je tiščalo; tudi jedel bi, 'hruška, jabolka... domislil se je svetlih,
Glasovi
Podgora
Po petletni dobi imperialistične vojno tragedije se zopet nudi proletariatu priložnost, v tem kritičnem času, da sam spregleda in presodi izdaj ško politiko tistih ljudi, ki so postali lakajji in orodje buržoazije v vsakem momentu, ko je bil njen obstoj ogrožen.
Spričo dogodkov, ki se odigravajo na zahdu, kako zadržanje naj zavzema mednarodni proletariat, da no postane žrtev spletkari], ki jih pripravljajo kapitalistični diplomatje in ki postajajo dan za dnevom opaisnejši za proletariat s tem, da se ga hoče na milost in nemilost poslati v klavnico, kakor da hi ne bila še Eadosti niaipolnijena s proletarsko krvjo. Proletariat, kateri sleldi zaldnja dva meseca politiko in gibanje v mednarodnem položaju, je uvei‘jen, da se nahaja na e-nakem stališču kot v nesrečnem juliju 1914. leta.	j
Glavni cilj, ki ga more imeti pred seboj proletariat je, da postanejo vse organizacije čiste in na temelju razrednega boja, ki je ediini rešitelj delavstva. Kako naj ščiti proletariat njegove organizacije? Dolžnost vsakega posameznega de-laivca je, da izkaže nezaupanje elementom, ki ne stojijo na čelu razrednega boja, temveč vodijo brezmiselno politiko kolaboracije, ki je škodljiva in izdajalska.
Izdajalci Druge Internacionale, social-refarmisti, ki so zagnali v 1L letu proletariat v klaivnico za kapitalistične interese in glasovali v parlamentu za vojne kredite, da so 'se lili topoli, katerim je bil proletariat okusen »futter«, ravno isti ljudje igraijo danes isto umazano politiko, ko preti proletariatu nova vojna. Dokumentacij imam!o vse polno. Mr/n j a belgijskih reformistov in gnusna izvajanja proti nemškemu proletariatu, ob priliki francoske vojaške invazije >v Ruhr siko, paitriotični govori v parlamentu, ki go celo žeili burnih aplavzov cele skupšči-»e, vse to idokazuje proletariatu jasno, po kalteTi poti mora hdditi, c e no'če da postane igrača teh izdajalcev.
Vsia ta akcija socialreformistov tvori njihovo izdajalsko politiko. Edino Komunistična internacionala, kot prava zaščit-nica mase, je stavila predlog za združeno mednarodno akcijo proti pohlepnosti francoskega imperializma.
Proletarci! Komunistična stranka ima v njenem programu osvojitev vseh onih organizacij, katerim stojijo še na čelu razni DAragor/o, M hdčeijo v vrste natših organizacij in sindikatov vpeljati apolitične oblike. Edina rešitev proletariata 'je razumevanje, da postanejo naši sindikati srefcMfvo. naše borbe in nositelji komunizma.	'i	’
Prvi učitelj socializma, Man-, je po-Icazai,' da Je neobhodno potrebno skupnega delovanja stranke s sindikati. Kadar fce bo to udejstvovalo, se nima proletariat bati ničesar, kar mu še danes preti in grozi kapitalistična voljna.
živela razredna borba proletariata!
Delavec med delavci
Gorica
Nedeljska »Edinost« se je močno raztogotila nad goTSkim dtoipisnikurn rimskega lisfba »II Gioimale dii Roma«, ki je v enih Szmed svojih korespondenc trdil, da je služilo in da služi še vedno komunistično gitenje na gcMškem 'slovenskim iredentističnim namenom. »Edinost« se je čutila užaljeno, ker 'jo 'je spravil gospod dopisnik v etn koš a komunisti in se boji, da se ne bi vlada magčovala nad Slovenci, za dogodke v komunističnem taboru. »Edinost« pravi tudi v svoji opravičeni jezi, da so bile v omenjenem dopisu Bkupaj zbrane same velike kolobocije. In glejte, »Edinost« ima prav. Enkrat toliko se tndi mi strinjamo z njo. Nam tudi X»i všeč, dla nas kdo devlje v en :jerbas B slovanskimi narodnjakih Ali mi smo tega vajeni. Vajeni smo, da nam očita »E-dinOst«, da smo so predali italijanskim niacionaldim in smo vajeni, da nam ti poslednji očitajo, da smo prodani in da slu-Simio slovenskim iredentistom. Kdo izmed obeh ima [j>ra,v, ne vemo. Nam so zdi n51i-Pe, ali zaman hi bilo se opraVičovalti. Takih kolobocij kakršne je objavil »II Gior-nale di Roma«, smo ditaii že obilo v »E-tdincisti«. Ni dolgo temu ko je trdila »Edinost«, da so služile komunistično sekci-
DL „ !Q.~T J UL _ L' JUjglljgjg!"1  
rumenih marelic, ki jih je videl prejšnji dan na trgu pri branjevki, stal je tam pač četrt ure; nikoli še ni bij pokusil marelic. Prišel je gospod iz sodnije jn jjjj je kupil poln velik škrnicelj. Marko je sta! in gospod je šol mimo njega; je. nial je iz škrniceljna, posrkal naprej, potem vtaknil v usta ter pljunil koščico na cesto; ko je prišel mimo nw j® Marko pogledal v oči, in tudi gospod se je ozrl nanj. Marka je streslo, skoro zmogli lo so jo pred njim in zaslišal jo besede: »Na, fant, jej!« — Ali gospod je šel počasi dalje in ni rekel ničesar...
Potem mu je prišlo na misel... branjevka se je časih olcrenila, da, celo vstala je ter šla nekoliko v stran. Takrat bi stopil, počasi, malomarno, kot da bi hotel samo malo pogledati in bi vzel tisto, ki jo tam čisto ob robu... toda ni si u-pal. Zdaj rriu je bilo žal, da si ni upal...
Spotaknil so jc 0]j dolgo haljo, križ je treščil na kamenje, in Marko se je udaril s čelom na hrastov les. Cerkovnik ga jo zgrabil za roko, vzdignil ga kvišku ter ga stresel.
»Ali misliš križ razbiti, a? Ali te bom
še hoditi učil? Poberi!«
In gospod se jo oglasil zadaj:
»Ti, fant, si pa res neroden! Ali ne veš, da nosiš Kristusa v rokah?«
Marko ni pogledal ne cerkovnika ne gospoda, a vendar je videl dvoje debelih, jeznih, neusmiljenh obrazov. Tresel se je in pot ki mu je curljal po obrazu in po vsem telesu, je bil hipoma čisto mr zel. Prijel jc križ in vzdignil ga je visoko; nekoliko se je Kristus zazibal, zamajal, stresel, a nato se je zopet vzdigal ter
z dežele
Je med Slovenci fašistom. Spominjamo se, k)o jo »Edinost« trdila, da je prišel so-drug Gustinčič po denar v Italijo zato, da organizira komunistični kcmplot v Jugoslaviji. Sedaj pa očita »II Gicmale d;i Roma« komunistom, da so služili slovenskim buržoaznim iredentistom. Kaj bodo rekli bravci in bralci »Edinosti«. Ali bodo študirali da j’e neki zelo lepo biti komunist, ko se dobiva lepe denarce pri slovenskih in italijanskih nacionalcih.
Strah, da bi se vlada maščevala nad Slovenci radi dogodkov v Komunistični stranki, 'je prazen. Kaj si misli »Edinost« da, so ljudje slepi in gluhi. Kajj so Pertot, Martelanc, Hreščak, Pahor in drugi morda Slovenci? Ne. Oni niso Slovenci marveč so čisto umazani komunisti. Naj se torej »Edinost« le potolaži. Mi ji bomo pomagali kadair bo protestirala ako jih bo hotel družitii kdo z nami. Če to ni častno zanjo, ni častno niti za nas. Nekaj pa je kar si mora »Edinost« zapomniti. Kdor zagovarja zakone za zaščito države v Jugoslaviji in v ČehoslovašM, ta jih mora priznati tudi v Italiji. Pri tem mora biti pripravljen na vse. Tak zaklon zadene gotovo najprej komuniste. Potom pa tudi druge. Končno bi priporočali »Edinosti« še, . naj se nikdar ne spušča v resne politične zadeve. Tam ni ona doma. Ostane n)a'j prt noticah, tako se ne bo zamerila nobenemu. -• =	,,,
Idrija
Po dolgi in mučni bolezni je pcidlegel rudar Blaž Moiravec. Pokojnik je redno vršil vse dolžnosti do strokovne organizacije. Idrijski delavci izražamo svoje sožalje.
Podpisana družina, mati in otroci, se toplo zahvaljujemo vsem delavcem za nabrani znesek po čakalnicah, 808.35 L.
Posebno zahvalo izraža rodbina »Federaciji rudarjev« ter sploh vsem ki so pokojnika spremljali na zadnji poti k večnemu počitku.
Idrija, 14. februarja 1923.
'Žalujoča vdova in otroci
Delavsko sotrudništvo
Vojna in proletariat
Vojna je naravna posledica kapitalističnega družabnega ustroja. To dejstvo in prirojena pohlepnost kapitalizma ovirata ob enem vsakršno razorožitev, ter sklenitev srčno žel j enega in potrebnega miru. — Kapitalizem kot tak ne more in ne sme razorožiti ker morajo biti vse kapitalistično države pripravljene, da branijo e orožjem svoje pridobitve na polju gospodarske konkurence koja tvori pogoj razvoja vseli kapitalističnih velesil.
Povojno stanje je dovedlo kapitalizem do najvišje faze konkurence. S tem je bil dan tudi položaj ki ustvarja veliko nevarnost vojne. Silni boj na polju gospodarske konkurence lahko prisili vsak hip posamezne velesile, da si s krvjo svojih in tujih državljanov zagotove gospodarsko premoč. V takih svetovnih konfliktih igra delavski razred brezdvomno naj večjo vlogo. Od delavskih mas za.visi zmaga te ali one države. One trpe v boju, ki jim ne bo donesel v nobenem slučaju nič dobrega. Zato imajo po našem mnenju pravico, da spregcKiore ‘svojo beseldoi
Leto 1914., nam je darovalo največji industrialni konflikt v modernem kapitalističnem razvoju. Ljudstvo je bilo izdano po sofcialpatriotih in po njih je bilo navdušeno za skupno delo z buržoa-zijo in je jelo z njo pripravljati se za bratomorno klanje. Antantni imperializem je navdušil delavstvo s parolo: Uničimo germanski imperializem, njegovo pohlepnost in človeštvo bo oteto revščine in vsega zla.
Avstro-ogrska in Nemška sta s svoije strani navduševala svoje narod« z geslom:	»Udušimo pohlepno grabežljivost
antantino in vi moji naredi boste svobodni.«
Tako so se vabilo množice v klavnico in množice so se odzvalo prisiljeno ali pa z resničnim upom na boljše bodočnost.
Vojna je bila dolgotrajna in naporna. Izkoriščevanjo veliko. Splošno zlo je doseglo vrhunec. Tedaij se je ljudstvo začelo spominjati pravih socialističnih navkov in lepote njegovih smotrov. Začelo je postajati nestrpno.
Revolucionarni duh jo pričel objemati sužnje. Z vzhoda je prišel glas, 'da je re-
se nižal enakomerno, kakor jo Marko stopal —
Strašni so ljudje, silni, hudobni. Marko se je bal ljudi. Zdaj, ko je cerkovnik zakričal nad njim in so je gospod razjezil, bi se nekam skril, bi nekam ubežal, da bi ga kdo pobožal in da bi rekel: »Ubogi Marko!...« Tisti gospod jo sel mimo njega ga je pogledal in mu ni vr-8ol marelice: »Na, fant, jej!« In kaj je bila gospodu marelica! Marko bi ga i-mel rud; kadar bi ga srečal, bi mu zaigralo srco in če bi se mu kaj pripetilo, če bi recimo kaj izgubil, bi mu Marko precej prinesi. In kadar bi prišel potem iz latinsko .šole, velik, učen in lep«) oblečen, bi stal gosp(.ni na trgu in Marko bi ga pozdravil. Gospod bi pogledal in bi se začudil, a Marko bi se nasmehnil: »Glejte, gospod^ jaz sem tisti, ki ste mu dali marelico!« •• •	imel eno samo svet-
lo, rumeno, sočno maroiiCO! — Bilo mu je, kot da bi imel kamen na želodcu: in ta kamen sc jo prevračal, poskočil jo ob vsakem koraku. Zelo težak je bil ta kamen, — in zdelo se mu je, da mu sesa kri iz rok, iz nog. Truden je bil in rad bi bil sedel nekoliko, samo za minuto, da bi so odpočil; križ bi položil polog sebe in roke bi prijetno, sladko omahnilo na kolena.
Pot se je bila polagoma razširila v razbrazdano in prašno cesto, ki so jc viia proti umazani hribovski vasi. 01> eeati so raslo temne tepke, blizu vasi je stalo par visokih praznih kozolcev. Potem so prišli mimo starih, s slamo kritih hifii okna so bila rdeče ali zeleno pobarvana, ob vsaki koči je bil kup gnoja, pri nekaterih celo pred vratmi, tako da 'so je moglo v hišo le po ovinkih. Otroci v u-
volucija premagala vellkaše, povzročitelje vojne. To jo imelo velikanski upliv na vse ostalo vojaštvo; vse okoliščine so kazale, da bo vojne kmalu konec.
Avstrija sc je začela kosati in ljudstvo je s hrupnim navdušenjem sprejelo novo države Jugoslavijo, Češko itd. misleč, da je konečno dobilo zares svobodo. Tu in tam so se pojavljali tudi direktni nastopi zavednih revolucionarnih mas.
Nič bolje se ni godilo antantnim velesilam, v prvi vrsti Italija,, kjer je bila nevarnost revolucije pred durmi. Čutilo se jo povsod povojno stanje in revolucionarno razpoloženje. Kapitalizem je pred tem navalom začel zvijačno popuščati in tako pospešil, da se je socialistična ideja razširila po vsem svetu. Le malo jih je bilo tedaj, ki so dvomili o socializmu in njegovi bodoči zmagi.
Proletariat je zmagoval na vseh točkah. V Italiji smo prišli celo do zasedanja tovaren in so si takoj vsi mislili, da je revolucija gotovo dejstvo. Zgodilo se je pa drugače. Onim socialpiatriotom, ki so delavce gnali v kapitalistično vojno in so bili sedaj povsod na čelu velikega delavskega gibanja, se nikakor ni mudilo oteti delavski razred suženjstva. S tem so se začela v delavskih vrstah nasprotja iz katerih sta nastali komunistična in socialpatriotična stranka. Komunistična stranka je bila za takojšnjo revolucijo, socialpatriotična je bila pa za miren razvoj. V resnici so reformisti igrali vlogo sleparjev. Vedeli so dobro, da so mase revolucionarnega mišljenja in so zato niso direktno izjavili proti revoluciji, ampak so zahrbtno delovali za njihova reformistična načela, t. j. za načelo malomeščanstva. Imeli smo tudi centrumaše, katetri so menili, da ni za revolucijo še primeren čas. Ti so bili dejansko pod vplivom reformistov. Bili s® nevarni, ker so hoteli da bi bili v edini socialistični stranki združeni reformisti in komunisti.
Tem zadnjm so se komunisti močno upirali. Trdili so komunisti, da revolucionarna stranka, motna biti čista reformističnih elementov. Tek časa je pokazal, da so imeli komunisti čez vse prav. Reformisti so hoteli s svojim delovanjem po Scheidemanovem uzorcu zediniti boga s hudičem. Pa so bili na teoretičnem polju popolnoma uničeni.
Pri zasedanju tovaren ni prišlo do revolucije, pač pa je pričela tedaj nova zgodovina socialističnega gibanja.
Prišli smo do livcrnišk® cepitve. Komunisti so ostali v manjšini in začeli z neodvisnim delovanjem razjasnjevati delavskim masam pravo pot k svobodi.
Ravno tako, v večji ali manjši meri, se je godilo v Vseh drugih državah in tudi v novo ustanovljenih. Razočarano delavstvo je koj spoznalo, da kar jo dobilo ni bila svoboda. Spoznalo je, da so pov sod špekulira na narodnost in da so vsi kapitalisti enako pohlepni. Zato je začelo stopati v vrste revolucionarnega proletariata.	.
Razredni boj v državah, kjer je bil proletariat omamljen po ideji narodnih svobodnih domovin, je prestopil prag teh domovin in se pridružil mednarodnemu gibanju. Pa je prišla reakcija.
Ogrska je zadušila v krvi tamošnjo pro letarsko republiko. Jugoslavija je razveljavila komunistične mandate, zaprla voditelje in izdala naravnost drakonične odredbe proti komunistični stranki. Nemška je udušila v krvi špartankso gibanje. Poleg politične je nastopila tudi gospodarska reakcija Delavstva je svojo prvo veliko bitko izgubilo.
Samo ruska ogromna država je ostala v revolucionarnih rokah. Te Rusije se ka pitalistični razred živo boji, in sicer se ne boji njenei velikosti, ampak njenih mož, in ideje, ki v njej biva.
Izvršile so se torej v kratki dobi velike in za proletariat vseskozi žalostne spremembe. Na vse to nebi imel proletariat nikdar pozabiti zakaj iz svoje zgodovine, iz zgodovine svojih razočaranj se mora učiiti ako noče da mu bo ušel še kedaj trenotek, ki ga popelje v njegovo svetlo bodočnost.
Ako opazujemo sedanje postopanje kapitalizma in njegove požrešne namene, vidimo, da se leto 1914 na novo pojavlja. To pa ni nikak začetek, novega konflikta, ampak poostritev in nadaljevanje onega, ki je izbruhnil leta 1914.
Vojna se je zanesla iz strelskih, jarkov v mestne ulice. S prisiljenim nemir-jem se je začela diplomatska vojna, ki pripravlja nov svetovni konflikt.
Ogle jmo si sedaj v kakšnem stanju se nahajajo proletarske mase, ker je to za nafe najvažnejše. Slivar nas precej prepriča, da 'jc proletariat vseh dežel v'najtežjih okoliščinah na!j si bo na ekonomskem ali pa na političnem polju. Kapitalizem hoče s svojimi legalnimi in ilegalnimi sredstvi uničiti proletarsko gibanje sploh. Kapitalizem detoro ve, da za svoje interese mora imeti podložne državljane. In danes, ko njegovi interesi za novo velevajo krvavega nastopni proti kapitalistom drugih držav, so ne čuti sigurnega na svojem sedežu. Zato je njegova prva in poglavitna naloga, da zlomi vsak poskus delavskega upora.
mazanih srajčkah, debeli, plašni in radovedni, so se prikazovali na pragu; priš lo je iz hiš par sključenih žensk v zelenih nedeljskih oblekah, rožistih rutah in z velikimi molki v rokah ter se pridružilo procesiji. Skozi vas jo vodila pot zmi rcm navzdol; na desni se je svet hipoma znižal, kakor v globok prepad; tam doli za vasjo, je izviral studenec, ki je namakal v dolini polja in travnike ter se naposled izgubil v močvirnati zemlji. Procesija jc zavila na levo, navkreber. Vas jo se je pričela ozka dolina in iz hriba, pod ostala zadaj in spet so se razprostirali pol uro daleč nerodovitni lazi. Koruza je rasla tupatam, prikazala sc jc skupina tepk ali češpelj, senca košatega crcha so je časih razgrnila preko poti.
Pomikali so se počasi dalje, po kame-nitih klancih navkreber. Molili so tišje; gospod, ki je molil naprej, se je globoko oddihal; od obraza mu jo lilo kot izpod kapa. Obrazi žensk in moških so bili topi, oči so gledalo brez izraza, jezik je ponavljal leno, zaspano: »Za nas Boga prosi!« Neusmiljeno je žgalo soln-ce, žarki so rezali kot svetle britve. In trnje ob poti, in staro, prckljasto drevje, in dolgočasni, dolgočasni, _ razriti lazi, — vse jc bilo tiho, mirno; ni dihalo, ni se zgenilo. Imena svetnikov, ki so jih peli hripavi, žejni glasovi, so umirala v raz-paljenem zraku in ni bilo vetra, dat bi jih nosil v daljavo in da bi se potem tu m kje vzbudilo drevje in bi zašumelo, poslušalo ...
Marko je bil žejen, lačen in truden in misiji si je, koliko časa bo to pač vse to trpelo. Ta. dolga, mrtvaška, pusta procesija ... la revščina, to dolgo, mrtvaško, pusto življenje, brez veselja, brez kruha.
Toda ne z ugonabljanjem, ne z upape-Ijenjem naših ustanov, ne bo buržoazija nič opravila. Delavske mase so dobro poučene razrednemu boju. Ves povojni razvoj, je dovedel mednarodno delavstvo do prepričanja, da če tuj kapitalizem ne olajša gmotno proletarsko stanje, tudii nacionalni velika« ne opomorejo iz suženjstva proletariatu.
Danes se more buržoazija le piškavo naslanjati na nacionalizem. Iz razvalin Avstro-ogrske ustanovljene države so se pokazale vredne posnemalke propalega cesarstva. In s tem 'je odrvzeta zadnja iluzija, na katero se je buržoazija naslanjala.
Daneg obstoja že v vseh deželah Komunistična stranka. Delavci ne bodo več v eventualnih konfliktih računali na so-eialdemokratično stranko, ampak na glavnega čindteljai, na komunizem, ki v boju z militarizmom bo določal o nadalj-nem življenju človeštva. Mi vemo da Komunistična stranka mora delovati sko-ra!j v vseh deželah ilegalno, toda to ne tvori nikako udušenje revolucionarne stranke.
Revolucionarna stranka ne obstoja v komunistih, ampak v postopanju bur-žoa.zije. Draginja, brezpseelnost, revščina, to so tri naj več ji propagandisti komunistične ideje, komunisti so voditelji mas, ki so pifeete s to idejo, ki izvira iz omenjenih činiteljev. ■
Danes se nagiba kapitalistični konflikt k svoji najvišji fazi. Plrolet. ne bo v teh konfliktih služil kapitalizmu, ker njegov um in čut je prestal dovolj v minuli vojni, ampak bo stopil kadar bo treba v vrste revolucionarnih množic in zadal ka-pitalizmu končni udarec.
Naj bi se zgodilo to čim prej!
Delavec
Pod tem naslovom piše neki F. J. v »Slovenskem Narodu« tako le:
»Kdo je kriv, da ja divjala štiri dolga leta v Evropi vojna f uri ja? Kdo je kriv, da je leta in leta živelo v podzemnih rovih na milijone in milijone človeških bitji, da jih je milijone umrlo v groznih mukah? Kdo je kriv tega in muk nešte-vilnih vdov in sirot? Kdo jc kriv, da so zginila z zemeljskega površja cvetoča mesta in da trpi še danes lakoto velik del človeštva?
Kdor jc zakrivil vse to, za njega bi Ml svetopisemski mlinski kamen in potop v globočino morja le majhna kazen.
Tako velika jc ta krivda, da bi sc nam zdelo nemogoče natovoriti jo zgolj posameznikom na pleča. In vendar ni $vo-ma, da so vse to brezmejno gorje povzročili posamezniki. Menda ga ni treznomi-slečcga človeka, ki bi danes ne bil uver-jen, da julija 1914. leta ga ni bilo naroda kot takega, ki bi hotel vojne.«
Tako piše F. J. v »Slovenskem Narodu«. On piše, da neben nared kot tak ni hotel vdjne in pride dio zaključka, da pada odgovornost na posamezne osebe, to je na. diplomate, seveda nemške in avstrijske ter na glavnega krivca nemškega Viljema.
Trditev, da so pcedine osebe krive, je hinavsko in s tem se hoče samo prikriti resnico, prave vzroke. Kajti mi vendar znamo ,da niso krive samo poedine osebe, ampak današnji kapitalistični ustroj in z njim vsi tisti, ki ga zagovarjajo. Med temi tudi vse meščanske stranke brez raz like imena.
Kdo se no spominja kako so vse meščanske stranke v .avstrijskem parlamentu pridno glasovale za tvoj no kredite, kadar jih je vojni minister zahteval? In kdo se ne spominja upravičenih zahtev železničarjev po povišanju plače a so si bile v tem vprašanju vse meščanske stranke edine, da za železničarjev ni denarja? In kdo se ne spominja, da so bili med zagovorniki te tendence tudi zastopniki slov. narodne stranke?
Buržoazija vseli narodov' je kriva za vse zlo, kar ga je vojna povzročila. Da pa bi se ljudstvo ne zavedalo kje so pravi krivci, mu buržoazija potom časopisja kaže na druge narode in osebe češ: »tisti so krivci.«
Tako vidimo da jugoslovanska buržoazija dolži Nemčijo in Nemci Srbijo in Francozi zopet Nemčijo itd.
Tudi bežeči tat kriči: »primite tatu«, zato da se ljudje ne zavejo, da je ravno on ta pravi tat in tako mu se posreči zbežati.
Kdo se no spominja, kako tje buržoazija takoj po vojni pisala, da morajo priti pred neko mednarodno sedišče vsi krivci vojne? To so delali le z namenom, da se ljudstvo malo potolaži in ljudstvo je z zadoščenjem 'čitalo, misleč si. da bo ven dar videlo pred sodiščem prave krivce, kar so jo potem izkazalo, da jo to samo prevara.
Kdo pa naji pokliče vse krivce pred sodišče, ko pa je teh po vseh državah?
Antantini Imržuji so dobro znali, da če pokličejo Viljema, njegetvo ministre in
■n ITEI1II BaBHBBHBBBBBBi I in—WI'murnu nnim«UB
Da bi se samo enkrat do sitega najedel... da bi mu kdo odprl veliko shrambo s policami na vseh straneh in na policah velikonočni kolači, medeni, orehovi, cibebovi ter bi rekel: »Zdaj pa jej, kolikor se ti hoče!: Velikonočni kolači in velikonočne pomaranče, velike, rdeče pomaranče, da bi se mu cedilo s prsti, ko bi jih lupil. Nabasal bi si žepe in bi prinesel doimov ter bi razložil po mizi, Mati bi prišla. »Za božjo voljo, Mario, kje pa si toliko dobil?« m sestre bi stale oktoli mize in bi gledale in celo oče bi se ozrl postrani iz kota., kjer sedi in krpa... krpa... neprestano, dasi že mesec dni nima dela. Za Marka je bila vsa strahota življenja v besedah: »Oče nimajo dela.« Vedel je s kakšnim glasom je mati izgovorila lo besede. Kadar jih je slišal, jo vse omahnilo v njem, na prag bi sedsl in jokal. Kadar je prišel iz šole je gledal od daleč, če stoji na pragu starejša sestra.; z resnim, kakor skrivnostnim obrazom se jo sklonila k njemu in zašepetala: »Oče imajo dela«. Stopil je v hišo z lahkimi koraki, sladko se mu je smejalo srce in sladko so je glasilo, ko je oče razbijal po podplatu...
Zdaj tega, že dolgo ni bilo; vse je minilo, kar ugasnilo jo, Bag vedi kako. Marko se je še spominjal rumeno pečenih velikonočnih kolačev;, lepo je bilo, ali minilo je; lesketalo se je daleč zadaj kakor sanje. Revščina jo zdaj povsod, je dejal oče. Kmetje nimajo denarja, gospoda pa si naroča v mestu. Če l>i bil mlad, je dejal, bi šel drugam. Tukaj gre vse navzdol, kakor v pekel. Ali gos ped, ali berač — drugega ni... To jo bilo za Marka vse nekaj strašnega, samo pol razumljivega. Vedel je, da pomeni lakoto, lakoto,
druge pred sodnijo, da so tudi oni potem razkrinkani pred vsem svetom. Da pa ne blatijo sami sebe, so raje pustili pri miru vse skupaj in mi danes vidimo, da niso nobenega cesarja ne kralja in ne ministra obesili. Ampak vsi ti so še živi in dobro se jim godi.
In danes po štirih letih, se nahaijamo zopet pred svetovno vojno in kdo bi bil tisti idiot da bi ttrttil, da so zato samo poedine osebo krive, kakor n. pr. tu pri nas Mussolini, v NemSlji Cuno, na češkem Beneš itd? Ko mi vendar znamo, da za temi možmi stojijo razne banke, akcijska podjetja., trusti in tako pridemo do cele verige, katere člani so, razen prvih nevidni.
In ti člani so ob onem voditelji raznih strank, katere nosijo različna imena. V Srbiji imamo n. pr.:
Pašiča, ki je voditelj Srbske radikalne stranke; Davidoviča, ki zastopa demokratsko; Šušteršiča, klerikalno itd.
In vse te politične stranke raznih imen so kapitalistične, to je imperialistične. Kot tako nosijo v sebi kali bodočih vojn.
Iz tega stališča jih lahko dolžimo kot krivce bivše in tudi bodoče vojne, ki je neizbežljiva.
Daijati krivdo poedinim osebam za vse zlo, ki smo ga prestali, se pravi metati ljudstvu pesek v oči.
Pravd krivci so prišli pred ljudsko sodišče v Rusiji in tako bodo prišli tudi v drugih deželah. Teh krivcev pa ne bo malo!
M.
Matija Gubec in komunisti
V četrtek 15. t. m. je prešlo 350 let, odkar je bil usmrčen v Zagrebu na Markovem trgu pred cerkvijo Matija Gubec.
•Ta je bil glavni voditelj vseh teptanih slovensko-hrvatskili kmetov, ki so se v svoji nepopisni bedi uprli proti tedanjim pijavkam.
Po 350- letih pa slavi jugoslovanska buržoazija mučenika, kateri je umrl za staro pravdo teptanih kmetov. To je tista buržoazija, katera je usužnila svoj proletariat, ga neusmiljeno guli, mu sesa kri ravno tako kakor pred 350. loti tedanji fevdalci, med katerimi ni manjkalo Hrvatov. In ta gospoda se še predrzne proslavljati mučenika ravno v času, ko je ona sama pozaprla voditelje delavskega gibanja, komuniste, ki se ravno tako borijo za sveto pravdo, kakor se je mučenik Gubec boril proti tedanjim pijavkam.
Naj le uprizarja buržoazija slavnosti ob obletnici smrti moža, ki je hotel osvoboditi kmete od gospodarskega pritiska fevdalcev. Prišel bo tudi čas za nas komuniste, in to upamo da ni daleč, ko bomo tudi mi proslavljali ne samo Matija Gubca, ampak vse žrtve kapitalističnega režima.
Mimogrede
Po svetu sc zares klali vse polno nevarnih ljudi. To mi jc pripovedovala se moja stara ranjka mati (Bog ji daj mir in pokoj), ki. je bila globoko prepričana, da jc na svetu en sam, Dog (krščanski) en sam papci (katoliški) in en sam cesar (avstrijski). Pripovedovala nam je v zimskih večerih, ko smo bili zbrani na širokem ognjišču oltolu velikega ognja in ob svitu slabe petrolejke. Kadar je nehala me jc bilo vsikddr strah zakaj pravila jc o zlih in nevarnih ljudeh, ki hodijo po svetu, nad vse strašne reči. Ko sem do-rastel, sem spoznal, da so bile pripovedke, ranjke stare matere zelo nedolžne in, da se šetajo pa mestih in vaseh ljudje, ki so tisočkrat bolj nevarni in hudobni od njenih junakov.
Ni treba torej sc čuditi ako imamo na svetu poleg drugih Uidi politično in rc-darstveno oblast in zapore.
Le malo let je kar sem Se srečal v živ• Ijenju s človekomki je bil, in je gotovo še, tako zelo nevaren in hudoben, da jc ostal radi tega kar naravnost brez domovine. Pomislite: Domovin je vendar na svetu čedno število in za vse okuse. Njega ni marala nobena. Sedaj je podoben ciganu — Ahasveru. Naj sc nauči spodob-roma po svetu in išče... domovino. Kje naj jo dobi, katera naj ga vzame. Povsod mu pravijo: dolžnosti imaš pri nas lahko vse in še več; pravic nobenih. On si pa domišljuje — revež — da ima lahko tudi pravice. Radi take svoje trmoglavosti so ga že povsod osramočenega spravili v domovinske zapore in potem čez mejo v drugo domovino. Prav se mu godi ciganu — ahasveru. Naj se nauči spodobno živeti in domovin bo imel na izbero. Sedaj je odpotoval na Rusko med lumpe v domovino brezdomovincev. Jaz mu želim■ vse dobro čeravno je hudoben in nevaren človek.
večno lakoto... Spomnil se je na novo mašo pri podružnici visoko v hribih, na Planini. Tudi on, ministrant, je šel tja z domačim gospodom. Gospod se jo peljal po dališi poti, on pa jo je mahnil čez hribe. Strahovita dolga pot je bila, tako da ni čutil nog. In lačen je bil in žejen. Stregel jo pri maši, a po maši so šli gospodje v farovž in slišalo se je, kako so žvenketale vilice in žlice; tudi kozarci so žvenketali, jasno, veselo in gospodje so se hrupoma smejali. Marko je stal pred farovžom in čakal,potrpežljivo. Naposled pa ga je hipoma streslo: »Pozabili so name!« Gledal je z velikimi očmi proti oknu, poslušal je poželjivo, kadar je prihajal kdo hitro po stopnicah in so se oglašali v veži koraki. Lačen je bil,, težak kamen mu je ležal na želodcu in se je prevračal... žlice že niso več žvenketale, samo i:\enk-cvenk so peli kozarci. Nikogar ni bilo, a Marko se je držal za ograjo — majhen vrti e je bil pred farovžom — in rad bi sedel, pa ni mogel nikamor; če bi šei stran, bi prišel morda ob istem času kdo ponj in bi rekel: »Kje pa je ministrant, zakaj pa ga ni bilo gor, da bi jedel in pil?« In res je prišel mlad gospod ter ugledal Marka: »Kaj pa ti fant?« — »Jaz sem ministrant,« je dejal Marko in v grlu ga je zgrabilo. »Tako, tako... tu imaš desetico pa pojdi domov!« — Marko je šel domov pa je jokal vso pot; ker je bil gozd naokoli, se je jokal na glas, tako da so se veverice plašile. Pred no je prišel v vas si je obrisal obraz, da bi se nič ne poznalo. »Kaj pa si vse jedel in pil, Marko?« ga jo vprašala mati in veselo ji je bilo pri srcu, da je Marko jedel in pil.
»No, vse ...« je odgovoril Marko. »Potice ... meso...« Nato pa je sedel, ker so
Pred tednom je aretirala redarstvena oblast v Trstu dva velika zločinca. Še zdaj se tresem ko pomislim kaj sta vsega zlodja naredila. Eden jc bil 17 letni drugi 31 letni. Oba mornarja. Ob 11. dopoldne so jih aretirali. Bila sta slabo o-blečena in torej razbojnika. Ko so Jth aretirali so njima našli v žepih — o;u«i načite sc — dve liri papirnati in še ti ste bili ponarejeni. Zvezali so jih in peljali v zapor.
Prav so imeli. Čemu pa imamo vendar redarstveno oblast ako ne zato, da očisti mesta in vasi vseh razbojnikov in hudodelcev. Priznati moramo da je zares velik hudodelec Tidor hodi po svetu lačen in raztrgan in ima zraven šc ponarejeni dve Uri v žepu. Kdo naj ga nasiti za ponarejen denar? Nihče drug ne. kakor redarstvena oblast v svojih zapornih hotelih.
Naj mi le šc kdo pride povedat da ni na svetu hudodelcev. Zakaj imamo potem zapore?
Kaj bi rekla tedaj moja stara mati, ki je verjela v enega samega boga, v enega samega papeža in enega cesarja? Rekla bi: Bog naj nam bo milostljiv, naj da narcem pamet in pametnim srečo.
...zna
Dr. Ivan Tavčar umrl
V7 pondeljok 19. t. m. je umrl v Lj ubijanj na svojem stanovanju na Bregu oče slovenskega liberalizma dir. Ivan Tavčar. Pokojnik se je rodil 28. avgusta 1851. v Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1883. je položil v Tratu odvetniški izpit. Leta 1884. je bil prvič izvoljen kort ljubljanski občinski svetovalec in je bil kot tak do leta 1921. Kasneje je postal deželni in državni poslanec. Ral je prid župan in župan ljubljanski in je bil odbornik in predsednik mnogih odborov liberalnih d rušitev.
Ivan Tavčar je ..resnični ..oč#.. slovenskega liberalizma kateremu je ostal zvest do smrti. Proletariatu je bfl strog in načelni nasprotnik. Boril se je vedno proti vsakršni proletarski osamosvojitvi. Bil je preti splošni volilni pravici a n sploh mu niHnsUamoTtEi bi razumel in poijtoil ona velika mednarodna socialna vprašanja, ki so trkala z mogočno silo tudi na vrata slovenskega življenja. Kot borilec je bil načelen in trmoglav obenem. Cankarju ni edlpusffl’*'njegovega dela iv korist proletariatu niti ko je ležal naj več ji slovenski pisatelj na smrtni postelj i.
Ivan Tavčar pa je nedvomno več vreden kat pisatelj. Na literarnem polju je zapustil bisere, ki brJdo blažili njegov spomin tudi med proletariatom. Napisal je več novel, satiričnih črtic in romanov. Njegovi najboljši in naj lepši deli ste v zadnjih letih spisane novele ».(Cvetje v Jeseni«, in povest »Visoška kronika«.
Ob njegovi smrti pohabimo na boje, ki smo jih imeli' v življenju in se klanjamo tudi njegovemu spominu, spominu pj satelja in moža poštenjaka.
Z rnje
S trpi ji vos t je gorka, ali njeni su plodovi . slatki, — veli francuska poslovica. Tu se očito misli na strpljivost kod istraži-vanja u nauči i na drugom poljiina kul-turnog života. Strpljivost pako u rop-stvom životu ne samo što je gorka, nego uvijek uradja strašnim plodom za one, koji su s tipljivi.
Ignoranca za t vara oči i kune se, da vidi. — Thomas Fuller.
*
Samo klasna borba je spas proletariata — i mi se nadamo, da demo u najkrar če vreme povesti klasnu borbu u otvo-renom savezu sa proletariatom svili ze-malja. Napred prema modjunarodnoj’ klasnoj borbi! Napred — prema inter-nacionalnoj klasnoj borbi za oslobodje-nje radne klase! — Karl Liebknccht.
* v
Znanje se ponosi, što je naučilo tako mnogo; Mudrost je smjema, što ne zna više. — Coivper.
X*
Sve, što ljudi rade zajodnieki, mor a j it i posedovati zajednički. A takva su da-nas sva proizvodna i prometna sredstva, kao što su: žoljeznice, zemlja, strojavi, tvornice, parobrodi, tramvaji itd. Kad bi celo društvo posedovalo ova proizvodna i prometna sredstva, ono bi imalo i pravo na sve proizvode. U takvim okolno-stima bi nestalo izrabi ji vanje, a prema tome bi nostala zverska utakmica, uza-janma mržnja i progoni, medlunarodni pokolji i sva ostala zla, koja nastaju kao posledica privatnog vlastništva.
se mu noge tresle in so mu jo vrtilo pred očmi. »In še desetico so mi dali po vrhu ...« Zavistno so ga gledale vse štiri sestre in celo oče se je oarl postrani iz kota.
Zdaj ae je spominjal na vse to in hipoma ga je spreletelo, da ne bo nikoli konca. Da, zmirom, zmirom brez konca, kakor kolo, bodo tekli dnevi: zjutraj košček kruhu, opoldne močnik, zvečer košček kruha... da bi imel košček kruha in ko-rec vode!... da zmirom, zmirom in mati bo sedela v kuhinji, glavo v rokah in izza prstov bodo kapale neprestano debelo solze...
Sam ni vedel kako se je zgodilo... a čelom se jo udaril v hrastov les, križ je ležal na kamenju pred njim,
Tako je padel Marko vdrugič pod križem.
V obraz mu je zasopel smirad iz cerkovnikovih ust:
»Fant, ali naj te primem za ušesa? Kaj imaš na riti oči?«
In mu ej zakopal preto v roko, da je Marka zelo zabolelo ter ga stresel.
»Poberi!«
Zadaj se jo oglasil gospod:
»Fant, pa bi ostal doma! Te bo treba prijeti za lase, da boš vedel koga nosiS!«
Marko je vzdignil križ visoko, visoko, da je gledal Kristus daleč naokoli po pusti pokrajini. Ozrl se ni bil Marko ne na gospoda, no na cerkovnika, ali videl p dvoje strašnih obrazov, ki sta gledala nanj kakor bele oči, ki se bližajo ponoči, kadar je vso tibo. Mrzlo mu je curljalo po telesu, kot du bi mu zlivali vodo za vrat in tresel se je.
(Dalje prihodnjič).
J. VARGA:
Kriza kapitalističnega družabnega reda
S svetovno vojno se je začela kriza ka,-pitalizma. Proletariat vsega kapitalističnega sveta se nahaja v revolucionarnem trenju. S plamenečega ruskega ognjišča izhajajoč, se vali revolucionarni tok neizbežno proti zapadu. Absolutno razrahlja-njo delovne discipline, globoka delovna nevoljnost pod kapitalističnimi pogoji, orjaški štrajki, ki že po svoji razteznosti sami pretresajo temelje kapitalističnega gosp<xlarskega reda, draginja, beda, plenjenja po mestih, nered v armadah: ta izkušnja kaže, da so to predznaki oborožene vstaje proletariata.
Duševni boritelji buržoazije gotovo menijo, da gre le za prehodno krizo kapitalizma, ne pa za začetek konca. »Boljševizem je bolezen premaganih dežel« — je njihovo geslo. Poskusiti hočem določiti, alimoramo smatrati sedanjo krizo za prehodno, — ali za poslednjo.
Kapitalistični družabni red je antagonističen (vsebuje nasprotja). Kot razredno gospodatvo se je mogel le toliko časa smatrati stabilnim, dokler so se krili interesi meščanstva, z interesi pretežne večine pre bivalsttfa. To je trajalo malo časa. Imanentne (stalne, notranje) razvojne tendence kapitalističnega produkcijskega (proizvajalnega) načina so dovajale antagonistični značaj tega družabnega reda vedno bolj do jasnosti. Ne volja večine prizadetih, ampak nasilna organizacija gospodujočega razreda (države) je držala pokonci ta sistem za te latentne desetletja trajajoče krize. Velike mase proletariata so se organizirale za boj proti kapitalu. A priSlo je le do osamljenih izbruhov. Kapitalizem Se ni razvil vseh svojih sil, izrabil vseh zmožnosti: razširjal se je še vedno dalje, zavzemal v last novo dežele, novo dele sveta (imperializem!) donašal kapitalistom velike profite in s temi možnost, delu bojujočega se proletariata metati drobtinice od tega, nuditi jim počasi dvigajoč se življenski položaj, kar je zmanjšalo revolucionarne energije. (To je trajalo točno do konca prejšnjega stoletjta; ostro rastoča draginja je doprinesla pri zvišanih denarnih plačah padec realnih (resnično vrednost nudečih) plač). Koncentracija obratov in centralizacija premoženja je bila še premalo razvita, inte-resiranci na zasebni lastnini produkcijskih sredstev še mnogoštevilni. Konservativna ideologija (mišljenje), vera v nerazmišljivost kapitalističnega svetovnega reda je bila v proletarskih masah še trdno ukoreninjena. »Evolucionistični« nauk socialnih demokratov, ki je postavil revolucionarni preobrat, družbe v nevidno daljno bodočnost; praktično delo strokovnih organizacij, ki so se posvetile popolnoma poboljšanju položaja delavskega razreda v območju kapitalističnega družabnega reda, ni bilo zmožno, da bi spremenilo latentna nasprotja v aktivne revolucionarne energije. Končno: Nasilna organizacija gospodujočih razredov je bila dovolj nedotaknjena, dovolj močna, da . je lahko zavrnila vse poskuse oborožene vstaje proletariata in je s tem povedala po nastavljencih gospodujočih razredov (šoli, cerkvi) propovedano dogmo, ki so jo vcepljali proletariatu — o nerazrešlji-vosti in večnosti kapitalističnega reda.
Svetovna vojna je prinesla globokosežne spremembe v strukturi (ustroju) kapitalistične družbe. Preiskati hočem najprej one spremembe, ki so doletelo ekonomsko podlago kapitalistične družbe v vojni.
Del sprememb se je vršil splošnim tendencam kapitalističnega proizvajalnega načina odgovarjajoče, a v hitrejšem tempu, kot bi se zgodilu to brez svetovne vojne. Koncentracija (združevanje^ je napravila nepričakovano velike korake. Stoti-soči malih obrtnikov in malih trgovcev so šli na fronto, njihova podjetja so propadla. N* drugi strani so obogatela velika podjetja veleti vojnega dobavljanja. Razdelitev družba v kapitaliste z velikim premoženjem in proletarce, ne posedujočih drugega kakor stoj e delovne moči, stopa mnogo ostreje v ospredje ka kor pred svetovno vojno.
Imperialistični fazi kapitalizma lastna tendenca ki gre za premaganjem anarhije, za organizacijo gospodarstva, da o-mogoči kapitalu boljše obvladovanje trga, je zadobila v vojni mogočno ojačenje po državnih prisilno gospodarskih organizacijah. Govorilo so je o vojnem socializmu — državno organizirani kapitalizem bi bil pravi izraz.
Celo vrsto drugih sprememb moramo zaznamovati za vojno gospodarsko deformacij« (razohličenje). Najvažnejši pojavi te deformacije so sledeči:
Namesto realne akumulacije (nafcupi-čevanja) nastopa realno obubožanje, ki ga spremlja sicer ogromna akumulacija fiktivnega (namišljenega) kapitala. Voju-joča država odvzame — skupno s konsu-mom civilnega prebivalstva — gospodarskemu življenju mnogo večjo množino blaga, kot se ga v istem času produkcira. Mesto kapitalizmu lastne akumulacije nastane zmanjšanje realnega bogastva na dobrinah, desakumuhicija. Kapitalistična država odvzame proizvode s polnim priznanjem svetosti privatne lastnine to se pravi, plača jih v polni vrednosti. Denar se nabavlja potom mnogoštevilnih vojnih posojil. Namesto neproduktivno zapravljenih dobrin stopa fiktivni kapital, pobotnice za nadvrednost, ki se jo ima pozneje producirati in po državi potom davkov dobiti. Znesek fiktivnega kapitala narašča tem višje, čim rapidno rastejo v višino ceno vsled brzo nastopajočega pomanjkanja blaga.
»Te zadolžnice, ki so izdane za prvotno izposojeni in zdavnaj izdani kapital, ti papirnati duplikati uničenega kapitala, fun-girajo za posestnike tako dolgo še kot kapital, kolikor je še prodano blago in se morejo zopet spremeniti v kapital.« — (Manc; »Kapital« I1J. 2. 14.)
Ta zopetna zamena more veljati v vojnem gospodarstvu le za posamezne posestnike vojnih posojil; družabno, splošna je ta zopetna zamena nemogoča, ker real-
nih elementov produktivnega kapitala na blagovnem trgu — sploh ni.
Realno obubožanje prebivalstva v vojni se ne razvija enakomerno. Razvijajo se istočasno dalekosezne spremembe v razdelitvi vedno bolj razredčujočega se irealnega premoženja. Vojni lifcranti, producenti živil, sploh vse pridobitne plasti ki se pritegujejo v vojno konjunkturo, obogatijo. Male eksistence, katerih kapital za nadaljevanje produkcije vsled rapidnega draženja sirovin ni zadostoval so propadle. Vse plasti, katerih premoženje je bil stalen znesek, določen v denarju, so o-bubožale vsled razvrednotenja denarja.
Izginjanju realnih dobrin in naplavlje-nju fiktivnega kapitala odgovarja podoben pojav v razdelitvi prijemkov. Nominalno (v številkah) znesek skupnih pri-
jemkav ljudstva naraste zelo visoko manjka pa odgovarjajoča množina dobrin za realizacijo teh prijemkov. Cene rapidno rastejo, denar izgublja svoj značaj kot splošno izmenjalno sredstvo. Pričenja se primitivna izmenjava v naturali-jah med mestom in deželo.
»Buržoazija je podvrgla deželo gospod-stvu mesta« — pravi »Komunistični mani fest«. V vojnem gospodarstvu se je podvrglo mesto deželi. Ob splošnem blagovnem pomanjkanju je zadobila dežela, ki je producirala najbolj nepogrešne dobrine, živila gospodarsko prvenstvo, izmoz-gavala je mestno prebimlstvo, silila proletarce svojo skromno imetje nuditi v zameno za živila po kmetijah.
Življenski položaj vojujočih držav je v splošnem nazadoval; a ne enakomerno pri vseh razredih. Zemljiški posestniki in velika buržoazija so obdržali svoj stari način življenja; kmetje so celo pobolj šali svoj življenski položaj; položaji u-radništva in delavstva pa se je skokoma poslabšal. Nastopilo jo realno obubožanje delovnih mas, ker ni višanje plač enakomerno naraščalo z draginjo. Nasprotno pomenja vojaško življenje za plasti poljedelskih delavcev in neizuče-nih delavcev precejšnje poboljšanje položaja. Ljudje, ki so pip rej v dveh tednih mogoče enkrat zavživali meso, so do bivali pri vojakih svojo dnevno porcijo; proletarci, ki so v civilnem življenju pol lota hodili bosi in komaj ono srajco imeli, so bili pri vojakih dostojno opravljeni itd.
Te spremembe v ekonomski pcdlagi so prinesle dalekosežne spremembe v družabni nadstavbi. Predvsem je nastala globoka sprememba v ideologiji proletariata, probuja latentne (skrite) revolucionarno energije.
Oni momenti, ki so v vojnem gospodarstvu popolnoma strinjajo s kapitalističnim razvojem, pospešena koncentracija in zgradba prisilno gospodarske organizacije so že sami na sebi pomnožili moč latentne upornosti v proletariatu. Ko nov re vol u c ioni raj oč moment pri stepa še poslabšanje življenskega položaja delavskega razreda.. Povdariti moramo, da se je kljub vsemu izkoriščanju, kljub vsej bedi, ki jo je moral preživeti delavski razred v kapitalističnemu družabnemu redu — ne glede na majhna nazadovanja za časa kriz — da so je kljub vsemu temu v dobi modernega kapitalizma v 19. stoletju njegov življenski način v splošnem dvignil. To se brezdvomno razvidi iz številk živilske produkcije in konsuma. Podobnega poslabšanja preživljanja, kot ga mora proletariat srednje in vzhodne Evrop sedaj pretrpeti, pa ne pozna dosedanja zgodovina modernega delavskega razreda. Temeljno psihološko dejstvo pa je, da deluje izguba že doseženega življcnslce-ga položaja mnogo bolj revolucionirajo-ee, kak ur samo nagon po poboljšanju navajenega preiivljenja. — Proletariat se je pomnožil po v vojni proletariziranih malomeščanskih elementih in po u-radništvu, ki je padlo na proletarski življenski nivo. Ti deklasirani elementi so prinesli četudi nedisciplinjrano pač pa razljučeno revolucionarno energijo v vrsto proletariata.
Materialno obubožanje je našlo proletariat v prilikah, ki so bile sposobne da v veliki meri dvignejo njegovo socialno samozavest. Gospodujoči razredi vseh dežel so za časa vojne neprenehoma apelirali na domovinsko ljubezen proletariata: na fronti, v tovarni, na deželi. Vedno znova se j« glasilo: proletarci morajo rešiti domovino, njihova pripravljenost do boja na bojišču, doma njihovo delo v tovarni odločuje o »usodi domovine«. Proletarec je na ta način spoznal po besednih voditeljih kapitalizma samih svojo vse presegajočo važnost v moderni družbi. Doslej je slišal v uradno rečeni ideologiji le o svoji manjši vrednosti nasproti članom gospodujočih razredov. Sedaj je čul pa ravno nasprotno. Poleg toga je dobil izkušnjo, da je v rabi orožja — ki je bilo po njegogovih dosedanjih izkušnjah vedno le rabljeno po oboroženih varuhih razrednega gospod-stva proti njemu — ravno tako zmožen in spreten, kakor člani gospodujočega razreda in njihov privesek. Izkušnja, ki je napravila velik utis na proletarce. Kot temeljno dejstvo bomo torej ugotovili, da je izšel proletariat iz vojne s poslabšanim življenskim položajem, a s tem večjo socialno samozavestjo. Tej povečani samozavesti odgovarjajoče zahteva sedaj zboljšanje svojega materialnega in moralnega položaja: zboljšanje ne le sedanjega, ampak tudi predvojnega nivoja; zahteva, kateri pa kapital, kakor bomo videli, na noben način ne more ugoditi. To je jedro sodobne lcrize kapitalizma...
Kvantitativno ta razvoj ni bil enak. Vojna deformacija gospodarskega življenja je bila v premaganih državah, večja, kot v zmagovalnih: Vsled tega tudi poslabšanje življenskega položajev delavcev, njihova nezadovoljnost, odtod tudi njihov revolucionarni pritisk. In
ker se je to močno revolucionarno razpoloženje v premaganih državah krilo z razpadom (ki je sledil vsled poraza) nasilne organizacije države, je sledila politična revolucija v vseh premaganih državah. V Rusiji, kjer je imel vladajoči razred najšibkejšo organizacijo se je končala z zmagovito proletarsko revolucijo, ki so ji sledili kmalu pobiti poskusi na Finskem, Bavarskem in Ogrskem.
(Dalje prihodnjič).
Situacija
Krak buržoaskog društva se naglo približuje, i — u koliko više se taj krak j približuje — položaj nad nog nareda biva sv;3 v mizoriji, a sve mizemiji položaj nam nalaže sve teže i veče dužnosti. Proletariat je metan na teške probe lKjrfoc na život i smrt. i svaki put — kad nije uspeo da pobedi — biva metan na nove sve teže i teže probe; i strahota, lih proba če rasti — sve do končane pobede. Kriza kapitalizma ne možtj da s» izleči, pa ni da so zaustavi, ni da se olakša — bez naj grubljeg pljačkanja raicLncg naireda; a veče pljuskanje umanjuje potrošačku spcscibnoct širokih slc.ijeva. umanjuje sumu proizvedniu — predubljuj? križu. Dakle, orna reakcija samo spasam za n? ko vreme »profit« a.li ne resam križu; na-jretiv beda proletariata samo raste, šfn duže hude ovo vestačko produživanje života kapitalizmu, tim strašnija i krvavi-ja če da bude njegova smrt.Sto više prc-I letariat padne u nevolju i oslabi, tim veči I naper če mu treba ti za oslobodjenje. Ovo j produži vanje — neštačko uzdrž&vanje kapitalizma cd pada — ne može da ide u beskraj, jer jo vezana na neprestano po-jačavanje eksploatacije, a i stemak pro-letera ima granicu preko koje ne može da kroči. Otuda, št o kas nije dedje slom— tim strašniji če da hude za buržcaziju, a o proletariatu i njegovim patnjama do izza vreme »cdlučnog l>oja« da ne govorimo. Medjutim, od nas za,visi: hočemo li 'izneti pdbedu iz eve najnevije probe. ili čemo se pustiti u još veču rnizeriju
— da budemo posle stavljeni još na vede probe.
U svim kapitalistiv-kim držatvanm po-činje novi talas ofenzive kap'ta la; i pos-vuda novi proleterski pokre* za jedin-stvom cdbranu. Imperialističke države pokrenuše novu otenzivu prot iv Sovjetske Rusije i kolonialnih istečnih naroda; a ovi — od svoje strane — cdbranu potlačenih sila protiv Turške ‘i Srrrjelske Rusije opet je na pragu, jer englesk* jierialistl po svaku cenu hoče da gospodu re morskim tesnacima, da vladju nad Turfkom i da stignu gušu Sovjetske Rusije — da je zadava. I opet se internacionalni kapital sprema da teci na klav-nicu milijone proletera i da prepusti još strašnijoj gladi i golotinji bezbroj nevine proletarske dečice. 1 sve za Ijubav profita, sve za to da se život kapitalizma pro-duži za koji mesec ili gedinu.
U Italiji se fašizam pepeo na vlast. To jest, popeše se dva fašizma, ili — još bo-lej — jedan fašizam je več podavna na vlasti, a drugi se proglasio vlašču i teži da postane.
Mussolini, kao pretstavnik fašističko-sitnoburžoaske (socialreformistične) idoo-lcgije, hoče da spreči klusnu borbu, i da spase buržoasku državu na račun s vi h klasa. Zato se proglasio vlašču i hoče zbilja u tem smislu da vlada. Pored toga što mi debro znamo da »gušenje« klasne borbe zna&i samo njeno pojafevaiTje, to jest borba protiv radničkog pekreta, Mus-salini još uvek veruje da on tako hoče, da on kemanduje nad kapi tali st ičkom klasom. Medjutim, pravi fašizam (cruža-ne bande) neče da tdloži svoju vlast i kapitalisti ga obilno pomažu. Mussolini država — naredjuje demcbilizaciju fa-šističkih bandi, hoče da udari malo po ropu i kapitalističku klasu, a fašisti — skvadristK— žare i pale. Fašistička vlada hoče da stavi 'teror u ckvlr zakona, da ga planski vrši, a fašističke bande neče pravila ni granica. Krupna buržoazija fašističkoj vladi sipa komplimente, a fa-šističkim skvadramu navac. Prvi znak pada fašizma beše obrazovanje fašistič-ko-demokratske vlade, i — ko to nije vero va o, nek pogleda manifestacije toga znaka: plačenička štampa, koja se po komandi krupnog kapitala ješ uvek busa u »narodne« grudi«, izdaje se za fašis-tičku (»korenjaki«), počinje več da kriti-kujo neko vladine čino (»prerano«, »u* žurhano« itd.), što če da rek ne »hočemo fašizem, ali bez sitnogradj-anskog social-patriotskog prograrca». S druge strane, Mussolini — kao ministair unutrašnfjTh de la — ne smo ni n a pred ni nazad: nagla-šuje reforme, koje bi pogodile i bankovni kapital pored proletariata, ali ih povodi samo z obzirom na proletariat; cdbij o-tvorenu diktaituru samo protliv proletarra ta, medjutim nitisne, niti može da zausta vi teror nad proletariatom, a nad kapita-listima niti može, niti hoče da ga zavede; več se osetio primoran da dade uhapsiti neke svoje skvadriste, jer oni ne slušaju njega, več krupni kapital što ih plača.
I šta iz, ovog može da sledi? Mussolini če da budil postavljen pred dlillemu i mo-račo da uvidi kako sc mona ili sa kapitalizmom, ili protiv. A on zna da mu medju proletariatom nema više mesta i zato več da nas možemo da. budemo sigurni kako če on popustiti pred svojom ambicijom, postati s vesta n pobomik krupnog kapitalizma. Dakle, proletariat nema ništo drugo da očekuje osim sve večeg tnrora. Tek kad ga taj teror dovede nad vulkan proleterske os ve te, možda če pokušati da se bliži sa socialnom demo-kracijem, cd koje se u ostalom ne razlikuje u suštini.
Proletariat očekuje progonstva nikadje no vidjena i mizerjja nepodnošljiva. Bilo krarijom — od koje se nostalom ni dana« pod firmom legalnosti ali nelegalnost, jedino odbrambeno oružjo proletariata
— njegove organizacije i štampa — mora da bude uništeno (kako to računa buržoazija); radno vreme da so produži, plato da so smanje, besposlica i jad da da nas prepla.ve. — I od nas stoji sad u-koliko če taj pakleni plan tla se ostvari.
U ovim teškim trenutrima sav proletariat treba da se stisne u svoje borbene organizacije in da se najodlučnije brani-Jer svako imperialističko krvoproliče pro guta deset puta više proleterske krvi nego revolucija proletariata, a svako pogor-šanje uslova pri radu otežava i sainu bor bu za život. Dana.s, više nego ikad, mora da sc poostri klasna borba. Ako ikad, a ono danas mora sav proletariat da se okupi u jedinstveni front. I ako ikad, komunist ička stranka se danas pokazuje kao jedina braniteljicH proletariata,, te proletariat mora da. se sku)>i oko nje i da tako izidjo pobedommn iz ovo nove kušnje.
A; Duki
Razno
Zanimivosti o premogu
V šestnajstem stoletju so tedanji znanstveniki bili mnenja, da je .pa>lala z neba smola, iz katere 'je nastala današnja nafta. Če je po kakem slučaju taka smola prišla pod velike plasti zemlje, se je iz-premenila po mnenju tedanjih učenjakov pod ogromnim pritiskom — v premog! Še dvesto let pozneje so bili mnogti prepričani, da je premog prav za prav navadna plast zemlje, ki 'je samo napojena s petrolejem. Istodobno so bili drugi mnenja, da je premog nastal iz neke vrste drevja, ki je raslo ped zemljo, a se ni moglo preriniti skozi debele plasti zemlje in se je tako moglo ohraniti do današnje dobe. Še drugi so bili mnenja, da je premog produkt ivulkaaiskih izmečkov. še pred sto leti so mnegi resni ljudje prištevali premog med rudnino.
Koncem IS. stoletja se je polagoma, začela midevati verjetnest, tla je premog rastlinskega izvora. V podrobnosti se je razvila -teorija o [?prt>membi šote v rjavi pembg, a. rjavega v črni, iz katerega bi imel konSno nastati antracit. Tako se je do današnjega dno (vzdržala teza : 1. da sOjdemant, grafit in razne vrste premoga. samo imenovano alcitropne modifikacije elementov ogljika; 2. da posamezne vrsfo premoga nastajajo pcOagoma z iz-1reminjanjem ene v drugo.
Poglejmo! Breadvomno je, da je del premega, rjavega in črnega, res nastal iz rastlin. Ravno tako gotovo pa je tudi da se nahajaljo tudi vrste (premoga, ki so nastale ,iz praživali. Vsakdo si laliko predstavlja, da se nahaja tudi 'vrsta premoga, ki je nastala s kombiniranim oka-menjenjem rastlin iz pradavne dobe in omenjenih praživali, ki so se, na kakršen si bedi način, skupno potrificirale in dal* ono, kar nazivamo danes ,premog. Po tem, da bi že neka vrsta premoga nastala pretežno po okamorijeiraniju rastlin, ki sc nekdaj živele na zemlji, ipelkaizujejo o-no še več ali manj tiifdciv svoje rastlinske stiukture, a kemična sestava odgovarja derivatom, nastalim iz eluleze, ligni-na, smole in voska. Če pa je kak premog živalskega izvora, sestavljen je —<v kemičnem obziru — v glavnem iz pretvorjenih masti in beljakovin. Umevno je, da v takem premogu mora brtti sorazmerno vel dušikovih s*pcljrn. kakor v premogu rastlinskega vira. Vso to je pridobitev najnovejših preiskav.
Razvidno je Pirej, da katerakoli vrsta premoga ni samo enostavno sestavljena iz elementarnega oglika, marvetč da je morebiti vsaka vrsta premaga čisto individualno sestavljena kemična spojina, ka toro je treba izkoristiti čisto po njenih sestavinah. Tako prihatjamo do. pojma, da nam vsak premog, pa tudi šota, predstavlja iaredino dragoceno sirovino. Marsikomu bo najbrž jasno, koliko je doslej tudi pri nas brez efekta pogorelo premoga, ki bi se mogel kotrtistneje uporabiti.
Današnja tendenca izkoriščan|j'a vseh vrst premoga leži na tem, da se na podlagi točnega temično-a nal itičnega raziskovanja naijde za tvsako vrsto oni nat-in predelave, ki omogoči na(jipripfravnejšo predelavo. Raaen tega smo v položaju, da sam potek predeflava-nja aa gotovo vrsto premoga uravnamo tako, (da izdelujemo ene produkte, ki so nam najbolj potrebni. Razen tega si tudi olajšamo življenje, ker nas, kakor vsaj upamo, v bližnji bodočnosti ne bo dušil gosti smrdljivi dim premoga po večjih mestih.
A kako dosežemo to? Ako Je količkaj mogoče, treba bo vos (premog pretvoriti najkrej do gotove mejo v 'plin, kaltran in koks. Sam plin daje člist in zelo vroč plamen in nam v vsakem Slučaju »luži bolje kakor če pokurimo čist premog, Tudi keks je mnogo dragocenejše kurivo kakor sirovi premeg, ker ne dalje samo večje žarečnesti, nego tudi ne razvija neprijetnega dima, a to je oni ideal, .po katerem hrepeni ne samo vsaka gospodinja, ampak tudi vsi tovarnarji. O važnosti katrana ni treba niti govoriti.
V zadnjih desetletjih pa <se je našel tudi način koristnega, predelavanja rjavega premoga. Iz njega se proizvaja isto-tako plin, sicer manjše relativne kalorične vrednosti, kakor je pito, ki ga pridobimo iz dobrega črnega premoga — vendar boljši, kakor je sam rjavi premog. A poleg tega plina se dobiva tudi zemeljski vosek, iz katerega se s prečišča vanjem pridobiva befli cerezin. Pridobivamo pa pri tem tudi gotova olja, ki nam služijo za mažo.
Vse to predelavanje premoga se vršii v glavnem pri temperaturi nad 800 stopinj Celzija. V zaKlnjih (letih, zlasti v dobi Svetovne vojne, se jo mnoigo delalo na tem, da sc izkoristi premog tirdi pri nižjih tem peraturah — največ do 500 stopinj Celzija. Rezultati obetajo veliko bttločnodt, ker bomo s takim preddlavanjem lahko dobivali tudi vse one kemične spojine, ki smo jih doslej našli le v petroleju.
Znamenite najdbe v Egiptu
V dolini kraljevih grobov nasproti Euksorju v Zgornjem Egiptu je izkopavanje dolgo let počivalo. V zadnjih tridesetih letih se je pa lotil toga posla izno-va angleški lord Camavon. Dal je od skalnate stene odmetati kameniti drobiž,, nastal od dolbenju grobov, ki pokriva dolino mnogo metrov visoko. Imel je bogat uspeh: Odkril je nov, še nedo-.nknjen kraljevi grob.
Vhod v grob je bil še zaprt, dasi se je poznalo, da so bili nekoč v davnini zapore že vlomljene. — Ko so grob odprli, se jim je nudil čudovit pogled: vse je na kopičeno najrazličnejših predmetov ki so jih dajali kraljem v grob. Tu so stale tri izrezljane, pozlačene razkošno posteljo, vrhu njih zopet postelje z vložki iz ebenovine, slonove kosti in poldragu-ljev, številne omare z vložki iti s pozlačenimi napisi. V eni izmed omar, ki je bila poslikana z lovskimi prizori, so bila bogato vezena kraljeva oblačila in pozlačene sandale. Tu ie bil prestol Tut -anch - amuma, s težkim zlatom obiti sto li, štirje vozovi, zloženi na panterjevi koži, kakršne so nosili vozniki, vsakovrstna žezla, čudna glasbena orodja, posode iz alabastra nenavadne oblike, lepo stvari iz fajansovine, velike množine darov za žrtve, stegna gazel, gosja in račja pečenka,	vse	balzamirano in
shranjeno v skrinjicah enake oblike, daljo šopki in venci, ki so še vsi ohranili svojo ter ve, omara polna papirusovih zavitkov itd. — Sploh vse, kar so
dajali kraljem v grob, kakor nam je to znano s stenskih slik groba kralja Ramzesa III.
Vse to. kar smo doslej našteli, je stalo v prvem prostoru. Drugi prostor je bil s podobnimi predmeti tako naložen, da niso mogli dospeti do tretjega oddelka groba, dokler stvari niso spravili iz groba. Kaj so našli v tretjem prostoru, dose-daj še ni znano, ker je dospelo šele sedaj prvo veselo poročilo lorda Cama-vona. Toliko je še naznanil, da stojita pred vhodom v tretji oddelek kot dva stražnika dva kraljeva lesena kipa v življenski velikosti, — prevlečena s črno, asfaltu podobno snovjo.
KAPITALISTI /.V NJIHOVI VALPETMKI SO POVSOD ENAKI
(iz Amerike)
18-letni mfladenič De\vey V/ebb je izpovedal pred Segislaturnim odsekom države Arkansas, da ga je drhal v Ilarrisonu odgnala iz mesta iin mu ovila bodečo žico okoli glave, katero je pritrdila h kolu, pri katerem je bil privezan, ko ga je bičala.
Drhali je hotela prisiliti nljega, da ohto-Ži železniške stavkarje zločinov, katere mu jo pokladala na jezik,
Že bičanje z težkim bičem je sirovo^t, za katero je težko najti pravih besed, da se pravilno obsodi. Ovijanje bodeče žice ckoli glave 'jn pritrditev te žice h kolu, ko se človeka biča, nas spominja na mučenje obtožencev, ki je bilo v navadi v času sv. Inkvizicije v Španiji in ob času republike v Benetkah.
Drhal sa ni -zadovoljila s tem, da so udarci biča rezali kožo mladeniču, ampak mu je ovila 'še bedečo žico okoli glave in jo pritrdila h kolu, da je občutil še hujše bolečino, kadar je ganil pri udarcih z bičem. To ni sirovest, ampak je bestialneist.
Ali se morejo ljudje, kli izvršujejo taka bestialna dejanja, uvrstiti med civilizirane ljuid? Kaj je smrt v primeri s taki-m!i mukami? Nič! In kljub temu da je dognalo, da so se taka grozodejstva izvršila v Ilarrisonu, je roka praviče zelo počasna, da prime to zveri, ki nimajo dragega človeškega na sebi kot ime.
V ZDRUŽENIH DRŽA VAH JE ŠE MNOGO NEOBDELANE ZEMLJE
Ne\v York. — Skoraj en biljon akrov, torej malone ena polovica površine kontinentalnih Združenih držav obstoja iz ledine — neobdelano zemlje, štirideset milijonov akrov izmed te ogromne ledina-ste površine je popolna puščava, drugi deli so presurovi za poljedelstvo, in nekaj te površine je pokrite s nerodovitno prstjo. Ostanek te neobdelane površine je večinoma sposciben za kako vrsto poljedelstva. Od neobdelane oralno zemilje sito raj 270 milijonov obstoja iz gozdov, rovt, zemlje, ki potrebuje osuševanja ali namakanja, in drugih neobdelanih zemljišč. Skoro 500 milijonov akrov 'se nahaja v zapadnih polu puščavah in je primernih le za pašo. Ne manjka pa primernih zemljišč za onega, ki bi hotel orati ledino in razviti farmo.
REAKCIJA NA JAPONSKEM
Policija je pred kratkim preprečlia socialistično zborovanje v Jokohami. Vsi, ki so prišli v zborovalne prostore, so bili aretirani. Japonska tajna policija jo informirana, da je prišlo dvanajst ruskih boljševikov na Japonsko razširjat komunistično propagando. Policija se trudi, da jih najde, ali do danes se ji ni še posrečilo.
Kulturno židjenje v Rusiji. — Kljub velikemu pomanjkanju je kulturno življenje v Sov. Rusiji izredno živahno. <’Cen-tro-arhiv» izdaja nova, doslej neobjavljena dela Dostojevskega: «Izpoved Slavro-gina» in «2ivljenje velikega grešnika». Cena zadnje knjige znaša primeroma malo, 300.000 rubljev. V Petrogradu je začela izhajati «Nova Evropa» in revija petrogradskega filozofskega društva «Mi-sel». V Moskvi je ustanovljeno društvo za proučevanje spisov mistika-filozofa Rozanova. Tamkaj se izdaja tudi zbirka Ruskih mislecev». Moskovski «Tiskovni lom» je imel v 2 letih svojega obstani'«, 80 literarnih večerov, 00 političnih referatov in disputov, 34 gledaliških diskusij, 40 predstav, 20 muzikalnih večerov in 26 naučnih referatov.
Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Marabini. Tiskarna: „11 Lavoratore".
Pravi komunist hoče vedeti, kako se presojajo svetovni dogodki s komunističnega stališča in s trezno pametjo.
To mu pove „Delo“.
Pravi komunist hoče do dna spoznati razmerje med delom in kapitalom.
To mu olajšuje „Delo“.
Pravi komunist hoče spoznati težave in uspehe delavskega gibanja.
Na tej poti ga spremlja „DeIo“.
Razun ,, D e 1 a “ ni v Julijski Benečiji slovenskega delavskega časopisa.
Kako more slovenski delavec mislit', da je zaveden delavec, zaveden komunist, ako ne čita „Dela“?,
Kako more delavec upati v boljšo bodočnost, ako nima kažipota, ki mu kaže pot v boljšo bodočnost?
Čitajte in sirite „Delo“.
„Delo“ so nahaja v razprodaji
v TRSTU
(Mesto)
V. Broletto 181 V. Calogna 6 Cotso Caribaldi 2 V. Giulia 508 Piazza Garibaldi 7 V. Industria 16 Largo Pestalozzi 1 V. Molin a vento 48 V. Miramar 1 V. Roma 17 V. del Rivo 44 Piazza S. Lueia V. Sette Fontane 14 V. S. Marco 26 Sv. Andrej (kolodvor)
V. Scalinata 3 V. della Tesa 19G V. Udine 29
Piretfmsstje in okolica
Barkio.vl'je, Delavske zadruge Greta 8
Opiiine: Ana Daneu.
Roljan 8 Sv. Ivan 556
Sv. Marija Magdalena, Delav. zadruge Skedenj. Delavske zadruge Vrdela 556
(Kjer ni posebne pripombe so raz-prodajalnice «Dela» tobakarne ali raz-prodajalnice časopisov.)
V Gorici
Molesini Vitt.. V. Teatno 5 Molesini Jos., V. Cailducci Soominia Jos., V. Rastello Hovanschi Rosalia, V. Pellico Guabdtoni Jos., Goirso V. E. 60
Bregant Marija, Viale XX. Settembre 9 Piociodi Bi urno, V. Cip.ressi 2 Marz Augusbo, V. Seminario 2 Bressan Augusto, V. Mameli 2 IDRIJA, Ivan Krasna, Hinko Sax IDRIJA SPODNJA, Anton Lukan KOPER, Prane Lonzar PAZIN, Josip Russian PULJ, Delavsjka zbornica
Nft 62EŽEL9 (razprodajale! In poverjeniki)
BERTOKI pri Ktoptru: Apollonio Josip, društvena gostilna.
BOVEC-DVOR, Jože Mlekuš 11REGI, Vjekoslav Puž DEKANI, Vinko Fortuna, Ivan Rlepec DESKLE. Ljudski oder DORNBERG, Andrej Vodopivec GORJANSKO, Jcsip Metljak HRASTJE pri Šempetru n. Krasu, Josip Mohorčič JUŠIČI, Viktor Vlah KOBARID. Anton Unban^ič LOKEV NA KRASU, Andrej Moidter* MATULJE, Ivan Puž MILJE. Pangher Josip NABREŽINA, Anton Gruden OPATIJA, Anton Ttoma^ič OPATJESELO, Stavbinslka zadruga POSTOJNA: Marinič.
RENČE, Franjo Cotič RUKAVAG GORENJI, Josip Martinič, Franc Jurdana SEŽANA, Aloiz Jogan, Franc Štolfa, Ferdo Gulič SV. LUCIJA, Eligij Marega SOLKAN, Josip Srebrnič TOLMIN, Avguštin Negra TRZlC, Anton Tonet VIPAVA, Marija Fefljaričič VRTOJBA, Ivan Ari&on ŽAGA, Jožef Rot,
Delavci, kmetje!
Naročujte se na „DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-nlštva.
..DELO” velja v letu 1923 nastopno:
V Italiji: celoletno vnaprej plačano L. 10'40; polletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. — 20.
V inozemstvu: celoletno vnaprej plačano L. 18'20; polletno L. 9-10; 3mesečno L. 4-60.
Naročnino se pošilja vedno vnaprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODAJALO ,,DELA"1 Odračunajte redno u-pravništvu.
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
„DELA“
TRST - Via Maiolica 10-12.
P*