Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik ki izdajatelj: OkrajnJ odbor SZ DL Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva ]e vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozlr. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni ba nM v Novem mestu, 8t. 60-KB-16-2-24 Štev. 37 (391) Leto Vili NOVO MESTO, 11. SEPTEMBRA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik, Naslov uredništva in uprave: Novotnesto, Cesta komandan ta Staneta SO. Pošt. pred. Novo mesto 39 Telefon uredništva ln upraver št 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-taložniško podjetje »Slov. poročevalec« v LJubljani Za tisk odgovarja F. "evel VSEBINA JE NAJVAŽNEJŠA Volilne priprave so se začele; na sestankih Socialistične zveze govorimo o dosedanjem delu organov delavskega in družbenega samoupravljanja, o dosedanjih uspehih komunalnega sistema, ki se je v zadnjih dveh letih tako zelo razvil. Pregledujemo opravljene sklepe in izvršene naloge, ocenjujemo prehojeno pot iin govorimo o slabostih in napakah, ki so nas ovirale, da nismo naredili še ve£. Na zborih volivcev poročajo odborniki, kako so upravičili zaupanje ljudi in kaj vse so naše nove občine medtem že dosegle. Govorimo o tem, kar je bilo narejenega, še bolj pa o tem, kaj bomo delali v prihodnje. In prav je, da je naš pogled uprt predvsem v naloge, ki nas čakajo. Nedvomno smo v zadnjih letih naredili tudi na Dolenjskem ogromen korak naprej. Morda se ob težavah vsakdanjega dela in ob naporih, da bi čimprej dohiteli bolj razvite predele, prav teh uspehov vse premalo zavedamo. Vsaka naša občina ima pred sabo toliko želja, toliko stvarnih potreb in načrtov, da že kar nekako iz navade govorimo vedno in povsod skoraj samo o tem, kaj vse še moramo, kaj vse še bomo in kaj vse še hoče- mo doseči- Pri tem smo morda včasih preširoki, prehitro bi radi preveč, pri čemer se premalo sprašujemo, kako je s sredstvi in z o^alimi možnostmi, ki so nam za tak vzpon potrebne. In ko pregledujemo pred volitvami opravljeno delo, ob njem pa si sestavljamo gospodarske načrte občin za prihodnja 4 leta, nikakor ne smemo podcenjevati priprav na oktobrske volitve. Od tega, kakšni bodo odborniki novih odborov, bodo odvisni tudj uspehi občinsikih ljudskih odborov. Ocenimo zato doslej opravljeno delo stvarno in trezno. Naj bo obračun v občini temeljit in poSten; ne bojmo se kritično oceniti tudi vseh slabih plati našega dela, saj nam bo prav taka ocena najboljša podlaga za sestavo približnih nalog in dela v bodočnosti. Jasno in odkrito se je. treba pomeniti kakšna je naša pot in kam gremo. Nobenih praznih obljub, nobenih izmikanj ne potrebujemo. Nobenega popuščanja v gospodarskih ukrepih ne sme biti na račun volitev, vsak naj stori svojo dožnost do skupnosti, v kater} živi. Za napredek, ki si ga vsi želimo, se je treba odkrito boriti — to imejmo pred očmi, ko se pripravljamo na volitve. Vsebina je pri tem delu na prvem mestu. I ključ za odpravljanje zaostalosti in revščine Nad 3.500 hektarov ali eno sedmino vseh kmetijskih površin v našem okraju zavzemajo neplodne Površine. Od tega. obsegajo belokranjski steljnilki okoli 3.000 hektarov, ostalo i -;■ podobna neplodna zemlja d m t je v okraju. Kultiviranje teh površin je temeljna naloga pospeševanja kmetijske proizvodnje, odpravljanja (zaostalosti in revščine. To je hkrati osnovna naloga nale kmečke politike, s tem pa tudi odgovorna delovna naloga vseh organ»v in organizacij, zlasti pa naših kmečkih zadrug. Melioracije neplodnih kmetijskih površin in osnutek zakona o izkoriščanju kmetijskih površin, ki ga pripravljajo, to dvoje je bilo v ospredju razpravlia-nja seje upravnega odbora okrajne zadružne zveze Novo mesto 4. septembra. Dosedaj je malo napravljenega Najprej so na seji poudarili, da je bilo dosedaj glede melioracij neplodnih površin v okraju storjenega malo, mnogo premalo. Zato je bilo več vzrokov, eden glavnih pa razdrobljene parcele in dostikrat nerazumevanja posameznih lastnikov take zemlje za napredek. Vendar pa so poizkusi, ki so bili napravljeni — zrigolami stejjniki pri Dragatušu in drugo -—več kot potrdili ugotovitve strokov- njakov, da se v teh zdaj neplodnih površinah skrivajo velike neizkoriščene rezerve. Tu je ključ za odpravo zaostalosti in pasivnosti. Le na zadružni podlagi! Na vprašanje, kako pričeti z načrtno izboljšavo te zemlje, dobimo odgovor. Ha je to možno le na zadružni oAovi. To je na podlagi, ki zdruftije lastnike take zemlje samolv pogledu izboljšave in obdelave, ne posega pa v lastninske odnose. Zemlja ostane še naprej last posameznika, investicije, za' izboljšavo zemlije ir sodobnf obdelavo Pa urede lastniki v okviru zadruge. Posameznih razdrobljenih parcel nI mogoče lAeliorirati, na majhnih površinah n; možna uporaba strojev in drugih agrotehničnih pripomočkov za boljšo in cenejšo obdelavo ter večji pridelek. Škodljiva trma, ki ji bo pa novi zakon odločno kos V vseh dosedanjih pr;merih ln pri poizkusih melioracij je bila skoraj glavna ovira trma, nevednost in zaostalost posameznikov. Brez združevanja razdrobljenih parcel ?.a smotrnejšo obdelavo ni moč niti misliti na načrtno izboljšavo zemlje. V vseh primerih, kadar je prišlo do razgovorov o tem prvem koraku k napredku, se je našel kdo, ki je delo zavrl s svojo trmo in odločnim odklanjanjem kakršnegakoli dogovora o skupni obdelavi. S takim stališčem posameznik onemogoči pripravljenost večine lastnikov tak? zemlje. Tako stališče pa ni nič drugega kot krčevito zagovarjanje zaostalosti, s tem pa seveda tudi lastno revšč'ne. (Nadaljevanje na 2. strani) KONFERENCA ŽENA V nedeljo, 15, septembra bo v Novem mestu okrajna konferenca Zveze ženskih društev. Na konferenci bomo obravnavale delo Okrajnega zavoda za pospeševanje gospodinjstva, govorile bomo o' nalogah žena na vasi, izvolile bomo nov okrajni odbor in kar jeS&d vse važno, razpravljale bomo o pripravah žena za volitve v občinske in okrajne ljudske odbore. 2ene na Dolenjskem po številu prekašamo moške volivce, vendar imamo sedaj v občinskih ljudskih odborih moških odbornikov 275, žena pa le 8, v okrajnem odboTu pa komaj 4 žene. V bodoče naj bi žene bolj sodelovale v vseh organih ljudske oblasti, ne kot zastopnice žena, temveč kot državljanke, ki so s svojim dosedanjim delom že dokazale svojo sposobnost ln pripravljenost za aktivno sodelovanje na vseh področjih družbeno dejavnosti, V vsem udej-stvovanju so žene že doslej dosegle lepe uspehe v korist skupnosti. Naše bodoče sodelovanje v kumunalnd dejavnosti občine ln okraja, pri ustanavljanju raznih uslužnostnih podjetij, ki imajo namen pomagati delovnim ženam in materam, pri pametnem razdeljevanju finančnih sredstev za dvig življenjska ravni in pri vsem drugem delu terja od nas, da se o teh nalogah pred volitvami še temeljito pomenimo. Zato bomo o vseh važnih vprašanjih razpravljale v nedeljo 15. septembra na okrajni konferenci. Francka Slak Včeraj je minilo 15 let, odkar so v uporniški luki P o d g o r i pri Makarski z ukazom vrhovnega komandanta NOV Josipa Broza Tita ustanovili prvi partizanski pomorski odred. Odtlej pozna Jugoslovanska vojna mornarica samo pot navzgor, saj se je v poldrugem desetletju razvila ob skrbni pomoči našega gospodarstva in tehnike v močnega, strogo obrambnega čuvarja sinjega Jadrana. »Naša vojna mornarica ne bo zaplula in ne more nikoli zapluti v tuje vode z namenom, da bi napadla tujo deželo in njeno svobodo, pač pa bi najsrditeje napadla in napadala vsakogar, ki bi posegel po naši deželi in svobodi, dokler ga ne bi uničila« je dejal prejšnji teden komandant JVM admiral Mate Jerkovič na tiskovni konferenci v Splitu. Ob 15. obletnici naše vojne mornarice pošiljamo našim bralcem in naročnikom v vrstah JVM tovariške čestitke in tople pozdrave iz domaČih krajev! Obisk sovjetskih zadružnikov Kongresu Ljudske mladine Slovenije, ki se začne pojutrišnjem v Celju, naše pozdrave! Enajst delegatov bo zastopalo mladino novomeškega okraja na tem velikem zboru našega mladega rodu, kj ©r bodo začrtali jasne smernice, kako naj deluje mladinska organizacija, da bodo vsi njeni člani kar najbolj delaven Činitelj v razvijanju naše socialistične družbe Na povabilo davne eadru^žne zveze Jugoslavije je prispela na obisk v našo državo 7-čianska zadružna delegacija Sovjetske zveze- Na poti po Jugoslaviji je delegacija prispela v Novo mesto v nedeljo 8. septembra do- N o trttn'j e politični t eU en ste i pre ffleU Dve važni seji Pretekli teden je bila v Ljubljani *eja Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. V ponedeljek pa se je zbral na sejo tudi Zvezni odbor SZDL. Oba organa sta razpravljala o bližnjih občinskih volitvah. Na seji v Ljubljani je poročal predsednik tovariš friiha Marinko. Po njegovem referatu pa je sodelovalo v razpravi še šest članov Glavnega odbora. Razprava in osnovni referat sta opozorila na pomembnost volitev in na to, da bi bilo napačno, če bi pred volitvami razpravljali prvenstveno o tehničnih in kadrovskih vprašanjih. Ne bi bilo prav, če bi razglabljali in pripravljali samo predloge za kandidature, opuščali pa analizo vseh doseženih uspehov in se-vsda tudi problemov, kajti pri nas je še precej slabosti. Povsem napačno bi bilo, če bi stopili pred volir>ce samo s hvalisanjem^ Tovariš Marinko je dejal, da mora biti naša celotna politična dejavnost pred volitvami zelo realna in odkrita; ljudem moramo naliti čistega vina, pravilno moramo ceniti politične uspehe in biti hkrati dovolj kritični do lastnih slabosti. Naše občine se vse preveč zapirajo v ozek krog in pozabljajo, da je mnogo vprašanj, ki jih same ne morejo reševati. Zaradi tega tudi pri gospodarjenju marsikje izgubljajo smer in streme za nekakšno avtarkijo, z druno besedo: v marsikateri občini bi radi imeli čim več podjetij, ustanov in drugih institucij, da bi bili gospodarsko čim manj OOVisni od sosednje občine, od celote. Razumljivo, da je tako gospodarjenje nemogoče in imeti moramo vedno pred očmi celoten razvoj in v tem razvoju iskati čim ugodnejše mesto za določeno občino, s čimer bo vsaka le-teh znatno bolj koristila skupnosti, pa tudi sebi. Dejstvo, da v marsikateri občini hočejo imeti celo vrsto dejavnosti, da želi imeti sleherna tovarna v okraju svojo i-st-no orodjarno n. pr., Čeprav bi lahko ena sama zadoščala, vsa taka in podobna vprašanja bo moral v prihodnje usmerjati zbor proizvajalcev in lahko smo prepričani, da bodo potem naše občine prešle iz ozkih okvirov in bodo dovolj široko in pravilno obravnavale komunalno oziroma občinsko gospodarstvo. V nekaterih občinah, zlasti v mestih in pa v industrijskih krajih, so trenutno kar zadovoljni s tem, da imajo nekaj sredstev za gradnjo stanovanj, da so plače nekoliko boljše in da tu. cene na trgu ne niliajo tako kot pred letom dni. Bilo pa bi zelo nevarno, če bi se s takimi in podobnimi ugotovitvami zadovoljili, kajti med temi uspehi se skriva še mnogo lokalizma, izredno grobih pojavov monopolističnih tendenc v raznih podjetjih, zlasti pa veletrgovin. Po drugi strani pa mnoge občine nikakor ne razumejo, da je treba krepiti prav trgovino in odvzemajo tr< vini še tisti dobiček, ki ga je ustvarila ter ga porabijo za popolnoma druge namene, samo za napredek trgovine ne. Nekaj podobnega velja tudi za olirt in končno za turizem in gostinstvo. Zlartl gostinstvo in turizem nista nevažvi panogi gospodarstva. Mimo tega, da morata zadovoljiti delovnega človeka, ki z njihovo pomočjo izkorišča tvoj dopust, prinašata lahko tudi lepe doTiodke občini. Trenutno imajo nekatera gostinska in turistična podjetja popoln monopol, ker se boje konkurence in zato ne žele, da bi odpirali nove lokale. Pred volitvami bo treba govoriti tudi o obveznostih volivcev do občine in do družbe sploh. V mnogih občinah, ki so po svoji strukturi navezane na dohodke od kmečkega prebivalstva, ta sredstva ne pritekajo redno. To ovira delo občine, da ne govorimo o nekoristnem-^ popuščanji), nasproti tistim, ki bi morali take obveznosti redno poravnati. Na seji so se pogovarjali tudi o sestavu bodočih ljudskih odborov. Izbira kandidatov mora sloneti na oceni uspehov in problemov določene občine. Tudi od odbora bo odvisno, ali bo bodoči občinski odbor bolje gospodaril in Izpolnjeval naloge, ki jih bo moč izluščiti že v času pred volitvami. Nadvse važno bo, da pride v odbore tudi dovolj žena. Pri tem bi kazalo izbirati predvsem tiste žene, ki so že' delovale v raznih svetih in organih občinskih odborov, kajti teh je bilo precej. To lahko dosežemo v mestih in industrijskih centrih, nekoliko teže pa bo to n kmečkih občinah, čeprav ni nikjer rečeno, da tam ne bi imeli dovolj aktivnih žena, ki zaslužijo, da pridejo v organe oblasti. Ce hočemo glede vprašanja standarda, socialnega skrbstva in podobnega doseči kaj več, potem je treba vključiti v odbore več žena, pri čemer seveda ne gre samo za, to, da bi zboljšall odstotek oziroma sestav ljudskih odborov. Posebej pa bo treba spregovoriti 5e o vlopi zbora proizvajalcev, kajti v nekaterih občinah se bolj malo zanimaio za te. nove organe, medtem ko je v delovnih kolektivih zanje veliko zanimanje. Vsekakor katr, da se kolektivi zavedajo pomembnosti zborov proizvajal-cev in zato žele. da pridejo v te organe zares dobri ljudje. poldne. V kmetijski šoli na Grmu so Jo sprejeli predstavniki okrajnega komiteja ZKS, OLO ter republišk© in okrajne zadružne zveze, med katerimi so bili: Jože Borštnar, Ffanc Pir-kovič, ing. Vilma Pirkovič, 2an More, Viktor Zupančič, Niko Belopavlovič, Tone Pire, inženir Milan Bračika in drugi. Delegacijo je v ruščini prisrčno pozdravil« pionirka Vesna Kocuvan ter vodji delegacije izročila šopek nageljnov. Člani delegacije bo si z velikim zanimanjem ogledali prostore šole in nekatere gospodarske objekte. Podobno so se zanimali za učni načrt, socialni sestav učencev, trajanje pouka in podobno. Z Grma so se s spremstvom odpeljali pred spomeniški prostor na Vratih in pred spomenike položili cvetje. Zlasti jim je ugajal spomenik na Kidričevem trgu. Napis na njem so si prepisali, .pred spomeniki pa so se tudi večkrat fotografirali. Skupina avtomobilov 8 člani delegacije in predstavniki je nato odbrzela na Rog, kjer so obiskali Bazo 20. Tu jim je Jože Borštnar razložil, kaj je bilo v tem delu Roga in kaj je pomenila ta točka za naš narodno osvobodilni boj- Sovjetski gostje so se živo zanimali za vse podrobnosti, tudi za skupni boj sovjetskih in jugoslovanskih narodov proti fašizmu. Na željo članov delegacije so si ob povratku z Roga ogledali tudi kmečko hišo v Podturnu. Po kosilu v. zdravilišču Dolenjske Toplice so se člani delegacije odpeljali v Ljubljano na razstavo vin, od tam pa na- prej po Sloveniji ln Hrvatski. Delegacijo spremlja predstavnik Glavne zadružne zveze Jugoslavije Vlado Janjič, delegacijo pa vodi predsednik potrošniških zadrug Sovjetske zveze in podpredsednik mednarodne zadružne zveze Aleksander Klimo v. Zagrebški velesejem odprt V soboto 7. septembra ao vi Zagrebu 6večeno odprli 53. mednarodni Jesenski velesejem. Otvoritvi letošnjega velesejma je prisostvoval tudi maršal Tito, ki Je simbolično prerezal tralc na vhodu v velesejem. Predsednik republike je dal ob tej priložnosti lepo priznande organih za tor jem in razstavljal cem. NOVOTEKS uspel! Upravni odbor Jugoslovanske investicijske banke v Beogradu je prejšnji teden med drugim odobril investicijsko posojilu za rekonstrukcijo v novomeški tekstilni tovarni NOVOTEKS. Po dolgotrajnih In temeljitih pripravah je banka vendarle sprejela predloženi elaborat, po katerem bo NOVOTEKS nredil novo predilnico Česane volnene preje v zdaj prazni moderni Iz Uradnega vestnika * Uradni vestnik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto prinaša v 12. številki a dne 8-septembra 1957: Odlok občine Kostanjevica— Fcdbočje o družbenem planu zr leto 1957. Odlok občine Metlika o družbenem planu za leto 1957, odlok iste občine o določitvi po-vn.čila dnevnic za službena potovanja v mejah občine ter 7 odločb o imenovanju občinskih velilnih komisij. stavbi v Metliki. Zmogljivost nove predilnice, o kateri smo pred kratkim ob 10-letnicl re-nomiranega domačega podjetja obširneje pisali, bo, znašala 402 toni česane volnene preje na leto. Od tega bo tovarn« sama porabila 80 ton, 322 ton prsje pa bo prodala drugim tekstilnim tovarnam. Ko bo nova predilnica stekla, bo NOVOTEKS povečal proizvodnjo volnenih tkanin za 200.000 kvadratnih nWrov na leto. Po računih strokovnjakov bo nova "redilnica zelo donosen obrat. Oprema za Izdelovanje česane preje bo kupljena v Italiji. Podjetje bo lahko že v 10 mesecih vrnilo devize, potrebne za nakup novih strojev; tolikšen bo namreč prihranek pri nakupu surove volne namesto rpsan<> volnene preje, ki Je zdaj uvažamo. Vrednost proizvodnje se bo s tem v NOVOTEKSU seveda občutno povečala, hkrati bo pa novi obrat zaposlil pre- cej ljudi, /List; žensk. Za Belo krajino je minv drugega tudi to zelo važno, za novomeški okraj pa pomeni povečanje pro. izvodnje v NOVOTEKSU pomemben dvig narodnega dohodka. Odobritev investicijskega posojila pomeni hkrati tudi novo priznanje požrtvovalnemu kolektivu dolenjskih teksrllcav, k, mu skupnost zaupa povečanje proizvodnje tekstilnega blaga. , VREME ZA CAS OD 13. DO 22. SEPT. V splošnem nestalno 0 pogostimi padavinami ln hladno; suha razdobja ne bodo daJJSa kot S dni. Sredi septembra pričakujemo močno neurje spa-davinami, okoli 21. septembru pa zpIo močno ohladitev s padavinami. Večje razjasnitve bo* do nastopile med 16. in IS. sep-tembrom. (Napoved priredil V. M.) I Stran ' »DOLENJSKI UST« Štev. 37 (391) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED (Prenos s 1. strani) ■ Zmion o iz k. o* ».se-.ni j u kmetij-8kih zemljišč, katerega osnutek «o obravnavali na seji upravnega odbora OZZ ln s katerim se upravni odbor strinja, bo dal občinskim ljudskim odborom možnost in pravico, da onemogočijo taka zaviralna stališča posameznikov. Osnutek zakona namreč predvideva, da lahko v primeru, ko se večina lastnikov odloči za izboljšavo zemlje in lažjo obdelavo na zadružni osnovi, posamezni lastnik pa se temu protivi im. se noče vključiti v tako zadružno proizvajalno skupnost, (brez vključitve njegove parcele* pa izboljšava ni možna), lahko občinski ljudski odbor izda sklep, da se tak lastnik razlasti, v zameno ^a dobi enakovredno zemljišče ob robu združenega zemljišča. Raj'e pšenico kot steljo! Strokovnjaki bo ugotovili, da je veliko neplodne zemlje, zlasti v Beli krajini, sposobne za polja, da je ta zemlja večkrat celo zelo dobra. To so pokazali tudi primeri v okolici Dragatu-Ša itn drugod- Zakaj ne b,i raje rasti a na teh površinah pšenica kot pa stelja i.n grmičevje? Iz- Hmelj tudi v našem okraju? Kmetijski strokovnjaki so mnenja, da so v našem okraja dobri pogoji za gojitev hmelja. Kot najbolj primerne predele iwtvajnu)o Žcntjernejsko in ko*M-njevllto okolico ter mi rensko delimo. Prirprave za saditev hmelja so v teku. Ce bo dovolj razumevanja za gojitev te donosne rastline pri zadružnikih, bodo s saditvijo pričeli že prihodnje leto. kušnje kažejo, da v Beli krajini zelo dobro uspeva pšenica »teli-janka«. Slama bi več kot nadomestila izgubo v stelji, iltp pa bi bilo odškodnina za vložena sredstva in delo. Velike* površin je primernih za moderne vinograde, za plantažne nasade sadnega drevja, za izboljšane pašnike, travnike in ' podobno. Nov izračun katastrskega dohodka bo silil kmetovalce k dviganju donosa zemlje. Dohodek bo izračunan v glavnem na tem, kolik;, zemlja lahk0 daje, ne pa koliko daje sedaj. Davčna osniva bo torej lastnika usmerjala v to, da bo skušal povečati donos zemlje. Seveda je vme.s še vprašanje klasifikacije zemlje v posameznih predelih, kj še ni reHeno. Kričanja o v'sokih davkih, brez poizkusa doseči višje dohodke z izboljšavo zemlje, je pa seveda v osnovi zgrešeno. Pospeševanje proizvodnje — glavna naloga zadrug Upravni odbor OZZ je sklenil, da vse kmetijske organizacije usmerijo svoje delo v dvig kmetijske proizvodnje. Sem spadaio razumljivo tudi melioracije neplodnih površin. Temeljna naloga kmetijskih organizacij v bodoče Jc sploh samo kmetijska nro'zvndnja. Zato se moralo zadruge Iznebiti drugih dejavnosti kot ?o trgovina, obrane delavnice in oodobno. ds se bodo lanko v celoti posvetile osnovni nalogi tomečkerja zadružništva. Na »efij tp obravnavali dejavnost KZ v letošnjem prvem po'-letiu, ootem ko so se pogovorili tudi o volitvah v zbore proiz- vajalcev. Sp««jet je "bil sklep, naj zadružniki na polletnih občnih zborih razpravljajo o odcepitvi trgovine od zadruge. Nekateri upravni odbori kmetijskih zadrug kot so upravni odbor KZ Mirna peč, Trebnje, Mirna in Suhor pri Metliki so take sklepa že sprejeli. Zanimivo je, da so v Mirni peči, kjer so trgovino že ločili od zadruge, od tega časa dalje znatno povečali odkup kmetijskih pridelkov. Izločitev nekmetijske dejavnosti je pogoj za uspešno delo zadruge pri razvijanju naprednejšega kmetijstva. Prihodnje leto bo za pospeševale kmetijstva na razpolago še več kreditov. Skupine strokovnjakov izdelujejo načrte in elaborate za koriščenje teh posojil. Skrajno škodljivo bi bilo za posameznika in skupnost, če ne bj videli smeri gospodarskega razvoja našega okraja in se ne bi složno združili v delu, da dosežemo čimprej dosegljiv go-Bj>Odarski napredek. Prav glede boljšega izkoriščanja zemlje imamo v našem okraju zelo velike možnosti. Zato ne bi bilo prav, (V bi nas pri tem zavirali zastareli odnosi, okorelost posameznika in zaoiranje oči pred sodobno stvarnostjo. P. R. Ko to pišemo, jc na poli v našo državo vladna in partijska delegacija republike. Poljske, ki jo vodita predsednik vlade Juzef Cyrankicwicz in Vladislav Gomulka, generalni sekretar poljske združene delavske partije. Pomen tega obiska je očiten: gre za utrditev že prijateljskih otlnošajev med obema državama v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Ni dvoma, da so lanski oktobrski dogodki na Poljskem močno odmevali tudi v naši državi. Pri nas smo jih sprejeli kot znamenje, da je poljsko ljudstvo sklenilo odpraviti z napakami ln zablodami preteklosti, a ohraniti vse tisto, kar je bilo v preteklosti res socialističnega in dobrega. Pri nas so bili ljudje veseli oktobrskih dogodkov ne zato, ker so pričakovali, da bo Poljska začela »kopirati« vsa izkustva Jugoslavije, ampak zato, ker so Poljaki začeli urejati zadeve doma po svoje, kakor ustreza njihovim razmeram in gospodarstvu. Precej ljudi je bilo v svetu, ki so nad poljskim oktobrom majali z glavo in govorili, da to ne bo dolgo trajalo.-Toda komaj tri mesece po oktobru so bile na Poljskem splošne volitve, ki so jasno pokazale, da ljudstvo podpira politiko novega partijskega in vladnega vodstva. Prva pomembna politična bitka je bila dobljena. Začelo se je obdobje gospodarske bitke, ki pa je ni mogoče dobiti z volilnimi skrinjicami, ampak z vztrajnim delom za tovarniškimi stroji, v rudnikih, skrbnim delom v pisarnah in splošnim dvigom proizvodnje. Ta bitka še traja in zahteva mnogo naporov. Poljsko gospodarstvo se je v povojnem obdobju močno usmerilo na težko industrijo. Posledica terja Je bilo pomanjkanje potrošnega blaga In pa še nečesa: ekonomskega računa. Industrija je izdelovala določene proizvode ne glede na ceno, hkrati pa je nerentabilnost industrije še povečavala množica birokratov, ki so »nadzorovali delavčevo delo«. Gospodarsko in politično je bila Poljska popolnoma navezana na POLJAKI PRI NAS vzhodni blok, čeprav ji njen položaj daje obilo možnosti za enakopravno in plodno gospodarsko sodelovanje ne samo z zahodnimi državami, ampak tudi z azijskimi in afriškimi deželami. Da je bila gospodarska dediščina res težka, dokazujejo besede Vladisla-va Gomulke, ki je dejal: »... Po končanem šestletnem planu, ki bi moral dvigniti življenjsko raven delavskega razreda in vse države, smo se znašli v prvem letu petletnega plana v hudih gospodarskih težavah, ki naraščajo z vsakim dnem ...« Poljska se je že obrnila na ZDA za kredite. Doslej je dobila odobrenih 98 milijonov dolarjev, kar pa komaj zadostuje za nakup presežkov pšenice In nekaj bombaža. Največ bi zalegli kre- diti za modernizacijo premogovnikov v Slcziji, zakaj premog je glavno bogastvo Poljske, ki je sicer precej revna z rudami. Položaj v kmetijstvu se je precej popravil z ukinitvijo prisilnega vstopanja v zadruge, omiljenjem obveznega odkupu in zvišanjem odkupnih cen za kmetijske pridelke. Letos so poljski kmetje zasejali več površine kot kdaj koli prej. Toda glavna bitka se bije v -industriji. In zvišanje plač je mogoče samo ob istočasnem zvišanju proizvodnosti. Tođa težko je čakati, saj so si Poljaki vsa leta po vojni morali stiskati pas. Vsi rodoljubni Poljaki so danes prepričani, da jc sedanje vodstvo edino mogoče vodstvo na Poljskem. Ne samo zato, ker vidijo v socializmu rešitev za svojo domovino, ampak tudi zato, ker je sedanje vodstvo edino sposobno ohraniti Poljski resnična neodvisnost. Kljub gospodarskim težavam je torej sedanja pot Poljske jasna. Po dolgih letih so Poljaki dobili perspektivo za prihodnost, perspektivo, ki jc sprejemljiva za vsakega Poljska, ki ljubi svojo domovino. Obisk poljske delegacije bo brez dvoma utrdil to perspektivo in omopo-čil še tesnejše zbližanje obeh držav, ki neodvisno ustvarjata socializem..Možnosti za medsebojno proučevanje izkušenj je dovolj in prav toliko za gospodarsko sodelovanje. Pomen tega obiska pa bo mogoče Šele v celoti oceniti s časom, ko bodo znani vsi njegovi plodovi. Kdo zavira nastanek sejmišča v Hiniah KRA1KE IZ RAZNIH STRANI 21vlnoreJa je ?e sedaj, se bolj pa v bodoče glavna gospodarska panoga Suhe krajine. Napredni živinorejci se že dalj Pasa zavzemajo za organizacijo živinskih sejmov v Hinjah. O potrebi živinskih sejmov v Hiniah so že veliko govorili tudi na zborih volivcev, prav tako je Priznanje novomeški mlekarni Novomeška zadružna mlekarna se je z ostalimi sorodnimi podjetji udeležila republiške razstav.e mlečnih izdelkov v Ljubljani. Dobila je vrsto visokih pr'znanj, največ med vsemi podjetji, ki so sodelovala na razstavi-. , Na Čatežu smo zgubili vzornega gospodarja MmuZi teden smo na Čatežu pokopali 82-lelnega bivše-ga gostilničarja, vzornega gospodarja in skrbnega očeta Jožeta Lesjaka, Pokojni 'je slovel kot pošten in veder mož daleč naokrog. Kako priljubljen je bil, je pokazala izredno velika udeležba pri pogrebu. Razen številnih inancev in prijateljev so ga počastili tudi gasilci iz Velike Loke, ki so s čateškimi gasilci spremili pokojnega ustanovnega člana prostovoljnega gasilskega društva Čatež na njegovi zadnji poti. Pokojni Jože Les jak je bil invalid iz prve svetovne vojne, odkoder je prinesel neozdravljivo rano na nogi, ki ga je mučila vse življenje,-vendar ga ni ovirala pri delu za dom in dvig naprednega kmečkega gospodarstva. Ob grobu mu je govoril zastopnik gasilcev Tone Lavriha iz Velike Loke. ki je s toplimi besedami orisal vso težko, a uspešno pot pokojnika. V imenu *nanceu in prijateljev se je od pokojnika poslovil domačin. M. M. Ne ogrožajte ljudi! Odkar je zaprta Partizanska cesta v Novem mestu — ln kaže, da bo zaprta se lep čas —, Je usmerjen ves promet na Kamiljsko postajo preko Smihela. Tod vo/.ljo zlasti tovorni avtomobili podjetja Kremen in tudi drugi. Razumljivo Je, da zaradi del na cesti prevoz ne more zastati. Toda cesta Čez Smlhel J« ozka in •lana, gre pa se mimo dijaškega internata — Šoferji pa drvijo, kot da bi bili na najboljši cestti. Ne samo, da ob suhem vremenu o i 'a k i kmalu kar stoje ob cesti (škropilni avtomobil sem namreč ne pride), zaradi nagle voznic težkih tovornih avtomobilov *o v nevarnosti potniki na tej cesti. V dijaškem domu jc več sto otrok: vsi t! hodijo v solo po cesti mimo pokopališča kot Mini Številni drugi ljudje iz tega konca. Kaj če bi vozili šoferji tod malo počasneje, z malo več čuta do ljudi, ki v naglici skičejo s ceste na vse strani pred drvečimi avtomohili? Kaj Če bi vsaj malo pomislili, da lahko vsak čas pride rTn nesreče, če Že zaradi prahu ali brtzgajočega blata nimajo razumevanja za pešce? Izdelki novomeške mlekarne so dobili 4 prve in 3 druge nagrade. Izmed prvih nagrad je ena ocenjena kot posebna prva nagrada. Podeljena Je bila za sir »Grajer«. Prvo nagrado so dobili še izdelki: polnomastni sir Trapist, edamskj sir in čajno maslo. Druge mi grade je dobilo podjetje za tričetrtmastni sir Trapist, za polmastni sir Trapist ln za topljeni sir. Pred kratkim je novomeška zadružna mlekarna dobila visoko priznanje tudi ža kazein. Med vzorci kazeina, ki so bili poslani v oceno v inozemstvo, je bil kazein novomeške mlekarne ocenjen kot najboljši. S. tem si je podjetje pridobilo ugled tudj na inozemskem trgu. Laskave ocene izdelkov novomeške zadružne mlekarne so hkrati visoko priznanje vsemu kolektivu, ki si je v dobrem P'ildrusem letu. kar mlekarna obratuje, pr'dnbij potrebne !z-kusnie za 'zdelavo kakovostnih izdelkov. Navzlic začetnim in drugim težavam, s katerimi se kolektiv bori, polaga vso pažnjo kakovosti izdelkov, s tem Pa si je utrl tudi pot na trg. Razen "tako visoke ocene izdelkov so strokovnjaki pohvalili tudi okUsno in praktično embalažo, v kakršni odpravlja novomeška mlekarna svoje izdelke. bil to predmet razprave na sejah upravnega odbora kmetijske zadruge in na seji občinskega ljudskega odbora Žužemberk. Za sejmišče Je potreben primeren prostor, ki na pa v Hinjah in okolici ni tako lahko naJM. Posebna komisija je predlagala kot najbolj primeren prosi or za zadružnim domom. Ta pa Je last. župnije Hinje. Prvega avgusta se je sestala komisija ljudskega odbora in žup-nlšča, da bi se dogovorili o zamenjavi zemljišča med kmetijsko zadrugo In /upnisčem. Razen župnika Antona Porenta iz Prevol so so vsi udeleženci razgovora strinjali z doseženim sporazumom, po katerem ho kmetijska zadruga dala župnlŠCu /a to parcelo drugo, razliko v vrednosti pa doplačala. Napisali so zapisnik, ki ga je med drugimi predstavniki verske skupnosti podpisal tudi župnik Bogomir Hren kot upravitelj župnlš-kega imetja. Vsi člani komisije, razen upokojenega župnika Porente so sprevideli potrrbo po sejmišču in pravilno ocenili go- spodarsko korist živinskih sejmov v Hinjah. stvsr je bila dogovorjena; kot se sliši, je tudi SkoriJ-ski ordinat v Ljubljani dal pristanek za tako zamenjavo. Pri tem pa je treba omenit) dokaj čudno vlogo župnika Porente. Ze od pričetka si je prizadeval, da ne bi prišlo do sporazuma, odnosno zamenjave lastnine. Ker nI uspel pri komisiji, je 17. 8. iflr.7 hodil po vasi Ilin.le ln nagovoril posestnika Tekavči'-a ln Hrecel-ntka. da sta na svojo roko sklicala sestanek prebivalcev HinJ, Pleša in Lazine ter na tem sestanku hotela uveljaviti zamisel Porente, da se ne dovoli zamenjava. Vprašanje je. kakšno zakonito osnovo Ima sestanek, ki sta ga sklicala navedena dva posestnika. Značilno pa je, da so Brccelnlk, TekavPič in Papež nagovarjala ljudi In Jih eeln silila z. raznimi parolami, naj daJo izjave in podpise, čemur pa so se ljudje upi.-rali. Papež je govoril, češ kaj nam Je potrebno sejmišče, potem I o I e tf I m i e t V enaintrideseti Številki našega lista smo objavili članek, v katerem smo grajali p,>čaane priprave za gradnjo vodovoda v Skocjanu. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je graja zalegla. Takoj po tem je odbor za gradnjo vodovoda v Skocjanu krepko prijel za delo- Na sejo odbora so povabili tudi predsednika in tajnika občine Šentjernej ter gradbenega inšpektorja okrajnega ljudskega odbora, fra seji so razpravljali o v/rokih zastoja in sprejeli načrt za pospešeno deU>. Občinski ljuvltfci odbor Šentjernej je priskrbel tehnično vodstvo, odborniki pa so si razdelili naloge. Organizacijo prostovoljnega dela je prevzel Jože Bregar in ga kar dobro vodi. Vsi koristnikj vodovoda se udeležujejo prostovoljnega dela in so v kratkem času izkopali okoli 900 metrov j«arka ter položili cevi- Pri tem delu &o že do prejšnjega tedna opravili 400 PRIZNANJE lil. MEDNARODNEGA VINSKEGA SEJMA DELU NAŠIH VINOGRADNIKOV „Cviček, cviček...!" Srebrna in bronasta medalja za kapljico naših tal — Naval na razstavišču kostanjeviške Vinarske zadruge — »Točite cviček tudi izven razstav, želimo zdravo in izvirno pijačo!« ur. Izkop jarka je težaven zaradi slabega terena in tudi deževje precej nagaja. Vodovod je treba speljati čez potok in cesto, kar prav tako otežkoča delo. Strojnica ln zbiralnik sta že Grajena, črpalk pa še nimajo. Ce ne bo kakšnih posebnih ovir, bo vas Zloganje ■ kmalu imela dobro pitno vodo- Letos dodeljena sredstva ne bodo zadostovala za dograditev Vodovoda do načrtu. Gornji primer dokazuje, da je mogoče tudi v Skocjanu veliko napravi-!, če se kdo za to zavzame ln če izvoljeni organi v redu opravljajo naložene dolžnosti. bomo morali pa še sejmnlno plačevati. Prav bi bilo, da bi se oglasili napredni kmetovalci Iz HinJ in okolice in povedali takim zaviralcem napredka, da morajo tudi Hinje Imeti sejmišče, ker je to za razmah živinoreje nujno potrebno. V TEM TEDNU MIBMMO Cvet jesenska rese (100 din), rdeče deteljice (100 din). List volčje češnje - beladone (130 din), lapuha - vinogradniškega (60 din), melise (150 din), hribske rese brez pecljev (500 din), maline (40 di k. «* ram z.f'i. da še nekaj manjka. Saj res, kje so Dolenjci? iviimo »O AN K« z Mirne, okoli katere se gnetejo predvsem ljubitelji močnejše, žgane kapljice, naletimo tik pred izhodom hale BC na raz-staviščni prostor kostanjeviške Vinarske zadruge., , »Aha, tule je pa cviček doma! Dva deci!!« slišimo neučakane goste, ki naravnost rinejo k dolgi točilni mizi. »Takoj! Nina, steklenico črnine za sabo! Šc steklenico cvička? Prosim, takoj! Samo trenutek, potrpilc, takoj bo!!« Tovariš Likar komaj sproti odgovarja s sodelavci na želje nestrpnih obiskovalcev. Stojimo v ozadju in zadovoljni opazujemo gnečo okoli našega cvička. Da, tule teče pristna kapljica, cviček izpod Gorjancev. Se le čez fas. ko se za hipec pomiri mravljišče, Se pokažem« tovarišu Likarju in ga naprosimo, da bi povedal, kako je cviček uspel na tem velikem in pomembnem selimu. »Ko jc A'INAG priredil na Glavni zadružni zvezi pokuŠnjo vin, je bilo vsem udeležencem nadvse *al rt- cvička že zve- čer zmanjkalo: JKrav to slišite lahkn -/jrluile Ml pri nas. nri tejle mizi. Ljudje nas prosijo, naj odpremo ISTN razstavišča Pro" dajalno izbirnega cvička! Prihajajo s steklenicami In ga odnašajo s sabo v mesto; kot na recepte.« — Pa priznanja? sprašujemo dalic. »Dve medalji: crohrna in bronasta! Med redkimi smo, ki smo predstavil) komisiji strokovnjakov v oceno vino za široko potrošnjo! Na oceno smo dali cviček z desnega in z levega brega Krke. Prvi je odnesel srebrno, drugi bronasto. Od 20 dosegljivih točk je dobil prvi 18 in drugi 16 točk!« — In trgovski uspeh? »Kar smo imeli, je vse, prodano! Zalog dom:i v kleteh ni več! To nam uarckuie: v jeseni pokupiti vse, kar bo moč zajeti. Krediti ne smejo hiti ovira. Naš človek naj pije zdravo vino, ki vsakomur tekne!« — Va5e želje ob novih priznanjih? »Dnti široki potroftnjl to, kar naš človek želi! Dobro kvaliteto za primerno ceno. V Novem mestu, pa tudi v Ljubljani b[ bilo treba v lastnih točilnicah nuditi naraven cviček, ki je vodilna pijača v vinski terapiji.« Nato ga seveda poskusimo ln ko' si nazdravimo z cdličnim cvičkom, za nJim pa še s pristno gorjansko črnino, se spomnimo tudi naših vinogradni- V soboto, 7. septembra. Je bila v Novem mestu konferenca predsednikov upravnih odborov In poslovodij splošnih kmetijskih zadrug. Na njej' so razpravljali o pripravah na polletne občne zbore, o dehi zadrug v prvem polletju in načrtih za bodoče delo. polletni občni zbori bodo 15-, 22. In 29. septembra. Upravniki in predsedniki kmetijskih zadrug so osvojili predlog, da se trgovine izločijo lz kmetijskih zadrug, bodisi kot samostojna trgovska podjetja, da se priključtjo že obstoječim državnim trgovskim podjetjem ali pa da se osamosvojijo in poslujejo kot samostojen zadružni obrat. O Izločitvi/ trgovin 1a kmetijske zadruge bodo sklepali zadružniki na polletnih občnih zborih.- Na konferenci so tudi grajali nedisciplino posameznih zadrug in nakupovalcev pri odkupu kmetijskih viškov. To vnaša zmedo in nezaupanje med proizvajalce, zadrugam pa pov/.roča precejšnjo škodo. Poudarili so, da se je treba pri odkupu držati sporazumnih cen ln spoštovat! dogovore. Prav zaradi take nediscipline so dobički kmetijskih zadrug letos man.181. kot so bili lani v Istem času. O pripravah-načrtov za delo zadrug v prihodnje bomo poročali ob drugi priliki. 0 Po štiridnevnem bivanju v Beogradu je iz naSc državo odpotoval britanski zunanji minister Sclv/yn Lloyd. Međ razgovori z nagimi državniki, ki so bili odkritosrčni, so bile izmenjane misli o razvoju jugoslovansko - britanskih od-nošajev ln o mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, 9 Eden izmed voditeljev britanskih laburistov ln zunanji minister laburistične .vlade V senci« Aneurin Uevan je obiskal Poljsko, kjer se jo sestal z. vidnimi poljskimi državniki. Iz Varšave je odpotoval na obisk v Moskvo, nekaj .Oni pa ho preživel najbrž tudi na Krimu. • Kralj Saudove Arabije Ihn Saud je po obisku v Bejrutu, glavnem mestu Libanona; odpotoval v Zahodno Nimik ijo, kjer se bo zdravil. V Bejrutu se je Saud razgovarjal z visokimi libanonskimi državniki In bil tudi navzoč na konferenci saudskih veleposlanikov, akreditiranih v Libanonu, Siriji, Iraku in Jordaniji. Po vrnitvi iz Zahodne Nemčije se bn S;iud spet ustavil v Bejrutu. • Tokijski časopisi posvečajo veliko pozornost obisku ju-£oslovnn«ke rtelearsclje, ki ,io vodi podpredsednik »veznega , Izvršnega sveta BvetozaT vuk-manovlč In Je doslej obiskala Indonezijo, TaJ, Kambodžo ln Severni Vietnam. Japonsko časopisje ob obisku poudarja, da ohstajaio dobre možnosti za trgovino med Japonsko in Jugoslavijo. • Francoski zuiianli minister Plneau, ki Je pred tem obiskal države Latinske Amerike, da bl si pridobil prljnteMev zi stvar Franrl.le v ZdruzenHi narodih, se Je v VVashlngt.onu šestu i z RinerKklm zunanjim ministrom nnllesom. Govorita sta o alžirskem vprašanju, Siriji in razorožitvi. • Povellnlk sov!etskepa letalstva maršal VerSinln Je izjavil, da Amerika po Iznajdbi novih raketnih orožij ne bi mogla v vojni več ostati zunaj bolKča, ker nobeno sodobno protiletalsko oro5le nI učinkovito v bolu z raketnimi Izstrelki. ' Ker se ZDA nočejo odreči voiašklm oporiščem v tnllni. Je RovJeNka zveza m'i-sillena daiati znatna denarna sredstvi za vojaffke namene, za gradHev obrambn'h n^^r-^v kakor tudi za nenehno Izpo-polninvnnje sredstev za uničevan |e teh oporišč. Kov obrat KOTO MONTAŽE OBVESTILO Obveščamo cenjene stranke, da se je Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto pripojilo h Gospodarski poslovni zvezi Novo mesto in posluje z vsemi dosedanjimi dejavnostmi pod firmo GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA NOVO MESTO Dilaneteva ulica 5 telefou 129 — brzojavni naslov GPZ Novo mesto — tek. račun 60-ZS-21-35. Vsem poslovnim prijateljem se za nadaljnje sodelovanje toplo priporočamo! kov, ki so pridelali to odlično kapljico. »Čudno pa je nekaj,« pristavi tovariš Likar. »Leta 1917 je bila otMi'na vinska letina, leta 1927 in 1937 spet. prav tako pa leta 1947 in letos znova — na vsakih deset let! Kar bomo letos natrgali pod Gorjanci, bo res precej manj zaradi majskega mraza. b(> pa kvaliteta, kakršne deset let ne pomnimo!« In zato še enkrat: na zdravje! Največji pridelek pšenice V okviru letošnjega Novosad-skega sejma je bilo organizirano tudi tekmovanje kmetijskih organizacij in kmetovalcev za donos pšendce. Priglasilo se je vt-likio število kmetijskih organi;.,- cij in kmetovalcev, pogoje pa je izpolnilo 342 splošnih kmetijskih zadrug, 162 kmetijskih pftferitV, 115 kmečkih delovnih zadrug in 49 zadružnih ek^-nemij. Prvo mesto Je dosegla uprava »Brestovac« kmetijsko industrij, skega kombinata »Belje«, ki )e dosegla pridelek 4.?0Q kg pšenice na hektar. Tudi druga posestva, ki so se udeležila tekmovanja so dosegla 1«?P« uspehe. Tako je kmetijsko posestvo »Erdut« iz Dalja pridelalo na površini 75 hektarov povprečno 4 590 kg pšenice na hektar. Ne pozabite: od 28. septembra do 21. oktobra DCHENJSK! KULTURNI FESTIVAL V KOSTANJEVICI! Podjetje MOTOMONTAZA v Novem mestu se našlo razvija ln veča. Sedaj zaposluje žc nad 2J0 ljudi In je število zaposlenih v tem podjetju skoraj vsak dan večje. Prejšnji teden so razfiirili de-jf.vnosi še na en oddelek, ki bo zaposloval okoli 30 delavcev. To je galvanizacijski oddelek. Podobnih obratov nimamo v našom okraju. Pr| organizaciji novega oddelka jc delovni kolektiv pokazal posnemanja vredno Iznajdljivost. Vse stroje- za ta oddelek so izdelali, odnosno sestavili sami in pri tem prihra- 9. septembra na novomeškem trgu in sejmišču Lepo ln toplo vreme 1e oriva-bilo v mesto precej ljudi z dežele, zato je bil trg Izredno dobro založen. Največ Je bilo breskev, le škoda, rta so večinoma vse nagnite ah kako drugače poškodovane ln jih gospodinje lahko skuhajo le za marmelado.' za vlaganje pa niso. Tudi cena breskev 1e se vedno previsoka. 45~tiadln zahtevajo za kilogram, čeravno smo E-*«««! da jih je v Bell krajini po 20 din, kolikor lih kdo hoče. Prodajali so še: Jajca do 2u din. papriko po 40 din kg. Daradižnike Po 50 din. kumare po 10 din. kg, krompir po 20 din kc. šopek rdeče pese 15 din, šopek pe trsili a 10 dinarjev, skodelico smetane U0 dinarjev. Čebulo do 40 din kg. Krozdje po 80—100 din k«, slive do 60—?:; din kg. zelje po 30 din k«, hruške po 50 din kg ln drva od 1800 do 2100 din meter Meso: govedina 240 din kg, teletina 2H0 din kg, svinlna 350 din k«. Tudi na sejmišču je bilo vse živo, Sejemska sezona ie tu m promet ,jz tedna v teden narašča Naprodaj so pripeli»11 947 prašičev, prodali pa so lih 818. Mai) pra.iičkJ od G—12 tednov so bili po 28O0 do fiOoo din, večll. od 3—7 mesecev stan pa od 6000 do 14.000 dinar je Vi k i. nili okoli 20 milijonov din Novf obrat ima že sedaj naročil «a daljši čas. Kemiki predujem N;i račun 28 uul;.lonuv mark, ki jih mora izplačati Jugoslaviji Zahcdna Nemčija na podlagi pogodbe o medsebojni ureditvi terjatev iz .socialnega zavarovanja, je Zahodna Nemčija dal« kot predujem na ta dolg 8 In pol milijona . .ark. Preostalo vsoto bo izplačala, ko bo pogodba ratificirana. Za elektrifikacijo Zdare V neposredni bližini Žužemberka je vas Zafara še vedno brez elektrike. Ze dalj časa govorijo o potrebi napeljave Te dni m> se. vaščani zbrali in izvo_ lili petčlanski elektriflikacljski odbor s predsednikom Antonom Blattnikom na Ćelu. Kef je vas precej pasivna in je v liffu vojne bila požgana, si bodo prebivalci pomagali s posekom de]a r.vojega lesa in si z izkupičkom zgradil: potrebno električno omreiie. Kaže, da se bodo resno oprijft* dela. POJASNILO SGP »Pionir« Novo mesto nas 1e po Izidu članka »Surovež brez primere« (ob.;av)1en 1e bil v 34. številki našega tednika) ooozonl. da podjetje že nekaj let nima svolih voznikov! Voznik - surovež torej ni bil »Pionlri'-v« uslužbenec, temveč privatnik, kt samo ooravlta usluge za podtetie V članku »Dve smrtni nesreči v en.»m dnevu« fohjavHen 1e bil •Drejšnj! teden) oa 1e tiskarski škrat zamenjal dolenisk- Lluben z Ljubljano, kar so noš! bralo! verjetno že sami onazili UREDNIŠTVO . ftev. 37 (391) »DOLENJSKI LIST« Stran S Priprave za volitve novih občinskih ljudskih odborov ŽIVAHNA DEJAVNOST v ČRN0MLJ V preteklem tednu je občinski ljudski odbor Črnomelj na svoji redni seji razpravljal o pripravah na volitve v novi občinski zbor ki zbor proizvajalcev. Odborniki so ugotovili, da nastopa pri novih volitvah bistvena razlika od dosedanjih, in ta izvira iz stopnjevanega razmaha gospodarskega sistema ter razvijanja družbene demokracije. Upravljanje našega gospodarstva prehaja neposredno v roke proizvajalca ln ustvarjalca in zaradi tega se tudi prt občinah ustanovi zbor proizvajalcev, kateri Je bil do sedaj le pri Okrajnem ljudskem odboru. Slednje nakazuje tudi dejstvo, da prehaja vedno več pristojnosti na občinsko ljudske odbore in izgleda, da se bo obseg reševanja gospodarskih vprašanj Se povečal ter s tem tudi reševanje razmerja pravic in dolžnosti nasproti gospodarskim organizacijam. Novi občinski ljudskt odbor se bo številčno povečal od dosedanjih 43 na 52 odbornikov, pri čemer bo štel občinski zbor 29, zbor proizvajalcev pa 23 članov. Ob upoštevanju vrednosti družbenega produkta občine bo zastopalo industrijsko skupino zbora proizvajalcev 15 članov, kmetijsko skupino pa 8 članov. V občinski zbor se bo volilo odbornike v 20 volilnih enotah in pride povprečno 1 odbornik na 4S0 prebivalcev. Za zbor proizvajalcev pa bo 8 volilnih enot v industrijski skupini ■ količnikom 1 odbornik na 80 proizvajalcev ter 5 volilnih enot v kmetijski skupini s količnikom 1 odbornik na 330 proizvajalcev in njih družinskih članov. Razen voli1!: ;h enot ln števila odbornikov so bila tudi določena območja in sprejet program o sklicanju zborov volivcev za predlaganje kan- didatov. Sklicano bo 36 zborov, na katerih bodo volivci gotovo predlagali in izbrali kandidate, ki so z dosedanjim nesebičnim delom dokazali, da so vredni zaupanja in sposobni opravljati posle v na-Sih ljudskih odborih ter njih svetih in komisijah. Na tej seji Je občinski ljudskt odbor razpravljal in sklepal tudi o spremembah in dopolnitvah Statuta občine, kar je bilo potrebno v zvezi s priključitvijo območja odpravljene občine Pred-grad. Dalje je razpravljal o pred- logu sveta zn Industrijo in obrt glede ustanovitve šiviljske delavnice v Črnomlju. Soglašal Je z mnenjem sveta, da je nakazana dejavnost za območje občine nujno potrebna in naj bi se sklep čimprej uresničil. Primerni prostori in strokovno vodstvo za to obrtno delavnico so. Pri ustanovitvi omenjene delavnice bo nu-diiio pomoč podjetje »Belokrajin-ka«, katero bo s prenosom osnovnih sredstev dobavilo nujno potrebno strojno opremo. Po programu je predvideno, da bo prvo leto zaposlovala ta delavnica okoli 20 šivilj. Sklenjeno je tudi bilo, da se ustanovita Kmetijsko-gospodarski .šoli na Viruici in v Dragatušu. 'Centrali Narodne banke LRS pa bo ljudski odbor predlagal, naj bi dovolila prenos žiro računov največjih belokrajnskih podjetij Bi'vo!;ranj6ke železollvarne in Rudnika Kantžarica iz Črnomlja ter »BETI« iz Metlike iz podružnice te banke na novoustanovljeno Komunalno banko v Črnomlju. Pb Šentjernej: 30 volilnih enot Občinski ljudskt odbor Šentjernej je na seji 31. avgusta med drugim potrdil imenovanje komisij za volilne imenike in sprejel sklep 0 volilnih enotah kot tudi sklep odbornikov bodočega občinskega ljudskega odbora. Za volitve odbornikov občinskega zbora je v občini 22 volilnih enot. Razen v volilni enoti Šentjernej- Smalčja vas, kjer bodo volili dva odbornika, bodo v vsaki volilni enoti volili PO enega odbornika. Ta bo torej imel 23 odbornikov, občinski zbor proizvajalcev pa 20 odbornikov. V občinski zbor proizvajalcev bo volila industrijska ekuoina proizvja'cev 5 odbornikov, kmetijska skupina pa 15 odbornikov. Za volitve odbornikov zbora proizvajalcev industrijske skupine' bodo imeli 4 volilne enote, za odbornike kmetijske skupine pa prav tako štiri volilne enote, to je za vsako kmetijsko zadrugo eno. Volilnih upravičencev za volitve odbornikov zbora proizvajalcev kmetijske skupine je v občini okoli 1.800. V vseh volilnih enotah bodo zbori volivcev za volitve odbornikov v občinski zbor od 8. do 20. septembra. Zbori volivcev za volitve odbornikov v ob- činski zbor proizvajalcev bodo takoj za tem. Zbori volilnih upravičencev za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev^kme-tijske skupine bodo lahko takoj za polletnimi občnimi zbori kmetijskih zadrug, isti dan in v istih prostorih. Občinski odbor Socialistična zveze je že imel sejo. na kateri je skupno s predstavniki ostalih organizacij in društev razpravljal o volitvah in o kandidatih, ki jih bodo organizacije skupno predlagale na. zborih volivcev. Priprave v Žužemberku Ko ajda cveti, mrazov, gre počasi jesen v deželo. Ce ne bo zgodnjih letos ajdovih žgancev ne bi smelo manjkati Priprave za jesenske volitve v občinske odbore vodi v Žužemberku Socialistična zveza. Naprej je občinski odbor SZDL izbral nekaj kandidatov in o teh govorijo te dni na sestankih vaških organizacij SZDL. Doslej so predlagali kandidate na takih sestankih že v Žužemberku, nta Rebri, v Križu in v Bud-ganji vasi. Do 15. septembra bodo sesitanki članov Socialistične zveze v vseh volilnih enotah občine. V splošnem je udo-ležba zelo dobra. Ljudje so bili seznanjeni predvsem z nalogami in novimi pristojnostmi bodočih občinskih odborov, z njihovim sestavom, o vodivnih enotah ter o volitvah.v občinski zbor ter obe skupini zbora proizvajalcev. -• . Dosedanji ObLO Žužemberk ima 21 odbornikov, bodoči jih bo pa imel skupno 32. Od teh ba 17 izvoljenih v občinski zbor, 19 pa v zbor proizvajalcev. V občini bo ziatto za volitve 20. cktobra 17 volilnih enot. 4 volilne enote so določene za volitve v kmetijsko skupnost. Tvorijo jih vse 4 kmetijske zadruge na področju občine: Žužemberk bo izvolil 3 kandidate, KZ Dvor 4, Hinje 3 in Sela Šumberk 1 kandidata. Za volitve v industrijsko &ku„ pino zbora proizvajalcev sta predvideni 2 volilni enoti: prva v Žužemberku za vse delavce in u.'užbence podjetij in privatnih obrtnikov, druga pa na Dvo^ ru za območje bivše občine Dvor. Vsaka bo izvolila po 2 k,u ;!idata. V nedeljo 8. septembra so bili že tudi pnvii zbori volivcev. V četrtek, 5. septembra, je o poteku zborov volivcev ter o zakonitosti glede kandidature in po_ tzks volitev govoril in pojasnjeval zbranim odbornikom, predstavnikom KZ in drugim aktivistom podpredsednik volilne komisije za občino Žužemberk sodnik Janez Gartnar. MR. Obisk v Žužemberku V četrtek je obiskala Z užem, benk tov. Ada Krivic, Ij-udsika poslanka Suhe krajine in se s svojim možem dalj .časa zadržala v pogovoru s predsednikom in tajnikom občine. Ne pozabite': od 28. septembra do 21. oktobra DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL V KOSTANJEVICI! a prvič: zares lep uspeh! Zaključen je L okrajni festival uslužbencev državnih ustanov Približno 210 ljudi lz razn:h državnih ustanov je v soboto in nedeljo tekmovalo na 1. okrajnem festivalu, ki ga je priredil sindikat 'uslužbencev državnih ustanov novomeškega okraja. V zelo raz-gibanMJ srečanjih" so se pomerili člani posameznih sindikalnih podružnic v kegljanju, šahu, streljanju, odbojki in namiznem tenisu, tekmovalo pa je tudi 12 stroje-pipk. Le 3 sind.kalne podružnice se prvega okrajnega festivala SUDU niso udeležile; za vse, ki so na njem sodelovali, pa je treba reči, da so zastopali »barve« svojih podružnic prav borbeno ln da bo ookazali pri tem vnemo, ki jo dostikrat pogrešamo celo v nekaterih društvih. To je poudaril na zaključku festivala v nedeljo popoldne v Imenu prireditelja tudi dr. Ludvik Golež. ko je na Loki čestital udeležencem in zaželel, naj se taka razgibanost sindikata •prenese tudi na vsa ostala področja. Objavljamo imena zmagovalcev ln najboUfia mesta: V skupni oceni so se sindikalne pudružnee zvrstile takole: 1 podružnica sodišča ln tožilstva Novo mesto — 45 točk. 2. Denarni zavodi, DOZ in OZSZ ti, m. — 41 točk; 3. OLO Novo mesto — 38.5 točke, i. ObLO Novo mesto — 38 točk, 5. ObLO Trebnje — 36 točk, fi. Podružnica TNZ N, m. — 28.5 točke, 7. ObLO Metlika — 19 točk. 8. ObLO Žužemberk — 16 KEGLJANJE Okrajna Kegljaška zveza Novo mesto je orejšnjo nedeljo razpisala prvenstvo članov kegljačev. starih nad 50 let. Za to prvenstvo jc bilo precej zanimanja. Keglja-či so nastopili v mednarodnem slogu 4x25 lučalev mešano. Zmagal 1c Franc Barbič. član K D Gorlahci Novo mesto. Podrl je 370 kegljev Nadalje so se izkazali Matija Vahtar, Bruno Bernard. Ludvik Roriič. Alojz Pavlin. Jože Skantar (Šentjernej). Peter Durjava (Semtjcmel). Stanko Cerne, Ljubo FerliČ Itd. Nastopali so kegllačl društev Gorjanci, Enotnost in Sentjernel. Tov. Barbič je tako postal prvak stareiiit) članov za leto 1957. prvi trije plasirani pa bodo nastopili 29. In 30. septembra v Novi Gorici. točk, 9.—10. ObLO Črnomelj ln ObLO Šentjernej — vsaka podr, po 15 točk m 11. ObLO Straža-Toplice — 4 točke, V posameznih panogah so podružnice dosegle tale mesta: Namizni tenis: 1. ObLO Novo mesto, 2. ObLO Žužemberk. 3. Sodišče 1n tožilstvo N. m. — Sah: 1. Sodišče in tožilstvo N. m.. 2. ObLO Črnomelj. 3. ObLO Metlika — Odbojka: 1 OLO Novo mesto. 2. ObLO Novo mesto, 3. Sodišče in tožilstvo N. m. — Kegljanje: 1. OLO N. m.. 2. NB, DOZ in OZSZ N. m., 3 ObLO Metlika. — Streljanje: ObLO Trebnje, 2. Sodl.šče in tožilstvo N m.. 3. TNZ N. m. Strojepisje: i. Bajt Jožica. Žužemberk (ObLO). 2. Francka Pan- car (Sodišče N. m.). 3. Dragica Pipan (sodišče N m.) in 4. Ivica Turk (ObLO N. m.). Zmagovalci so, dobili lepa in dragocena praktična darila, vsi pa diplome oz. priznanja za dosežena mesta. — Po razdelitvi nggrad 1e bil na Lok; kulturni spored zbora PD Dušan Jereb in folklorne skupine iz Adlešičev. razvila pa se fe tudi zelo prijetna zabava, ki je zaključila ta lepo usocl, fcsuval. Za dolenjske atlete še jesenska sezona kier bo' tekmovanje Slovenije. tš prvaka M. B. S prlčetkom šolskega leta spet ■ zaživi v Novem mestu atletska sezona. Večina atletov je letos šla v brigado ali v službe, da si nekaj zaslužijo za šolanje, vendar pa so bili na zadnjem tekmovanju v Novem mestu doseženi nekateri dobri rezultati. Omenimo naj zlasti mlajšega mladinca Bavdeka, kj Je skočU 1,77 m v višino in ni mnogo zaostal za Potrčem, ki je spet skočil 1,80 m. OSTALI REZULTATI: Kotnikova je skočila 1,30 m, Žagar je vrgel kopje 46,50 m, Z ure pa jo skočil 6,23 m v daljino. Gor-šinova je v teku na 400 m dosegla dolenjski rekord. V teku na 10» m je bil najhitrejši Vidmar s časom 12,1, medtem ko sta za 3000 m Strmšek in Maznlk potrebovala 40,8 sekund. S pridno vadbo se bodo lahko rezultati še vidno izboljšali. Prihodnjo nedeljo bosta v Mariboru v mladinski reprezentanci Slovenije v šesteroboju republik nastopili Goršlnova v teku na 600 m, Kotnikova v metu krogle ln skoku v višino. KOŠARKA PARTIZAN (Vrhnika) : PARTIZAN (Novo mesto) 47:42 (26:28) Mladi košarkarji novomeškega Partizana so zadnje dneve pospešeno trenirali na Loki kjer jim Je društvena uprava končno dala moderne koše. Pred startom v ligi so bili optimisti, toda športna sreča jim m bila naklonjena. Gostovali so na Vrhniki, celo tekmo vodili, v zadnjih minutah pa so popustili in tako sta točki, ki so 1ih Imeli že skoraj v žepu. ostali v rokah vrhniških košarkarjev. Tekmo »o izgubili s tesnim izddom 42:47 (2S:28). Prihodnlo nedeljo bodo gostovali v Domž8lah Po doseženih rezultatih spadata v reprezentanco tudi Bavdek in Zure; upamo, da bodo to v Ljubljani upoštevali. V SOBOTO: PRVENSTVO NOVEGA MESTA V soboto 21. septembra bo v Novem mestu ob 15. uri prvenstvo Novega mesta v atletiki. Razen domačih atletov bodo vabljeni tudi tekmovalci iz Ljubljane. Kočevja in Črnomlja. TENIS V NEDELJO: OTVORITEV ELANOVIH TENISKIH IGRlSC Kdor je zadnje čase obiskal novomeško Loko, je lahko opazil novost — moderno urejena teniška igrišča, ki Se bolj dopolnjujejo celoten kompleks športnih naprav na Loki. S takim! igrišči se v Sloveniji res lahko le malokdo pohvali. Imajo vse potrebne naprnve in še več — pozimi se bodo lahko spremenila v ledeno ploskev, ki bo razveseljevala staro in mlado. Upravni odbor Teniškega kluba Elan se je odločil, da pripravi svečano otvoritev igrišč, ki bo v nedeljo 15. septembra ob 9. uri dopoldne. Otvoritvi bodo razen številnih goslov prisostvovali tudi zastopniki republiške teniške zveze in nekateri znani ljubljanski teniški im-alei. ki bodo v otvoritvenih ekshiblcijskih dvobojih pokazali lepote tega športa. Na otvoritvenem nastopu bodo sodelovali tudi nekateri najboljši domači Igralci. * Za zakliuček: Teniški klub Elan le za zaključek sezone sklenil razpisati I. posamično prvenstvo Novega mesta v tenisu za 1, 1957. Tekmovanje se le začelo že v torek. loooooocyxiooI peM primerno ftivo in >ob njem leno in koristno razvedrilo. V. v V našom okraju sta dva obrata podjetja Telekomunikacije, v Semiču in v Šentjerneju. Oba sta pomembni podjetji, ki se le. Po razvijata- Njun pomen za naš okraj je toliko večji, k r zaposlujeta pretežno žensko delovno silo. Tema dvema obratoma se bo v kratkem pridružil še tretji obrat Telekomunikacij na Dolenjskem. Ta br> v Mokronogu. Sredstva za organizacijo obrata v Mokronogu bo v glavnem dal kot posojilo obrat v Šentjerneju. Tako kot sta važna za vso okolico obrata v Semiču in v Šentjerneju, bo važen tudi obrat v Mokronogu. T0 b0 prvi industrijski obrat v tem kraju, na zaposlitev v nJem pa že čaka precej ljudi, gotovo več, kot jih bo mogel sprejeti ob začetku obratovanja. Tudi v tem tretjem 'obratu bodo izdelovali dele za radijske sprejemnike. • V VSAKO mso • DOLENJSKI UST! Zem!|a Je hudo stnra Do nedavne-«??* so računali, da je skorja Zemlje sit&ra okro% 3 milijarde let. Na j nove i še preiskave, na temelju količin rajnih izotoipov svinca v zemlji, tel predstavljalo proizvode radioaktivnega razpadanja, katerega trajanJ-e j« dobro znano' pa so to starostno mejo Zem'je pomaknili- na 4 milijarde 300 rruV ' Btru 4 »DOLENJSKI LIST« 1 Štev. 37 (39ff V atletiki napredujemo Žepna žaga Pred nami je drugi del letošnje atletske sezone, ki je bila v vročih poletnih mesecih začasno prekinjena. V tem času je večina atletov počivala in le nekateri najboljši so še tekmovali na republiškem ali državnem prvenstvu ali pa kot člani republiške reprezentance na troboju Slovenija : Srbija : Hrvatska (ženske). Ca bi pogledali letošnje rezultate novomeških atletov, bi lahko ugotovila fcploa/en napredek v večini atletskih disciplin. Posebno razveseljivo je, da se je ta napredek pokazal pri mladincih in mladinkah, ki so od lani zelo napredovali in sedaj že sestavljajo ogrodje novomeške atletske vrste. Nekateri med njimi so ee prerinili že višje, celo v republiški reprezentanci (član- se boste lahko seznanili z njimi, — ali preko naših poročil ali pa osebno, če boste obiskali katero od teh tekmovanj. Tekmovanj bo precej, najvažnejša med njimi pa bodo prav gotovo V. atletsko prvenstvo Dolenjske, ki bo verjetno koncem septembra v Črnomlju, in I. atletsko prvenstvo Novega mesta, ki se letos prvič uvaja. Mislimo, da je ideja o atletskem prvenstvu Novega mesta dobra, saj je nekaj podobnega do sedaj manjkalo, atletika pa je v Novem mestu že toliko napredovala, da bo to tekmovanje zanimivo in kvalitetno obenem. Za zaključek še tabela atletskih rekordov Novega mesta. Ti se uradno doslej niso vo- dili, v bodoče pa bi bilo dobro, da se tudi temu posveti več pozornosti. V tabeli je nekaj rekordov, ki so bili doseženi še pred šestimi, sedmimi leti, pa še sedaj držijo, nekaj pa je prav novih - letošnjih. Da bi bili seznanjeni s starostjo rekorda, bomo v oklepaju navedli še leto, ko je bil rekord dosežen. Precej novomeških rekordov velja tudi za rekorde Dolenjske, posebno v ženskih disciplinah. Atletski rekordi Novega mesta: (lestvica dne 1. IX. 1957) ČLANI: teki: 100 m: Škuf-ca in PeterlLn 11,5 (1955), 200 m Žagar Ljubo 24,4 (1956), 400 m: Doki Slavko 55,8 (1956), 800 m: Doki Slavko 2:07,0 (1955), 1000 metrov: Doki Slavko 2:44,1 (1954), 1500 m: Doki Slavko 4:20,1 (1956), 3000 m: Lenart Franci 9:22,1 (1951). 5000 m: Doki Slavko 17:16,2 (1956), 210 m zapreke: Žagar Ljubo 18.0 (1952), Štafeta 4X100 m: Partizan 47,5 (1957), štafeta 4 X 400m: Partizan 3:50,5 (1956); skok v višino: Potrč Marjan 181, (1957); skok v daljino: Zurc Emil 630 cm (1957); skok s palico; Bavdek Miro 300 cm (1957); troskok: Gabri-jelčič Jože 12,50 m (1957); met krogle: Potrč Marijan 12,56 m (1957); met diska: Dolenc Luka 40,22 m (1955); met kopja: Žagar Ljubo 50,91 m; petero-boj: Žagar Ljubo 2.664 točk (1952) . ČLANICE: teki: 60 m: Svetličdč Milena 8,0 (1953) 100 metrov: Svetličič Milena 13,4 (1953) , 200 m: Ferlič Simona 29,1 (1951), 600 m: Goršin Joža 1:46,3 (1957), 800 m: Goršin Joža 2:31,6 (1957); skok v višino: Kožar Slavka 146 cm (1956) ; skok v daljino: Svetličič Milena 435 cm (1952); met diska: Knaflič 'Lenča 29,07 m (1951); met krogle: Kožar Slavka 9,63 m (1956); met kopja: Barle Gabrijela 30,12 m (1955); štafeta 4 X 60 m: Partizan 34,8 (1957) , štafeta 4 X 100 m: Gimnazija N. m. 55,9 (1957). FM Usmili eni a vredni... Fotoreporter: »Prijazno, prosim, morda bo nov dolenjski rekord!« ski) so že nastopili. To velja za dve nadarjeni atletinji — Goršinovo in Kotnikovo, ki sta s svojimi rezultati med najboljšimi v Sloveniji, seveda pa ne smemo pozabiti tudi Potrča, ki se je na državnem prvenstvu v Ljubljani med 23 Člani uvrstil na častno 6 mesto, s tem da je dvakrat preskočil višino 180 cm — v izločilnem tekmovanju in v finalu. Seveda to ni vse. Našteti bi morali še druge atlete, ki so bili prav tako marljivi in uspešni. V kratkem bodo spet atletska tekmovanja in takrat Lep jesenski dan, kar Korak. Koj za dežjem je zrak še posebno čist, redki oblaki pa so kot bele ovce. Tu in tam kose otavo. Užitek je gledati velike koruzne storže, na več koruznih deblih sta tudi po dva. Lepa je koruza letos navzlic vsem vremenskim neprilikam- Ajda je pravkar vzcvetela in njen opojni duh se širi. Ta ni podrezal v no^ke samo čebel, pač pa tudi čebelarje, da - so razpostavili svoje družine malih medu nabiralcev na najbolj primernih krajih. Za obilno hojevo pašo, bi radi še nekaj ajdovega medu. Ta bo predvsem za zimsko zalogo nabiralk. Res, jesen JQ tudi lepa, zlasti, če trud delovnih ljudi ni bil zastonj.. Tam v vasi. na skrajnem jugu nnšega okraja je gostilna. Ta lepi jesenski dan je skoraj prazna. Saj je delovni dan in v naravi zunaj je stokrat lepše kot v zaprtem prostoru- Ne, čisto Drazna na gostilna vendar ni. Pri mizi je družba, družba moških, trije pt\ štirje. Na mizi pred njimi je Ijter vina- Pijejo in debatirajo, ne debatira- jo, kritizirajo vse vprek in tarnajo, tarnajo, da bi se jih kamen usmilil. »Evo, ti je to življenje, to je pasje življenje, ne, še slabše. Je to kaka pravica, imaš kako možnost zaslužka? Nič nimaš kot sam0 revščino. Kam češ, da boš prišel do kakega dinarja? Imaš kaj za prodat, kje pa! Nič, nikjer nič. Reveži smo bili in ostanemo. Sam nimaš nič, drugi ti ne da nič, samo zahtevajo od tebe. Zadnje dinarje sem zbral, da sem kupil otrokom potrebščine za šolo. Da ne bodo drugi kazali za njimi, da imajo slabega očeta.« j-Nikar tako glasno. Saj j* težko, a dosedaj je še nekam šlo- Lačni res še nismo bili.« »Ne, lačni ne, to moram reči. Lahko pa bi drugače . gospodarili. Vidiš, deset tisoč din so dali za to nič vredno stvar, za ono 15 tisoč. Na eni strani denar razmetavajo, na drugi ga manjka. Kaj ne bi raje dali ta denar revežem, da bi se lahko do sitega najedli. Je to gospodarstvo? Praviš no kritizirat. Moram, če pa ne morem živet.« »Daj Ka še liter, kam se ti mudi. sedi in pij. Mi smo reveži, saj j-e vseeno za teh par kovačev, se bomo še kaj pomenili.« Prelep jesenski delovni dan. dela na pretek. »Reveži« pa pijejo liter za litrom. cel0 popoldne, se pogovarjajo, kritizirajo, preklinjajo in tarnajo, da se jim zapletajo jeziki- Pa tudi noge, ko vstanejo. V Franciji so iznašli in že zaceli naveliko uporabljati enostavno in praktično »žepno žago«. To je posebna žica iz sili-cijske zlitine jekla. Žica ima na vsakem koncu kovinski obroček za držaj. S to žico, oziroma žago, se lahko žaga vsak les, celo debla je moč podža-gati z njim. Vse v naravi fe v medsebojni odvisnosti Pruskemu kralju Frideriku Velikemu so vrabci kradli sadeže z drevja v njegovih sadovnjakih. Jezni kralj je naročil, da je treba pobiti vse vrabce na Pruskem. Za vsakega ubitega vrabca je državna blagajna plačala 6 krajcerjev. Kmalu so bili vrabci v njegovi kraljevini skoraj povsem iztrebljenj. Toda sedaj so se tako razmnožile gosenice, da so prizadejale vrtovom in drevju desetkrat več škode kot vrabci. In Friderik Veliki je moral priznati, da ga je narava premagala. Ob tej nezgodi pruskega osvajalca so prvič j-asno sprevideli veliki zakon narave, ki pravi, da so tla, rastlinje in živalstvo med seboj odvisni in po naravnih zakonih v ravnotežju, ki ga je nevarno in škodljivo podirati. Orjaški cedilnik Odrasel kit precedi skozi svoje čeljusti tudi do 5000 ton morske vode na uro. Le tako si lahko uteši lakoto, kajti hrani se samo z najmanjšimi morskimi živalicami. takovzvanim planktonom. Bolhe uvažajo Avstralija ima silne, težave in borbe z zajci, ki resno ogrožajo polja in pašnike. Vsi doslej storjeni ukrepi niso mogli izko-reniti »invazije« zajcev. Sedaj je avstralska vlada sklenila, da bo iz Evrope začela uvažati bolhe, ki prenašajo zajčjo bolezen miksomatozo. Bolhe so že začeli uvažati in upajo, da i jim bodo pomagale zatreti to hudo nadlogo. Novi vagoni Tovarna mostov in kretnic »Crveni krst« v Nišu bo po pogodbi izdelala za potrebe naših železnic 1000 novih vagonov, Pr-'vih 30 vagonov iz te serije je tovarna že dobavila, do konca letošnjega leta pa jih bo izročila železnici še 260. 125 milijonov zadružnikov Mednarodna zadružna zveza v Londonu združuje 74 zadružnih crganizacij iz 41 držav. Te organizacije štejejo 125 milijonov zadružnikov in njihovih družin. Iz Evrope je k tej zvez; pridru_ lenih 20 držav s 77,471.000 zs-eružniki. Največ zadružnikov je v Sovjetski zvezi, kjer imajo včlanjenih v zadrugah 33,300.000 članov. Nji; sledi Vel. Britanija z 12,154.000 zadružniki. Francija jih ima 5,469.000, Romunija 5 013.000, Italija 4,702.000 Članov itd. V Jugoslaviji imamo l,f50,000 zadružnikov. Največ članov imajo potrošniške zadruge, to je kar 63,?00.000. Kmetijske zadruge imajo 15,200.000 članov, Kreditne 37 milijonov, stavbne in stanovanjske 2,100.000 članov, cbrtniške 850.000 članov in vse ostale 6,100.000 članov. Letni biagovni promet vseh zadrug zn?ša okoli 5.900 milijnrd dinarjev, lastna proizvodnja pa ok-jli i.183 milijard dinarjev. »Cesarica Si Lung Ci jo po naključju opazovala gosenico, ki je predla svileno nit. Razvila je goseničen zapredek in stkala prvo svileno nitko" na svetu, potem pa naučila te spretnosti, še druge žene«. Tako pripoveduje pravljica o začetku proizvajanja svile na Kitajskem. Svilo so Kitajci poznali že skoraj tri tisoč let pred našim štetjem. Že takrat so imeli ve_ Ne pozabit?: od 28. septembra do 21. oktobra DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL V KOSTANJEVICI! Vlado Lamut: VEČERNE SENCE like delavnice, v katerih so izdelovali izredno čvrste svilene tkanine Toda način pridobiva- Okrogle o pravem Času Pred šefa stanovanjskega urada stopi triletni dečko. »O, čigav si pa ti, in kaj bi rad?« »Plošnjo za. stanovanje sem plinesel.« »Za koga?« »Zame, da bom dobil sobo, ko bom velik.« EJ, TA MODA »No, Janez, je v časopisu kaj o najnovejši ženski modi?« »Je, ljuba žena, ampak te ne bo zanimalo, kajti časopis je od včeraj.« R A H ARIJA Nekdo je nabiral gobe; ker jih ni dohic pomol, je utrgal tudi mnknfco] »O. krasno.'« je rskia sama zase mušnica v košari. »Jutri bodo časopisi tudi o meni pisali-« r Charles Dickens »Oh, ne recite tega!« je kriknila, prevzeta od bolesti, ki je mejila na norost. »Oh, ne govorite tako! Ne morem prenesti! Tudi doslej so se ljudje vračali v življenje, čeprav so jih nepoučeni imeli že za mrtve. Umirali so tudi ljudje, ki bi lahko bili oteti, da so bila uporabljena prava sredstva. Ne pustite ga, gospod, da bi ležal tukaj, ne da bi poskusili vse, da ga rešite! Morda ga prav tale trenutek zapušča poslednja iskra življenja. Poskusite, gospod ... poskusite, rotim vas!« »Ne pomaga, dobra žena,« ji je pomirljivo dejal zdravnik in umaknil roke % mrličevih prsi. »Čakajte — odgrnite zavese!« »Zakaj?« je vprašala žena ln vstala. »Odgrnite zavese!« je razburjeno ponovil zdravnik. »Nalašč sem zatemnila sobo,« je rekla Žena in skočila pred zdravnika, ki je hotel odgrnitl zaveso. »Oh, gospod, usmilite se me! Ce ne morete pomagati in če je res mrtev, ne izpostavljajte ga pogledu drugih oči, razen mojih!« »Ta človek ni umrl naravne smrti,« jo dejal zdravnik. »Moram pregledati truplo!« In naglo, da je Žena komaj opazila kdaj se je odmaknil od nje, je odgrnil zaveso, spustil v sobo polno dnevno svetlobo in se vrnil k postelji. »To je žrtev zločina,« je rekel; pokazal Je na truplo in nepremično zrl v obraz, s katerega je bil sedaj prvič odstranjen črni pajčolan. V razburjenju je žena od- vrgla klobuk hkrati s pajčolanom in strmela v zdravnika. Poteze obraza so izdajale ženo kakih petdeset let, ki je nekoč bila lepa. Žalost in jok pa sta v obličje vtisnila sledove, kakršnih samo leta ne bi mogla pustiti. Njen obraz je bil mrliško bled, ustnice so se živčno krčile in v očeh ji je plamenela nenaravna vročica, kar je jasno pričalo, da jI pojemajo telesne in duševne moči. »Nad tem človekom je bil storjen zločin,« je ponovil zdravnik, vprašujoče zroč ženo. »Da!« je odgovorila. »Ta človek je bil umorjen.« »Bog mi je priča, da res,« je razburjeno odgovorila žena. »Neusmiljeno, nečloveško umorjen!« »Kdo ga je umoril?« je vprašal zdravnik in prijel ženo za roko. * »Poglejte sledove morilca, potem me pa vprašajte!« je odgovorila. Zdravnik je obrnil pogled proti postelji in se sklonil nad truplo; sedaj je ležalo v svetlobi, ki je lila skozi okno. Vrat Je bil otekel ih opasovala ga je modra brazgotina. Zdravnika je preblisnilo spoznanje. »To Je eden od obsojencev, ki so bili davi obešeni!« je- kriknil in se v grozi obrnil od postelje. »Da.« Je odgovorila žena, zroč hladno ln brezizrazno, »In kdo Je bil to?« Je vprašal zdravnik. »Moj sin!« je odgovorila in se brez zavesti zgrudila na rob postelje. Konec nja ln izdelovanja svile so Kitajci pred Evropejci dolgo varovali kot skrivnost. Kdo^ jo je izdal, je bil kaiznovan s smrt-, jo. Mnogo stoletij sta bila proizvodnja svile in trgovanje z njo monopol Kitajcev. Karavane kamel šo jo prinašale na obale Sredozemskega morja in svila je naposled prodrla tudi v Evropo, v sredini 6. stoletja. V stoletjih se je svilarstvo razširilo od Kitajske in Japonske do Pirenejskega polotoka, v Afganistanu, Indiji, Srednji Aziji, na Kavkazu, v Iranu, na Balkanu, na Madžarskem, v Ttaliji in Franciji. V krajih, ki jže severno ali južno od tega pasu, se svilarstvo zaradi podnebja ni moglo razviti. Razvilo se je tkanje svile. Po vsem svetu so slovele kitajske, lionske, florentinske in indijske svilene tkanine, tanke kot paj-čevina pa hkrati težke, goste, pretkane z zlatom, srebrom in dragulji, v čudovitih barvah in vzorcih. Dolgo je bila znana samo ena vrsta sviloprejke — murvina sviloprejka, ki se hrani z murvinim listjem. Samo njo so gojili. Metulj-sviioprejka znese jajčka kot makovo zmo, nato pogine. Čez dva tedna izležejo iz jajčec majhne požrešne gosenice. V štirih mesecih zrasto 8 cm v dolžino, svojo težo pa povečajo za tisoč krat. Potem nehajo zreti in zlezejo v nastavljene snopke slame ali močne trave, se oprimejo slame aH bilke in se začno ovijati v svileno nit, ki jo izločajo iz pre-dilne žleze. Tako nastanejo svileni mešički ali kokoni. v katerih se gosenica spremeni v metulja. Te mešičke zmečejo v vrelo MIHI Japonski general je pristal, toda s 'pogojem, da se naredi iz Vzhodne Sibirije samostojna vmesna republika, da ne bi Japonska bila soseda ruski boljševiški državi. Naši so pristali, nato pa smo odšli iz gozdov v mesta ter se nastanili v kasarnah, dobili 'smo od Japoncev novo obleko in vse nove puške. Začelo se je novo vojaško življenje — urjenje rekvutov. Nova država se je razprostirala od japonsko-kitajske meje do Habarovska. To je bila zvijača Japoncev, k: so nas mislili zvabiti iz gozdov v mesta in nas uničiti. Mi pa smo bili oprezni in previdni. Po dveh mesecih trajanja Daljnjevzhodne republike so v mestu Nikolsk Japonci priredili banket. Povabili so naše oficirje na zabavo, pri kateri ni manjkalo niti gejš. To je bilo leta 1921. Ko je bila zabava na vrhuncu, je neka gejša opozorila,našega oficirja, da se pripravlja napad na našo vojsko. Tudi prebivalci mesta so povedali našemu dežurnemu oficirju, da Japonci nekaj pripravljajo in obkoljujejo mesto. Poslali smo patrole, ki so javile, da se Japonci že približujejo z več strani in da smo obkoljeni. Pripravili smo se na borbo. Okoli treh zjutraj smo opazili prve Japonce, ki so se nam bližali. Začeli smo streljati nanje. Po vsem videzu so mislili, da nas bodo brez boja nepripraljene razorožili. Mnogo smo jih pobili, nato pa se je borba prekinila, ker nismo imeli več municije. Opazili smo, da je bilo tudi na naši strani precej izgub in rajencev, ki so se zatekli v bližnjo kitajsko kasarno. Naj omenim, da so bili tudi Kitajci med intervencijskimi četami. Tudi jaz sem bil okoli enajstih ranjen in za nadaljnjo borbo nesposoben. Puško sem dal nekemu Srbu, ki je ležal zraven mene. Odšel sem v kitajsko kasarno, kjer mi je njihov zdravnik rano izpral in obvezal. Zadnji trije naši, Slovak, Italijan in Hrvat, ki so se upirali Japoncem, so se tudi zatekli h Kitajcem. Približal se je večer in vsi, ki smo bili v ograjenem prostoru med Kitajci, smo se zbrali v njihovi zgradbi. Med nas sta prišla dva nji-hovrt oficirja. Eden je bil kakih 90 let star, drugi pa je bil mlad poročnik. Nagovoril nas je po rusko in nam povedal, da bo tolmač generalu, ki nam hoče nekaj povedati. General je govoril kitajsko* poročnik pa je prevajal v ruščino: »Danes je bila velika borba med vami in Japonci. Za vas Ruse se je boj slabo končal. Mnogo vas je pobitih, mnogo se jih je razbežalo, mnogo pa so jih zajeli kot ujetnike. Nekaj se vas1 je zateklo k meni. Japonci to vedo in zahtevajo od mene, da vas moram izročiti. Odgovoril sem jim, da tega ne bom storil. Toda ne zamerite, jaz vas nisem ujel, vi ste sami prišli k meni. Sprejel sem vas kot svoje brate im vas niti ne smatram kot ujetnike. Ne bom vas nadzoroval, če boste hoteli oditi, kar lahko takoj storite: kdor hoče, lahko gre. Svetujem vam pa, da rajši ostanete pri nas vsaj nekaj dni, lahko tudi dalj, ker bodo Japonci po mestu patrolirali in bi vas odvedli kdo ve kam. Premisli naj vsak sam in naj pri tem pazi, da ne stori kaj napačnega. Mi se hranimo z drugačno hrano, teh nekaj dni boste morali pač biti s tem zadovoljni, drugega nimamo.« Nekaj dni sem bil med njimi, nato sem šel v rusko bolnišnico. Po dveh tednih sem se znova odpeljal v Vladivostok in šel v bolnico na otoku Ost.rov ruski. Tam sem btf 14 dni. Obiskal sem Cehe, ki pa me niso radi videli in jugoslovanskega konzula, majorja Sušteršiča, po rodu Tržačana. Napisal mi je osebno izkaznico, s katero sem se lahko brez nevarnosti gibal. Obiskal sem tudi sovjetskega konzula in ga vprašal, če bi mogel potovati v evropsko Rusijo. Tudi on mi je napisal dovoljenje, da lahko odpotujem. Ko sem pohajal po Vladivostoku, sem se seznanil z dvema ruskima mornarjema, za katera sem vedel, da sta boljševika kot so bili vsi ruski mornarji na vojnih ladjah. Domenili smo se, da bi šli v Blagovje-ščenek, ki je bil pod sovjetsko oblastjo. Vsedli smo se na vlak in se nemoteno peljali, le japonski vojak, ki je pregledoval vagone, se je spotaknil nad mojim japonskim plaščem in rekel: »Ti si gotovo boljševik.« Vendar večjih sitnosti ni delal in smo se odpeljali dalje. Sopotniki v vlaku, so povedali, da so na neki postaji med Habarovskim in VI adi vos tokom železničarji prevarili Japonce. Vlak natrpan z vojnim materialom za Kolčaka, ki so mu pomagali Japonci, je krenil* namesto k belim k boljševikom. Ko je japonski vojak spremljevalec opazil? da vlak ne gre v pravo smer, je iz drvečega vlaka skočil na tla, vlakovno osebje je na pravem mestu vlak ustavilo. Na žvižg so prišli partizani in prevzeli plen. Drugi dan vožnje so prišli v Habarovsk ter si na veliki postaji, -ki je bila slabo razsvetljena, iskali izhoda. Vsi trije smo na japonski klic: »Stoj!« spoznali, da ne smemo na postajo njim pod nos, ker sta mornarja, ki sta bila z menoj, imela v kovčku razstavljeno strojnico. Splazili smo se pod vagoni proti mestu ter šlj proti takozvanemu »Postajnemu dvoru«, kjer so se lahko ustavljali potniki ter našli varno zavetje. ki vodo. da se raztopi lepilo, veže posamezne niti, jih opere, jo v milnici, obelijo in posušijo, nato pa po nekaj niti navi-jejo na tuljave. Iz enega koko-na dobijo povprečno 800 m niti Za tkanino za eno svileno obleko je potrebnih 1700 do 2000 ko-konov. Z dolgimi poskusi in odbiranjem so svilarji v vsaki de. želi vzgojili svoje posebne sviloprejke, k; dajejo svilene me- šičke raznih barv, oblik in velikosti. Zadnje čase poskušajo vzgojiti sviloprejke tudi na drugih drevesih, ne samo na murvi. Tako je na primer gosenica hrastove sviloprejke veliko odpornejša in daje dva rodu gosenic na leto. Iz njenega koko-na dobivajo še bolj čvrsto svileno nit, iz katere izdelujejo posebno vrsto svilenih tkanin. Na Vinici v Beli krajini gradijo novo, sodo*«*o šolo, oziroma šolski kombinat.