Stev. 224.
Velja po poŠti: t» celo leto naprej K 26'— H pol leta „ „ 13-— ti ietrt leta „ „ 6-50 ti en mesec „ ,, 2'20
V upravniStvu:
tt celo leto napre] K 20-— ti pol leta „ „ 10'— ga četrt leta „ ,, 5 — ti <n mesec „ n V70
%i poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
flreHništVO 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez Ur	dvorISče nad tiskarno). - Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
U Ljubljani, u soboto, M 30. septembra 1905.
Političen list za slouenski narod
Leto mm.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm); za enkrat . ... 13 h za dvakrat .... 11 » za trikrat .... 9« za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
__L_ Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Odločitvi nasproti.
Ves prošli teden je bil pod vtiskom velike novice, da sta oba voditelja dosedanje kranjske vladne politike, ki je imela za ves slovenski narod tako neugodne posledice, prestavljena s svojih mest. Mi smo čisto mirno takoj obrazložili svoje mnenje, da nas to nič ne razburja, ker ostanemo, kakor smo bili.
Vse drugače nasprotniki. Udarilo je vanje kakor strela z jasnega. Na eni strani strah pred negotovo bodočnostjo, na drugi strani ogorčenost zaradi pokvarjenih nad — oboje je povzročilo veliko zmešnjavo, v kateri so storili celo vrsto ponesrečenih korakov. Politika dr. Tavčarjeva je doživela velik fiasko. Napovedal je, da bo izgnal ljubljanskega škofa, da bo preprečil škofijske zavode, da bo uničil gospodarsko organizacijo, da bo zmagoslavno zavihtel liberalni prapor po celi deželi — in prišlo je vse drugače. Vse, zoper kar se je boril, prospeva, in on danes ne more pokazati niti na eno stvar, ki bi jo bil dosegel v korist svojim volivcem ali slovenskemu narodu. Nezaupnico, ki jo je dobil celo med Sokoli, ki so mu dali pri volitvi delegatov najmanj glasov med vsemi kandidati, kaže, da gine tudi tam zaupanje v njegovo politično silo. Poizkus rehabilitacije ob Prešernovi slavnosti se je ponesrečil, in tudi liberalci vidijo, da ž njim več ne pridejo na površje.
In zdaj še ta udarec !
V prvem hipu so izdali liberalci parolo: »Klerikalci" so se zvezali z vlado in z Nemci. Ta glas, ki se je slišal nepremišljeno v ljubljanskem občinskem svetu, so takoj desavuirali Nemci, ki v svojih listih izjavljajo, da hočejo še nadalje voditi kranjsko politiko po starem tiru na čelu slovenskim liberalcem. In pri tej priložnosti se je od obeh strani z odločnimi besedami brez ovinkov priznalo, da sta obe stranki po pogedbi zvezani. „Narod", ki je toliko časa tajil to zvezo, jo je zdaj izrečno priznal in potrdil, in .Tagespost" istotako bobna še
vedno z liberalno, skIenjen(v^W&nOyv,deželnem zboru.	' t
Kako zakriti ta poraz ? Porabili so Prešerna. Radi bi bili vzdignili s pomočjo Prešernovega imena množice, da bi demonstrirale zanje in pokrile tako na zunaj njihov poraz. A oni nimajo nikogar, ki bi vlekel ž njimi, in prišli so na dijake. Poizkus je bil klavern. In če ga tudi ponove in spravijo kaj nedolžnih žrtev v nesrečo — uspeha ne bo nobenega. Osiroteli so, in odslej se bo še bolj jasno pokazalo, da je baron Schwegel njihov jerob.
Dogodki ob odkritju Prešernovega spomenika morajo užalostiti vsakega domoljubnega Slovenca. Kako lepo bi bilo, če bi se bil spomenik postavil tako, da bi bil res spomenik slovenske sloge! Kako veselje bi bilo zavladalo po vsem Slovenskem, če bi si bili ravno zdaj ob tej veliki narodni slavnosti podali vsi Slovenci složno roke in bi bili ob veliki izpremembi, ki se začenja v naši deželi, pokazali, da jim je moč domačega ljudstva nad vse! To bi bila slavnost bratoljubja, ki bi kakor velikanski kres za-žarela po vsej naši domovini, in mi bi danes lahko rekli, da je položen temelj za veliko in srečnejšo bodočnost našega naroda.
A tako niso pustile one sile, ki delajo le na razdvojitev Slovenstva. Pred Prešernovim spomenikom je dr. Tavčar opravičeval narodno strankarstvo, in »blov Narod" je izjavil ravnokar, da se mora borba odslej še poostriti. Mi se borbe ne strašimo, a odgovornost zanjo naj nosijo oni, ki jo v zvezi z Nemci vedno poostrujejo!
Silno klavern vtisek je naredil govor dr. Tavčarjev v državni zbornici, ki je zopet pokazal, da mu je edinole za stranko, ne pa za javno korist. V svojem govoru se je izjavil zoper splošno in enako volivno pravico. Pa zakaj ? Ali iz kakih stvarnih razlogov? Ne, edinole zato, ker potem noben liberalec več ne pride v kranjski deželni zbor. Da bi po taki izpremembi izginila nemška premoč, da bi potem postal Slovenec politični gospodar v deželi — to mu ni nič mar, tega on ne mara. On hoče rešiti nemško nadvlado, da si le njegova
stranka ohrani skorjo političnega kruha, dasi vsakdo ve, da v kranjski deželi prej ne bo miru in rednega parlamentarnega dela, dokler se gorostasna krivica v zastopstvu ne izpremeni.
A s tem je stopil dr. Tavčar tudi v ostro nasprotstvo z drugimi Slovani. Čehi zahtevajo tudi splošno in enako volilno pravico in »Narodni Listy" dokazujejo, da imajo po sedanjem volilnem redu Slovani okoli 80 mandatov premalo, ki bi jih dobili, ako se izpremeni volilni red. Torej ni to le naša strankarska zahteva, ampak je zahteva vstga avstrijskega Slovanstva. Pa vse to ne moti poslanca ljubljanskega mesta, da ji nasprotuje, ker njegovi stranki tako kaže in ker baron Schwegel tako zahteva.
Kako se morejo taki ljudje še ponašati s slovanskim imenom ? Kako morejo oni še slaviti slovanske pesnike? Kako se morejo oni vrivati za voditelje slovenski mladini? Bolje se ni mogel označiti položaj, nego s tem, da je dr. Šusteršič vložil nujni predlog z a splošno volilno pravic«, dr. Tavčar jo je pa pobijal. Eden kliče ljudstvo k narodnemu delu, drugi ga odriva. Eden ljudstvu zaupa, drugi se ga boji. Eden dela za ljudstvo, drugi proti njemu. Enemu je slovenski narod poklican zato, da se dvigne in odločuje sam o svoji usodi, drugemu je narodnost le plašč za njegove protinarodne prsi.
Pod tem znamenjem se bomo borili dalje. Borba se bo sukala okolo vprašanja, ali se naj prizna slovenskemu narodu tak volilni red, da bo primerno zastopan v zbor nicab, ali bo še nadalje tlačen in preziran.
V državni zbornici se je izvršila predigra za dogodke na Kranjskem. Na kateri strani bo končna zmaga, o tem ni več dvoma Votle besede zmedenih strankarjev ne bodo mogle vedno preglasiti soglasne zahteve celega naroda.
Državni zbor.
Dunaj, 29. sept.
Domžalski dogodki.
Poslanec Pogačnik in tovariši so danes vložili na g n inistra za notranje posle nasltdnjo interpelacijo:
V juniju sem v interpelaciji pojasnil dogodke povodom blagoslovljenja zastave društva »Andrej Hofer" v Domžalah. Na to interpelacijo vlada doslej ni odgovorila, pač pa se je izvršila preiskava označenih dogodkov. Takozvani demonstrantje so bili zaradi prestopka po § 11. ces. naredbe z dne 20 aprila 1864 kaznovani z zaporom in denarnimi globami.
Mesto da bi deželna vlada popravila napake in netaknosti svojih organov ter pomirila užaljena čustva domačega prebivalstva, je odobrila razsodbo okr. glavarstva v Kamniku, akoravno demonstrantqm ne morejo druzega očitati, nego da so klicali ,živio".
Že postopanje političnih uradnikov ob slavnosti je razburilo domače prebivalstvo, obscdba mnogih oseb pa je naravnost vzbudila vero, da se morajo domačini vzdržati vsacega, najmanjšega narodnega izražanja — četudi so izzvani — da morda ne žalijo ušes tujcem.
Ali ni nezaslišano, da je v deželi s skoraj izključno slovenskim prebivalstvom „ži-vio" klic prepovedan in kaznjiv ? Kaj bi rekli n. pr. Nemci, ko bi jim vlada prepovedala klicati v materinskem jeziku ter morda kaznovala „hoch" ali „heil" klice?
Najbolj čudno pa je, da je dež. vlada odbila slovenske pritožbe, dočim je ugodila dvema pritožbama nemških demonstrantov, dasi je o enem sam okr. glavar izpovedal: „Ko je vedno več kamenja deževalo na slavnostni prostor, dvignil se je nekdo, ki ga tedaj nisem poznal, na vrtni nlot ter vihtel palico proti demonstrantom. Da je to razburilo množico, dokazuje dejstvo, da je množica začela kričati. Na vprašanje, kdo je oni, sem izvedel, da je tovarniški uradnik iz Dola".
Drugi nemški demonstrant pa je sam izpovedal: »Pri vhodu sem popravljal kolo. Ko so pričeli metati kamenje proti meni, sem izjavil, da bodem streljal, ako me ne puste v miru."
Prvemu so zaporno kazen treh dni pre-drugačili v denarno globo 30 K, drugemu so štiridnevni zapor znižali na 24 ur. To je pač vrhunec pristranosti deželne vlade. Tak slučaj celo na Kranjskem ni bil preje znan v javnem življenju Z ozirom na ta kričeči slučaj vprašamo g ministra:
Ali je nj. ekscelenci znano to postopanje političnega oblastva in kaj misli njegova ekscelenca ukreniti, da se popravi krivica nasproti slovenskim obsojencem in da se taki slučaji ne bodo ponavljali?
LISTEK.
Dedič.
Spisal V. K.
V hladni verandi doktorja Moditscha so sedele pri kavi štiri nemškutarske klepetulje. Temu za vse mestece nevarnemu dru štvu je predsedovala zdravnikova gospa, precej obširna dama s topim nosom in hru ška^tim podbradkom. Njej nasproti je sto lovala lekarnikova hujša polovica, izsušena gospa Kulniggova v jako obnošeni svileni obleki, z razkuštrano frizuro in širokimi ustmi, ki niso mirovale niti takrat, kadar je molčala, ker je imela ž njimi in z jezikom vedno dosti nujnega opravka s svojim orahljanim umetnim zobovjem. Obedve dami sta si bili največji sovražnici, zakaj vsaka je imela po eno hčerko v tisti nerodni starosti, ko jame pomanjkovati kavalirskih vi tezov, še bolj pa resnih snubačev.
Na desni strani gospe zdravnikove je sedela gospa Jakovska, majhna in okrrgla vdova prejšnjega sodnika, ki je imel jako aristokratske manire in ki so mu zaradi tega zlobni jeziki piiueli brez pristojbine
častni naslov »barona". Po možu so imenovali ženo »lačno baronovko", ker je imela gospa Jakovska vedno zdrav želodec in je jedla ves dan z apetitom afriških kobilic »Lačna baronovka" je bila zaveznica doktorice.
Na levi strani gospe Moditscheve se je bila usidrala drobehna gospa Tscharinnova, žena davčnega kontrolorja. Njen obraz s kljunastim nosom je spominjal na veliko papigo in njeni zakrivljeni prsti na kremplje stare sove. Kontrolorka je bila zaveznica lekarničarke.
Dasi so se na tihem te štiri dame so vražile in prezirale lepo sparoma, so vendar v družbi priliznjeno občevale med sabo.
.Izvrstna torta, gospa doktorica!" je dejala .lačna baronovka" in si vzela že tretji kos snegaste torte.
»To me veseli, da Vam ugaja, gospa Jakovska", ji je prijazno odgovorila zdravni kova gospa, ako tudi ji ni bilo posebno všeč, da je bila prijateljica tako navdušena za torto. »Prosim gospoda, izvolite še čašico kave ?
Nalila je vsem iznova kave in se obrnila h gospe Tscharinnovi: „Tako tihi ste
danes, gospa kontrolorka! Prav taki se mi zdite kakor bi zakrivali veliko tajnost "
»Ni mogoče!" se je zavzela lekarničar-ka. »Ob, pa mi niste povedali ničesar! To pa res ni lepo!"
»Povejte, povejte", je hitela »lačna baronovka" in poškilila na torto. »Saj smo med sabo! Ali imate res kakšno novico?"
.Res", je pokimala kontrolorka važno. „Nekaj jako imenitnega! Čudili se boste!"
Doktorica in kkarničarka sta z napeto pozornostjo zrli v Tscharinnko, Jakovska pa je porabila ugodni trenutek in zvalila največji kos smetanke na svoj krožnik.
MProsimo torej!" sta izrekli Kulniggova in Moditscheva kakor iz enih ust. Le »lačna baronovka" je bila tiho, ker se je davila z delikatno torto.
»Gospod Kalinič ima strica v Sarajevu", je začela kontrolorka.
.To vemo, prosimo dalje!" sta hiteli Moditscheva in Kulniggova.
»Ta stric ima trgovino v Sarajevu in lepo hišo. Pravzaprav je vse to imel, ker je pred kratkim umrl. In vse skupaj je zapustil svojemu nečaku, ki je v vaši lekarni, gospa Kulniggova! Mladi magister bo pode-
doval najmanj svejih trideset tisoč goldinarjev!"
Doktorica in lekarničarka sta plosknili od začudenja v roke, .lačna baronovka" pa je zopet zaprla usta, ki so bila žena stežaj odprta za sprejem poslednjega sladkega kosa.
„Kje pa ste izvedeli vse to?" je vprašala Kuhuggova.
.Pisal mi je bratranec iz Sarajeva."
Novica iz Bosne je razvnela vse štiri dame tako, da so končale svojo sejo prej, nego drugekrati. Ko sta se poslovili lekarničarka in kontrolorka, je vzdihnila doktorica:
„To bi bilo nekaj za mojo Mici! Oh, ko bi slutila kaj takega, bi bila drugače ravnala z mladim Kaliničem. Pa kaj, ko človek ničesar ne ve. Menda se Kaliniču samemu ni sanjalo, da ima tako premožnega strica."
»Hm, ljuba moja, še ni prepozno. Povabite Kaliniča na kakšen lep način k sebi na izlet ali na lawn tennis. Zdaj. ko odide adjunkt k orožnim vajam in pogrešate so-igravca, zdaj bi bilo ravno prav."
»Saj res," je vzkliknila doktorica. »Moja

Pogozdovanje pašnikov.
Poslanec P o v š e in tovariši so danes vložili naslednji predlog: V zbornici so bili vloženi že razni predlogi, naj bi se davščin oprostile vse nanovo pogozdovane parcele. Ako so v mestih davščin oproščene nove hišne zgradbe, opravičena je tudi davčna oprostitev za vse pašnike, ki se na novo pogozde. Take pogoz .itve so v splošno korist, ker se s tem izboljšajo vremenske razmere dotičnih pokrajin. Posebno pa je opravičena zahteva, da se za dal šo dobo opro-stč davščin oni pašniki na Krasu, katere deželna pogozdovalna komisija določi za pogozdovanje. Posestnik itak izgubi od pašnika, četudi le skromen užitek paše. Cez nekaj desetletij bodo kraški posestnik imeli lepe gozde, ki jim bodo donašali izdatne dohodke, ker les bode imel visoke cene zaradi bližnjega morja. Pa tudi vremenske razmere se bodo znatno izboljšale na Krasu, omejila se bode grozna moč burje in zemlja bode dobivala potrebno vlago, kar bode v splošno korist. Na pogozdenih pašnikih morejo posestniki le travo požeti. Ta žetev pa je tako zamudna in draga, kakor je trava sploh vredna. Z ozirom na to predlagamo: C. kr. vlada se poživlja, naj čimpreje predloži državnemu zboru načrt zakona po katerem bode davka prosta vsa nanovo pogoz-dena zemljišča vsaj za dobo 20 let, pašniki pa na Krasu (na Kranjskem, Goriškem, v Istri in Dalmaciji), ki jih deželne pogozdo-valne komisije določijo za pogozditev, vsaj za 30 let.
Razprava.
Zbornica je danes nadaljevala razpravo o vladni izjavi Govorili so: Dr. D e m m e 1 in dr. S o m m e r večinoipa o razmerah v Šleziji in na Moravskem, grof D z i e dus-z y c k i v imenu poljskega kluba proti razdružitvi države in armade.
Dr. Susteršič
je govoril med živahnim odobravanjem mnogih poslancev, ki so se zbrali okolu njega, jako spretno je zavrnil dr. Tavčarja, katerega glasilo je trdilo, da se je kat narodna stranka udinjala vladi, ker je bil go vornik slučajno vpisan med progovorniki. Dr. Lecher je bil tudi vpisan med progovorniki in vendar ni hvalil sedanje vlade. Istina pa je, da je govornik vsled raznih prememb v govorniškem redu vpisan kot protigovornik. Dr. Tavčar se je izrekel proti splošni in enaki volilni pravici, ker dobro vč, da bi on, njegovi tovariši in zavezniki gotovo ne sedeli v zbornici, ko bi dobilo ljudstvo splošno in enako volilno pravico. V nadaljnem govoru se je bavil z avstre-ogrsko nagodbo. Med živahnim odobravanjem osobito hrvaških poslancev je dr. Susteršič na podlagi veljavnega zakona dokazoval, da imajo v tem vprašanju tehtno besedo tudi zastopniki hrvaškega naroda, ker je kraljevina Hrvaška poleg Ogrske enakopraven faktor nasproti Avstriji. Ako se izvrši revizija avstro-ogrske nagodbe, mora se izvršiti tudi revizija hrvaško ogrske nagodbe iz leta 1868. (Govorniku so čestitali razni poslanci.)
Nato je govoril graški poslanec dr. pl. H o f m a n n. Posnemal je neslanega Pom merja, ko se je hudoval radi celjske gimnazije in govoril proti slovenski univerzi. Prežvekaval je stare fraze o revščini slovenskega slovstva itd. Tako govori nemški profesor!
Min. predsednik baron Gautsch je v prvi vrsti odločno zavračal napade posl. Pernerstorferja na vladarsko hišo. Z vla darsko hišo stoji in pade država. Poživljal je zbornico, naj čimpreje reši proračun V ostalem je iznova obširno označil že znano stališče avstrijske vlade glede ogrske krize.
Zadnji današnji govornik je bil socialni demokrat Schuhmeier, ki je s svojimi izvajanji vzbujal najhujši odpor pri krščanskih socialcih. Bil je tolik krik v zbornici in na galeriji, da je moral predsednik sejo pretrgati in izprazniti drugo galerijo. Prihodnja seja v torek.
Tedenski pregled.
Najvažnejša novica tega tedna je izprememba pri deželni vladi kranjski. Baron Hein se poslavlja; poklicali so ga v notranje ministrstvo. Naslednik mu je namestniški podpredsednik v Trstu, Teodor S c h w a r z. Tudi Heinov namestnik Schaffgotsch se preseli in sicer v Trst. Dvorni svetnik pri deželni vladi pa postane grof Rudolf Ko-rinsky. Liberalna nemško-slovenska zveza, oziroma »Sl. Narod" se silno huduje, da se je prestava izvršila preko liberalnih glav „na korist kat. narodne stranke". (?) »Slovenec' je povdarjal, želeč odhajajočima gospodoma srečno pot, da se ni boril in se ne bo boril zoper osebe, ampak zoper krivičen zi-stem. Odhod Heinov še ni nobena usluga kat.-na-rodni stranki, četudi tako pišejo razni listi. Mi čakamo dejanj novega gospodarja kranjske dežele, vodnik nam pa je program, ki je program slovenskega ljudstva. O novem predsedniku Schwarzu pišejo listi, da je dober, uljuden uradnik, zmožen slovenščii e ter pravičen. Heina bodo pogrešali le njegovi slovenski liberalni lakaji.
Župan Hribar se je v občinski seji znosii nad znanim škofovim pismom. V zaničljivem tonu je Hribar sede prebral dotično pismo. Da bi dobila stvar še čudnejše lice, so spravili na galerijo nekaj srednješolskih dijakov, ki so se medtem ironično grohotali. Žalostno dosti, da se zlorablja neizkušena mladina v politične demonstracije Večer pozneje jc vprizorilo nekaj dijakov malenkostno demonstracijo pred spomenikom, škofovim dvorcem in pred našim uredništvom. Bog ve, če je tista peščica v svoje haveloke se skrivajočih dijakov tudi tako pogumna pred svojimi profesorji v šoli!? Prav bi bilo, da bi dan na dan klicali pri knjigah „pereant dvojke" pa „živio odlika"! — Dijaštvu seve ni toliko zamerili, pač pa onim, ki stoje v ozadju, ki javnost umetno razburjajo in ki hočejo prikriti svoje narodno izdajstvo ter pod krinko Prešernovo zasledujejo svoje neide.tlne strankarske koristi!
Zgodovinsko važen je nastop cesarjev nasproti zastopnikom ogrske koalicije. Vladar je jasno pokazal, da je na Dunaju pri kraju potrpežljivost do Mažarjev. Poklical je namreč Košuta in še četvorico, kot voditelje ogrske koalicije. Avdienca je bila končana v par minutah. Cesar jih je pozval, naj prevzamejo vlado ogrskega kraljestva, ne pa vlade avstro-ogrske monarhije, a podal je tudi spisane pogoje, katerih najvažnejši je, da je mažarski poveljni in armadni jezik popolnoma izključen. Določil je namesto sebe grofa Ciraky-ja. da je vodil pogajanja, ki pa niso imela uspeha. — Oifločni nastop cesarjev je razveselil avstrijske kroge, presenetil pa ohole Mažare. Ogrski zastopniki so se vrnili v Budimpešto, kjer so jih sicer sprejeli demonstrativno, jim prirejali velike ovacije ter vpili: „Proč z Dunajem!" Položaj je resen. Naslednik Fejervarijev bo najbrž razpisal nove volitve Ako bo dobila koalicija zopet večino, namerava baje cesar odstopiti, da naredi naslednik mir. — Med soc. demokrati in Košutovci so se vršile krvave demonstracije. Policija je ranila 37 oseb.
Državni zbor bo trajal kakih 14 dni, potem se snidejo deželni zbori. V prvi seji je ministr-j ski predsednik Gautsch izjavil glede ogr-ke krize, j da ne bo dal nobene koncesije. Povedal je, da po ! njegovi sodbi še ni zrel čas za splošno in enako i volivno pravico, poprej da treba urediti narodnostne 1 razmere Vlada bo zahtevala 25 milijonov kron za , visoke šole. Kar se tiče novih univerz oziroma fakultet, bo določeval državni zbor, ki bo razpuščen meseca julija. Finančni minister Kosel je predložil državni proračun. Gautsch je s svojim govorom napravil dober vtis. — Poslanec ŠusterSič je vložil nujni predlog, da se. vpelje splošna in enaka vo-livna pravica; posl. Šuklje predlog za podaljšanje dolenjske železnice, Žitnik in Povše pa za pomoč pogorelcem v Dečji vasi. — Kedar je dr. Tavčar hud, se gre na Dunaj jezit. V svojem govoru je prazno slamo mlatil; privoščil si je fcm pl. Cha-vanna radi udeležitve pri otvoritvi zavodov, grdmel je proti splošni volivni pravici — a zmanjkalo je poslušalcev.
Hribarjevo šolsko slavnost, ki bi imela biti pred Prešernovim genijem, je ministrstvo omejilo na šolske prostore
Na Rnki je zgorela ladjedelnica Lazarus. Škode je pol milijona kron. — Slovenska gimnazija v Celju je tako napolnjena, da imata 2 razreda vsporednice. Nemška gimnazija vidno hira. Prvi razred ima 17, pripravljavni tečaj pa 5 učencev, — Vinska letina na Štajerskem in Vipavskem je povoljna. Podra-ženje mleka je vzbudilo mnogo hrupa po Ljubljani. Napoveduje se štrajk mlekarieam, vstanoviti hočejo občinsko mlekarno, tržni komisar strožje nadzira
kakovost mleka in posode. Jeze se nad „ Kmetijsko družbo", da pomaga dražiti. — Demokratično kon-sumno društvo v Ljubljani je v konkurzu ter sod-nijsko zaprto. Poslanec Žičkar je umrl na Dunaju. Padel je v nezavest v zbornici; prenesli so ga na stanovanje, kjer je bil previden in kmalu izdihnil.
—	Nova angleško-japonska pogodba je sklenjena.
—	Norveško-švedski razpor je rešen; doseglo seje sporazumljenje v vseh točkah. - V Pragi je bil velikanski shod za splošno volivno pravico, ki se ga je udeležilo okrog 30 tisoč oseb — japonskemu cesarju je bilo doslej poslanih 40 spomenic, ki se v njih obsoja mirovna pogodba. — Rotšildova zapuščina v Parizu znaša 940 milijonov frankov. — Witte se je vrnil v Peterburg. Več sto prijateljev
ga je navdušeno sprejelo.
*
* •
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 1. okt. Rožnega venca, Reminij; ponedeljek 2. Julijan m., Teotil; torek 3. Kandid, Evald; sreda 4. Frančišek Seraf., Edvin; četrtek 5. Placid in tov., Gala vd ; petek 6. Bruno, Fida d. m.; sobota 7. Justina d., Marctf p.
Volivna reforma v solno-graškem deželnem zboru.
V oktoberskem zasedanju solnograškega dež. zbora namerava predložiti deželni odbor načrt o volivni izpremembi. Uvesti nameravajo peto kurijo, v kateri bodo 4 poslanci in sicer 1 v Solnogradu, 1 v ostalih solnograških mestih, dva pa na deželi. Voliti bo imel pravico oni, ki se bo nahajal eno leto v do-tičnem kraju.
Zmešnjave in nemiri na Ogrskem.
Izgredi Demokraško budimpeštan-ske društvo je sklenilo; da priredi bakljado na čast večine 3. oktobra na vsak način. Tega sklepa ne prepreči najhujše nasilstvo. Ce bi ne hotela policiji ščititi meščanov, ustanove meščansko stražo. Tudi dijaška društva so se pridružila navedenemu sklepu. Soc. demokratje so izdali včeraj oklic, v katerem poživljajo budimpeštanske in oko-ličanske soc. demokrate, naj se zberejo dne 3. oktobra zvečer na Elizabetnem ringu, da s silo preprečijo bakljado meščanov in dijakov na čast večine. Ta oklic je zelo vzne-voljil Košutovce, ki so se pričeli 3. oktobra bati, ker se boje blamaže
Mažarski v seuči 1 iščni k i proti svojim s o c i a 1 i s t i š k i m tovarišem. Včeraj dopoldne se je zbralo v budimpeštanski vseučiliški avli (dvorani) več sto vseučiliščnikov. Neki dijak je pre-čital včerajšnjo številko budimpeštanskega socialističnega lista, ki se norčuje iz dijakov Košutovcev. Dijaki so bili tako razkačeni, da so sežgali 20 številk socialističnega glasila. Med tem junaškim Činom so pa peli Košutovo himno. K rektorju so pa poslali zastopnike, ki so zahtevali, naj se izključijo soc. demokraški dijaki. Rektor je odgovoril, da se čudi, ker zahtevajo to od njega, ker ne more nobenega dijaka izključiti zato, ker je socialist ali pa demokrat. Opomnil je dijake, naj bodo mirni in naj se vzdrže vsakega nasilstva. Dijaki so sklenili nato izvoliti ožji odbor, da poizve imena onih dijakov, ki se naznanili imena izgrednikov vseučiliškemu senatu. Prihodnost bo pokazala, če izvrše dijaki že preje storjeni sklep in sami vržejo svoje vseučiliške tovariše iz vseučilišča. Rektor je ukazal podpirati one dijake, ki so bili ranjeni. Dijaki nameravajo povzročitelje zadnjih izgredov ovaditi oblastim zaradi poizkušenega umora. Razširjene so govorice, da nameravajo pozvati voditelji večine meščanstvo in dijaštvo, naj opustita vsako demonstracijo. * Zmešnjave in armada. „Ma gvar Orszag" poroča, da je rekel poveljnik 34 pehotnega polka častnikom, ki so prosili za dopust, da ne more dovoliti dopusta osobito ne gospodom iz Avstrije, ker po
trebujejo v armadi ljudi, na katere se mo rajo zanesti. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, ker se je v Breosu na Sedmogra škem javilo 600 srbskih in rumunskih vojaških novincev, da hočejo prostovoljno vstopiti v armado.
Bombni napad na neodvisno stranko. V hotelu „Royal" Sq našli pločevinasto posodo, ki je bila napolnjena s smodnikom in je imela vžigalno vrvico. Bombo so oddali policiji. Kakor zna-no, so v hotelu »Royal" prostori neodvisne stranke.
Grof Csaky je došel sinoči na Dunaj. Danes ga zasliši vladar. Sodijo, da bo imenovan za min. predsednika, drugi pa da se hoče vladar ž njim posvetovati 0' splošni volivni pravici. Morebiti namerava vladar po Csakyju zopet pričeti pogajanja z voditelji ogrske večine.
Fejervary je prosil vladarja, kakor poroča „Vaterland", naj izpremeni tretjo točko svojega programa, a cesar ni ustregel njegovi želji.
Rusija.
Shod zemstev in zastopnikov mest je odobril načrt oklica na volivce. Oklic naglaša potrebo reforme ljudske izobrazbe, državnega delavskega zava-rovanja, ureditev najemščine na kmetih in razdelitev zemljišča poljedelcem. Shod so nato zaključili. Izvoljeni glavni volivni odbor bo imel svoj sedež v Peterburgu.
SocialnodemokraŠke iz-j a v e. V Kijevu so se spopadli 28. t. m. ponoči socialni demokrati s policije. Štiri osebe so bile težko, 12 pa lahko ranjenih. Zaprli so 40 oseb.
Odeški in varšavski vse-učiliščni profesorji so pripravljeni pričeti s predavanji, a prej ne, da odpravijo bojno stanje. Odeški vseučiliščoi profesorji so vložili na naučno ministrstvo prošnjo, naj odpravi omejitve in dovoli, da se smejo sprejemati tudi vsi judovski dijaki, katerih do zdaj niso smeli sprejeti nad 10 odstotkov.
Odpravili so prepoved za izvoz konj. ki je bila vsled vojske izdana 10. marca 1904.
Lakota na Španskem.
Iz Madrida poročajo, da znaša letošnja žetev na Španskem 40 milijonov hI, kar je mnogo manj, ko lani. //lasti sta prizadeti Andaluzija in Aragonija. Vlada je izdala na andaluške oblasti oklic, v katerih jih poživlja, naj ustanavljajo ljudske kuhinje v onih mestih in vaseh, kjer je lakota. Polje-deljsko ministrstvo poživlja železniške uprave, naj izvršujejo dela na progah, da dobe brezposelni delavci zaslužek.
Načrt za maroško konferenco.
Francoska in Nemčija sta se sporazumeli o točkah, ki jih bedo razpravljali na maroški konferenci. Obravnavati nameravajo organizacijo policije, preprečenje vtiho-tapljenja orožja, finančno reforma z ustano vitvijo državne banke, povišanje davkov, novi viri dohodkov in načela, ki bi zagotovila gospodarsko samostojnost Maroka.
Boj med delavci v Aubange.
V Aubange so pričeli stavkati francoski delavci, a pridružili se jim niso njihovi belgijski tovariši, ki so nadalje delali pod varstvom belgijskih orožnikov. Francozi so napadli Belgijce s streli iz revolverjev, Belgijci so odgovorili s kamni. Ko je prihitelo francosko vojaštvo, so bežali stavkujoči de lavci čez belgijsko mejo, a so jih prepodili
Dalje v I. prilogi.
Mici se stara, med nama rečeno, skrajni čas je, da se omoži."
„Preljuba gospa doktorica, vedno sva si bili dobri prijateljici! Bodite preverjeni, da bom po svojih slabih močeh pomagala, da nas ne prihitita lekarničarka in kontrolor ka«
Enako zvezo in zaroto zoper nič slabega slutečega Kaliniča sta sklenili tudi Kulniggova in Tscharinnova.
Se tisto popoldne se je raznesla po vsem nemčurskem gnezdecu vest o Kalini-čevi dedščini Babnice so razširile novico od hiše do hiše in s čudno nesebičnostjo pridevale sarajevski palači neštete tisočake. Tako je raslo premoženje mlademu Kaliniču hitreje, nego na borzi in zaeno mu je rastel tudi ugled.
Nič več mu niso nemčurski meščani šteli v zlo, da je Slovenec. Dr. Modritsch je prav prijazno odzdravljal magistrevim priklonom in se ni samo tako malo popraskal ob klobuku, kakor prej. V kratkem se dobile najbolj zdrave gospodične krč v želodcu, grižo in druge bolezni ter so same
hodile v lekarno po zdravila. Mladi magi ster farmacije, bister Slovenec je hitro uge-nil, zakaj so ljudje naenkrat tako prijazni ž njim; vendar ni tega pokazal nikdar in si ostal vedno enak
Izmed vseh gosi in gosk sta se mu ponujali najbolj goreče doktorjeva Mici in lekarnikova Ana.
Gospodična Ana je imela mnogo lajšo nalogo, ker je bil srečni dedič v službi njenega očeta. Bila je vitko in bledo dekletce. Pod nizkim, znojnim čelom so ji prežale majhne lokave oči, usta so ji bila tanka in široka, nos majhen in skromen kakor fižolček; ušesa pa so ji štrlela v stran kakor dvoje perotnic in zato je česala svoje lase čeznje, da jih sploh ni bilo videti. Odkar je slišala o Ka'iničevi dedščini, je postavila vsako jutro svež šopek v pospravljeno sobo magistra. Nič več ni prezirno vihala svojega nosu, če je došel za Kaliniča slovenski časnik ali slovenska knjiga in lejte čudo! v kratkem je igrala na klavirju „Po jezeru" in „Milo lunico" in vselej povabila Kaliniča, da ji je prišel obračat note. Pri obedu je užival Kalinič sama
taka jedila, ki so mu bila posebno všeč in dobro se mu je godilo na zemlji.
Gospodična Mici je pridno tekmovala ž njo. Njen oče, doktor Moditsch je bil navzlic dobri praksi hudo zadolžen zaradi ponesrečenih špekulacij, v katere ga je zapletel prekanjen graški podjetnik. Mici je vedela, da od doma ne dobi za doto ničesar nego par pisanih capic. Vendar zato ni bila melanholična, vsaj kazala se je zmeraj veselo in se je smejala vsak dan od devetih zjutraj do enajstih ponoči, ker je imela lepe zdrave zobe. Bila je precej podobna svoji materi, debeluhasta, v obraz rdeča. Tudi ona je hitro izpremenila svoje vedenje preti Kaliniču in ga ni več dražila s svojim „hajl!" Doktorica je dediča pegostoma vabila na tennis, polagoma tudi na južine in tudi tukaj se je godilo Kaliniču prav dobro. Toda nikdar ni niti z migljajem pokazal, katera mu je bolj všeč, Mici ali Ana.
Kmalu po ujčevi smrti je odpovedal staremu lekarniku Kulniggu svoje prijazno sodelovanje v apoteki. Bližali so se poslednji dnevi njegovega bivanja v nemšku-tarskem brlogu. Vedno mileje je brenkala
Aaa „Milo lunico" in vedno dražestneje je kazala Mici svoje lepe zobe, toda vse to ni genilo Kaliniča čisto nič.
Sedaj pa sta mislili skrbni mamici, da je prišel pravi čas ugodne odločitve, in poklicala je vsaka svojo zaveznico na pomoč.
Najprva se je lotila Kaliniča »lačna ba-ronovka". Ustavila ga je na izprehodu ;n začela z vso svojo zagovornostjo: .Ah, gospod Kalinič, verjemite mi, da sem Vam odkritosrčno vdana. Poslušajte moje materinsko svarilo. Slišala sem, da se nameravate zaročiti z lekarnarjevo Ano. Ne? Prav imate, to me veseli. Le tega nikar! Samo poglejte jo, kako je opravljena. Same nove obleke ima in vendar hodi taka okoli kakor strašilo! Na videz jo je sama prijaznost, no, doma pa ji morajo starši izpolniti najbolj neumne želje, sicer ne govori cel mesec ž njimi. No, pa saj sami veste. Kdor to vzame, vsak se bo bridko kesal! Pa brez zamere!"
Lekarničarkina zaveznica, gospa kon-trolorka, pa je malo pozneje pridrobnela kar v lekarno, ko je sedel Kalinič sam za mizo Kupila si je za deset krajcarjev rabarbare
s streli belgijski orožniki. Veliko delavcev je bilo ranjenih, eden pa baje ubit. Podrobnejših poročil še ni.
Gdansko bojno pristanišče.
Nemška mornariška uprava hoče izpre-meniti slabo utrjeno mesto Gdansko v obrežno trdnjavo prve vrste. Brezdvojbeno je ta načrt povzročil obisk angleškega bojnega brodovja.
Poraz socialnih demokratov v Essenu.
Pri ožjih volitvah v Essenu na Nem Jkem je zmagal kandidat katoliškega centra, delavski tajnik v Miinchen Gladbachu, Giesbert. Dobil je 41 800 glasov, njegov so-calnodemokraški nasprotnik pa 37 000 glasov. Volitev je velike važnosti, ker so napeli rdečkarji po stavki ob Ruhri vse svoje moči, da pridobe delavce, a se jim to ni posrečilo. Novi nemški državni poslanec je jako simpatična oseba. Mož je velike postave in jako dobrovoljen, a zraven moder in učen delavski voditelj, ki je postal delavski tajnik in voditelj katoliških nemških delavcev kot samouk s svojo vztrajnostjo in delavnostjo.
Balkan.
Pri Jaladjivem v solunskem vilajetu je ubila 40 mož močna bolgarska vstaška četa 10 Bolgarov, ki so prestopili h grškemu eksarhatu.
Iz Belgrada poročajo, da so izmišljene vesti, po katerih je nameraval baje odstopiti srbski minister za zunanje stvari.
Poslanec žičkar. f
Dunaj, 29. sept.
V današnji seji »Slovanske zveze" se je načelnik dr. Susteršič s toplimi besedami spominjal prerano umrlega dragega in ljubeznjivega tovariša Žičkarja. Bil je pravi ljudski poslanec, ki je vse svoje moči žrtvoval svojemu narodu in bližnjemu sploh. Umrl je kot vojak na bojišču, ker smrtno bolan pripeljal se je na Dunaj, da izvršuje svojo poslansko dolžnost. S svojo ljubeznivo skromnostjo si je pridobil odkrito ljubezen svojih ožjih tovarišev in spoštovanje vseh, ki so poznali plemeniti njegov značaj. Vsem ostane v blagem in trajnem spominu. Pokoj želimo njegovi duši, njemu pa enakega naslednika. — V zbornici se je pokojnika spominjal v današnji seji predsednik grof V e 11 e r , rekoč: Visoka zbornica! Naš tovariš, g. poslanec Jos. Žičkar je v sredo večer umrl. (Poslanci vstanejo.) Pred tremi dnevi, ob otvoritvi tega zasedanja smo ga še videli v svoji sredi. Navzlic hudi bolezni, ki ga je premagala, je smatral za svojo dolžnost, da se odzove povabilu in vrši svoj* dolžnost kot ljudski poslanec. Ta zadnji napor, ki je presegal moči nevarno bolnega moža, je bil morda vzrok, ki je pospešil njegovo smrt. Njegovi volivci izgube ž njim zvestega zagovornika in mi obžalujemo izgubo delavnega, vedno skromnega in ljubeznivega tovariša. Nikdar ne pozabimo njegovih vrlih lastnosti in vedno ohranimo pokojniku odkrit in kolegijalen spomin.
in poredno požugala magistru: „Pa se menda vendar ne boste ujeli pri doktorjevi? Oh, ta Mici, to vam povem! Med nama rečeno, osemindvajset let je stara, pa še vedno nosi kratka krila kakor šestnajstleten otrok. Do-mišijuje si, da je še zmeraj najlepša. Varujte se, da ne sedete na limanice! Moditschevi nimajo počenega groša, niti postelje niso njihove, na katerih spe. Pa nikomur ne pravite! Povedala sem Vam to zato, ker me resnično skrbi glede Vas."
Vse mestece je bilo radovedno, kje se bo Kalinič ujel ali pri lekarnikovih ali pri zdravnikovih, zakaj drugam ni zahajal. Toda prišel je dan ločitve, Kalinič se je odpeljal zaradi dedščine v Sarajevo.
Zopet so sedele štiri dame v doktorjevi Verandi pri kavi. In zopet je imela kontre-lorka še gorko novico od bratranca iz Sarajeva na prodaj: .Mladi Kalinič dobi premoženje po rajnem stricu le s pogojem, da vzame za ženo Slovenko ali ostane ne-oženjen."
»Škandal!" so zavpile skrajno ogorčene dame in »škandal!" je renčalo kmalu vse nemškutarsko gnezdo. Dobro, da je bil Ka linič tako daleč od razjarjenih nemškut!
Danes so »Slovanski zvezi" izrazili svoje sožalje: Min. predsednik baron Gautsch pismene, češki minister dr. R a n d a in poljski minister dr. P i e n t a k osebno, v imenu češkega kluba dr. P a c a k , v imenu nemške napredne stranke dr. P e r g e 1 t , v imenu svobodnih Vsenemcev poslanec Pa - , c h e r , dalje razni drugi poslanci, ki so spoštovali pokoinika.
Ob 4. uri je poslanec dr. Stojan v spremstvu deseterih duhovnikov blagoslovil truplo v cerkvi oo. piaristov v Jožefovem okraju, kjer so se zbrali: Finančni minister dr. K o s e 1, češki minister dr. R a n d a , poljski minister dr. P i e n t a k , vodja trg. ministrstva grof Auersperg, vodja na-učnega ministrstva dr. baron B i e n e r t h, dvorni svetnik dr. vit. Hussarek, predsednik zbornice grof V e 11 e r in namestnik Kaiser, skoraj vsi slovenski in hrvaški poslanci, med njimi dr. Susteršič, dvorna svetnika Š u k 1 j e in dr. P 1 o j, dalmatinski dež. glavar dr. I v č e -v i c, Povše, dr. Tavčar itd., mnogi češki poslanci z načelnikom dr. Paca-kom, mnogi Poljaki, med njimi ekscelenca Abrahamovicz, več rusinskih in nemških poslancev, med njimi štajerski dež. glavar grof A 11 e m s , opat T r e u i n -f e 1 s , baron M o s c o n , Rad. Pukl, dr. V i d i c in več drugih oseb, katerih imena pa mi niso znana. Na krsto je položila »Slovanska zveza" lep venec z napisom na trobojnih trakovih: „,Slovanska zveza' svojemu milemu in zvestemu tovarišu."
Truplo nocoj pripeljejo na Videm, kjer bode pogreb v ponedeljek ob 10. uri. Naj mirno počiva blagi in vrli mož v domači zemlji, katero ie ljubil iskreno!
Po svetu.
Devetkrat na novo zgrajeno mesto je mesto Martirano v Ka-labriji. Potres ga je že osemkrat popolnoma razrušil. — Sedaj je sklenil občinski svet, naj se v zadnjem potresu zopet do tal uničeno mesto na novo zgradi ob vznožju gore Molinara.
Bojne ladje v službi znanosti. Ob zadnjem solnčnem mrku, ki je bil na južnem Španskem in v Alžiru popoln, so poslale razne države znanstvene ekspe dicije. Najbolj so se odlikovale /.edinjene države. Ameriški učenjaki so se vozili na bojnih ladjah, da opazujejo mrk. Med temi ameriškimi bojnimi ladjami je bila tudi eklopnica. Zanimivo je, da je to ameriško bojno brodovje z učenjaki na svojih krovih bilo prvo, ki je po špansko-ameriški vojski obiskalo španska pristanišča.
Kako se godi ameriškim goljufom v ječi. Nedavno se prišli slučajno na slea, da prebivata dva hudodelca v st. louiških zaporih z ravnateljevim dovoljenjem v jako lepi ječi, opremljeni z vsem mogočnim komfortom. Takoj ko so to odkrili, sta se morala preseliti v bolj pripravne »sobe*. A nihče ne dvomi, da se čez nekaj tednov zopet povrneta v svojo lepo sobo. Moža sta dobila zaradi goljufije pet let in imata veliko denarja, ki ga jima »ameriška pravica" ni mogla vzeti. Z denarjem se pa v deželi dolarja doseže, kar kdo hoče.
Umor in samoumor pred sodiščem. Ob prilike sodnijske razprave, ki se je vršila pred nekim pomerjanskim sodiščem vsled obmejnega prepira, se je ovčar Rohde tako razburil, k* se je razprava zanj slabo končala, da je zgrabil puško ter dvakrat ustrelil na nasprotnika. Obe kroglji sta predrli možgane hčeri kmeta Pas-sova, da je bila takoj mrtva. Ena kroglja je ranila tudi sodnika Fischerja. Morilec se je na to sam usmrtil.
Japonsko poslaništvo pri papežu leta 1585. Leta 1549. so krščanski misijonarji prvikrat prišli na Japonsko. Dne 15. avgusta je dospel sveti Frančišek Ksaver v luko Kangošino. V tem času je divjala na japonskih otokih državljanska vojska. Najprej se je krščanstvo razširilo na otoku Siholnu, potem na otokih Goto, zahodno od Kiusina. Leta 1571. je bil krščen knez teh otokov in z njim 11000 Japoncev. Leta 1579. je predlagal jezuit o. Vi-lignijani, da se svetemu očetu pokloni posebno odposlanstvo. Dne 20. februarja leta 1582. so se vkrcali z Vilignijanom trije japonski knezi na ladjo ter po triletnem potovanju dospeli v Rim pred papeža Grego-rija XIII Ko so se odposlanci leta 1590. vrnili nazaj na Japonsko, se je ondi zelo iz-ptemenilo stanje kristjanov. V noči od 24. na 25. julija leta 1587. je podpisal naslednik miroljubnega Nobumouga, Taihosama, dekret, s katerim so bili izgnani iz Japonske vsi misijonarji; a ieial612. je bilo pre-
povedano pristopati h krščanstvu. Preganjanje se je vršilo okrog leta 1644. Leta 1640. so izgnali z Japonskega vse tujce. Šele začetkom druge polovice preteklega stoletja se je krščanstvo na Japonskem začelo zopet širiti.
Štajerske novice.
š Celjski „Domovini" sem poslal sledeče vrstice: V »Domovini" od 22. t. m ste začeli prinašati članke: »Preidimo od besed k dejanjem!" Ako to res hočete, potem morate imeti za seboj narod, ljudstvo. Tega pa ne bodete imeli nikdar, ako bodete še nadalje pisali takšne gluposti, kakršne imate v prvem članku. Vi trdite, da smo Slovenci zasužnjeni s križem in mečem, z rimsko-nemško kulturo. Ako daste, to nikdar prebavljeno in tolikokrat izbruhano zlobno laž požreti psu, mora zbesneti, crkniti! Ne klo-basarite! Saj nazadnje znamo, da Vam je naga rimska kultura ljubša od krščanske! Odločno prosvedujemo,dabi bili mi Slovenci zasužnjeni s križem! Pustite ljudstvu križ pri miru, spoštujte ga, pa bo šlo ljudstvo za Vami! Pomnite! »Uzmi Srbinu njegovu srbsku vjeru, i uzeo je vrag Srbina"; vzamite Slovencu njegovo katoliško vero in skočil je, ne Srbu ali Rusu, ampak Nemcu v žrelo! To za javnost. V kotiču svojega srca pa slobodno verujte kar hočete, saj Vam privoščimo z E. Zolom srečni »Mačji raj"! (Ta prevod namreč prinaša »Domovina" v podlistku. Op. ured.	A. J a m n i c k i.
š Imenovanje. Kancelist g. Karol S c h e i d e 1 v Ptuju je imenovan za pisarniškega vodjo pri okrožnem sodišču v Mariboru.
š Krivice Slovencem. Na Spodnjem Štajerskem, to je na ozemlju, kjer izkazuje celo naša vlada nas Slovencev 400 tisoč, imamo mi Slovenci samo 2, reci in piši dva vladna uradnika (in še od teh je eden Ceh), Nemci pa jih imajo celih 25, reci: petindvajset! Ta razdelitev vladnega uradništva (nam. svetniki okr. glavarji, okr. viš;i komisarji, okr. komisarji, nam. konci-pisti in nam. konc. praktikanti) bi bila edino tedaj pravična, če bi živelo poleg nas 400 tisoč na Spodnje Štajerskem vsaj še pet milijonov Nemcev. — Sodnih uradnikov imamo pri nas več kot polovico manj, kakor Nemci. Če bi bila ta razdelitev pravična, bi moralo živeti med nami poleg 400.000 Slovencev vsaj še en cel milijon Nemcev. Ali niti tega ni, niti onih pet milijonov. M i hočemo pravico in enakopravnost in zat* v boj!
š Pretepen tat. V noči od 28. do 29. septembra se je v Zagrebu priplazil v neki hlev Franc Agrežiz brežiškega okraja, kjer je hotel ukrasti odejo. Hlapci, ki so spali v hlevu so tatu opazili, prijeli in tako pretepli, da so ga potem morali oddati v bolnišnico. Ko ozdravi, pride pred sodišče
š Zadnji orkan je povzročil v okolici Celja obilo škode, ki presega vse dosedanje slutnje. V Gaberjih, Cretu, Bukovž-laku in Tehaijih je nad 30.000 kron škode. Skoda na Westenovi tovarni znaša 10.000 K. Velikanska je tudi škoda v lepih gozdovih okrog sv. Jožefa, kjer je nad 200 velikih smrek v dolgosti 14-20 metrov podrtih. V mestnem parku še ni škoda cenjena Od treh težko ranjenih delavcev je umrl že drugi dan v bolnici Anton Mezga iz Damazniaz a na Ogrskem, kateremu je bilo padajoče tramovje črepinjo razbilo. O drugih dveh se upa, da okrevata.
š Poslanec Wolf dunajski sodniji še vedn* ne dd miru. Njegov zakon s hčerjo tukajšnjega advokata dr. Stepišnika je bil, kakor znano ločen zaradi umazanih svinja rij, katere je uganjal ta nemški heros, tako je n. pr. dasi sam oče več otrok, onečastil hčer dunajskega profesorja Seydla, v čigar hiši je občeval; pretepal svojo ženo i. t. d. Sedaj pa trdi, da se je tudi njegova žena napram »osebam drugega spola nespodobno obnašala", in da je torej tudi ona kriva na ločitvi zakona. No, lepa rodbina je to, pa saj se temu ni čuditi, saj je občeznano, kaj se je govorilo zadnje mesece po Celju o nekem advokatu, ki je Wolfu prav bližen sorodnik. Ta mož ima sive lase in sivo brado, pa vendar še mlado, goreče srce, kakor kak turški sultan; mesto mu je baje odpovedalo stanovanje, ker se je vse zgražalo nad njegovim počenjanjem Pravijo pa, da jabolko ne pade daleč od drevesa, zato je mogoče, da trdi poslanec Wolf resnico. Tega moža je nekdaj slavila vsa nemška Avstrija kot junaka, danes, ko leži v blatu in sramoti, ga ne prizna več, kajti spoznala je, kako žalosten junak je mož, ki je metal nekoč tako oblastno ministrom tintnike v obraz.
Idrijske novice.
i Dvojno rešitev je v malo dneh
izdala deželna vlada na pritožbo proti zadnji
dopolnilni volitvi I. razreda za občinski odbor idrijski. V zadnjem sobotnem »Slovencu" smo objavili prvo rešitev, ki jo je mestna občina idrijska imela v rokah že 13. septembra ali morda celo preje. Ker v »Slov. Nar" Julče ni naznanil razsodbe, zdel* se nam je, da mu ni nič kaj všeč. Ko so tudi pritožitelji zastonj čakali kakega obvestila od mestnega županstva, ki je pač dobilo nalog to storiti, obrnili smo se drugam, da smo dobili razsodbo, ki jo je objavil sobotni »Slovenec". 22. septembra izda pa mestno županstvo odlok, glaseč se: »Na Vašo in tovarišev pritožbo proti dne 28. vel. travna vršeči se dopolnilni volitvi I. razreda za občinski odbor mesta Idrija je c. kr. deželna vlada v Ljubljani glasom ukaza z dne 16. t. m. št. 16.685 razsodila, da pri tej volitvi nista bila izvoljena za namestnika dr. Milan Papež in Alojzij pl. Koschin, pač pa dr. Robeat Ogoreutz in Vaclav Helmich in da ima dalje mej dr. M. Papež, Al. pl. Koschin, Iv. Vogelnik in Francetom Tušar določiti žreb, kedo izmed teh je voljen za tretjega odbornika O tem se po naročilu c. kr. okr. glavarstva v Logatcu z dne 18. t. m., št. 13.511 obveščate s pri stavkom, da proti razsodbi deželne vlade v smislu § 33. občinskega volilnega reda ni nadaljne pritožbe. Župan Sepetavec." Razi* g o v razsodbe županstvo pritoži-teljem ni naznanilo. Ker jih tudi »Slov. Narod" ni objavil, sodimo, da Julčetu niso všeč. Za nas je najbolj zanimivo, da se glasi druga razsodba enako prvi, a izpuščeno je le, »da ni Andrej Perko izvolien odbornikom, ampak Jos. Vitouš", tako, da je proglašen s tem Perko odbornikom
i Volitve v naš mestni zastop se bližajo. Do tega nas je privedlo dejstvo, da se je naša liberatna stranka začela gibati in ima v svojem bralnem društvu shode po § 2 o rudarskih razmerah. Prej so nam pred volitvami le železnico obljubovali. Premotili so s tem celo kakega višjega gospoda, »V dveh letih se bomo že z železnico vozili iz Idrije!" ti je zatrjeval. Ko si ga vprašal odkod to ve, ti je zatrdil, da je napredni velikaš izposleval na najbolj mero-dajnem mestu železnico. Volitve so potem izpadle po želji liberalcev in potem se o železnici ni več govorilo. In tako še danes nimamo železnice v Idrijo vkljub vsem shodom in obljubam.
i Sedaj hočejo rudarjem pomagati. Politično društvo »Jednakoprav-nost* se je za te zavzelo. Mestni tajnik Novak je na shodu priporočal naslednjo resolucijo: 1. V. plačilni razred pri statusu rudarjev naj se opusti; 2. vsake dve ali tri leta naj se delavec pomakne v višji oddelek, tako da bode vsaki rudar po 251etni službi prejemal plačo I. razreda; 3. novo vspre jetim naj se žito in limito zopet vrne; 4. dnevna plača naj bode za 20% višja, kakor stalna plača vsacega razreda. Na javnem shodu zadnjo nedeljo so bile vse točke sprejete s pristavkom, da se bode še * tem govorilo, ko vsa društva izrazijo sv*je mnenje.
i Žito hočejo torej zopet nazaj. Spominjamo se še javnega shoda pred par leti. Edino katoliška stranka je bila za to, naj se žito še ohrani, liberalna in demokratična pa, naj se plača le v denarju. Takrat so napadali zastopnika katol stranke, da »rudarjem ne privošči mesa, le turščine žgance naj jč, patriarhalične razmere hočejo še ohraniti ti katoliški nazadnjaki." Pri isti priliki je bil v Idriji navzoč višji rudarski uradnik od ministrstva. On je z veseljem konstatiral, da sta se dve stranki, torej večina rudarjev, izrekla naj se žit* odpravi. Ministrstvo je komaj čakalo take izjave in takrat ste žito idrijskim rudarjem pokopali. Želimo sicer kakor prej, da bi še vedno se v žitu dajalo plačilo, ker bi bilo rudarju z večj* družino močno vstreženo, a nimamo upanja, da bi se še katerikrat vpeljalo. Ministrstvu niso ljube vedne izpremembe. Pred tremi leti je večina klicala: »Žito stran, vsa plača le v denarju", sedaj zopet: »Dajte nam žito nazaj", in čez par let se bodo zopet naveličali žita in zahtevali le denar. S takim veternjaštvom se ne pridobi onih, ki določujejo plačo.
i Liberalci radi prav velik* obljubljaj* pred volitvami, da si temveč pristašev pridabe. Kranjskim ljudskim učiteljem je obljuboval ljubljanski župan na shodu plačo 11. in 10. uradniškega razreda. Se ve, da so bili učitelji s tem zadovoljni, saj so sami pohlevnejše zahteve stavili. A ko se je šlo to obljubo izpolniti, se ni brigal ne Hribar ne vsa njegova stranka za obljube, še virov niso iskali, iz katerih bi zajemali, da bi pokrili take izdatke. Enako so naši liberalci tirjali za učitelje na naši rudarski šoli v interpelaciji, katero je stavil dr. Ferjančič do ministrstva. A ta na te točke še odgovoril ni. Po istem receptu bi radi naklonili rudarju kar po 251etnem službovanju plačo I. razreda, k* do sedaj še niti enega rudarja v tem razredu ni. Sicer bomo pa o tem še govorili in pisali.
Jeseniške novice.
j Nemški otroški vrtec se
otvori na Savi 2. okt.
j Naša šola En birokracija.
V	jeseniško šolo so že nekaj let hodili tudi otroci s Senožetov, belske občine. Ker je šola na Jesenicah prenapolnjena in belska občina niti vinarja še ni dala za to šolo, sklenil je letos krajni šolski svet skupno z občinskim odborom, da se ne bodo več sprejema otroci s Senožetov v jeseniško šolo. V smislu tega sklepa so se otroci s Senožetov iz nižjih razredov v začetku tekočega šolskega leta poslali v šolo na Koroško Belo, kjer imajo prostora dosti, krasno novo štirirazredno šolsko poslopje otrok pa samo za dva razreda. - Iz posebne dobrote obdržali so se še v jeseniški šoli, kar hodi otrok s Senožetov v III. b) in IV. razred. Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Radov ljici pa je zapovedal, da se morajo vsi šolski otroci s Senožetov nazaj sprejeti v jeseniško šolo.
i Lahko je zapovedi dajati, če so pa umestne in pravične, treba tudi premisliti. Sedanje jeseniško šolsko poslopje nikakor ni pripravno za šolo. Razredi so skoraj vsi premajhni za toliko število otrok.
V	prvem razredu n. pr. je brez senožeških otrok nad 160, razdeljen je v dve paralelki, v eni jih je nad 90, v drugi nekoliko manj. Obe sobi sta narejeni iz nekdanje kleti, v vsaki je prostora k večjemu za 50 otrok Misli si torej lahko vsak, kako so otroci nabasani v klopeh, kakor sardele v škatlji cah in kakšen zrak mora biti notri. Sedaj naj pridejo pa še otroci s Senožetov v te luknje! Ži samo iz zdravstvenih ozirov, ne glede na pedagogične uspehe, mora se v prvem razredu napraviti še ena paralelka. Ker ni prostora v šolskem poslopju, treba bo najeti sobo v privatni hiši.
j Novo šolsko poslopje je nujno potrebno, toda ne more se zidati, ker je deželni šolski svet ovrgel sklep občine, da se zida ena sama višjerazrednica za celo občino ter ukazal, da se zida posebej štirirazrednica za Savo - Senožeti, stara naj pa še ostane na Jesenicah. Priziv zoper ta odlok leži pri ministrstvu že več mesecev. Tam se jim nič ne mudi, Nemci na Savi pa hite zidati ta čas svojo šolo, katero utegnejo potem ponuditi občini, češ: ni treba še posebej druge šole zidati na Savi, saj bo ta dobra tudi za slovenske otroke; povrnite samo stroške, šola pa naj bo utrakvistična, slovenski otroci se bodo učili tako nemškega, nemški pa slovenskega jezika; če je premalo prostora, razširimo šolo lahko takoj, saj so načrti tako narejeni, da se šola vsak č*s lahko razširi.
j Jeseniški „Sokol" se boji „Orla((. Ustanovitev njegovo hoče onemogočiti s terorizmom. Da bi si nihče ne upal pristopiti k »Orlu", poslužujejo se »sokoli" prav p r o s t a š k e g a orožja: grde ga in surovo zasmehujejo v Jeseniški straži". Neizbrisno znamenje surovosti si je z onim izbruhom vtisnil jeseniški „Sokol". Krivico pa bi delali, ko bi trdili, da so vsi jeseniški sokoli taki p r o s t a k i, četudi je žalostno, da so sploh taki vmes. Prepričani smo, da tisti „Sokoli", ki se niso še navzeli takega prostaškega mišljenja in verskega sovraštva, bodo enkrat še navdušeni „Orli\ Dvignili se bodo iz blata v katerega jih hoče potlačiti pravi urednik »Jeseniške straže", ki je edino sposoben napisati kaj tacega v listu, ki tekmuje v surovosti in verskem sovraštvu s »Slovenskim narodom".
j Napad na družbo sv. Cirila in Metoda. »Jeseniška straža", ki jo urejuje učitelj Fabinc, je napadla v 43 številki od 23. t. m. dično družbo sv. Cirila in Metoda, češ, da je pri slavnosti otroškega vrtca govoril župnik Zabukovec. — Odgovor na ta ne zaslišani napad: 1. Župnik Zabukovec je blagajnik podružnice sv. Urila in Metoda za Jesenice-Koroška Bela. V imenu p o -družnice je pozdravil navzoče vodstvo družbe, občinstvu pa pokazal, kako krasen namen ima družba sv. Cirila in Metoda, naj jo torej podpira. Ali je bil to tak greh ? 2. Ne more se zahtevati od družbe, da bi določala, kdo jo sme pozdravljati ali da bi celo prepovedala komu govoriti v korist družbe in jo priporočati. 3. Družba se ne meša v politične strankarske boje in pusti prostost vsakemu, da dela za družbo, naj bo katerekoli politične stranke. 4 Slepljenje javnosti je trditev v „Jes. straži", da je velika večina delavstva smatrala kot netaktnost, ker družba sv. Cirila in Metoda ni branila govoriti župniku Zabukovcu. Ravno delavstvo najbolj pozna župnika Zabukovca in vč, da je boljši narodnjak kot vsi liberalni k r i č a č i k la Fabinc ali ..najvplivnejši del tukajšnjih občanov" h la T r e v n. Bolelo je samo navzoče liberalce, ki hočejo župnika z,abukovca p o vsi sili razvpiti za narodovega izdajavca in nemškutarja, ker so čuli v pričo tolike množice njegovo narodno izpoved in so se morali pred to množico sramovati svojega obrekovanja. Iz samega
strankarskega koristolovstva ga tudi sedaj še obrekujejo, da bi zmanjšali njegov vpliv. Kakšni narodnjaki so jeseniški liberalci, priča njih napad na družbo sv. Cirila in Metoda. Vtisnili so si s tem napadom neizbrisno znamenje strankarskih k o r i s t o 1 o v-cev in brezdomovincev.
Mensiške novice.
Novega učitelja smo dobili v osebi g. Ivana Žagarja, ki bo poučeval na novoustanovljeni obrtni šoli. Tukajšnja šola je štirirazrednica s šestimi učiteljskimi močmi. V Jaršah bo kmalu dodelana nova dvoraz-rednica, pa tudi v Trzinu se pritiska, da bi se enorazrednica razširila v dvorazrednico Tako bo menda naša mladina zadosti učena.
Orla hočejo imeti na Jesenicah. Mi ga pa že imamo v osebi našega vrlega žu zana g. Fr. Orla kateremu so odborniki dne 13. sept. zopet poverili vodstvo velike men giške občine. Mož to tudi zasluži, ker je zmožen, moder in zato tudi spoštovan od vseh. On je tudi poslovodja tuk. posojilnice, ki ima velik promet, pa ravno vsled njegovega vodstva uživa splošno zaupanje. Zato naj še mnogo let razprostira svoja krila čez Mengeš ter skrbno pazi, da se mu ne prikrade kak sovražnik. Bog ga naj živi!
Tamburaško društvo je prejelo inštrumente od tvrdke Kovačič v Zagrebu, ki nam je prav dobro postregla za vsoto 400 K Naj bi bili vsi č'ani redni pri vajah in potrpežljivi pri izkušnjah. — Gledališki odsek se pripravlja za novo Sardenkovo igro: Grad in koča.
m Pivovarna bo letos tako razširila svoje prostore, da bo lahko zvarila na leto 40 000 hektolitrov piva, med tem ko ga doslej le 18 tisoč. Peprave bodo stale pol milijona kron. Meng ško pivo je priznano dobro, zato je škoda, da gre toliko denarja iz dežele za različna nemška piva.
TržišKe novice.
Delavski shod priredi delavska strokovna organizacija v Tržiču dne 1. oktobra v društvenih prostorih (na Skali) Začetek ob 4. uri popoldne, — Na tem shodu bo govoril poročevalec iz Ljubljane. 1. O pomenu društva. 2 O bolniški blagajni. Ker je shod velevažen, zato vsi delavci in delavke na shod h kateremu prijazno vabi »Strokovno društvo".
Iz občinskega zapora všli. Fantje Lovrenc TrebuSek, mizarski pomočnik iz Tržiča, Jožtf Avsenek, zidarski po močnik v Seničnem. Nace Mlinar, tovarniški delavec v Tržiču in Janez Mužik, čevljar v Ldki so se ob času vojaškega nabora v Tržiču tako nerodno vedli, da se jih je moralo aretovati in spraviti pod ključ v občinski zapor. Tam so pa začeli razbijati vsled česar so pokvarili notranjo opravo, omajali mrežo na oknu in izbili podboje pri vratih, tako da so lahko sneli duri in iz zapora pobegnili. Vsa škoda znaša skupaj 100 kron. Sodni dvor je obsodil Trebušaka na 6 mesecev, druge tri tovariše pa vsakega na dva meseca težke ječe.
Itako junaki umirajo.
(Izvirno poročilo »Slovencu" o boju na srbsko-turški meji)
Belgrad, 18. sept. 1905.
Na srbsko-turški meji se odnekdaj vršijo napadi Arnavtov in turških rednih vojakov. Sporočil sem Vam že zdavna, da je bilo pričakovati resnih dogodkov ob meji, ker so zadnji čas bile razmere jako napete.
V	teku poslednjega tedna so turški in arnavtski razbojniki ubili 15 srbskih vojakov in zapalili mnogo srbskih vasi, pa s tem še niso bili zadovoljni. Seveda bodo to drago plačali, ker srbski graničarji nobenega uboja ne puste nemaščevanega.
Srbsko mejo čuva proti Turčiji poseben oddelek armade, takozvana »granična trupa", kateri poveljuje konjeniški podpolkovnik Sima Dobrača, junak izza srbsko-turških bojev. Graničarski polk šteje štiri čete, sestavljene iz samih junakov. Zaradi posebnega junaštva so bili poznani po celem Arnavtluku poveljnik prve čete, stotnik 11 i j a K o n j e v i č in poveljnik druge čete, stotnik Vukoje Todorovic. Ta dva sta b-la strah vseh arnavtskih razbojnikov. Zato so ti vedno čakali prilike, da oba stotnika iz zasede ubijejo, in žal, deloma se jim je namera tudi posrečila.
V	petek je redna srbska komisija nadzorovala nove srbske stražnice, takozvane karavle. To komisijo so sestavljali stotnika Ilija Konjevič in Vukoje Todorovic, okrožni inženir Dimitrije Popovič, policijski pisar Petronije Ivanovic, nekaj vojakov, trije turški častniki in nekoliko turških vojakov. Ko so se približali karavlu »Ugljarski krš", so čuli streljanje. Dasi je inženir Popovič odsvetoval približati se stražnici, sta Konje-vič in Todorovid hitela proti karavlu.
Stražnico je namreč napadlo mnogo arnavtov in turških vojakov, ki so se tudi
vrgli proti karavlu »Medljika krtinjak". Mnogoštevilnemu sovražniku se je srbska straža umaknila.
Kr> so Konjevič in njegovi drugi prišli pred »Ugljarski krš", je bilo vse mirno. £er se nihče ni oglasil, je Konjevič z nogo sunil v vrata, ki so se na stežaj odprla. Iz taravla se udere veliko število Arnavtov, ti so bili stražnico zasedli. Konjevič skoči mednje, prime nekega Arnavta za prsi, ga jodere na tla, prime za samokres in ustreli. Med tem ga pa že zagrabijo razbojniki in na mestu ubijejo. Potem pa stopijo vsi Arnavti iz stražnice in jamejo streljati na na druge Srbe. Turški častniki zapovejo trobentaču, naj da znamenje, da se ogenj ustavi. Toda to je vplivalo na napadalce kakor bojni signal, jeli so streljati še huje. Dadli so vojaki prve graničarske čete, M;tar Nešič in Gaja Veskovic, ranjeni pa so bili inženir Popovič in vojaki Radonja Ri-stovič, Raka Pcšika, Panuko Ivic in Todor Milanovič. Ostali Srbi so se umaknili na slanino, Arnavti in turški vojaki pa so jo udrli za njimi, mrtve in ranjence pa so pustili ležati pred karavlem. Konjenik J e r o-t i j o R a d o j k o v i č, ki se je bil v tem boju zelo izkazal, je mrtvece in ranjence spravil v karaul. Ko se ie popoldan nekaj Arnavtov hotelo vrniti k stražnici, da vzamejo ubitim in ranjencem puške, sta vojaka ^adojkovič in ranjeni Pešika streljala nanje in ustrelila enega Arnavta. Ti so misleči, da je v stražnici mnogo srbskih vojakov, zbežali. Ubiti stotnik Konjevič je imel pri sebi 6000 frankov državnega denarja za izpla-čanje svoje kompanije, ki bi jih Arnavti gotovo odnesli, da nista Arnavte odpodila imenovana vojaka.
Policijski pisar Ivanovic, ki je bil prenočil v karaulu „Vis Glogovica", je hitel v Kuršumlie in obvestil o dogodku vojaško oblast. Takoj se je vzdignilo mnogo vojakov, z njimi oboroženi kmetje in so pohiteli za razbojniki. A o teh ni bilo ne duha ne sluha. Koliko je v tem boju padlo arnavtskih razbojnikov, ni znano, dognano pa je, da so padli trije turški vojaki, prideljeni turškemu karaulu, ki stoji nasproti srbski stražnici »VreloIstodobno pa so se Arnavti vrgli še na druge srbske stražnice, pa se jim je povsod slaba godila.
V	soboto so pri karaulu »Zavora" ubili podnarednikaKarad-žiča.
Posadka v Kuršumlju je pripravljena za boj.
V	soboto so Arnavti iz zasede ubili Srba Vukanoviča iz Močije Stene. Pri tem se je vnel boj med Srbi in Arnavti, katerim so pomagali tudi Turki. Srbi so vse pognali v beg in niso imeli nobenih izgub. V petek so Arnavti iz zasede napadli srbsko patruljo blizo karaula »Krtinjak". Arnavte je pošteno naklestila napadena četa, kateri je poveljeval mladi artiljerijski nadporočnik Milutin Živ-kovič. Med tem pa so v bojih med stražnicama »Zavora" in »Markova Visa" padli vojaki Ilič, Rakičevič, Vukotič, Jovanovič in Mihajlovič. Srbi so bili vsled teh dogodkov tako razburjeni, da so se hoteli zaradi nedolžnih žrtev maščevati na licu mesta, hoteli so ubiti one tri turške častnike, ki so bili pri srbski komisiji, a je to preprečil stotnik Teodorovič
Srbski listi poživljajo vlado, naj izposluje od Turčije popolno zadoščenje in denarno podporo za rodbine padlih srbskih vojakov. Kakor ste že poročali, je srbski poslanik v Carigradu Djoka Simič vložil energičen protest pri turški vladi, ki se; pa izgovarja s tem, da še ni dognano, so se li res napada udeležili tudi turški vojaki. 15 sept. se je s tem bavilo ministrsko posvetovanje
pod predsedstvom kralja Petra samega # »
*
Pogreb stotnika Konjevica je bil veličasten. Cel6 ranjeni vojaki so vstali z ležišč in vsi poviti z obvezami so spremljali pokojnega junaka k večnemu počitku. Kuršu-meljske devojke so delale velik špalir. Na grobu so bili različni govori, ko so spuščali telo v grob, je posadka v zadnji pozdrav ustrelila iz pušk. Vse navzoče so pri tem porosile solze
Kapitan Konjevič je bil star 34 let. Ko je izvršil kadetno šolo, je postal pribočnik poveljnika I. pehotnega polka, kneza Miloša Velikega. Konjevič je bil rojen v Somboru na Ogrskem. Kar je pisal o tem obmejnem dogodku vladni list »Odjek", to ste že sporočili. Vsekakor bo ta dogodek zelo poostril položaj, ako Turčija ne bo hotela dati zadoščenja.
Položaj u Makedoniji.
(Izvirno poročilo.)
B i t o 1 j , 20. sept.
Že dolgo vam nisem ničesar pisal, ker nisem imel tvarine in se dogodki vedno ponavljajo in moja pisma dobe potem značaj enoličnosti. Vsled tega sem za nekaj časa zapustil Bitolj in sem se vrnil šele sedaj, ko so se začele šole. Predno pričnem o čem drugem, naj napišem nekaj besed o Angležu
Vilsu, uradniku tobačne režije v Bitolju, o katerem sera pisal pred meseci. Ta Vils se je dogovoril z nekimi Grki in ž njimi odšel v neko grške četo, a turške oblasti je pa obvestil, kako so ga zajeli Balgari, ki zahtevajo zanj odkupnino. - Zate prosi, naj se mu pošle 6000 turških lir za odkup, sicer ga bodo, pravi, Bolgari ubili. Povsem je bilo jasno, da Vils ni mogel biti zarobljen ampak da je sam odšel v planine, da tako na lahak način pride do denarja, kakor se je to lansko leto zgodilo z Mis Stone. Zato Turki niso ničesar storili, da najdejo Vilsa ki je obupal, ko je videl, da so Turki pregledali njegove načrte. Ko je izgubil vsako nado priti do denarja, je pisal Vils angleškemu konzulu v Bitolju, da mu bo četa, ki ga je »zarobila" odsekala obe ušesi in ga pustila tako, vsled česar se mora sam umoriti, ako ne dobi 6000 turških lir Angleški konzul je kopijo tega pisma poslal Hilmi paši, generalnemu nadzorniku, toda Hilmi paša še ni nič ukrenil, ker je očitno, da je Vils »zarobil" samfga sebe, da pride do denarja. Toda njegove nade so ga varale.
Sicer se pa tu vedno poje stara pesem. Turki na vse mogoče načine preganiajo, mučijo in more kristjane; pa ne samo Turki, ampak tudi turški vojaki delajo vpričo svojih častnikov take nasilnosti, ki se večajo od dne do dne, da ima ta ubogi narod kaj črne upe za bodočnost.
Od zadnjega napada na sultana so Turki popolnoma zbesneli in terorizirajo kristjane na najhujši način. Ko so pregnali srbske učitelje in zaprli srbske šole. so sedaj začeli preganjati bolgarske učitelje in one-mogočujejo pouk p« bolgarskih šolah. Vse one šole, katerih učitelji so prebili šolske počitnice izvan svojega mesta, posebno pa one. katerih učitelji so bili med tem časom na Bolgarskem ali v Srbiji so Turki zaprli in učiteljev ne puščajo v šole, da, niti v dotične vasi jim več ne puste, češ, da so načelniki revolucionarnih organizacij in da so v šolskih počitnicah popotvali okrog v revolucionarne svrhe. Zaman trdiio in dokazujejo učitelji nasprotno, Turki jih nočejo slišati in trdijo svoje.
Preganjajoč vstaše so turški vojabi ubili v selu M o g i 1 i Rista Ilijeva, Angela Ku-zeva in Jana Klepančenca ter oplenili celo selo. V vasi Pot so ubili vojaki Dona Ke-šova. V bližini Djevdjeliie so ubili Turki Hrista Stojkovicj; v vasi Negrenovci so ubili vojaki Vasila Stojanova, a v Radovištu Fi lipa Grdova. V vasi Orehovcu so ubili Turki pred dvema mesecema Andona Seudino in vzeli s saboj 11 letnega njegovega sinčka Miljka. Te dni je vdova Andonova našla pred svojo hišo strašno razmrcvarjeno truplo svojega sinčka. Turki se mu odsekali od trupla glavo, roki in nogi. Na glavi so mu odrezali nos in ušesa ter iztaknili oči. To je bil strašen prizor in taki prizori pri nas niso redki.
Spopadi med vojsko in četami so pogosti. Bolgarska četa Mitra Vlaha in grška pod stotnikom Varda je imela krvav boj pri vasi Prekopana. Na obeh straneh je bilo po nekoliko mrtvih in ranjenih. Pri vasi Duko-vec se je spopadla redna bolgarska četa z vojsko; poginili so 4 četniki, a 2 sta se predala Turkom, ki so imeli nekoliko ranjenih. Pri vasi Gradohor so imeli Bolgari boj z vojsko. Bolgari so ubili nekolike vojakov in pobegnili. To je ogorčilo vojake, ki so v selu Gradohoru in Angelju počeli mnogo grozovitosti. Pri vasi Saregol je obkolila vojska grško četo; 3 Grki so ubiti, a 16 se jih je udalo. Te so odpeljali v Solun. Turki niso imeli izgub. Pri vasi Grška Bla-ša se je spopadla grška četa z vojsko. Grki so ubili 1 nadporočnika in 2 vojaka, a potem so pobegnili, pustivši na mestu 1 mrtveca.
Število grških čet se veča vedno bolj. Te dni je zopet prešla v Makedonijo redna nova grška četa 150 mož, ki se sedaj klati okoli Lerina. Ta četa je z Grškega seboj prinesla mnogo orožja in streljiva, kar sedaj razdeljuje med tukajšnje Grke.
Javna tajnost je, da se i bolgarski in grški vladike pečajo z revolucijonarno organizacijo. Te dni je Hilmi paši prišlo v roke grško pismo, iz katerega je razvidno, da je grški vladika v Bitolju šef grške revolucionarne orgaoizacije za ta kraj. Hilmi paša je protestiral proti temu javnemu udeleževanju vladike pri revolucionarnem gibanju, pri tem je ostalo. Med tem pa grške čete nadalje silijo Bolgare, da se nazivljejo za Grke, a vsaki dan se prigodi kak napad Grkov na Bolgare. Nasilja in zločini prekoračujejo že vsako mero, a dan na dan je hujše in prebivalstvo v vedno večjem številu beži po svetu, posebno v Ameriko. Ko bi revolucijonarji izseljevanja s silo ne za-državali, bi bilo v Makedoniji že kaj male kristjanov.
Turčija se pripravlja preti Bolgarski. Vsaki dan prihaja mnogo vojske preko Se-resa, Drame, Kavala i. dr. mest na bolgarsko mejo, kjer se zbira velika vojska. To ni brez pomena. Vidi se, kakor da hoče biti Turčija pripravljena za vse slučaje.
Uaije v ii. prilogi.
II. priloga 224. žtev. ,.Slovenca" dne 30. septembra 1905
Dnevne novice.
Deželni zbori. Koroški dež. zbor je sklican na dan 11. oktobra, štajerski na dan 17. oktobra goriški in k r a n j s k i na dan 25. oktobra.
Dr. Tavčarjeva izjava proti splošni in enaki volivni pra vici mu je podrla še zadnji ugled. Ki ga je imel v zbornici. Češki poslanec Choc mu je klical med govorom : „Ali ni splošna vo-livna pravica dobra za Vas ?" Klaverno odgovori dr. Tavčar: »Za nas je to jako slabo, moj ljubi gospod Choc". Ljubi gospod Choc pa ni mogel umeti, kako more slovanski poslanec tako govoriti, ko je v zbornici vendar splošno priznana resnica, da s splošno volivno pravico pade nemška hegemonija v Avstriji, in zato je ljubi gospod Choc vprašal naprej : »Vi ste vendar narodni?" In dr. Tavčar je odgovoril: O t e m z d a j n o č e m govoriti!... Na Kranjskem zmagajo klerikalci z vsakim, ki ga dvignejo na ščit!" Stoji do slovno v stenografskem zapisniku. In poslanec, ki sam sebi tako podira ugled in ki v svoji slepi jezi ne razloči več, kaj mu je koristno in kaj ga moralno ubija, se v »Narodu" baha, da je »uničil Susteršičev ugled", da »noben pes več Sukljeta ne povoha" itd. Ljubi gospod Choc in ž njim ves parlament sta drugih misli. To pravi tudi »A r -b e i t e r z e i t u n g", ki piše :
»Dr. Tavčar je dal duška svojemu sovraštvu do Nemcev ter je polemiziral proti splošni volivni pravici. Ta ljubljanski advo kat je sploh fin gospod Imenuje se »liberalca", a ves njegov liberalizem obstoji v tem, da sovraži gosp. Susteršiča. Gotovo je resnica, da je gospod Susteršič le zato pristaš splošne in enake volivne pravice (to je mnenje „Arbeiterzeitunge" !), ker si hoče in more s tem osvojiti Kranjsko; toda kakšni »liberalci" pa so to, ki morejo živeti le po privilegijih? Ako so kranjski liberalci nezmožni, pridobiti si ljudstvo, potem jim trajno ne bo pomagala niti najbru-talne]ša predpravica. Poleg že popolnoma zlizanih fraz, s katerimi je oborožena meščanska nevednost vseh narodov (volivnega sistema, ki bi zadovoljil vse, ni ; s splošno volivno pravico bo veliki meščarski razred popolnoma izključen), ki so vse že ovržene s kritiko in izkušnjo, je produciral gospod Tavčar svoje lastno dokazovanje. To se glasi: .Ako se vpelje splošna volivna pravica je treba zahtevati, da se po tej spuste na volišče le taki volivci, ki so zmožni, sami si ustvariti prepričanje". — Torej cenzus prepričanja !"
Ali bo »Narod" tudi to ponatisnil iz .Arbeiterzeitunge" ?
Socialni demokratje o dr. Tavčarjevem nastopu v drž. zboru. »Rdeči Prapor" piše o dr. Tavčarjevem govoru v državnem zboru: »Kakšnih dokazov je še treba za propalost liberalne stranke ? Dr. T a v č a i gotovo ni govoril v svojem lastnem imenu. Za ta nastop je odgovorna stranka in na to se ne bode pozabilo. Naši liberalci so sicer pokazali v deželnem zboru, v ljubljanski občini, v idrijski občini, da so tam sovražniki splošne volilne pravice; ali tam so se vedno izgovarjali, da bi tako razširjenje volilne pra vice odprlo vrata klerikalcem. Toda ta argument, ki je že v deželi in v občini ne-osnovan, izgubi vsako veljavo v državnem zboru. Dr. Tavčar ne razume takorekoč ničesar o socialnih vprašanjih; ou je liberalec ex illo tempore. Ali on je vendar tudi narodnjak, velik narodnjak. Saj smo ga slišali pri odkritju Prešernovega spomenika, ko je slovanstvo kar prekipevalo. Kako more opravičiti svoj nastop proti splošni volilni pravici z narodnega stališča? Ali pozna gospod dr. T a v č a r n. pr. istrske razmere? Ali ve in razume, da se ondotna slovanska večina nikoli ne more uveljaviti brez splošne in enake volilne pravice? Ali mu je znan položaj na Štajerskem, Koroškem, Goriškem ? Ali pozna privilegije nemškega veleposestva na Kranjskem? In gospod dr. Tavčar nastopa proti splošni volilni pravici! Dan pozneje, ko so celo Mla dočehi podp sali predlog za splošno volilno pravico, govori dr. Tavčar proti njej Tako stoje torej stvari, in slovenski proletarijat, pa tudi ves slovenski narod, izpozna sedaj lahko svoje liberalne sovražnike. Iz tega pa bode treba izvajati konsekvence in sloven-
ski socijalni demokratje bodo našli pravo pot. Liberalci pa naj se zahvalijo pri svojih voditeljih, da jim decimirajo stranko in da gonijo pristaše po sili pod Susteršičevo zastavo. »Narodova" pisava pa liberalno parlamentarno nastopanje to mora ruinirati močnejšo stranko, kakor je liberalna."
Dr. Tavčar — prenaša vodo. V silno plitvem in praznem govoru, ki ga je govoril dr. Tavčar pred prazno zbornico, mu je ušlo, da je zopet enkrat samega sebe desavuiral. Dobro se še spominjamo, da je nadvlado Nemcev in liberalcev v kranjski deželi utemeljeval s tem, da so liberalci premožni ljudje, klerikalci pa berači Mi, ki kaj imamo — mi smo mi! tako so se bahali v deželnem zboru. V državnem zboru pa ravno narobe. Dr. Tavčar je rekel: »Rožljanje z denarjem je samo na sebi posebna stvar. Med tem ko so Nemci skozi vsa stoletja vživali vse gospodarske koristi, so Slovani Nemcem prenašali le bremena in vodo ; vi ste vse vtaknili v bi-sago in za Slovane se ni zgodilo nič. To je malenkostno stališče". Ko bo v kranjskem deželnem zboru liberalna stranka zopet prenašala Nemcem bremena in vodo -in dr. Tavčar bo najvdanejši vodonosec — se bodo zopet postavljali na stališče: Mi, ki smo bogati, mi, ki kaj imamo ! Takrat se pomenimo o tem malenkostnem stališču !
Kdo je prodajal Nemcem narodne koncesije ? »Slov. Narod" je pisal, da je baron Hein se trudil po de-želnozborskih volitvah leta 1895., da bi uveljavil zvezo med »klerikalci" in Nemci. Mogoče! Da se baronu Heinu to ni posrečilo, to priča le o previdnosti in narodni poštenosti katoliško-narodne stranke. Vodstvo stranke se je t a k r a t t a ■ k o j p o s t a v i 1 o na stališče, da neda nobene narodne koncesijam tako so se Nemci obesili na vrat slovenskim liberalcem, ki so jih sprejeli in ne meneč se za narodno čast svoje stranke dajali Nemcem cele koše koncesij. T o s o dejstva, vse drugo, kar »Narod" piše, so laži, s katerimi bi rad prikril silno blamažo, katero si je pridobila napredna stranka s to zvezo pred vso pošteno slo-I vensko javnostjo! »Slov. Narod" pravi, da ! je deželni glavar g. Oton pl. Detela vabil v svojem otvoritvenem govoru veleposestnike v zvezo s klerikalci. Govor g. deželnega glavarja pa ravno nasprotno spričuje, d a t o n i r e s , kar »Narod" piše. V govoru je povdarjal g. deželni glavar, da je z ozirom na stanje dežele po potresni katastrofi treba, da poslanci vseh strank delajo složno v korist dežele in opuste vse nepotrebne strankarske prepire Dalje je govoril: »...naj vlada torej mir v deželi inBog boblagoslo-
Takeso bile stvaril Slovenska katoliško narodna stranka je ostala na stališču slovenske poštenosti, odklonila je v svojem vodstvu vsake narodne koncesije Nemcem, »slovenski na prednj a k i" s o se pa prodali Nemcem in postali njihovi hlapci. V tako usodo so se po dr. Tavčarjevi previdnosti morali udati slovenski liberalci!
Slovensko katoliško društvo za radovljiški okraj priredi v nedeljo, 8. oktobra ob 4. uri popoldne v župnišču na Ovsišah javen shod in letni občni zbor. Spored se objavi prihodnji teden v »Slovencu".
Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji- Premeščeni so: Č. g J o s i p Žagar, župni upravitelj v St. Lovrencu ob Temenici, za upravitelja v Peče; č. g. Anton Oblak, kapelan v Srednji vasi v Bohinju, za upravitelja v Sent Lovrenc; č. g. Frančišek Steržaj, kapelan v Skofji loki, za kapelana v Srednjo vas.
Podeljena je župnija Šmartno ped Šmarno goro č. g. Janezu Lesarju, župniku v Pečah.
Kanonična vizitacija. Premi-lostni gospod knezoškof ljubljanski se je odpeljal v petek popoldne na kanonično vi-zitacijo in na birmovanje v stareloške de-kanijo. Vizitacija bo končana dne 16. oktobra.
Umrl je v Moravčah vpokojeni župnik vč. g. Fran P 1 e š k o. Pogreb bo v nedeljo popoldne.
—	Za novomeškega podžupana dva — konkurenta. Kar dva bi bila rada novomeški podžupan, pa sta bila tudi oba že izvoljena, no in končno je vendar le en sam ostal Konkurenta sta g. Ogoreutz in g. Rozman, ali tudi kratko po domače g. Korl. Boj je bil hud, a Korl je zmagal.
—	Ponarejeni bankovci po 20 kron so se oosedaj dobili pri Veliki Loki in zadnji v Novem mestu. Ker se je bati, da se ti bankovci, ki so jako dobro ponarejeni, ne razširijo po celem Kranjskem izpregovorimo v kratkem podrobneje o njib. Med tem pozor na te vrste denar!
—	Shode za splošno in enako volivno pravico prirede socialni demokratje: Danes zvečer ob 8. uri v areni »Narodnega Doma", jutri pa v Trstu, Hrastniku, Idriji, Zagorju, Trbovljah
Srbski anarhisti so, kakor poročajo nemški listi ustanovili list »Kruh in prostost". Prva številka, v kateii ostro napadajo soc. demokrate, je že izišla.
M— "I. --_!.: „„„11,: k/, Aa\
vil delovanje novega dežel negazbora." — Tako bi ne bil govoril, ker ni hinavec, če bi bil mislil na zvezo z veleposestniki v svrho boja proti slovenskim liberalcem. Kako je pa veleposestnike vabil v zvezo, se naj bolj razvidi iz dotičnega stavka njegovega govora. »Dandanes so pojedelski interesi veleposestva vsporedni z interesi kmečkega posestva, in zato sem prepričan, da bo v vseh gospodarskih vprašanjih vladalo med gospodi poslanci veleposestva in kmečkih občin ono soglasje, ki sledi iz te skupnosti interesov To se vendar ne pravi — vabiti v zvezo. G. deželni glavar je povdaijal le, kar je j a s n a r e s n i c a , in veleposestniki bi bili dobro storili, če se ne bi bili vezali ne na desno, ne na levo, ampak ostali prosti — in glasovali tako, kakor bi smatrali za k o r i s t n e. Na Kersnikovo rahlo ironijo v seji 3. januarja 1896 mu je pa g. d;želni glavar odgovoril v isti seji in naglašal, danitakonaiven, da bi tako poganjanje (za zvezo) hotel tukaj javno v otvoritvenem govoru poizkušati, ker kot stsr parlamenta-res ravnotako, kakor nekateri gospodje v središču, tudi on ve, da se take stvari vrše le za kulisami. (Tu je meril na slo vensko liberalno stranko, o kateri je bilo znano, da se z veleposestniki pogaja.) —
— Na idrijski realki bodeta letos suplirala g. J u 1 N a r d i n (matematika) in g. Jožef Mencej (slovenščina.)
Vojaška vest. Podpolkovnika Simon Uzelac in M a t i j a L i e b -h a r t, učitelja na terezijanski vojaški akademiji, sta vsled lastne prošnje trajno vpo-kojena. Ob tej priliki je bil podeljen prvemu značaj polkovnika ad honores, drugemu pa viteški križ Fran Josipovega reda. — Nadporočnik Fran S c h ii f e r pešpolka št. 87 je vsled lastne prošnie odpu ščen; poročnik v rezervi Jurij Kozina, tudi od imenovan ga polita, je prestavljen v razmerje »izven slutbe".
Na gospodarja je hotel Streljati. Primož Grčar iz Spod. Palov-čev, hlapec pri gostilničarju Ivanu Trpincu v Kamniku, je bil malomaren pri delu. Na gospodarjev opomin, jel je Grčar preklinjati, skočil v svojega gospodarja in ga pograbil za rame. Iz te situacije ga je osvobodil obdolženčev sohlapec; umevno je, da mu je gospodar po tako silnem nastopu službo odpovedal. Grčar je odšel po tem dogodku mirno v podstrešno sobo kjer je imel shranjen svoj kovčeg; gospodarja Trpinca je pa gnala radovednost gledat kaj Grčar dela. Takoj je pa ta pot gnil nabasan samokres in pomeril na gospodarja; sreča je bila, da je Trpine urno odskočil na stran, petem ga pa pograbil za roko, s katero je držal samokres, da se je ta sprožil in šel strel preko Trpinčeve glave. Obdolženec, ki se zagovarja s pijanostjo je bil obsojen na osem mesecev težke ječe.
Umrl je v nedeljo posestnik J.
B r e j c , oče g. dr. J a n k a B r e j c a po
daljši mučni bolezni. Naše iskreno sožalje!
Prisilno zavarovanje poslopij proti požaru. Znano je, da je vsled vsakoletnih požarov poškodovanih ali uničenih mnogo poslopij in od tod veliko bede, ker so poslopja prenizko ali sploh ne zavarovana proti požaru. Z, ozirom na to je bilo vloženih v zadnjem zasedanju drzav-
oziroma dežela vpeljala prisilno zavarovanje proti požaru. Te predloge izpolnil je poslanec P f e i f e r v tem smislu, da bi se zavarovalnina pobirala tako, kakor občinske, okrajne, deželne in druge naklade. V to svrho naj bi vlada porabila priliko, ko se ima pregledavati hišni davčni kataster, pri katerem naj bi služila za davčno podlago velikost stanovalnih prostorov, ne pa kakor do se laj njih število. Hiše bi se izmerile in tudi postranska poslopja s pristavkom, iz kakšnega materijala (les, slama, kamen) se-stojijo ; potem bi se uvrstile v dotično tarifo, poleg katere bi se ustanovila rubrika za vplačevanje zavarovalnine. Zileti je, da bi državni zbor mirno deloval, morebiti se potem vendar ugodno reši vprašanje pravil-| nega zavarovanja poslopij proti požaru.
—	Od tržaških laških drž. poslancev je doslej naznanil predsedni-Stvu drž. zbora, da odloži mandat, poslanec Scaramanga. Kakor se čuje sta poslanca Hortis in Mauroner umaknila svoio iziavo, da odstopita.
—	Podoknico napravila je nevo-meščanska godba dne 28 t m. gosp. Simeonu pl. Sladeviču. Občinstva se je na trgu zbralo, da se je vse trlo.
—	Dolinarjeva slavnost. Iz Škofje Loke se nam piše: V nedeljo, dne 24. t. m. se je vrSila v Dorfarjih slavnost odkritja plošče Tomaža Dolinarja. Vkljub neugodnemu vremenu je prišlo lepo število gostov iz Ljubljane in od drugod. Gospode udeležence slavnosti so na poti od kolodvora do Sv. Duha pozdravile deklice v sli koviti narodni obleki. M nka Hrastnikova jih je v ljubkih besedah v imenu gorenjskih deklet pozdravila nakar so potem goste obdarile s šopki. Osobito so gostje obračali pozornost na nekdanjo nošo, takoimeneva-nih ,avb", ki so se korajžnim ponosnim mladenkam posebno podale. — Nato so se skupno podali v cerkev sv. Duha, kjer je bila v ta namen sveta maša, pri kateri so pevci iz Škofje Loke krasno prepevali. Po maši so se podali vsi v Dorfarje na dom Tomaža Dolinarja, nakar se je po krasnem nagovoru razgrnila zavesa in se pokazala krasna plošča, kojo je napravilo društvo »Pravnik". Popoldne so gospodje napravili izlet na Strahlov grad v stari Loki, nakar so se zvečer ob 9 uri vrnili z vlakom domov. Dasi je bilo vreme slabo, vendar so povdarjali, da jim bo bivanje na Gorenjskem
j ostalo v najboljšem spominu. — Slavnosti 1 našega slavnega rojaka so se spominjali tudi tuji listi, kar je Slovencem v čast. „ N e u e Freie Presse" je pisala o Dninarju: D >linar je bil rojen dne 12 decembra leta 1760. in dne 26. novembra leta 1796. na dunajski univerzi promoviran za doktorja ju ris. Deloval je najprvo na Terezijanski viteški akadem;ji in od leta 1804 do 1. 1831. kot profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi. Umrl je leta 1841. dne 15. februarja in je bil na lastno željo pokopan v Marija Enzersdorfu. Dr. Dninar je živahno slovstveno deloval ter je nabral, ko je preiskoval vse rokopise c. kr. dvorne knjižnice, veliko množino neznane tvarine, ki je osvetlila nemško državno in cerkveno ter j tudi avstrijsko državno zgodovino. Zaznamek njegovih del obsega med drugim tudi 10 zgodovinskih in 77 juridičnih spisov.
— Izseljevanje v Ameriko narašča, kakor nam poiočajo iz Bele Krajine, od meseca do meseca čimbolj. Ni ga tedna od velike noči sera, da se ne bi vzdignilo 30-40 najboljših delavnih močij v »novo domovino" iz črnomeljskega glavarstva. — Navadno gredo sinovi, ki komaj šolo zapuste ali hčere in pa mladi gospodarji da bi vsaj nekoliko zmanjšali moreči dolg' pri hiši. Ker pa tako zmanjka delavcev in se ne more obdelovati kaj prida kmetija, zato propada. - Ker pa zahteva peščica doma ostalih še porabnih delavcev velike plače - čujejo se že glasovi Uh, češ, če oni v Ameriki toliko zaslužijo, gre tudi nam tu doma vsaj dve trftjini ontga zasluzka, kakršnega bi imeli mi v Ameriki, - se tudi ne more z enim iz Amerike poslanim denarjem skoro nič dolga poplačati, ker gre vse za razne davke, delavce, obresti in popravo pr. poslopjih. Prodat, pa ne more tukajšnji kmet skoro nič, čepa ze proda mora pa pod ceno rajnim pijavkam. Kdaj se bode pač rešila srčna želja Belokranjcev po železnici, da bi svoje pridelke zamogli oddati in si polagoma zboljšah svoj gmotni
položaj vsaj nekoliko? !
__ j. Vrhnike. Kdo bi si mislil? Deželni predsednik baron Hein je odvzet naši deželi. Gospcd župan, kaj pravite vi k temu ? Ah, nekaj vam bi radi svetovali. Po-šliite divje peteline, salonska ©gledala in vašo fotografij, s čemur ste okrasili svoje sobe, za že davno pričakovani Heinov pe-set 1- tja na Dunaj v pisarno, kjer bo živel naš nekdanji gospod predsednik, da bede imel še zanaprej v spominu vašo globoko ljubezen in udanost. Gospod župan, povemo vam naša politika utegne tudi na Vrhniki dobiti drugo lice. Ljudje ne bodo več ver-

desežete, kar hočete. Na divje peteline in druga taka sredstva se ne bodete mogli več zanašati, da bi vam pripomogla občinske volitve še za dve leti zavleči, kakor ste do sedaj mislili. Naj bi se odslej vršilo vse po pravici — pa be za vse prav.
—	Slov. kat. akad. društvo j,Danica" se udeleži pogreba svojega častnega člana g. poslanca Žičkarja po deputaciji.
—	Šolska vest. Učiteljica na šoli v Mokronogu gdč. Pavla Jaklič je dobila šesttedenski dopust. Nadomeščala jo bo gdč. Terezija Juvanec iz Ljubljane.
—	Novi most čez Savo pri Sv.
Jakobu, katerega je zgradil g. Andrej M a u e r iz Zagorja, bo jutri ob 3. uri pop. slovesno blagoslovljen.
—	,,Hotel Balkan", pravzaprav tržaški »Narodni Dom" ima v vratarnici samonemške napise. V kavarni te nagovorijo vprvič redovito z: »\Vunschen Sie?" in kolikor časa se mudiš v kavarni, te mučijo neprestani klici natakarjev: „Einmal Bier, Zweimal Milch, Schwarz" itd. To je najbrž tisti »Drang nach Osten", o katerem toliko piše »Edinost", ki se tiska v istih prostorih.
—	Iz Višnje gore se nam piše, da je bil v Križki vasi tudi prejšnji g župan, ki je vodil občino preko 18 let, povsed in vselej zvest pristaš načel katoliško narodne stranke. Izvršila se je le osebna prememba. Kdor bi iz poročila sklepal, da je bil prejšnji g. župan liberalec, bi mu s tem delal krivico.
—	Nova narodna igra,,Tihotapec" se je uprizorila v drugič v nedeljo 24 t m. v »Kat. izobraževalnem društvu" v Skofji Loki. Z veseljem priobčujemo to vest, prepričani, da pomeni nova igra lep napredek v razvoju naših ljudskih odrov. Priredil jo je po znani Jurčičevi povesti g. Fr. Ks. Steržaj. - Igra ima veliko prednost pred večino iger, ki se navadno igrajo po deželi, ker je vzeta snov iz narodovega življenja, kakor je znal isto opisati skoro ne-prekosljivo pokojni Jurčič; o njega delih res veljajo Gregoričeve besede: »Ko narod jih je občudoval, strmeč je sebe v njih spoznal". V 1. in 5. dejanju nam slika igra borno in skrito življenje kočarja v Gorjancih, v 2. in 4. dejanju opazujemo veselega dolenjskega kmeta v gostilni, v 3 dejanju vidimo prosto, a nevarno tihotapljenje s tobakom. Dramatizacija je izvedena prav srečno. — Lepo je osredotočil g. pisatelj vso snov v petero dejanj z efektnimi konci (2. in 3. dejanje!). Konec je g. pisatelj nekoliko predrugačil v namene igre, kakor se je to storilo tudi v vseh dosedanjih dramatizacijah Jurčiča Estetika bi mogoče motili nekoliko mnogi sa mogoveri, katerim pa bi se bilo pri tako obširni snovi težko izogniti. Vsi igri se pozna, da je delal g. pisatelj na nji dalje časa z vnemo in ljubeznijo. Vsa čast tudi igralkam in igralcem, ki so se vsi z veseljem pošteno potrudili, da je igra, ki zahteva od igralcev precej in bi jo bilo slabo igrano težko razumeti v celoti, uspela kar najboljše. Posebno so se vživili v svoje vloge vsi trije Stivernikovi, izborni krčmar Ri-.bernik in Tekmec, komična oseba v igri. »Tihotapec* izide, kakor slišimo, v »Zbirki iger slovenske krščan. socijalne zveze"; vsem sle venskim društvom priporočamo narodno igro kar najtepleje. Pri »Tihotapcu", kakor sploh pri igrah z zgodovinskim ozadjem, bi bilo bržkone umestno, da bi vedno pred igro nekdo v kratkih besedah seznanil občinstvo z dotično zgodovinsko dobo; to bi zelo pospeševalo kulturni pomen naših odrov. — Isti večer se je uprizorila tudi AČadeževa dvodejanka »Pri gospodi". Poleg drugih je pogodila svojo ulogo posebno fino služkinja Mari. — Živa slika »Cigani* je predstavljala v romantični pokrajini cigansko tolpo, ki dela deloma v šotoru, deloma pa leži po tleh in svira „L;epa naša domevino". Z neprisiljeno prosto zabavo in splošno za dovoljnostje občinstva in igralcev je končal lepi večer, ki dela čast loškemu izobraževalnemu društvu.
—	Iz Javorja nad Poljanami pri Skofji Loki. Blagoslovi j e-nje in otvoritev nove šole izvršilo se je pri nas v petek, dne 22. t. mes. Doslej je bila le zasilna šola v župnišču, za katero se je toplo zavzemal g. župnik P f a j f a r , kateremu se je zahvaliti, da so se dosegli vsaj delni učni uspehi. Odsihdob je prebivalstvu odprt nov vir prepotrebne omike in izobrazbe in le želeti bi bilo, da starši, ki kažejo, da niso posebno naklonjeni šoli, izprevidijo potrebo izobrazbe svojih otrok. Imenovanega dne je bila zjutraj ob 7. šolska sv. maša, po njej pa je g. župnik blagoslovil ob navzočnosti noveimeno-vane učiteljice gdč. Jul. Zalokarjeve, kot šol. voditeljice, ter več drugih povabljencev novo šolsko poslopje.
— Nemška predrznost. Poročali smo že, da je neka nemška družba na kolodvoru v Medvodah nekoč tako razgrajala, da jo jevmoral priti mirit službujoči uradnik F r.Z e 1 e z n i k a r. Neki Miklavec je bil celo tako nadut, da se je prepiral z
uradnikom in ga žalil. Pri tuk. okr. sodišču je bil oproščen; drž. pravdništvo pa je smatialo za potrebno, prijaviti vzklic. V ponedeljek se je vršila pred senatom dež. sodišča vzklicna obravnava. Priči vratar Franc Arhar in gdč. Ivanka Reohberger odločno izjavita, da je Miklavec rekel Železnikarju: »Sie haben iiberhaupt nichts zu sprechen, wir w<;rden nicht folgen". Dr. E g e r je ket zagovornik predlagal več prič, med njimi tudi Franc Jarca iz Medvod, ki je bil tudi navzoč v tisti nemški družbi, da izpove, da Miklavec teh besedi ni govoril. V svojem govoru je dr. E g e r silnov napadal uradništvo, posebno uradnika Ž=lezni-karja. Sodišče je predlog odklonilo. Miklavec ie bil oproščen.
—	„Nada Albanije" se zove list, ki je začel izhajati v Dubrovniku. Izšli sta že dve številki. L'st je pisan v albanskem, hrvaškem in italijanskem jeziku Boril se bo, kakor pravi, za potrebne reforme in da Turč ja oficielno prizna arnavtsko narodnost. Geslo listu je: Svoboda in neodvisnost Albanije.
—	30.000 kron znaša glavni dobitek srečk vdovskega in siroti n-skegazaklada društva u p r a -vinskega osobja dunajskih časnikov.Eintrach t". Opozarjamo cenjene bravce, da se vrši žrebanje n e -p r e k 1 i c n o 19 oktobra 190 5. Srečke po 1 K se dobe v vseh menjalnicah, loterijah in tobakarnah.
Llubllanske novice.
Kaj bo z mlekom?
Ugleden posestnik iz ljub ljanske okolice nam piše: G. župan H r i b a r je dejal v obč. svetu, da je zvedel, da je vsa ta agitacija za podraženje mleka umetno splavala na površje po nekem Se-liškarju. Kmetom, pravi, bi niti na misel ne prišlo podražiti mleko. Res zanimivo je, da se g. župan ni nikakor potrudil, da bi pri izvedencih preiskaval, v koliko je opravičeno podraženje mleka, da se ni prav nič informiral o gospodarskih in živinorejskih razmerah prodajalcev mleka, ampak, da se je zanimal samo zato, kdo da je baje ljudi opozoril na to agitacijo. G župan je delal po stari navadi: bral je v »Slov. Narodu", da stane liter mleka 3 kr., da ga kmet iz enega litra naredi tri itd. slišal je o nekem Seliškarju, in dosti je bilo, da je v obč. svetu si upal govoriti o stvari, ki ima svoj izvor v razvoju gospodarskih razmer, ki seže desetletja nazaj. Predrznil se je celo izpregovoriti besede, da bodo okoličani zato podražili mleko, da bodo uvažali odslej le pristno mleko, ko bi mu vendar lahko vsak gospodar, kjerkoli bi hotel g. župan kaj povprašati, rad odgovoril, da tiči vzrok podraženju mleka vse kje drugje. G. župan pozivlje prebivalce mesta, naj ne ku pujejo več mleka od okoličanov. »Čokolada in čaj naj nadomestujeta mleko". To je najneumnejši svet, ki ga nikdar ne more dati človek, ki količkaj življenje pozna. Kako naj pa čaj ali čokolada nadome stita mleko? Iz tega vid>mo, da bi gospod Hribar rajši dobiček prodaj^e napeljal na tuje producente čaja in čokolade, samo da b i v z e 1 zaslužek domačemu kmetu! Ljub ljanski odjemavci ne bi bili pri tem nič na boljšem, pač pa mnogo na slabšem. Tako se ne skrbi za korist mesta. Ko bi g. župan le malo proučil gospodarske razmere v ljubljanski okolici, in se malo podučil, koliko morajo žrtvovati gospodarji ravno radi živinoreje, ne mogel bi potem sumničiti poštenih gospodarjev, da je to samo umetno podraženje mleka. Res da plačujejo mlekarne po deželi mleko po 6 in pol kr. liter; pa je tudi drugje na deželi vzdržavanje poslov dosti ceneje, medtem ko v ljubljanski okolici vse sili v mesto v tovarne. Poleg tega dobe gospodarji siratko in druge preostanke od mlekarne nazaj, kar vse lahko s pridom porabijo za živino, mesto močnih krmil, medtem ko mera okoličan plačevati za 100 kg otrobov 6 K. Liter mleka po 10 kr., to ni nikakor pretirana cena temu važnemu živilu, v primeri s cenami drugih živil, z ozirom na to, da tudi reven delavec, obrtnik ali uradnik le prerad d£ 4 0 k r. zaliterslabega vina! Naj se g. župan in drugi merodajni fiktorji raje potrudijo malo zati, da bodo ljubljanski prebivalci druge stvari, ki jih morajo po različnih trgovinah dostikrat res po pretirinih cenah preplačevati, mogli malo ceneje dobiti ! Trgovci, ki se vozijo v dvouprežnih kočijah, ti delajo dobičke, ljubljanski oko ličani pa hočejo samo pošteno pokritje stroškov, ako so zvišali ceno mleka na 10 kr. In da bi bila živinoreja v ljublj. okolici samo postranska panoga gospodarstva, kakor pravi g. župan Hribar — no, to mislim, da bi g. Hribarju vsak paglavec, ki leta po katerikoli vasi ljublj. okolice lahko povedal, da je ravno v ljubljanski okolici glavna stvar živinoreja, da se gospodar ceni po tem, koliko krav ima v hlevu, in da ti posvečujejo vso skrb ravno
reji dobrih molznih krav. To bi Hribar lahko vedel, saj je iz Trzina dema, in to ni daleč ed nas! Kako more kmečki sin, če se je tudi pogospOlil, tako govoriti! Te besede pa: »kar dobe kmetovalci pri mleku, to je njihov prihranek", te besede kažejo, da g župan govori o stvari, ki nima niti pojma o nji, pravim niti pojma. Ako bi se namreč denar, ki ga dobi gospodar za mleko ne porabil za vzdrževanje živine in družine, ako bi bil to le prihranek, ki bi se lahko vsako lete obrestno naložil, potem bi se lahko vsak gospodar vozil v takih kočijah in s takimi šimeljčki, kakor jih imajo g. župan Hribar in gotovo bi tudi ne dražil mleka za 2 krajcarja. — Kar pa tiče »represalij", vki jih je nasve-toval gosp. obč. svetnik Šubic, odgovorim tole : Res žalostno je, da v Ljubljani gotove gospode, ki imajo skrbeti za javno varnost, bolj bode v oči mirno stoječi voziček kme tiče, kot nešteto avtomobilov in motorjev raznih barončkov, ki so nevarni ljudem in živini v mestu in ki motijo promet po državni cesti, ki imajo vsi glavno gnjezdo v Ljubljani, v stolici za vse udobnosti naših prebivalcev tako skrbečega župana g. Iv. Hribarja.
SPosavja se nam piše: Občinsko mlekarno si misli g. župan Hribar jako eno stavno, a to je stvar, pri kateri bi ljubljansko mesto prišle v grozen denarni položaj, ako se ne dogovori s kmeti mirnim potom. Le pomislite! Zdaj vsaka ženica sama vozi svoje mleke v Ljubljano. Dekla dobi za pot sem in tje samo en groš in izgubi zato pol dne Ce pa naredi mesto mlekarno, mora vzeti v roke takoj kakih 150 000—200 000 kron. Postaviti mora nove zgradbe, nabaviti si ogromno posod, nastaviti si mora celo kompanijo uradništva, zastražiti mesto proti drugim uvaževalcem, in vse to bo tako drago, da bo mesto imelo izgubo. In če kmetje tej občinski mlekarni odreko mleko — kaj potem ? G župan Hribar je proglasil nekak bojkot kmeta. To je nevarno, ker kmetje iz okolice bi na to odgovorili lahko s tem, da se naj bojkotirajo njihovi nasprotniki v mestu. To ni v korist mestu. Mi si bomo dobro ogledali vse, kdo in kako z nami dela. Ne z bojem in nasprotovanjem proti kmetu, ampak edino le z dogovorom je mogoče rešiti to vprašanje v obojestransko zadovoljnost.
B a r j a n nam piše: Res je, če bi se mleko podražilo bi trpeli delavci in drugi revnejši prebivalci mesta, res je pa tudi, da če pri starih cenah ostane, bi se za pomoč kmetu nič ne storilo, četudi se je že mnogo pisalo v »Kmetovalcu", da treba za obstanek kmeta tudi kaj storiti. Čemu se jezi g. župan nad Kmetijsko družbo šele sedaj ? Saj to, kar hočejo kmetje zdaj storiti, jim gosp. Pire že leta in leta priporoča, pa je bilo vsem prav. Kmetijska družba je kmetijska, ne pa gosposka, in zato ji nima mestni magistrat prav nič ukazovati, ker mu ni podložna. Da bi se pa s ceno mleka dvema ustreči moglo, prodajalcem kakor tudi odjemalcem, bi se pa morala ustanoviti osredna mlekarna v Ljub ljani, v katero bi mlekarne iz okolice in morda tudi posamezni prodajalci proti stalni ceni mleko oddajati zamogli. Tako osredno mlekarno naj bi pa ustanovila ali »Gospodarska zveza" ali pa, kakor je ljubljanski župan pri seji mestnega odbora namignil: mestna občina, ali pa če bi vse mlekarne iz okolice to na sveje stroške storile. In ta mlekarna bi morala biti brez podjetnika. Le na ta način bi bilo mogoče tako prodajalcu, kakor tudi odjemalcu mleka ustreči, ker bi se dobiček, katerega bi drugače podjetnik odnesel, lahko med prodajalca in odjemalca primerno razdelil in le tako bi prodajalec lahko nekaj več za mleko dobil, odjemalec bi ga pa lahko nekoliko ceneje kupil, in tako bi bilo obema ustreženo, ker oba sta potrebna, kmet, kakor tudi de'arec. Pa tudi iz zdravstvenih ozirov bi bile take mlekarne ozira vredne.
Nepošteno sredstvi Vsak človek ima pravico, da izkuša bolj po ceni kupovati in da „gliha", da bi kaj »doli zbil". A pri tem ne sme lagati in goljufati. Naravnost varanje in goljufija je pa, kar piše »Narod" o mleku. Glasilo ljudi, ki so izpitani od kmečkih žuljev, piše: »Povprek daje vsaka krava skozi 7 mesecev po 10 litrov na dan (31/2 meseca po 15 litrov, 31/2 meseca po 5 litrov) to je: 2100 litrov v letu kar nese po 16 vinarjev 336 K. Kmetovalec rabi živino za prodajo, za rejo in zaradi gnoja; mleko ima takorekoč zastonj in zato je velika krivica, da se hoče zdaj mleko podražiti. Treba je le energičnega nastopa in kmalu bodo tudi dražilci odnehali. Kupuje naj se po višji ceni samo toliko mleka, kolikor ga je neizogibno potrebno. S tem se bo največ doseglo. Naj ostane mlekaricam vsak dan par tisoč litrov mleka, pa bodo v dveh tednih s povzdignjenimi rekami prosile, naj se jemlje mleko po stari ceni!" — Človek mora reči, če to bere: To so n o r c i ali pa 1 u m p j e, ki pišejo, da dobi kmet mleko »takorekoč zastonj«. Izra-' čunano je, vsak kmetijski strokonjak bo to
potrdil, da ima kmet ljubljanske okolice, če daje mleke po osem krajcarjev v mesto na leto izgube 20—30 K pri eni kravi'. To se pravi — »zastonj"! Le ljudi ne va rati!
Od mestnega magistrata se nam poroča, da isti pripravlja energično akcijo proti kartelu, ki namerava povzročiti podraženje mleka ter da se v slučaju, da imenovani kartel svoje namere ne opusti otvorijo mestne prodajalne zajamčeno pristnega mleka po stari ceni. V olajšanje po-slovanja opozarja magistrat, naj mu stranke pismeno naznanijo vse ene mlekarje, ki so s 1. oktobrom podražili mleko.
Shod mlekarjev bo jutri v Domžalah. Prišli bodo mlekarji s Posavja in kamniške okolice.
Iz ljubljanskih krogov se nam piše: Gospod župan je v zadnii seji občinskega sveta govoril nekaj o ustanovitvi mestne mlekarne in da bo to zadevo proučil. Župan je, kakor se vidi, proti kmetom, ki mnogo svojega zaslužka puščajo v Ljubljani, jako pogumen. Mi »mali", katere bo zvišanje cen mleka znatno zadela, smo sicer za to, da se dobi pot, po kateri se nam mleko preveč ne podraži, a bi želeli, da bi se pri tem gospoda na magistratu malo pomodrovala tudi o mesu. Prej kot mestno mlekarno bi lahko napravili mestno mesnico. Naj bi le gospod župan malo proučaval take mesnice na Dunaju in razmere v Gradcu. Znano nam je, da se je v občinskem svetu naročilo že g. tržnemu komisarju, zasledovati razne cene pri nas in drugod, a ni nič rezultatov. Ce bodo občinski možje govorili le o mleku, ne pa tudi o m e s u , se bode le blamirali in osmešili.	Delavec.
lj Kaj je z obljubo ? Občinske počitnice so minole, v torek je imel občinski svet zopet sejo, volivne reforme pa ni bilo na dnevnem redu !
lj Načelstvo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug je v svoji seji dne 28. t. m sklenilo prirediti v nedeljo, dne 15. oktobra v Ljubljani javen obrtni shod. Na shodu bode poročal državni poslanec dr. Ig Ž i t n i k o novi obrtni reformi. Druga točka dnevnega reda bode razgovor o delavski zavarovalnici proti nezgodam in tretja, da se popolnoma ustavi obrtno delo v prisilni delavnici. Glede tega shoda se že danes opozarja vse obrtnike in prizadete kroge delavske zavarovalnice proti nezgodam in se iste obenem prosi, da blagohotno razne poJatke pošljejo načelstvu obrtne zveze kranjskih obrtnih zadrug.
lj Na oklicih so: G. Jan. B o 11 a, posestnik, z gdč. Marijo Aušič G. Anton Grubišič, c. kr. evidenčni uradnik, z gdč. Marijo Lovšin, hčerjo uradnika. G.Anton H 1 e b š, tesar, z gdč. FrančiškoŠkrjanec. G. Alojzi j F i e d 1 e r , c. kr. podčastnik, z gdč. Emo Kovači č.
lj Prešernovo šolsko slavnost na mestnih ljudskih šolah se preložili na poznejšo dobo.
lj Prihodnje usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani dne 3. nove m b a a 1 9 0 5 ob 8. uri zjutraj na c. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem petu pravočasno vložiti, tako da bodo do dne 2 5. oktobra 1905 v rokah izpraše-valne komisije.
lj Električna cestna železnica v Ljubljani. Na tukajšnji električni cestni železnici stopi z jutrišnjim dnevom v veljavo zimski vozni red. Železnica vozi od 6. ure zjutraj do 10 ure zvečer in sicer pred 8. uro zjutraj in po 8. uri zvečer v presledkih 15 minut, v ostalih dnevnih urah v presledkih 7 in pol minute, izvzemši na progi vila Kosler - Kolodvor dolenjskih železnic. Na tej progi vozi železnica do preklica v presledkih 15 minut; izjemoma po dnevu pa tudi vsakih 7 in pel minut ob nedeljah in praznikih, ob s e j m s k i h dnevih in tudisicer obposebnih prilikah, ki se primerno naznanijo.
lj K društveni godbi se bode sprejemali učenci in sicer v ponedeljek, sredo in petek od pol 7 ure zvečer naprej v godbeni sobi na magistratu.
lj Napad? Ko je šel danes okrog 3. ure zjutraj neki gospod po cesti na južne železnico, je skočil preti njemu neki delavec in zavpil: »Denar sem!" Gospod pa, ki je bil dovolj samozavesten, je delavca zagrabil za prsi in mu odvzel poselske bukvice, ki so molele iz žepa. Gospod je nato nadaljeval svojo pot proti kolodvoru, toda kmalu je priletel za njim oni delavec in iztrgal gospodu knjižico, katero je nesel v roki. Detični gospod je potem naznanil celo zadevo vratarju na kolodvoru g. Jož. Schleyu, ta pa tam služboječemu nadstražniku Veče-rinu, kateri je delavca v osebi Jakoba Rozmana, roj. 1. 1854. na Studencu izsledil v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah in ga
aretoval. Dotični gospod se naprosi, da se zelasi pri mestnem policijskem uradu v svrho natančnejših podatkov.
lj Siovensko gledališče. V torek dne 3 oktobra na predvečer godu N j e--ovega Veličanstva Cesarja Frančiška Jožefa I. se uprizori v sijajno razsvetljenih prostorih prvič izbama komišna opera .Car in tesar". Igro je spisal in uglasbil Gustav Albert Lortzing, ki se pojavi s tem svojim najslavnejšim delom tidi na slovenskem odru. Bil je sin revnih staršev, ter je bit nekaj časa igralec in pevec. V »peri „Car in tesar" nastopijo poleg našega prvega baritona gosp. Jana Oufednika (C*r in tesar), prvega tenorja gosp. Orželskega (Peter Ivanov), altistinje gdč S t o 1 c o v e na novo nngažovani :g. AdolfRanek, režiser v bas bufovski komični vlogi župana Saar-damskega, novi lirski tenor g. J. Z a c h v vlogi Franc poslanika, ter mlada dramatična pevka gospodična M.r. R i n d o v a v veliki vlogi Marije Pri predstavi sodeluje orkester pešpolka 27. Tudi operni zbor je let s deloma prenovljen in tudi pomlajen.
lj II. skupina društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Liubljani ima jutri v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. popoldne ob 2. uri svoj levu".
redni občni zbor v gostilni „Pri
lj Nesreča. Pri Weibelnu je padla traverza na nogo delavcu Kobalu in mu nogo zmečkala.
lj Prememba posesti. Gospe Marije S p e i l o v e hišo v Trnovskem predmestju je pri predvčerajšnji eksekutivni dražbi kupil podjetnik g. Andrej M a u e r iz Zagorja za 27.900 kron.
lj Nepošteni črevljarski po močnik. France Versola iz Ljubljane je svojemu mojstru Francetu Medicu vzel pet parov črevljev in jih v Stelctovi gostilni na prodaj ponujal. Obdolženec se je vdal le za dva para črevljev. Sodišče mu je priznalo tri mesece težke ječe.
lj Zglasitev črnovojnikov. V okrožju ljubljanskega mesta stanujoči črno-vojniki se imajo zglasiti v času od 9. do 14. okt. t. 1 pri mestnem magistratu osebno. Določeni so v to dnevi sledeče:
9.	okt. za one 1. 1863. in 1864 rojene; dne
10.	okt. za one 1. 1865 in 1866 rojene; dne
11.	okt. za one iz 1. 1867. in 1868.; dne
12.	okt. za one iz 1. 1869 in 1870 ; dne
13.	okt. za 1. 1871. ali kasneje rojene; dne 14 okt. pa se imajo zglasiti bivši častniki, vojaški uradniki in kadeti vseh letnikov. Seboj je k zglasitvi prinesti črnovojniške prehodnice, namembnice in cdp. certifikate. Kdor bi se ne zglasil, zapade globi od 4 do 20 K.
lj Velikost svetišča na Rakovniku. Zidanje svetišča Marije Pomočnice nadaljuje dobro in srečno. Zidanje pod cerkvijo je bilo radi debelega zidovja in zidanja s kamenjem težavno in zamudno, toda zdaj, ko zidajo z opeko in je zid nekoliko tanjši, vsak dan opazimo precejšen napredek Svetišče bo stalo sredi bodečega zavoda ki bo dolgo 158 m, visoko pa 17 in pol meirov. Dolgost svetišča brez zakristije bo 40 m? Notranja dolgost svetišča bo 36 m. Pod svetiščem bosta dva prostora: dvorana za shode, široka 13 in pol metrov in kapelica duš v vicah, široka 21 m. Notranja širokost svetišča bo 14 m, v križališču 22 m. Križališče s prezbiterijem in korom bo dolgo 16 m. Stolpa bosta visoka po 47 m, svetišče pa skupno z dvorano 37 m. Notranja visokost cerkve bo 20 m, nad križa liščem pa 24 m. V visokosti devetih metrov začnejo okna, visoka po 10 in pol metra, široka pa po 360 m.
lj Ljubljanica je te dni narasla za 0 60m nad normalom. Pri šentjakobskem mostu so postavili nove vrste merilo za na raščanje in padanje vode._
Razne stvari.
Najnovejše.
Umrl je na Dunaju v blaznici bivši dvorni operni pevec Franc p 1. Reichenberg.
Vihar je uničil mesto M a 1 -mesburg v Južni Afriki. Tudi mnogo ljudi je mrtvih.
Mednarodni kongres proti prostituciji zboruje v N e u c h a -telu.
Vezuv vedno bolj bluje. Iz njegovega žrela leti goreča zmes 300 metrov visoko. Lava teče s hitrostjo 1000 metrov v eni uri.
Na tifusu je umrlo v Srbiji v zadnjem času več sto oseb._
Telefonska ln brzojavna poročila.
Kranjska gora, 30. septembra. Ponoči pogorelo v Ratečah nad petdeset hiš, večživine. Gasilci prihiteli iz Kranjske gore, Podkorena, Bele peči, Trbiža, vojaki iz Trbiža prišli in rešili polovico vasi in cerkev. Ena ženska strahu umrla.
Maribor, 30 septembra. Nadomestna deželnozborska volitev se je vršila ob slabi udeležbi Wastian je dobil od 462 oddanih glasov 457 glasov.
Trst, 30. septembra. Zmešnjava v italijanskem taboru je popolna. Od iredentov-ske klike po najskrajnejših in najostrejših resolucijah naprej bičani poslanci ne morejo na Dunaju doseči ničesa. Trž ški poslanci so hoteli, da vsi takoj odstopijo. Dolgo so se prep rali in se slednjič do dobrega sprli. Hortis, Mauroner in Mazorana so se skesali, in odstopil je le Scaramanga. Skupnega italijanskega vodstva ni več. Vsak poslanec bo dajal odgovor le svojim volivcem.
Dunaj, 30. septembra. Skrajna per-fidnost »Narodovega" poročevalca je včerajšnje njegovo poročilo, da je Pogačnik z interpelacijo o domžalskih dogodkih še-le pripravljal, ko jo je Ferjančič že vložil. Pogačnikova interpelacija je bila že gotova ob 11. uri. Ferjančič se je zganil še-le, ko je videl, kaj pripravlja »Slov. zveza".
Dunaj, 29. sept. Cesar je danes ob 11. uri dopoldne sprejel v posebni avdi-jenci predsednika magnatske zbornice grofa C z a k y. Avdijenca je trajala do tri četrt na 12. uro. Zastopnikom časopisja se je po avdijenci izrazil grof C z a k y , da jim ne more o avdijenci povedati nič pozitivnega. Vladar ga je poklical k avdijenci, da zasliši od njega poročilo o sedanjem položaju in njegovo mnenje o situaciji. Vladar je njegovo poročilo milostljivo vzel na znanje. Czaky se tudi ni hotel prav nič izraziti o tem, ako bodo še kaki politiki sprejeti od cesarja. Iz dejstva, da odpotuje Czaky v svojo domovino in ne v Budimpešto sklepajo, da ni dobil nobene misije in da ostane Fejervary dalje na vladi. Fejervary pride v kratkem zopet na Dunaj.
Glognitz, 30. septembra. Na južni železnici se je od tovornega vlaka odpelo več voz in se zaletelo v neke druge vozove. Več železniških voz je popolnoma razbitih.
Bukarešt, 30. septembra. V Jasso je prišel duhovnik oklopnice .Potemkin", ki se je udeležil upora, da pregovori ondi nahajajoče se mornarje, naj se vrnejo v Rusijo.
Peterburg, 30. septembra. Maksim Gorki je izvoljen za častnega člana akademije znanosti in umetnosti.
Peterburg, 30 septembra. Barona Noldena, ki je bil izbran za ruskega justič-nega ministra, so revolucijonarji nevarno ranili.
Peterburg, 30. septembra. Docent peterburške univerze, Takrig, je obsojen radi napada na nekega policijskega poročnika na smrt.
Peterburg, 30. Oficijelna poča-ščenja Witteja se vrše večinoma za kulisami. Za njegovo zadnje potovanje mu je car dal na razpolago svojo jahto.
Carigrad, 30 sept. V Virbovo, okraj Monastir, so turške oblasti odkrile zalogo orožja. V zalogi je bilo tudi 20.000 patron.
Rim, 30. septembra. O sestanku laškega zunanjega ministra T i 11 o n i j a z nemškim kancelarjem B ii 1 o w o m pravi „Giornale d' Italia", da je ta sestanek dopolnilo k sestanku v Opatiji in da je Tit-toni prosil Nemčijo za posredovanje v svrho zboljšanja razmerja med Italijo in Avstrijo.
Manila, 30. sept. Amerikanska top-ničarica »Lyte" se je v silnem viharju potopila. Utonilo je 24 ljudij.
Belgrad, 30. septembra. Iz Londona se poroča, da nameravajo za Makedonijo osnovati mednarodne vojaške oddelke, ki bi varovale glavna mesta, ker se je orožništvo izkazalo kot nezmožno.
London, 30. sept. Iz Odese javljaj«, da obstoji zveza med Rusijo, Nemčijo in Francijo kot protiteza zvezi med Japonsko in Angleško.

l1
izdeluje in priporoča :
Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka BVydraa. Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe).
Oblati (speciialiteta : „Desert dčlicat" in masleni oblati). Sumeči Hmonadni bonboni „Ambo". Dišava za pecivo „Buhtin\ 1989 6—1
Napravite poskus!

Kolekcija vseh teh izdelkov K 3'20 in poštnina.

Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št. 3, pod »Narodno kasarno".
Od nedelje 1. oktobra do vštete
1975 sobote 1. oktobra 1905:
NORVEŠKO.
Izurjene
ajour-šivilje
in začetnice se sprejm6 takoj. Atelje
ftarkus & MUlIer
2005 l-i	Poljanski nasip 14.
Vabilo
k
izvanrednemu občnemu zboru
kmetijskega društva na Igu dne 14. oktobra ob 3. uri popoludne
- v prostorih bralnega drušiva. ——
V s p o r e d: Razdružitev društva, ats* Ob nezadostnem številu društvenikov se vrši ob pol 4. sklepni zbor.	1999 1—1
Gospodična
poučuje v glasovirju
in muzikalni teoriji.
Kje pove upravništvo.	1987 3-1
Javna zahvala.
Dae 22. avgusta t. 1. uničil nama je požar najini poslopji, katera sva imela zavarovana proti ognju pri	1992 i—i
ogrsko-francoski zavarovalnici (,Franco Hongroise')
Imenovana zavarovalnica nama je kmalu po požaru vestno in pošteno škodo cenila in odškodnino po glavnem zastopu v Ljubljani točno izplačala, tako da si štejeva v prijetno dolžnost, izrekati ji za to kulantno postopanje javno zahvalo in priporočati jo vsakomur najtopleje.
Mali Koren, dne 25. septembra 1905.
Janez Zaje, Franc Novak.
T u «en*
30—30
li/dlitv
Najbolje za zobe.
Izvežban 1988 1-1
cerkvenih
z dobrimi izpričevali išče službe. Ima fanta, ki bi bil za strežnika. Nastop takoj. Več se poizve v uprav. »Slovenca".
Želod
kupuje
v velikem in malem tovarna
A.Tschinkel"a
zet.
2000 1—1
2001 1—1
Zahvala.
Povodom prerane smrti naše ljubljene soproge, oziroma mamice, gospe
Antonije Mojzeljeve m. flnderličeue
došlo nam je toliko izrazov srčnega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu in vsim, ki so nam skušali v najbridkejših urah olajšati ne.zmerno bolest, posebej
se zah^1't'_1. .	posebno č. o. frančiškanom in vsim številnim damam in
gospodomS"^nas pdlliTl jubljani tolažiti in so se vdeležili sprevoda na južni kolodvor^ osobito dobri gospej prof. Š o r n o v i; zahvaljujemo se vsim ljub.m Novo-meščanom ki so v tolikem številu spremili drago pokojnico z novomeškega kolodvora Zl g proštu dr S. Elbertu in častiti duhovščini .z Novega mesta in okolice— ptfsebno še domačemu g. župniku - .a sprcnvstvo v mcstu m pri pogrebu - hvala cenjenim gospodom pevcem „Dol. pevskega društva pod vodstvom gospoda H 1 a d n i ™a za ginljivo milo pelje, hvala slavni požarn. brambi Šentjernejskl, srčna hvala ljubemu prijatelju g. Karolu Rozmanu za njegovo toltfilno. požrtvovalnostjo ves njegov trud, lepa hvala konečno vsim darovalcem prekrasnih vencev in vsim našim in naše blag. mame prijateljem, k. so od blizu in daleč prihiteli
izkazat ji zadnjo čast.
Ohranite našo dobro mamo v blagem spominu.
V Belicerkvi, dne 30. sept. 1905. .
Žalujoči ostali.
Mednarodna panorama I
Ljubljana, Pogačarjev trg. | Sobota, dne 30. sept. zadnji dan razstave:
Švedska.
Iilet t Stockholm Ia zanimivo potovanje po Jamt-landu In po Laponljl. - Od I. do 7. oktobra: -
Zanimivo ogledovanje
avstrijskeja brodovja,
najznamenitejše vojne ladje, manevri brodovja s krasnimi morskimi, svetlobnimi in vodnimi efekti.
Odprto vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. In od 2. ure
popoldne do l). zreCer. VSTOPNINA: Eno potovanje 40 vin. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nazaj 20 vin. Abonement-karte: 6 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K. Dijaki, društva, otroci in vojaki polovico. — Šole in društva znižane cene 1
Z odličnim spoštovanjem
1990	Valerija Fessi
lastnica mednarodne panorame.
Zahvala.
Moj soprog Anton Kožar je bil kratko časa zavarovan pri zavarovalni družbi
akoravno bi po njegovi smrti ne imela dobiti radi nepravilnosti dru-zega, nego vplačane premije nazaj, vendar se je zgoraj imenovana družba izkazala tako kulantna, da mi je izplačala po svojem glavnem zastopu v Ljubljani, Gosposke ulice štev. 15 celo zavarovano svoto, zakar se cenjeni družbi najiskrenejše zahvaljujem in jo vsakomur naj-topleje priporočam.
V Ljubljani, 25. sept. 1905.
Marija Kožar
Zelena jama št. 69 pri Ljubljani. Potrjuje županstvo Moste.
Razpis službe otroške vrtnarice.
Na otroškem vrtecu »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v Pevmi pri Gorici se razpisuje služba otroške vrtnarice.
Prejemki so: plača letnih 600 K in prosto stanovanje.
Brezkolekovaue prošnje naj se vposljejo do 15. oktobra 1905 pod naslovom „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani."
Službo bo nastopiti z dnem 1. novembra 1905. Prošnje, ki so bile že doposlane vodstvu za to mesto, so se pridržale.
One kompetentinje, ki so se jim vrnile prošnje za vrtnaričino službo na Savi, naj nam naznanijo v navadnem pismu brez prilog, če želč priti v poštev tudi za Pevmo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 29. septembra 1905.
= »ellRo presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! C 500 komadov £
1978 3-3	1-95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec 1 ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošajiček za denar, l žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1"95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
j	NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Nova hiša
11 let davka prosta, 4 stanovanja, vrt lep, pripravna za vsakoršno obrt, med cestjem, 208 obsežno zemljišče, je zaradi družinskih razmer takoj pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Poiive se pri g. Pod gorelC-U v Rožai dolini pri Ljubljani. 1942 2-2
Odda se
1908 6-5
nemeblovana event. meblovana
soba
Kje pove iz prijaznosti uprav, tega lista. Naravni dobri
brinjevec
1673 16—8
se dobi pri
L. Šebeniku v Sp. Šiški.

Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkclnastlh, srebrnih in zlatih ur z znamko ltoskonf, llalin, Ornega, SchairhauRen, (ilaslnitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrntn po
Izvirnih tovarniških cenali.j__
Nikel. remont, ura......K 3'—
sist. Roskopf patent ura . . . . „ 4 — črna jekl. rem. ura „ 4*— 5-— 7-50 7-60 11-50
2 50 9-50
švic izvir. Roskopf pat. ura . Ooldin rem. ura „Luna" kolesje 6rebr. „ „ B01oria" „ . „ „ dvojni plašč . „ oklep, verižica z rinčico 7na pero in karab., 15 gr. težka ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem _ ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, švarcvaldska ura K 2'—. Za rsako uro llletno pismeno Jamstvo! Nlkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar nazivi
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100-31
mHHIŠA
tH
na Glincah, s štirimi stanovanji, z lepim ograjenim solnčnatim vrtom, z lastnim vodnjakom in
dvonadstropna hiša
v sv. Florijana ulici, v kateri se nahaja tudi prodajalna, tik sv. Jakoba cerkve
se prostovoljno prodasta.
Več se izvč v sv. Florijana ulici št. 14
v prodajalnici v Ljubljani.
Ceno Čeiko£po8teljm perje
5 kg novega skubljenee«
K 9 60, boT|-iega Ki2—; belega, |ak* mehkega, 18' -; kron 24'— mehkega, »knb-IIenega K 30 -; kron 38-—. Po-iilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali naza| vzame proti povrnitvi poitnlh stroikov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159 p. Plzen na CeSkem.
1793 D 6-4
■kubl|enega •uežnobeleg

C*.
<u 'So
CJ >
o
>N
T3 3
I % s g
o->
o
£	S
.st
JS .5.	S
D "S	*
« .S	r-
£ g	-S
o S	4,
l- O	c
M -g»	5
^ S	i/5
1971 l-l
trs* JVtl a d mW&
trio vsRi pomočnik
si želi službo premeniti s 1. novembrom.
Več povč iz prijaznosti upravn. »Slovenca".
Gostilna
se odda meseca oktobra na račun
oziroma v najem blizu Ljubljane.
1973 3-3 Vprašanje na upravništvo.
1974 10-1
Ustanovljena 1862
Najstarejša 1976 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 584
tvornica ognjišč
mašinlst
RUDOLF GEBURTH, DUH«
Vil. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in stroj-nih ognjišč zavsakopo'abo°dna"ad"e
_____ ________ do
izpeljave, v vseh
i najfinejše in najelegantnejše velikostih, črne ali bogato
cmailirane.
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vrste peči
tudi s trajnim
f gorenjem,_
ISpocialnlkatalogi Igratis in franko.
Šivilje za slamnike
izurjene za fino, gladko pletenje se sprejmo takoj proti povrnitvi vožnje za tje in nazaj pri Siegfriedu Engl, Dunaj VII. Neu-baugasse 18. 1965 2—2
Najboljte in najizvrstnejše tamburice izdeluje in razpošilja 1760 6—1
Prva sisač*a tvornica tamburic
J. Stjepušin
Sisak, Hrvatsko.
Odlikovana na pariški razstavi 1. 1900 in na milenijski razstavi 1896.
Razun t?mburic in sk'adeb za tamburice so v zaleg1 tudi razna druga glisbila kot gos'), kitare, citre, mandoline, harmonike, okarine itd. za katere se pošlje poseben cenik s slikami.
Velik ilustrovani cenik se pošlje vsakemu franko in
zastonj. V istej tvornici izhaja strokovni tamburaški list pod naslovom „Tamburica4\ ki stane na leto z glas-benemi prilogami vred le 8 kron.
Izurjeni agenti
se iščejo povsod proti prav visoki pro viziji za prodajo splošno priljubljenih kroš-njarskih predmetov.	Ponudbe na Evgen
Hirschl, Budimpešta, AVaitzner-Boulevard 59.
Istrska vina
nova, sladka, mošt, rebulja,inuskat, se dobiva pri Antonu Ferlan di Giorgio
posestniku v Rovinju, Istra.
oši Ija se točno. Nepoznanim naročevalcetn po povzetju. 1919 8-6
M izredno i
velike zaloge blaga se prodaja isto že pred začetkom sezone pod lastno ceno.
Največja izbera
obleke za gospode, športnih oblek, površnikov, športnih sukenj, zimskih sukenj, paletotov, pelerin in havelokov kakor tudi oblek za dečke
in otroških kostumov. Najfinejše izvršeni damski kostumi, jopice, paietoti, plašči, ovratniki, krila in krasne bluze. f Najnovejši ševiot ali double poldolgi paietoti se prodajajo od 6 gld. dalje
brez konkurence. Naročila po meri iz angleškega in fran-' coskega blaga se izvrše najhitreje in najiineje na Dunaju. 1998 6-1
Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Kamnosek
1886 6 -3
I I
Velika zaloga nagrobnih spomenikov. H
!! isnacij Čamernik
Ljubljana, Komenskega ulice 26.
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa
kamnoseška dela.
Novo urejena 1935 2-2
se odda z vso onravo. — Nastop 1. nov. Več pove lastnik Alojzij Frohlich pri Mar. pom?gaj na Brezjah, p. Radoljica.
se odda pri župni cerkvi v Ambrusu.
Prošnje in izpričevala sposobnosti in zadnjega službovanja naj se pošiljajo župnemu uradu do 24. oktobra t. 1.
ZT Sprejmeta se
»močna fanta
iz boljše hiše, za večjo trgovino pri
J. KRAŠOUIC, Jesenice, Gorenjsko.
izurjen organist
cecilijanec z dobrimi izpričevali, voja-1984 ščine prost, išče službe. 3-2
Več povč upravništvo tega lista.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 912 34	F. H i T I
Pred škofijo št. 20. »T Zunanja naročila se točno izvršujejo.
„Andropogon
(Iznajditelj P. Herr-mann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 25	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. UOSO PetNČIČ-U.
v zalogi imajo tudi ge. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane In Ernst Sarkvr LJubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.PrI angelju" v Novem mestu.
Dobro blago m nizke cene!
Anton Schuster,	4t7
2002 12 -1
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze, deških oblek, modnega blaga za dame in gospode, tirolski loden, parhent, šerpe, žepni robci, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in vsakovrstne preproge.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti!
p ! Stanje ,l,g IL.* 1905 |	j	«- j
,E = čez 11 milijonov kron. } št 2> i. nadstr. ! 1905 žez 37 mi'j-kron- i
■ ■(■((■■••■•■•■•■»••■■■•■•■■■•■■•I"1'111'1*1111"	•IIMIIIIIIIIMIIlilllllllllllllllMIllillillUHIIIIIl-
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigupnejša prilika za štedenjel
Ljtid$^ci posojilnica
4$
0
brez kakega odbitka,
a sprejme vložnik od vsacih vloženih U 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delav nik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,931,564-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,4I9.749'55.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.
Dr. Ivan Šusteršif,	Josip Šiška, kuezoškofijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
1906 40—5	Odborniki:
Josip Jarc,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlin, Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. FrančISek Leskovic, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Greg. Sllbar,
hišni pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar	tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku.
Naznanilo.
Proda se posamezno več k verskemu zalogu Kostanjevica na Dolenjskem pripadajočih in od skupnega zemljišča oddeijenih telesnin v
celotnem površju okoli 600ha proti panudbam, in sicer:
1.	od 1. do Vili. skupine se prodajo parcele: št. 1100 in 1072/301 katastralne občine Površje; parcela štev. 3398 kat. obč. Bučka; parcele štev. 658, 1103/1, 1092/66, 1038'2 in 3, 1097, 1098/1, 1083/2, 1104/84 kat. obč. Meršečavas; parcela št. 1168 kat. obč Smednik; parcele št. 1092/54, 1095, 1096 kat. obč. Meršečavas; parcele št. 1072/302, 1101, 1086 kat. abč. Površje; parcele št. 1106, 1685, 1689, 2776 kat. obč. Raka; parcela št 889 kat. obč. Površje; parcele št. 906, 1560, 937, 938 kat. obč. Senuše; parcela št. 4173 kat. obč. Raka; parcela štev. 1149, 1150, 1177/102, 1137, 1144, 948, 950, 959, 1027/2, 1042, 1028, 1131/1, 1131/2, 1132, 1116, 1127, 1184, 1186, 1193, 1196, 1197 kat. obč. Smednik;
2.	od XIII. skupine se prodajo parcele št. 3594/80, 3594/3, 3594/82, 3594/81 kat. obč. Gorenjepolje; »
3.	od XX. skupine se prodajo parcele št. 1822/1 kat. obč. Planina.
4.	od XXII. skupine se prodajo parcele št. 1760/14 kat. obč. Čatež; parcele št. 37, 115, 116, 117, 95, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 107, 108, 109, 189, 7, 1200, 1323, 1324 in 1325 kat. obč. Cerina.
Kupovalci naj vložijo svoje z eno krono kolekovane ponudbe, najkasneje
do 30. oktobra 1905
do 12. ure predpoldne pismeno ali potom zapisnika pri c. kr. gozdnem in domen-skem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici.
V teh kupnih ponudbah naj kupci izrecno navedejo, da so jim kupni pogoji dobro znani in za nje obvezni, da ne odstopijo od svojih ponudb do konečne, odločilne rešitve in da se zavežejo plačati v slučaju odobritve kupne ponudbe pristojbine kolekov in pristojbino za prenos imovine.
Pismene kupne ponudbe morajo biti lastnoročno in od dveh prič podpisane.
Kupni ponudbi se mora priložiti varščino deset odstotkov od ponujene cene v gotovini ali v vrednostnih pupilarno varnih papirjih. Varščina v gotovini se po potrditvi kupne ponudbe vračuni v kupno ceno.
Seznamek natančnejega popisa, površja, cenilne vrednosti, lege posameznih telesnin in načrt so na ogled pri c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici in pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici.
Vzorci kupnih ponudeb in prepisi kupnih pogojev se dobijo brezplačno pri c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici.
m IVAH ORflŽEH
—— zdravnik v hjubljani	■■
opozafja na svoj
ot*topedično - zdravilni zavod
v katerem se zdravi raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd.
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9 —10. dop. In od 2. —3. ure popoldne	1739 10—8
v Wolfovih ulieah št. 12, I. nadstropje.

0000000000000000000000 Morila Fkircr untrnono
umijM himm poguEarjevtrg, nasprotiMije
priporoča preč. duhovščini svojo veliko bogato zalogo
cerkvenih paramentov
1968 3—2	dalje najraznovrstnejšega
cerlivenegn perilo, cerkvenih šopKou ml
Vse v to stroko spadajoča dela, tudi zastave in bandera,
se izvršujejo po naročilu najcenejše in najsolidnejše.
Ceneje, kot povsod drugod!
0000000000000000000000
IIIIIIIMIUMMIIM
Odlikovan z najvišjo odliko »Grunti PriK" v svetovni razstavi St. Louis 1904. fc
jup^
I BcstisPutimib/ffimjpffli^j/ltciiinte 1 til '"'"^j^^^^ffl^Kf/Eflirdung
k. ?Sllr?Firmau.OliibuE<
^triB.Uipim.fnpoihtmSIrafej^]
)
Zahtevajte le
761 III 4
M ►S
- čistilni izvleček *
kakor kaže slika
C. kr gozdno in domensko ravnateljstvo
1895 2—2
v Gorici, 11. septembra 1905.

Založnik c. kr.
drž. uradnikov.
a
Ljubljana I IZ C" D C" R Ljubljana
Stari trg št. 9 J m IVLULI t Stari trg št. 9
kep se ponuja mnogo slabih ponarejanj
Edini tovarnar: Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko.
Cimavd Sii ■■
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je getavoinsenedavtajiti. Veliki moderno opravljeni snažai parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in v©zne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluSeni uradnik državnih železnic in hišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliz«i cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 2
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—43
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦
*	Krojaška delavnica ji
za obleke za gospode po meri in 1957 10-2 ^
£ zavod za uniformiranje ^
*	Josipa Rojina, uumjana. *
Največja zaloga elegantno izvršenih oblek za gospode ^^
in dečke.	w
Bogato izbrana zaloga izključno angleškega blaga.	^^

Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za Ej notranje in zunanje bolezni. Bi
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo ,_____, ,	__J_„___i::..„ ;„ c^or-n^onr, nri tu nrinn h holnzmh. ubla-
jeju lit .6UUIJ»UJCJ\J Urt"U« V U, Wl.ll.,j v, n. ■ ... ~ - — - - -—_--- - . .	, , t ,
ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti ln prehlajenji Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice sonajboljsesTcdstvoprot bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meMudu in kmečki hiši. Dobiva se samo: /I\e9fna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg it. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. t 4 ducate <48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8>- K. Č 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) IT- K. I
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učite«; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I.
Igr Mestna lekarna, Zajreb, u»f»«*ii«- »■ »eo.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 1310 20-13

Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
jgrar nucina
>ak. zajamčeno) 1298 b7 1 steklenica 1 K. Tisoči priznat^ dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri f r. VI-teHu 4 Cornp., Praja, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, Jlnfon Korbar, Hlnko Wlbbe.
Naznanilo i. priporočilo.
Usojam si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvorila pralnico in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: pranje raznovrstnega perila, likanje na lesk, apretiranje oblek, bluz, zastorov, kakor tudi nevestinih oprav.
Na zahtevo pošiljam po perilo in je dostavljam na dom brezplačno, zato pa zadostuje samo ena dopisnica. Zagotavljan (o3 i.i ceno postrežbo.
1944 3-3	M. Žvan.
Ljubljana, Poljanski nasip št. 12.
Štefan Nagy
trgovina z železnino Ljubljana
Vodnikov trg št. 5, pred škofijo
priporoča
svojo bogato zalogo pristno pozlačenih
1916
po najnižjih cenah.
8-3
alfaaASta^ MmMam
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi td., ter
katarih v sapilih,
laslizenju, kaliju in hrlpavosti.
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
falaz. postaja, zdravilno kopaliiii pri Karlovih varil
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večji! ipecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami it rlnom.
Zaloga pri Mihaal Ka«tn«r-ju in Pete* Lastnik-« v !»iil|anl	32 62-35
Ohranitev zdraoejn
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je <lr. Kose balzam za želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
i/, steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
SVARILO ! im
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGHER-Ia v PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja - ,,pri črnem orlu" =====
Praga,MalS Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1'50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro Ogerske, a Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Pic-coli U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschlager, J. Mayr. 431 b (20-11)
INDRATEA
Najboljši čaj na svetu.
1927 30—4
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Trst.
v
Žrebanje nepreklicno
Eoktobra 1
Glavni dobitek
kron 30.000 kron
Srečke vdovskega in sirotinskega zaklada a 1K
se dobe v vseh menjalnicah, c. kr. tobakarnah
in loterijskih kolekturah, kakor tudi pri menjalni akcijski družbi „Merkur", Dunaj I.,
in njenih filijalkah.
1979 2
Odlikovan ,
{lato kolajno In asfno diplomo
v Parizu.
«	TI	603 104-56
Anton Presker

krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
Iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
Izvrstna prilika potovanja v
AMERIKO ierers
I*
== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj unirorm avstrijskega društva železniških uradnikov.
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
FH- SEU^IG, Ljubljana
192S 52—2 Dunajska eesta 31.
črez
^HAMBURG
z^najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
A morita 690 črevljev dolg, 74 ši-prvi: AllllIlKd rok, 53 globok,
nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Augusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni.
Potniki odhajajo v pondeljek, torek | in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
™-
iK -

Vi
Delavnica m m cerkveno delo
■■■MBM——mi ■■—————
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih kipov, križev in slik.
294 24—18
Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto.

Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Ska*a, St. Ulrich-Groden (Tirol).
m
000000000000000000000000000000000
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR=LINE"
OOOOOOOOOOOOOOOOO
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelplila.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzopamikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, otl južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Dolenc
V nafo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderiand, Zeeland vozijo do NewYorkaosem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je jia njih
O
o o o o o o o o o o
o o o
o o o o o o o o o
o
581 M ^ Pri D!,s Prvo 'n zad»,Je-
Red Star.
Gospodične
katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 52-6	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po životni meri.
Velik gostilniški
štedilnik
1814 4 (Sparrherd)
prav malo rabljen se poceni proda pri
Avgustu Jenkotu, peku v Ljubljani, Marija Terezije cesta 7.

O
OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO

C C N v
IA
Fran Ševčik
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih
pušk
kakor tudi samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno in najcenejše.	1600 20--8 Ceniki na zahtevo zastonj.
I	iCisr* liajcenejša vožnja v Ameriko, "gg_|
Pri nakupovanju
_ suknenega
in manufakturnega g._= blaga
se opozarja na tvrdko

HUGOIHLI
v Ljubljani	g
g Špitalske ulice štev. 4
S	250 62-33
g Velika zaloga ■	$
g suknenih ostankov.
E. Kristan
oblastveno Konccsllonl-ana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice Š1.1T
46« 43-30
(na d v o r IJ č u).
>
3
n
T
JT
6S
AVGUST REpIČ
*
1 S
LJUBLJANA (v Trnovem)	^ izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
— vrstne —	;£ ^
t&sr «» ■» JE
po najnižjih oenata.	j «|l
Kupuje in prodaja stara vinske sode. su;
/TS »n žn »n žn žn »n **»n »n ^ ^
portland-cementa in peska
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Dunaj-
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspesno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica HO vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin^ Ska-liica 70 vin. - Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo-ttu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada« (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase .n Iria-Domada.	-
Popolno prepričanje
da je lekarnarja
Thlerrj-a Balsam in ceutlf, mazilo
p TKeli notr. boleznih, influenci.kftUrih, krčili in vnetjih »seli »rut, slabostih, motenjuvprebavi, ranah, abscesih In telesnih poikodbah itd nedoseino uspeSno sredstvo, Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brezplačno poslana knjižica 8 tisoč i/vlr. zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 mal. ali 5 dvojnih steki. balsama n kron, (tO malih ali SO dvojnih steklenic K 14. — »*«
lončka centifoiijskega ma/.lla franko.! K (!() vin Prosim nasloviti na lekarnarja A THIGBKI v Pregradi pri Uo^aSki-
Slatini. — Ponar.ln ra/.prod.ponarejanj
1856 62—48	se sodnljsko zasledujejo._
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
1600 64—54
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnlno
— priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in pol]e delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ■ izdelka. =====
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na mn grobnih križev.
Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik zveze avstrijski* o. kn. državnih uradnikov
Hajvečja izbera
najaoljših in najcenejših
fltfoholBS m šivalnih 5trojew
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
Pisalni stroji, j ♦ ♦
Večletno jamstvo.:
p j ♦ ♦
11.;:»,: Lastna delavnica mm	;! za pocrave.
ŽSOmm *	60 52—38
Ivan Jax in sin
trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi j kolesi w Ljubljani, Dunajska cesta 17. j
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ilčiio omrežje na atroj, cbhajllne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkon!, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valJ16nt zastori in soln6ne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi j 509 52—10	oporami brez vijakov.
Zaloga čevljev
Julija Štor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah št. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških
čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih
golsserskih gorskih čevljev.
- Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša svečarska tvrdka. Ustan. pred 100 leti
secfa {/osti. v
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—25
k'	""" v -

Vence. Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
m

C CQ
KifMŽ
•s/.vvv (C>YA v->
-I
5s O N O
a.
IZ
c>!
^■st/^T/.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega lloyda"
rem e na orK
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. hhb Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5 -6 dni. w
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških že-leznic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-.
Edunrfl TdOČllMll, u KoloduorsKlh ulicah št.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna n ^l dna
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, An-
upeue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čfthelno- voščene sveče
za cerkev, pogrebe ln procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koii se dobiva v steklenicah. škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
1657 52-7 LlJUBLtJflNfl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
•eza-sc:
Važno!
za Yažno!
dvcb is immi
Naiboljša in najGenojsa postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate m potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih 1058	vod iz soli za kopel. 52—7
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnai\ja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija JUtfOH Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Ustanovljeno L 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mc tu in na deželi kot priznano reelno in fino
po najnižjih cenah. _1966 52-45
i
Učenca
za čevljarski obrt sprejme takoj
Ivan Gačnik, Rožna dolina štev. 1Q0, p. Vič pri Ljubljani, kamor naj se pošljejo pismene ponudbe.	1941 2—2
M	'	©
"	rt	t-i
■J	O	I
-»T	_	IN
o	i	s
>y	£	10
"Čo	;=J
>0 >U g - S
C «J » <
X
o
d
£ -Sl H ,
>0 ctj « >M C I
>	I
5 .s 1
K) Cfl CJ tU
ca ►> >o ^ o s
"j1 ol "
H-1 CL, tO
^ 'C -S
> &H>0
T3 O
Dl,
G
rt ; »-p
-O 3
ii ~ o c
|§-S
O N C
S 2 g
JS o ~ CXX
_ hO
3
U
. O
1 h
I <u
•s
! u
OL. C o C — >CJ
--i Q> 3 B
E-o-c
O CL,
»v
O
gj: a
c OJO 1/5
—* o J N — <
B > Dl O
0
H 'č
N >N
B £ jjeS is N
'in
1	§
— ■š
k M
U
Večja trgovina
z mešanim blagom v mestu na Dolenjskem, katera je prav dobro vpeljana,
se proda
iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji Kje pove upravn. 1963 3-2
Josip jloeeVa^
krojač v Celju, Kolodvorske ulice št. 5
se priporoča prečast. duhovščini in
drugemu siav. občinstvu v izdelovanje
vsakovrstne obleke
iz trpežnega in solidnega blaga, po najnovejšem kroju po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo
izjotouljene obleke, zimske in športne suknje, haveloke in
glJUiUlIlt;, 1948 10-2 za gospode in dečke v največji izberi Q ^^^	po najnižjih cenah.


Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
————— zraven Figovca, ——
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 30
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice In uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gcpeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".

V soboto, 30. septembra 1905 se prične
popolna prodaja
vsega še nahajajočega se maraufakturnega blaga, narejene moške obleke, bluz in površnih jopic za dame, preprog, posteljnih oprav, perila itd.
v Ljubljani, Resljeva cesta 3
400 104-44
nasproti jubilejnega mostu
zaradi takojšnje popolne opustitve trgovine.
Prodajo se tudi večje partije zimskega blaga
ceno na debelo gg. trgovcem v okolici.
Istotako se daje prodajalna v najem.
f---
/V. persche
Llubljana "" ^ pred Škofijo 21 zraven rofovia.
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje.
Največja izber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, sraje, nogavic, rokovic, čepic za otroke, predpasnikov itd.
Modercl Izvrstne oblike I

1893 4-3
Jllodi.
Nova tovarna za lesne izdelke kupuje skozi celo sledeče hlode proti gotovini na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana:
Vrsta.....I. II.
Smrekove, jelkove, in borove hlode
od 24 cm debeline naprej, dolgost
4, 5, 6, 7 in 8 metrov	K —-54 —'52
Bukove hlode od 26 cm debeline
naprej, dolgost 2.20 in 4.40 m K —-48 —• 44
Hrastove hlode od 28 cm debelir
naprej, dolgost od 2 m naprej K 1-— —'80
Tovarna za lesne izdelke.
Pisarna: Šelenburgove ul ce št. 6
Gričar & fl\ejač
Uubiiana, Prešernove ulice 9
| g g Največja zaloga zgotovlje- Q g g nih oblek za gospode, dečke in otroke, velikanska izbira najnovejših modelov v konfekciji za gospe in deklice. i846 6-6
posebnost:
Vsakovrstne zelo praktične
obleke zašoiarje
11
r\r* notni7tili ronoh
I I




m
Zahtevajte pt*i nakupu
1320 39—14
chieht-ovo štedilno mil

Ono je
zajamčeno čisto
in brez vzake škodljive primesi. Pere izvrstno.
2s znamko „ jelen".

Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCH3CHT" in varstveno znamko ..JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
I
>■■■<:■ 'V '.j«-,

<sk(i

Varstvena znamka
Dobiva se povsod!
MT NaJtap in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlta pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Fromese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Monjaridna delniška družba
„M M aC C U B"
l„ Wollzeile 10 in 13, Ounaj, I., Strebelgasse 2.
SMP Pojasnila W v vseh gospodarskih in finanAnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
ffiavnlo	18 160—105