HatoliMk cerkven list. Onr.ica ishaia vsak petek nn celi poli. in velj& po poi:i z.a »elo !«to 4 »> Vr. /h p«-i 2 kr »* • *» r* ^ta I ; 1 i * k'. V tisk Krnici *prejeniaiia em leto 4 Id., r.a pol let« 2 gld., za «eT*>it le**i 1 .'i: ako i.a Ta flan praznik. I>aii«-» ".a n ; .pr-!. Tečaj XXXI. V Ljubljani 6. kimovca 1878. List 36. Izgledi hogoljubnih otrok, iz rsih časor hernunslrtu Frančiška M a 1 v i n a O' K o n n o r. Frančiška je bila i/. Amerike. Rojena je bila na otoku Martini(jue-u (Martinik) 1. Njeni starši so se bili priselili z Irskega in so bili bogati, zraven pa dobri in goreči katoličani. Le škoda, da so bili oče že umerli, ko je imela Frančiška še le 1" let, in eno leto pozneje umerli so še mati, in deklica je bila zdaj sirota. To dvojno gorje jo je močno bolelo; lotila se je je neka otožnost, ki je ni več popustila. Mati so bili tako odločili, da.naj se po njeni smerti otrok prepelje na Francosko, kjer so nekteri sorodniki še živeli, la sleunja zelja materna se je tudi spolnila; Frančiška je prišla v Pariz. Berž ko se je odpočila po morskem potovanju, je bila dana v izrejo v .samostan „presv. Serca4'. Zdaj je bila stara 12 let. V Ameriki jo bila malo podučevana. V samostanu je nadomestovala zamujeno s toliko večo pridnostjo in gorečnostjo. Bila je tudi že po naravi nagnjena k usmiljenju. Komu prošnje odreči ni n kakor mogla. Sama sebi je pritergala marsikako reč, ktera ji je bila zelo ljuba, da je mogla druge obdarovati. Posebno dobrodelna je bila za uboge in stradajoče; ni se ji škoda zdelo ne denarja ne oblačil, da jim je pomagala. Ker ji je bilo že po naravi marsikaj dobrega, bi djal, prirojenega, se je v samostanu toliko hitreje keršanskih čednosti pridobila. To sc je zgodilo zlasti tisti čas, ko se je z;t pervo sv. obhajilo pripravljala. V samostanu, kjer je bila Frančiška odgojevana, je lepa navada, kolikor mogoče, slovesno obhajati to sv. opra vilo. Za pervo sv. obhajilo odbrane deklice se za nekoliko časa odločijo od druzih; tu se še natančneje pod-učujejo o sv. obhajilu, o vrednem jjripravljanji in opravljajo nektere skupne pobožnosti v ta visoki namen. Tako jc bilo tudi pri Frančiški. Pervo, s čemur se je hotela vredno pripraviti za veliki in naj lepši dan svojega življenja, je bilo to le. Njene učiteljice so jo ojiomnile na nektere napake in slabosti njenega serca; po naravi je biia nagnjena k lenobi, k občutljivosti in nepoterpežljivosti. Frančiška se je tedaj začela goreče boljšati in odpravljati te napake. Vsak »lan si je ostro vest izpraševala posebej o teh nagnjenjih; ob koncu tedna je primerjala število sedanjih napak s prejšnjimi; tako je kmali lahko sprevidila, če je že res boljša. Taki dobri otročji volji je Bog obilno pomagal s svojo milostjo; in tako je deklica čedalje bolj napredovala v dobrem. Da bi svoje grehe še lože premagovala, rabil i jc za drugi pripomoček to, da se je v malih reč. h zata je vala. Ker je bila slabotnega zdravja, morala j" dalje s,.iati, *kak«>r druge gojenke. Pa kmali si je jela očitati zavoljo tacega priboljšeka. ,,Sicer prav raia spim", je odkritoserčno rekla svojim učiteljicam, .,pa če mi>lim na sv. mašo, bi vendar veliko rajše vstajala." Ko .»red ;iri sv. maši. Večkrat so jo vidili v solzah tisti trenutek, ko so se mašnik oberr.ili j>roti vernim, kteri so |>risto;-ili k sv. obhajilu, in zgovorili besede: „Keeo Agnus Dei" — glej Jagnje Božje! Tudi zunaj cerkve si je prizadevala ostati zbranega duha. S svojimi prijateljicami že ni skor druzega govorila, kakor vedno le o pervem sv. obhajilu in o presv. Devici. Kot sirota na zemlji je menila dobra Frančiška, da ima večo pravico Marijo imenovati ,,.svojo Mater". Posebno veselje je imela za njene podobe; precej denarja je izdajala za nje, kolikor namreč ji je še pripustila milodarna skerb za uboge. Z vernim j»r< jtri- čanjem nosila je Čudodelno svetinico Matere Božje in je imela na-njo detinsko zaupanje za smertno uro. Četerti pripomoček, kterega se je se poslužila Frančiška za boljšanje svojega serca, je bilo a.erčno kesa nje za prejšnje grehe in slabosti. Enkrat je bilo pri keršanskem nauku govorjenje o spovedi; rečeno je bilo, kako dohro je pred pervim sv. obhajilom opraviti dolgo spoved od vsega preteklega življenja; potem se je razkladalo kesanje. Otrokom je bilo pojasnjeno, kako gerd je pred Bogom vsaki greh in koliko škodo duši napravi. Ve3 ta nauk je segel Frančiški globoko v serce. Žalosti ji je skor hotelo serce počiti. Zvečer jo je slišala neka učiteljica zdihovati, šla je tedaj gledat, kaj je in vidila jo je — britko se jokati v postelji. Na vprašanje. zakaj tako žaluje, odgovori blaga deklica: ,Oh, zakaj sem vendar tako pozno prišla v samostan sv. Serca! V Ameriki še nisem poznala vse nesreče, ktera je v enem samem razžaljenji ljubega Boga; tukaj še le sem začela spoznavati to hudo, in jokam se zato, ker gotovo imam manjše kesanje, kakor druge, ki so boljše poduč*-ne, kakor jaz.4' Učiteljica jo potolaži in pravi, da si more z molitvijo v kratkem času pridobiti vse milosti, ktere že imajo znabiti njeue starejše prijateljice, ona pa še ne. „Te gin jenosti", je pripovedovala potlej sestra redovnica, „sem se poslužila, tla sem ji prigovarjala, naj popolnoma premaga vse prirojene napake. Odločno mi je obljubila, in res je bila od takrat bolj in bolj krotka, poterpež-Ijiva in zdcržljiva. Nobene priložnosti, kjer je bilo kaj poterpcti, ni zamudila, da bi si pridobila milost pravega kesanja. Naredila se ji je dolgo terpeča in zelo huda bolečina na perstu; želodec je bil časih tako slab, da ni ničesar mogla povžiti. S tem so bile njene čutnice tako vznemirjene, da ji je bilo silno težko spolnovati storjene sklepe. No, tu je pač prišla k meni in je z ginljivo pri prostostjo začela: „Oh, kako moram vendar terpeti in kako sem zelo skušana k nepoterpežljivosti!" — Prigovarjala sem ji, naj svoje terpljenje mirno prenaša in ga ljubemu Bogu daruje. „Oh res", je potem rekla. „to hočem tudi storiti, da bom prejela milost vrednega pervega sv. obhajila in pred vsem milost kesanja." In spolnovala je besedo. Vidili so jo večkrat oble-deti in jokati zbog prevelike bolečine; pa strežnice so slišale njene izdihljeje in tožbe vselej le s pristavkora: ,.Moj Bog, tebi darujem! Moj Bog za te naj bo!" Nekega dne je rekla njena součenka kar na glas: ,.Ni težko natanko spolnovati postave, če ima ktera t iko seice, kakor Francika." Ta ni na to nič odgovo-r.ia, zvečer pa je rekla svoji učiteljici: „Ste slišali, kaj j-' rekla Aleksandrina; tudi vi veste, ali je res v Sej vendar tolikrat čutim nagnjenje, da bi bila nepoterpež-Ijiva, toda spomnim se na svoje sv. obhajilo!" Sest dni pred velikim in imenitnim dnevom so imele obhajanke tako imenovane duhovne vaje ali ekser-cicije. Vsak dan so slišale nekaj kratkih nagovorov, so bile pripravijane za sv. spoved in so morale skor neprenehoma molčati. Frančiška je bila med vsemi naj bolj zbrana. Zavoljo telesnih bolečin je bilo njeno prizadevanje toliko popolniše, pa tudi ravno zato toliko zasluživniše. Zobje so jo boleli in protin jo je mučil vsili 6 dni; vendar je bila pri vsih eksercicijah, pa pri tolikih bolečinah naložila si je še kako prostovoljno zatajevanje. Ko so ji dali čašo mleka s sladkorjem, je rekla: „Sej je bilo mleko zadosti; čemu še sladkor? moram vendar Bogu darovati kako potrebo, ker zavoljo bolečin ne morem moliti." Gojenke so imele navado, kar so v pridigah slišale, ali pa svoje misli o tem si na kratko zapisovati. Frančiška ni mogla veliko pisati; le nekoliko pobožnih sklepov si je s svinčnikom zaznamovala. Zapisala je: „S pomočjo milosti hočem pri pervem zvonovem glasu vstati, se hitro napraviti in potlej nekoliko časa v to oberniti, da sostavim sklepe, dan dobro preživeti; potem hočem opraviti svojo molitev s pobešenimi očmi in kolikor moč zbrano. Gredč k sv. maši, hočem misliti na pričujočnost Božjo in stopivši v cerkev, ne bom dovolila očem nobene radovednosti." To so bile zadnje verstice, ktere je Frančiška pisala; kajti kmali jo ie hotel Bog k sebi poklicati. Dan pred sv. obhajilom, 31. majnika, šli so otroci k spovedi, da so prejeli sladko tolažilo, ki ga da a človeškemu sercu zagotovilo, da so odpuščeni vsi grehi. Preden je šla Francika k spovedi, poiskala je še pred sestro redovnico, ki je vodila obhajanke. Oklene se je in vsa v solzah pravi: „Oh, odpustite mi, veliko žalega sem ljubemu Bogu in vara storila." V tem samostanu je navada, tla deklice, ki pojdejo pervikrat k sv. obhajilu, precej, ko so spoved opravile, ogernejo belo tančico, v znamenje zopet dobljene obleke milosti Božje. Frančiška prejme belo zagrinialo iz roke svoje učiteljice, ktera spet vidi solze kapati, zdaj pa solze sreče in veselja. Toda ravno tisti večer jo napade huda merzlica, ki se je že nektere večere napovedovala, in Francika mora iti v posteljo — ne vedoč, se bo li mogla drugo jutro pridružiti srečnim součenkam. Neizrekljivo jo je to skerbelo, pa po priprošnji Marij ni je vse upala. In res, zjutraj se počuti veliko boljše in zdravnik pravi, da že sme vstati in v kapelo iti. Pri tem veselem naznanilu v nebeški radosti zažari njeni obraz in dovolj čuti moči, da se sama napravi in gre za tovaršicami. Sv. maša se prične. Frančiška, vsa zamaknjena v Boga, pozabi svojo slabost in ostane na kolenih; večkrat so jo opomnili, naj se vsede saj za nekaj časa. Slednjič, slednjič pride Jezus v njeno serce! Komaj konči zahvalnico, že se poverne merzlica in deklica je primorana zopet se vleči. Bolezen je čedalje nevarniša, obilno kervi ji izteče iz ust in iz nosa. Frančiška zelo oslabi, komaj more še zavžiti nekoliko kapljic pomo-rančnega soka. Se perila niso smeli spremeniti, ne postelje presti jat i. da bi ji prevelicih bolečin ne prizadjali. Pa nobene tožbe ni slišati iz njenih ust. Natihoma se je smehljala in zdaj pa zdaj polglasno molila nektere besede. Ce so j»rišli sorodniki in so se sočutno z njo jokali, prijela jih je za roko ter ljubeznjivo rekla: „Zakaj ste žalostni? V nebesa grem, da bom molila za vas." Nikoli ni zahtevala, da bi jo preložili, in če ji je sestra ponudila t > malo polajšanje, je rekla: „Jezus Kristus je bil terdo pribit na križ; tedaj pač tudi jaz lahko ostanem, kakor sem." Tistim, ki so jo vpraševali, kako ji je, je navadno odgovarjala: „Na križi sem"; in pri tem se je ozerla na križ. Ze pred smo omenili, da je imela veliko ljubezen do revežev; tudi na bolniški postelji je še mislila na nje; bila je polnoma teh misli, da ravno reveži so, kteri nebeške vrata odpirajo. Prosila je svojo teto, naj neko svoto dajo za sirotišnico, in opomnila je pri tem : „Mar nisem sama uboga sirota?" Obleči je dala tudi nekaj ubožnih otrok. Med tem se je bližala smert. in naša ljuba Francika se je pripravljala za ta zadnji korak, kakor se pripravlja otrok, ko ae ima poverniti v naročje svojega očeta ali matere. „Mirna sem, je večkrat rekla, in na obrazu se ji je bral neizrekljiv mir: moj spovednik so mi rekli: „Ljuba deklica, svoje pervo sv. obhajilo si dobro opravila". Neko popoldne okoli štirih, ko je bila popolnoma pri zavesti, se ji je naenkrat spremenil obraz in vesela je zaklicala: „Z Bogom! z Bogom! Nič več nisem za ta svet; zdaj grem v nebesa, da zopet najdem očeta in mater. O kolika sreča! Tu pride presv. Devica po mene; oh kako je lepa!" Potlej se ginljivo zahvali in poslovi pti svojih sorodnikih. Sest dni potem je bil njm smertni dan. Vsi okrog nje so morali jokati, le sama je bila vesela. Dušiti jo je jelo, sestra ji je govorila besede: „Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo." Frančiška jih je pouovila in še tih«) pristavila: „Grem v nebesa". V tem hipu omahne glavica na scsterno roko in njena lepa, pobožna dušica zapusti našo solzno dolino. Bilo je 2G. oktobra 1835. O božjih potih. (Dalje.) IV. Kakih nasledkov ima opuščanje božjih potov. Se bol e bomo razvideli, koliko so vredne božje pota, če prevdarimo, kaki možje bi jih radi zabramli, in kakih nasledkov vodi za seboj opuščanje božjih po^ov, in sicer nasledkov za njene nasprotnike iu za cerkev. Omeniti hočemo le nekih posebnih zgodovinskih dogodkov. 1. Božje pota moti in ovira svetokraja} ki pa naposled svoje začetnike požre. Perva motivca in oviravca božjih potov sta bila Binova velikega juiov3kega duhovra Helija. Sv. pismo veli: „Helijeva sinova pa sta bila Belijalova otroka, ki nista nič v^deia od Gospoda, in tudi ne od službe duhovnov do ljudstva, temuč če je kdo daroval žgaven dar, prišel je duhovnov služabnik, ko se je meso kuhalo, in je imei trirogijate vilice v roki, in je ž njimi dregnil v kotel, ali v lonec, ali v pisker, ali v kozo, in vse, kar je z vilicami vzdignil, je duhoven za se vsel. Tako sta delala vsem Izraelcem, ki so v Silo prišli. Tudi predno so mast ?8žgali, prišel e duhovnov služab nik, in je rekel darovavcu: Daj mi mesa, da ga du hovnu skuham: zakaj ne bom jemal <>d tebe kuhanega mesa, ampak surovega. In če mu je darovalec rekel: Naj se zdaj najpopred po navadi mast zažge, in potem Bi vzemi, kolikor koli poželi tvoje serce: mu je pa on odgovoril in rekel: Nikakor ne; zakaj zdaj mi daj, sicer ti s silo vzamem. Greh mladenčev je bil tedaj silno velik pred Gospodom, ker sta ljudi odvračevala od da rovanja Goapoaovga." Ta miadenča sta bla duhovnika in sina duhovnova, ali vendar sta motila in ovirala darovanje božjepotni-kom, ovirala spoinovanje obijub, dajala veliko pohujšanje, in odvračala ljudi od božje poti. Oče ju je sicer večkrat posvaril, ali ker je bil premehek, nič ni dosegel. Zato je prišla nesreča na njegovo glavo in rodovino, kakor mu je bil prerok napovedal. Sina Ofni in Fines sta mu bila končana na vojski, in Heli, čuvai to novico, prevernil se je zn^ik s atola, tilnik si ulomil in umeri. Na njegovih naslednikih se je 3polnilo prerokovanje prerokovo: „Ne bode postaranega v tvoji hiši; — in vse dni ne bode srarčeka v tvo]i hiši. Zgodilo se pa bode, da bo sleherni, kdor bo ostal v tvoji hiši, prišel, da se zanj prosi, in bo daroval srebern denar in kos kruha, ter poreče: Prosim, prepusti mi del duhovske službe, da jem grižljej kruha." Kakor sta delala ta sina Belijalova v stari zavezi, tako delajo v novi zavezi vsi oni prederzni in brezbožni ljudje, ki božje pota, svetišča Boga, Marije Device, svetnikov in svetnic ali njih imetja izplenjajo, njih dohodke kratijo, duhovne in redovnike, ki jih oskerbujejo, pre- ganjajo, dotične poslopja podirajo ali oskrunjajo, ter romanje s paragrafi in b silo zabranjujejo. No, gotovo je pa tudi to, da takim ljudem in rodovinam in njihovemu potomstvu sreča ni mila, kakor ni biia Heliju. Prej ali slej jih udari strahujoča roka Gospodova, in redko kedaj pride tako premoženje do tretjega ali četertega rodu. Ali kakor se Izraelci vkljub vsemu svetokrajskemu vmešavanju brezbožnikov niso dali odverniti od božie poti, ampak so se je vedno deržali, ravno tako se ne bode sponeslo tudi dan današnjim bogoropnikom, ali vsaj ne za dolgo, da bi božje pota katoliškemu ljudstvu zaterli. Vedno na novo in z veči silo se one prikazujejo; če se ene opuste, oastaneio druge, in rastejo od leta do leta. Vse zastonj t**uai! Ljudstvo sili ca božje pota, ne more sterpeti brez o jih. (Dalje nasl.) Strašna šiba Kozja—ta it o ta r Bitni. Lakota, za ktero že čez leto in dan zdil.ujejo 4 okrajine v Kini, prihaja čedalje hujši. Stotine in tisuče druž;n, ki so še pred malo časom v obilnosti in zaprav-ljivosti živele, ao dandanes pahnjene v stan silovitega uboštva. Mnogi teh nejeveruikov si sami s strupom jemljejo življenje, da bi si s tem prikrajšali terpljenje, kar, se ve, da je prepovedano in nova hudobija. Kolik razloček med poprej in zdaj! Bogati, ošnbm in druge za-ničljivo pogledovaje so pred malo ča*om po ulicah ko-račili; zdaj pa lazijo vsi bledi, prepadeni kot živi mer-liči okoli, ter umirajo giadii. K tej sili so se pridružili še rop in poboj. Po teh okrajinah so se jeli zbirati stradajoči ljudje v kardeiih po 30, 50 in 70 oseb, ki povsod ropajo, morijo, kradejo in odnesejo, kar tu pa tam ša najdejo. Vradi so nezmožni take tolovajstvs za-braniti, še celo poskušinj ne delajo, da bi jih « me i;i. Vživanje človeških ostankov je že zdavr.ej žalostna navada. Kadar nimajo prebivalci kake vasi ničesar več jesti, in čutijo, kako se jim v strašanski podobi bliža smert za lakoto, se v trumah 3puste čez merliče, ki leže po cestah, jim preparajo život, izderejo drob, vlečejo bolj mesnate dele domu, da bi si s tem gnjusoonim jedilom za nekoliko dni zdaijšali življenje. Pred tr^mi mesci -e je kaj takega le še redkokrat slišalo, in oj-tro, večkrat tudi s smertjo je bil kaznovan, komur se je dokazalo, da je vžival človeško meso. Dandanes to postalo drugač; nesrečni, od glada terpinčeni, ne občutijo ne ie več studa do gnjusa merl:čev, temuč lakota jih stori tako zversko grozovite, da večkrat, ako m*r-ličev ne najdejo, napadejo žive, jih umore in požrejo njih meso, da si glad utolažijo. Treba se je le podati pred vrata kakega mesta, in ondi je človeških kost; na kupe, s kterih je bilo meso potegojeno. Večkrat se naletijo še gorki človeški ostanki, s kterih je bilo ravnokar meso posneto, ali pa se vidi, kako truma obuparih prestradamn terga in razkosuje merliče. ln taki č.<>-vekojefici se ne nahajajo le v posamesnih krajih kraljestva, temuč so na dnevnem redu v okrajinah v Satsi in Sensi, Ilonan in Pečelo, v kterih razsaja lakota. Tako daleč je prišlo, da si nobeden ne upa potov**i v tiste okrajine. Ni je skor gostilnice, ki bi ne bila v gerdem slovesu, da ondi popotnike skrivno morijo, njih telesa razkosujejo, jih za jedila pripravljajo in prodajajo. Po nekih krajih je boje to pri kerčmarjih kar naravnost šega in obilno tergovstvo, pač naj ostudniše, kar se more misliti! Po vsi pravici se sme reči, da v notranjem kineškega kraljestva je vsak hip v nevarnosti slehernega življenje; kdor sam ne pogine lakote, je morda že v bližnjih dneh odločen v to, da si drugi z njim lakoto utolažijo. Povsod je viditi tacih od glada upadenih ljudi aem ter tje tavati io na tla padati. Nekemu evropejakemu naselcu, ki je v novejšem času ondi potoval, so pokazali kineško ženo, ki je zaporedoma pojedla mertve trupla svojega moža, svojega sina in dveh hčeri; z otemnelimi očmi je čepela na nekem kamnju, grozoviti kerč jo je zvijal od lakote, poslednjič omahne na cesto in dušo izdihne. Najhujše razsaja lakota v okrajini Sansi. Žito, ki se je tuKaj pred eoim letom prodajalo merica po 3 gl., stane zdaj po 50—60 gld.; pa kako redko se nahaja srečni, ki premore ga kupiti. Vzrok tej veliki stiski je grozovita suša, kajti že čez leto in dan ni padla kapljica dežja. Oirajina Sansi ima tako lego, da ne more od nobene strani dobiti izdatne podpore. Sterme gore jo okleoajo, nima tekoče velika vode, ne dobrih cest, po kterih bi zamogli živež vvažati, in tovorne živinčeta, s kt-rimi bi jim biio moč kaj prinesti ali prioeljati, so že v pretek em letu v*e do zadnjega povžili. Tedaj tudi od zunaj r.i moč tem revežem izdatna pomagati. Po vladoi cenitvj, ktera je pa prej prenizka kot previsoka, je v eoini 'krmilni Sensi dozdaj »eč kot T milijonov ijudi g.adu poginilo. Mea kristjaui, med kteriaii se vsak dan na milijone g;a->ov razlega k pravemu Bogu: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh(i, se pač o toliki lakoti ne sliši. (Ji kdaj že pa mnogi p«.gani nasprotujejo resnici in žive v pregrehah brez poznanja pravega Boga! O naj hujših preganjanjih katoličanov se sliši ravno iz Kitajskega. .. dim«> za njih spreobernjenje, potlej bo tudi v časnih re eh jim bolje. Z vso gorečnostjo pa tudi zdihujmo in prosimo: „Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Go-spoo!" Obleci po šloveiifekciik in dopisi. Iz Ljubljane, (io. I h'k Lk.ou XU1 iu katoliški časnikarji.) Veliki katoliški uceniak mons. Al. Tripepi v Piinu je sprožil prav lepo misel in jo je naznanil katoliškim vrednikom. Njen obseg je tale: Dvajsetega svečana ls7'J b-^de perva obletnica izvolitve preslavnega in častitljivega papeža Leona XIII. To bo ob enem imeniten dan za katoliško časništvo. Dobrotno so bili namreč sv. Oče o svojem nastopu sprejeli adreso časnikarjev, izročene od mons. Tripepi-ta; sedaj pa so ravno tako dobrotno obljubiti, da hočejo tisti znameniti dan (20. sveč. 1879) v prav posebnem zaslišan|i sprejeti vse zastopnike tisteua časništva, ktero v raznih delih sveta hoče vedno in v vsem delati v edinosti s papežem, ohraniti papežu stano\itno zvestobo iu do čistega popolno pokoršino, nasledovati nauke perve p*p!-ze\e okrožnice, ktera obsojuje zmote in zvijače dandanašnje brezbožnosti, ki tudi hočejo celotno braniti presvete prave vere in pravice. Prihodnje leto se bode pred sv. Očetom Leonom XIII obnovil tisti prečudni lepi prizor, ki se je 10. rožnika preteklega leta iz raznih okrajin zemlje skazoval pred koleni velikega papeža Silaba in Vatikanskega zoora, Pija IX preb»aženega in neumerljivega spomina. Slavni mons. Tripepi meni, da to pot bode bolji prilika iu primerniši čas za svetičniši uravnavo in bode torej romanje katoliškega časnikarstva še bolj slovesno in številno, ter bode doseglo da se ne bo lahko pogrešal kteri odkritoserčniših časnikarjev, kteri žive in se vojrkujejo za Cerkev in papeštvo po naj diljniših okrajinah Azije, Atrikc, južne Amerike, Avstralije. V tisti dan sladkega spomina in blazega upanja bodo, verh tega, kar vsak časnik vedno sam za-se dela, zastopniki vsega katoliškega tiskarstva skupaj opravili neomejeni sinovski poklon vošil, hvaležnosti, neprelom- Ijjve podložnosti in naj globokejši priverženosti do sv. Očeta, nezmotljivega učenika, naj dobrotoišega vikšega varha. Za one, ki so že drugikrat ginjeni in spoštljivo poslušali živo besedo Pija IX, cogorečnika Gregorija VII in Pija V, bode tudi lepo in prijetno slišati veljavne uke Leona XIII, v kterem se leskečejo z naj svitlejši lučjo darovi sv. Leona I in Leona X. Od več velika je dandanašnji tehtnost časništva. Odveč pravična je dolžnost, da pisavei z naj jasnišim izgledom popolne pokoršine in nepremagljive ljubezni do apostoljskega Sedeža v vernikih, kterim vedno govore po časnikih in dnevnikih, pospešujejo tisto sveto gorečnost, ktero brezbožnost in rogovilstvo dandanes s tisučerimi zvijačami že.i oinerzliti. Odveč očitna je potreba, da se pisavei sami nezrušljtvc in terdno derže pravil, ki jih uči namestnik Jezusa Kristusa, in pokažejo nasprotnikom, d* na polji katoliškega časništva gospoduje nepretreaeua edinost, in pa zato, ker med njimi gospoduje popolna podložnost do Njeg<*, ki ima Ključe nebeške in besede večnega življenja. — Vse to se bo dosegio, ako se podučijivi in ooslušljivi zberemo poslušat iz ust novega Petra, Leona XIII bovd«\ ktere jim morajo biti luč in volmk v delih, sterpnost ;n moč v trudih. Kar pa se tiče načina tega pokiona od strani katoliškega časništva do av. Očeta, je reč lahka in prav pripravna za doveršenje. Pri slovesnem zaslišanji 20. svečana 1879 se bode bralo in položilo pred kolena sv. Očttu pismo verne vdanosti, ki bode podpisano od vsili z topnikov časnikov in dnevnikov. Kteri bodo potem hotli podariti £7. Očetu bukve podpisov, osebne adrese in druzih darov v lastnem in v imenu svojih naročnikov in druzih vernikov, bodo to zveršili sami v naj lepšem redu. To bode poklanjanju napravilo veči različnost in svetličnost. — Do podpisanega nai bi se blagovolili oberniti samo zato, da naznanijo svoje pristope in svoje zastopnike, ki morajo prevideni biti s potrebnimi jistnimi sprfčali, in da perve dni svečana 1-879 zvedo, kje naj se zberč in kako se bo veršilo zaslišanje. — Daije pravi: Vas pa, si. g. vrednik, ki za reči sv. Cerkve darujete um, učenost in delavnost, podpi'ani prosi, da bi pristopili k sodelu za poklon katoliškega časništva, oznanili oklic, in s svojo veljavno prizadevnostjo in po naj boljšem načiuu povabili tudi druge časnikarje, ki se čislajo imenovani biti sin >vi velikodušnega Leona XIII. Svest si tega podpisani, ki ceni za posebno milost Gospodovo, da b.irivce vs-^ga časništva more povabiti pred noge Leona XIII, kakor jih je bil povabil pred Pija IX, Vam naznanuje naj odkrit >serčn:ši zahvalo in se terdno nadja, da novi poklon bode vreden častnega kardela krepkih in preblagih pisalcev, kteri ga bodo darovali, in kteri med pohvalo vsih poštenih in med preganjanjem hudobnih v časništvu doveršujejo tako prelepo in potrebno poslanje današnje dni. V tacih okolišinah bodo naj viši pastir Leon XIII sprejeli naše edinodušne in neprelomljive spričevanja zvestobe in pokoršine, in imeli bodo kolikor toliko tolažbe v bolečinah in britkostih, s kakoršnimi jih obdaja brezbožnost in prekucevalstvo, vidili bodo svoje pisalce, ogledali bodo kakor v novem pregledovanji vojake s peresom, kteri pod vodstvom naj višega vodja branijo na svetu reč Jezusa Kristusa in Cerkve. Pisavei pa bodo srečni, da pokleknejo pred tolikega papeža, slišijo njegov glas neizrečene dobrote in modrosti, in bodo v svojih delih, v svoj.h trudih v svojih svetih bojih poterjeni z apostolskim blagoslovom. Z naj globokejšim spoštovanjem itd. V Rimu, 24. mal. serp. 1878. Alojzij mons. Tripepi. Direttore della Publicat. di Scienza catt. „11 Papato". Via delle Muratte 29. V Tersta ae bodo pričele v sredo 11. sept v farni cerkvi sv. Jakopa duhovne vaje, ktere bo vodil č. o. Robert iz kapucinskega reda iz Splita (Spalato). Dnevni red misijona bo sledeči: v sredo svečer ob 6 slovesni govor ko vvod z blagoslovom; naslednje dni ob 5 z ju traj sv. masa, potem poduk, ob 10 sv. masa s petjem, potem nravni govor, ob 6 zvečer, sv. rožni venec, premišljevanje in k sklepu blagoslov. — V četertek, petek in soboto o 1 !/2 popoldne posebno podučevanje fantičev in deklic do Id. leta, ki so že bili pri pervem sv. obhajilu. V nedeljo 15. serp. zjutraj ob 7 splošno slovesno obhajilo mladine do 15. ieta: pri sklepu misijona pa splošno slovesno obhajilo odrašenih, in podelitev pape ževega blagoslova s popolnoma odpustki. (La Vigilanza.) Razgled po »vetu. Trapisti v Banjiluki o časa napada. V grozni stiski se je znajdel tik Banjeluke stoječi samostan trapistov v „Marija-Zvezdi" med napadom mesta po vstajnikih. C. P. prijor je oskerbel vse za branitev samostana potrebno; vhod je dai zarantati, ko so ae bližali vstaši, ter dai v sarnoatan vse mogoče oružje zne3ti: opeko, kamnje, sekire, lopate, in ukazal etreljivno orožje nabiti; pa smodnika je imel ie malo. Okoli 10 je začel goreti samostan frančiškanski, ki je stal v sredi?u bo-jiša, in je tudi čeloma zgorel. Čast. P. prijor je bil pri vredcvanju v velifci zadregi zastran molčanja bratov, ker le-ti vsled obljube ne smejo nobene besede med sabo spregovoriti. V tej stiski jim podeli prijcr prostost, da smejo govoriti tisti dan. Vendar so se bratje s težkim sercem in le malo posluževali dovoljenja, kajti osebe, ki že toliko časa molčanje spolnujejo, si ne upajo tudi oprostene govoriti. Celo noč prečujejo trapisti nekaj v molitvi, nekaj so se pripravljali za napad; bratje stoje na Btrtži z orožjem v eni, z rožnim vencem v drugi roki. Bog je uslišal goreče molitve teh pobožnih bratov, kajti v največi sili pridejo avstrijanske kardela, ki so odgnale divjo druhal. V enaki stiski so bili ta pot trapisti, kakor sv. Klara takrat, ko so bili divji Saraceni napadli njen samo?tan. Kakor ona, so tudi le-ti vse za upanje postavili v Boga, in niso bili osramoteni. Kdo je zmožen popisati ginljivo zahvalo, ktero so po prestani nevarnosti Bogu opravljali? Gotovo je, da njih molitev je pripomogla k zmagi naših vojakov. Rimsko. Sv. Oče Leon XIII so 16. avgusta sprejeli poKlou od prebivalcev rimskin predmestij. Bil» je vsih okoli 500 iz raznih ttanov. Potem ko je bii predstojnik poslanstva prebral adreso vdanosti, so jih sv. Oče nagovorili tako le: ,,Tesne vezi, ki vežejo Rimljane z njihovim papežem, niso nikoli in tudi ne bodo odje-njale. Slovesno spričaio tega mi da]e današnje poslanstvo, ki je v tako obilnem številu pred mano. Akoravno mi seoan;e okolišine ne pripustijo, da bi se mogei večkrat med Rimljani znajti, je vendar moje serce veduo med vami, in me spodbuja, da vedno mislim na vaš blagor ter si prizadevam ga pospeševati. In vi, predragi sinovi, mi ue morete dati sijajnejšega spričevala vase vdanosti, kakor da se skažete zveste spolnovalce sv. katoliške vere in posnemovalce pobožnosti vaših pred-dedov, da si prizadevate jo ohraniti v vaših družinah in jo kot dedšino zapustiti svojim sinovom in vnukom. Toraj sem veselja prešinjen, ko sem ravnokar od vas slišal, da dajete svoje otroke po keršansko odgojati in da imate gnjus pred tistimi brezbožnimi šolami, v kterih preti največja nevarnost njihovi nedolžnosti in veri. Zel6 se mora obžalovati, da je v tem našem Rimu, središču katoličanstva in sedežu namestnika Jezusa Kri- stusa, dopušeno razkolnikom, da smejo povoljno staviti neverske tempeljne, šole, in med ljudstvom razširjati pohujšljive časnike in bukve, in da mi ne moremo, kakor bi radi, čedalje bolj rasteče hudobije ustaviti. Toda vi, predragi sinovi, imate sredstva, da uničite vse njihovo prekanjeno prizadetje s tem, da ne stopite v dotiko s temi kužljivimi naredbami in da tudi svoje otroke obvarujete pred njimi. Ali mar hočete obiskovati razkol-niške tempeljne in zapustiti katoliške cerkve, ki so polne svetosti, veličastva in svetičnosti, kterih ste se deržali od svoje nežne mladosti? Je li v Rimu pomanjkanje katoliških šol, v kterih se zamorejo vaši otroci poduče-vati brez strahu, da bi bila oskrunjena njih vera in nedolžnost? V vsakem delu m-sta so šole, napravljene s očetovsko skerbljivost papežev, z obilno darežljtvostjo vernikov, in z gorečnostjo duhovnov. Dobro vemo, da sovražniki av. vere po prekanjenem potu vabijo ljudstvo v njihove s de in tempeljne, in da jih večkrat tudi z denarno podporo omamijo in k temu prisilijo. Toda dušni in telesni kruh, kupljen za tako ceno, je strup, ki mori duše in privabi Božje prekletstvo nad družine. Ponosno se spominjajte svojih preddedov, ki so, bivši postavljeni v nevarnost vero zatajiti, rajše zgubili premoženje in življenje; to naj vas spodbuja njih zglede posnemati. V etanovitnosti m terdn.h sklepih naj vas poter-j u je apostoljski blagoslov, kterega iz serca podelimo vam in \ašim družinam..." Ta jedei nati govor naj služi v poduk in svarilo takim starištm, ki najemajo svojim otrokom brezbožne učitelje ali jih dajejo v krivoverske, brezverske šole, v kterih je njih naj veči dobrota v nevarnosti. Ta prelepi nagovor naj si pa tudi taVi stariši zapišejo globoko v serce, ki dajejo otroke v službo ali rokodelstvo v hiše, pri kterih ne jemljejo ozira na dušni blagor otrok, se ne gieda na molitev, j.h celo morebiti ne pustijo k Božji službi ob nedeljah in prazniKih, kjer se ne mara tudi z delom taki dnevi oskrunjajo, ali jim dopuste v slabe drušine zahajati. Pa tudi take odrašene posle zadevajo te besede, ki zavoljo časnih dobičkov išejo takih služb, v kterih zamorejo samopašno živeti, nasproti pa v ne-mar pušajo obiskovanje cerkve, molitev, ker vedo, da njih gospodarji nič ne deržijo na spolnovanje teh ker-oan^kih doižaost. V Monakovem so imeli zadnje dni splošno zborovanje kat diški študentje: iz lažnih nemških vseučilišč je bilo navzočih 000 učencev, ki so imeli keršansko serčiiost očitno na znanje dajali, da so udje katoliškega društva. Le-ti serčui junaki so vse hvale io pohvale vredni, ker poleg daru učenosti, ktero si na vseučeliščih prizode^a o pridobiti, razodevajo tudi dar serČnosti, po kteri spoznavajo vse načela katoliške vere, močnoduš-nosti, ktera se ravno pri šoiski mladini tako rada pogreša. Očitno spoznavanje vere je ravno dandanes pri šolcih toliko bolj potrebno, kolikor bolj se šopiri neumno in prederzno grudomoljstvo, materijalizem, ki ima strahovite nasledke, ako ae v mlado serce ukoži. V Parizu sta bila pred malo tedni uimertena dva mlada učenjaka, študent zdravilstva, Lebiez, in notarijaški kandidat Barre, ker sta bila oropala in umorila in na kose razsekala staro vdovo, mlekarico Gille. Oba sta bila naj izverstniši študenta ter sta dobila vse darila, premije, v deržavmh šolah; ali bila sta človeka brez vere, ostudna materijalista, po šegi prascev, kterih edina sreča je vži-vanje na tem svetu. Po dopolnjeni tolovajski moritvi sta se kazala kaj vesela, sta pila, plesala in Lebiez je po strahovitem tolovajstvu v rudeč&arskem shodu imel očiten gov« r o darvinstvu (opičarstvu) in cerkvi, ter mahal po sv. veri. Hudobija teh dveh mladih človekov kaže, kam vleče olikovanje uma brez blaženja serca, ali z drugimi besedami: kam zaide človek z učenostjo brez vere! Za take hudobije pri sodnijah ni isgovora in porotniki tudi nobenega sagovora sprejeli niso. Mora se pa vendar nekaj takaj poterditi, to namreč, da so vredni tudi drugi kasni (ki jim ne bo odšla), ne le ona mlada tolovaja. Kteri pa? Tisti, ki so na vseučilišu učili in učiti dali grudomoljske načela, ktere ravnoslednje morajo voditi k takim hudobijam. Ravno porotniki pri dotični obravnavi so takrat povdarjali z močjo in enoglasno, kako nevarna je veda brez morale (učenost brez čednosti). In ko je advokat zaterdil, koliko odgovornost ima deržava, ki materijalizem kar naravnost učiti veleva, se je sobana poslušalcev razlegala od ploskanja. Rusija in poljski duhovni, časniki naznanujejo nektere dogodbe o katoliških duhovnih, ki jih je razkol-niški Rus pregnal v merzlo Severijo ali sicer v notranjo Rusijo. Pismo je oc grofa Ladislava Platerja, ki daje odgovor o prejetih milošnjah za te uboge duhovne. Neradi pišemo o teh reččb, to si vsak pravi Slovenec lahko misli; toda zatiranje in preganjavstvo je povsod ostudno in grajo vredno, bodi si pri komur koli, če tudi pri naših bratih, in tožiti moramo neusmiljenosti Bogu in ljudem. In kdor zares ljubi svoje sorodne brate, kdor jim želi večni in časni blagor, mu je ruska neusmiljenost do poljskih katoliških duhovnov toliko britkejši, ker ve, da za vsako preganjanje nedolžnih pridejo ognjeno pekoče šibe in bati se je torej, da lepa Rusija utegne podobno tepena biti za svoje pregrehe, kakor je bila tepena Judeja, ali kakor je zdaj tepena Polonija zarad grehov svojih očetov. Vsak slovanski domo ljub je dolžan vse storiti, kar more, da bi Rusija je njala tlačiti Kristusovo Cerkev. Pismo pravi: ,,Vsakdanje dopodbe pričajo očitno, da ruska vlada, potem ko je razdjala gerški obred, nadaljuje z iztrebljevanjem latinskega obreda. Fosilno vpeljevanje ruskega jezika v cerkve starih poljskih okrajin in njih zaporedno zatiranje, zlorabe in pohujšanja, kterih se ukrivičuje|0 odpadniki, ki so postavljeni od vlade za vravnovanje cerkvenih opravil, kažejo terdni sklep: zatreti katoličanstvo na Poljskem. Tako je duhovnija Pinsk za 80« H) prebivalcev imela enega samega duhovua. Ta ••uhoven, po imenu Arcimovicz, je odpravljen v Petro-grad zarad nasprotovanja proti razkolniški propagandi. Ako kaka poroka ni bila opravljena ruskem jeziku, mora plačati n*-ktere atotine frankov. Malokrat s • zgodi, ' a bi pregnanemu duhovnu bilo dano privoljenje domu >e verniti; pregnani kanonik Seigieiski se je po mnogih K-: i h terpljenja smel verniti na Poljsko, pa s čisto razklanim zdravjem... V zgodovini o preganjanji zedinjen c»-v Chelmeke fkofije se berejo neslišane dogodbe o ruskem zatiranji, ki se vedno taji, pa je vedno enako. V p slednjih mescih (pismo ]e od letošnjega 10. avgusta) je v gubernijah Lublin, Siedlce in Loroga za-pertih štirnajat cerkev. Izvolitev Czortkov a za ve.ikega poglavarja v Kiew-u ni dobrega pomena, njegove prešnje djanja spominjajo na neusmiljenega Murawiew a. Govori se že o mkem oklicu, ki ga je dal do korzistorija v Žytomiru in žuga (katoliškim) duhovnom z globo 75 rubljev in z ječo, ako bi prestopili mejo svoje duhovnije; tako je pretergano vse občenje med njimi, in prazniki ae ne morejo več obhajati z navadno avetičnostjo..." Ali prežalostno je v>*e to, molčimo, kar še dalje piše. Kakošen satan moti in podžiga ljurii k takemu nečloveškemu početju, to je res čudno. Bodi vse to izročeno „Naši ljubi Goapej presv. Serca Jezusovega" in bratovšini bs. Cirila in Metoda. Strašen pa bode dan sodbe in povračila za vse, ki hudo delajo. Kako drage SO vojske? Neki laski časnik je priobčil is statiatiskih bukev sledeči posnetek: Francoska vojska je o času revolucije od leta 1787 do leta 1794 pcžerla blizo 4 milijone ljudi (m6ž žen in otrok). Od leta 1792 jih je padlo v vojskah 5 milijonov 350 tisoč. Od 1. 1815 do 1864 znašsjo te žertve 2 milijona 762 tisoč; po letu 1855 jih je v vojski poginilo: v^Krimu 784 tisoč 900 vojakov; na Laškem 45 tisoč; v Šlezvig-Holštajnu 3000; v severni Ameriki 281 tisoč; v južni Ameriki 519 tisoč; v vojski I. 1866 45 tisoč, — v drugih daljnih vojskah 65 tisoč. — Koliko jih je smert pokosila v prusko-francoski, v rusko turški vojski, koliko jih je dozdaj in bo še v Bosni in Turčiji padlo, bode naznanjala prihodnja zgodovina. — To so žertve kervi, ktero so vojake prelite! Poleg tega so vojsko tudi strašansko svoto denara pogoltnile: Vojska v Krimu je stala 8 milijard m 500 milijonov; na Laškem (1859) 1 milijardo in 500 milijonov; Slezvig Holštajn 180 milijonov; severna Amerika: 23 milijard in 500 milijonov. Južna Amerika: 11 milijard in 50) milijonov. Druge vojske 1 milijardo in 650 milijonov; skupaj 47 milijard in 300 milijonov!!! Stroški novejših vojsk niso v tej svoti. Cvet in Htul zveste molitve. Zahvale. Št 1. Ljuba ,,Danica"! Razglasi po mili slovenski domovini zahvalo, ki doni iz polnega serca do mogočne varhinje, prečiste Device Marije. 21. t. m. je bil za nas vroči dan, dan velike nevarnosti; komaj se je prikazalo jutranje solnce izza hercegovinskih gori, že so za-germeli naši topovi na neko turško karavljo, ki je bila obsedena od Mustati bega in 400 turških vstašev. Premagali smo vse srečno in v zahvalo razglasim to v Danici po storjeni obljubi. Iz Ercegovine, 27. avgusta 1878. Jožef S .... e, ljublj. bogoslovec. St. 2. V oteklini ob desni strani, ki je imela znamnja, kakor pravijo, da so, kadar se rak dela, sem bila v velikem strahu in začela sem spolr.ovati nektere opravila Mariji na čast, storila obljubo za razglašenje ozdravljenja, in predenj sem dopolnila 9dnevnico, je bila rana zdrava. Zato čast Bogu , hvala Naši ljubi Gospej presv. Serca! Marijo hvalite, vsi verni jeziki, Na nebu svetniki ji hvalo glasite! Terezija K.t dekla. St. 3. Priserčna zahvala Bogu in Mariji, Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, za zadobljeno Ijubez-njivo zdravje iz hude bolezni, ker me je tako hudo tergaio po glavi, da sem mislila, da mi bo glava raz-adla, in potem so me začele oči boleti tako, da sem ila že skoraj popolnoma s'epa V tej stiski sem se obernila k N. lj. G. presv. Serca s prošnjo in molitvijo, da bi mi sprosila od ljubega Boga saj toliko, da bi ne oslepela, ako je Božja volja, z obljubo, da se bo po „Danici" razglasila ta velika milost, ako jo po Marijini prošnji od ljubega Boga prejmem. Uslišana sem, zato zdaj spolnim svojo obljubo in prosim, sprejmite te verste v zahvalo, da bodo se častiti bralci še z večim zaupanjem Mariji priporočali. Neža Rnzicka iz Gotne vasi. Prošnje. Neki g. bogoslovec v prav hudi bolezni, v kteri mu ne pomaga nobeno zdravilo, se prav serčno pripo- roča v bratovsko molitev za zdravje, ali če to ni volja Božja, pa sa srečno zadnjo uro. *) — Mož, da bi ga Bog na priprošnjo N. lj. G. presv. Serca po bratovskih moiitvah obvaroval prehude nesreče, ker je na tem, da bi mčgel družino in vse gospodarstvo in obertnost za* pustiti io iti od doma, ter bi mu vse žugalo priti v nered. Posebno priporočen. — Brat serčno priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. dva svoja brata, ki zta na vojski, da bi se zdrava, kakor sta odšla, zopet pover-nila. — Zakonskemu možu žuga velika nesreča, za ktere odvernjenje se goreče priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. presv. Serca, ter hoče zahvalo očitno naznaniti, ako bode uslišan. — Le na mogočno prošnjo Marije in sv. Jožefa mi more še pomagano biti, ako je volja Božja: zato se pa ponižno priporočam in lepo prosim vse brs»te in sestre bratovšine Nase ljube Gospč presv. Serca Jezusovega, naj bi molili za mojega ljubega moža, ki je bolan v glavi, ako je nama v zveličanje in v Božjo Čast, da se ozdravi. Zahvala se bo v „Danici" naznanila. BratovBke zadeve. Nameni in priporocevanja pri sv. maši in sploh v molitv za mesec kimovec. I. Glavni namen: Da bi resuica in pravica zopet jeli zmagovati. II. Posebni nameni: 11. kimovca. Priporoč.: Sv. Pulherija (cesarica 1. 453). Naši vojaki in zadeve v Bosni itd. Odpravljenje preklinjevanja. Neki velik grešnik. 12. Sv. Peiagij. Priporoč.: Rircljanske dežele. Jetniki in jetnice, zlasti na Slovenskem. Srečno dognanje neke hude zadeve. 13. vSv. Evlogij. Priporoč.: Cerkev na Angleškem, Irskem, Škotskem. Spačeni, robati in samoglavni dečki, posebno ljubljanski. Zatrenje škodljivih pijač, zlasti špiritnih. Vse duše v vicah. 14. Povzdignjenje sv. Križa. Priporoč.: Vsi ker-šeni, posebno zagrešeni, krivoverski in razkolski. Zgubljeno in zanemarjeno ženstvo. Betežni, bolni, otožni, umirajoči. 15. Marijino ime. Priporoč.: Ves ženski spol za zveličanje duš. Palestina in mala Azija. Zatrenje pretepov in ponočevanja. Bramba sv. čistosti. 16. Sv. Ciprijan (škof v Kartagi 258). Priporoč.: Spreobernjenje vse Afrike. Srečen začetek šol in strah Božji pri mladini. Spreobernjenje božjeropnikov in vsih z zamolčevanimi grehi. 17. Rane sv. Frančiška Asiskega. Priporoč.: Avstrijska cesarska hiša. Edinost katoličanov v pokoršini do sv. Cerkve. Vai samostanski stanovi in sploh keršansko devištvo. Teiesno in dušno terpeči, posebno v bratovske molitve priporočeni. V bratovšino Naše ljube Gospe se je mesca rožnika vpisalo 909 novih udov, in mesca julija 612; vsih udov skupaj šteje tedaj naša podružnica 78.199 udov. Upajmo, da bo število družnikov v kratkem narastlo do 100.000; toraj častilci Marije mogočne Gospe na noge. Listek za raznoterosti. Il Ljubljane. (Eedovniško.) V ljubljanskem uršu-linskem samostanu ste 3. t. m. slovesno obljubo nare- *) V bratovšino zapisani; ne plačuje se aa take reči nič. Vred. dili čč. sestri: Ljudovika Bergantova, iz Doba, in Ana Perdeller-ova, z Welschnof<*n-a na Tirolskem. Preoblečena je bila gospodičina Frančiška Hud o verni kova, iz Ljubljane, z imenom: Marija od včlo-večenja Gospodovega. V bogoslovje, v 3. leto, je novo sprejet g. Janez Sega, doveršil 2. leto v Celovcu in v 1.1. g. Hudovernik. V Ljubljani je že čez 5000 gl., v Terstu pa že nad 26.000 gl. nabranih za družine v vojsko poklicanih re-servistov. Kri v vojski terpečih in tudi marsikterih že padhh očetov in solze njihovih zapušenih sirot bodo še marsikterega dobrotnika omečile in k daljnim darovom spodbudile. D0m0Vin08l0Vje. (Za ljudske šole.) Knjižico s tem naslovom je na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. Delce ima 32 strani in obsega kratek zemljepisni in zgodovinski občert: Vojvodio S t a i e r s k e, Koroške, Kranjske, Primorja (poknežene grofije Goriške in Gradiške, mejne grofije Isterske in mesta Tersta z okolico), kratek pregied Avstrijo-Ungarije, pa imena z glavnimi mesti evropejskih deržav. Cena 12 kr. — Prav pripravna knjižica za ljudske šole in za osebe, ki se žele o imenovanih krajih ob kratkem podučiti. Veliko bi pa v koristnosti pridobila, ako bi se pridjal še dotičen zemljevidek. Nesramen gobec! v ponedeljek zvečer grede domu sem vidil dva ueiavca, ki sta pričkaje se šla proti Ma-rijnemu tergu, in eden le tih se je tako preostudno deri in rotil, ca je bilo res strah in groza. Ali je ne mara poprej „šnops<< žlempal, kd > ve? — Nato so me začelo te le misli obhajati: „Ko bi jaz nocoj nanagloma v spanji umeri in bi se neprevidoma tam na unem svetu znašel, in bi zagledal tega svinjskega preklinjavca zraven sebe, kakor je bil tam na poti zraven mene, mislil bi si jaz: zdaj je pa že gotovo, da sam v peklu; zakaj to ni mogoče, da bi tukaj bile nebesa, kjer je ta nesramna pošast!.... Bral sem, da je preklinjavec gerši kot pes: pes ne ugrizue svojega gospodarja, če ga gospodar tudi tepe; preklinjavec in pridušavec pa svojega večnega Gospoda Boga z ravno tistimi usti grize, s kterimi njegove darove, jed in pijačo, vživa! Znamnje Ča8a. Nekaj posebnega je, da je dandanašnji nenavadno veliko mladih gospodov prosjakov. Kje so vzroki? Eden je najberže tudi ta, ker se na pol študirani zanašajo na razne pribežališa, pedagogijo, r. a!ko itd. in Be resno učenja ne primejo, na zadnje pa nikjer niso za rabo. Prazniio se duhovske semeniša toliko bolj, kolikor huje se ulice a mladimi gosposkimi prosjaki napoluujejo. Koliko lepih mladenčev lačnih kruha prosi! Odganjali ste jih od 6emeniš, imate jih pred vrati. Na Verhniki je 12. avgusta pogorelo 40 stanovan-skih in 12 druzih gospodarskih poslopij ter je škode do 42.000 gl. Na Raki BO 3. t. m. sloveBno obhajali 251etnico duhovni, ki so I. 1*53 bogoslovske šole doversili, namreč čč. gg.: Ant. Tavčar, župnik na Raki: Ig. Tavčar, župnik pri sv. Križu ob Kostanj.; Jan. Erjavec, v pokoju v Kranju; Jan. Rome, župnik v št. Petru pri Novem mestu; Jan. Knavs, vikar v Kerškem;^Fr. Povše, župnik na Ježiči: Drag. Hofer, župnik na Čatežu pri Zapl.; Jan. Sajovic, župnik v Slavini. Zaderžana sta bila ČČ. gg.: Fr. Jeršič, v pok. pri sv. Jurji pod Čemš., in P. Jan. Sibrat, gvard. v Karlovcu. Imeli so zjutraj ob 6 bilje in (z dovoljenjem sv. sbora za obrede) slovesno černo mašo za umerle sošolce, ki so čč. gg.: Jernej Kerč, Mib. Komat, Fr. Pustaverh, Jan. Strah in Jan. Vovk. Ob 10 je naj mlajši izmed njih, g. J. Sajovic, imel primeren in spodbuden govor do sošolcev in ljudstva; potem je bila slovesna av. maša % zahvalno pesmijo, in poslednjič prijazno pogcstovanje pri sošolcu g. A. Tavčarji, kteri jih je s svojim bratom g. Ignacijem ie prešnji dan ljnbesnjivo sprejemal in preuočil. Ljudstvo se je obilno vdeleiilo ginljive slovesnosti, slasti ob 10 je bila cerkev polna, kakor o naj večih shodih. Bog ohrani gg. jubilante se mnogo let! Iz ItribOTt. Milostljivi g. kneso škof Lavantinski popotujejo zdaj po Švicarskem in so namenjeni se podati potem v Pariš. Žifi ▼ Ognja Zgoreli, v Banj&luki so v razvalinah pogorišča frančiškanskega samostana nad 200 vstajnikov izkopali, ki so živi v ognju zgoreli. Potem ko so od vstajnikov napadeni frančiškani morali pobegniti iz svojega samostana, se je druhal polastila njihovega samostana, iz kterega so is vsih okenj streljali na našo vojno. Dasiravno je začel samostan cd vsih strani goreti in so bi!i vstajniki od naših nagovarjani, da naj se podajo, se vendar niso hotli udati, temuč so raji živi zgoreli. Tolikošno je namreč sovraštvo turkov do kristjanov, da raji s»mi poginejo, kakor bi le ti jim prizanesli. Cndofite ozdravljenja v Lorda. „Lniverš,k poroča v dolgem spisku čudovite ozdravljenja, ki so se godile pri romarjih en sam dan, 20. avgusta, v siovečem svetišču v Lurdu. Našteva deset žensk, ki so bile ozdravljene najhujših, dolgih bolezen; imenuje tudi moža, ki že več mescev ni mogel nobenega glasu od sebe dati, ki je pa ondi hipoma čisti glas zadobil. Med deveterimi ženami so opombe vredne: Matilda Fr\nchomme, ki so jo tje ie umirajočo pripeljali, Luiza (iiveme, ki je im*la gro-zoviten brahor (krof) in je bila na desni strani mert-udna, — krof je zginil, ravno tako tudi mertud; Marija Chaussier, ki je o bergljah prišla, in jih je ondi pustila. Laški minister bogočastja namerava v Rimu vpeljati vseučilišče za gospodičine; mestno starašinstvo mu je v ta namen ie ponudilo neko palačo blizo cerkve sv. Dijonizija. Liberalci dobro vedč, da imajo žea*ke naj bolj vueto serce za pobožnost in da imajo največi vplji? d<> lastnih otrčk; zato hočejo ženske in njihove pobržne občutke okužiti s tem, da vpeljejo brezverake vseuči lišča in jim vcepijo liberalnega duha. Res, prekanjeni ao ti liberalci! Podobni so kači, ki se je Eve lotila v raju, dobro vedoča, da bo ona tudi Adama zapeljala. Papež in Ekvadorska republika. Sveti Sedež je po milg*p. Cuenca tu odpravil spominico do poglavarja republike Ekvadorske, v kteri z vso resnostjo protestira zoper satertje koakordata in zoper vse, kar se ie ondi zgodilo v škodo sv. Cerkve p<> umoritvi Garcia Morena; zahteva pa, naj se povernejo škofje in duhovni pastirji, ki so v pregnanstvu, ter naj se nova pogodba stri s sv. Sedežem. Poslednje novice. Iz Ercegovine naznanjajo, da znatni prost* ri med Ljubinjem in reko Narento -o že vsi podverženi in v miru. Blizo Mičenice in Trebinja (proti Cerni gori) pa je do 100) vstajnikov. Redte kar-aeia turške se svoj pot podajajo Avscrijancem, in pr ši-Ijajo jih skoz Albanijo v Carigrad. V Trebinju so se vstajniki uperli zoper turške redne kardela, ktere jim nočejo prepustiti terdnjave. Znatno mesto Nevesinje se je podalo bres ustavljanja; tako tudi Drino, ki je ob potu proti Trebinju. Sploh, pišejo, se manjka bosniško nasprotovanje. Tudi, Podgorico so Turki 20. avgusta zapustili — v prid Černogorcem. Iz Rumelije pa vedo Angleži, da ruski general Todtleben je dobil povelje, ne odpravljati vojaštva od bližnjave carigraške, ker se angleško brodovje ni umaknilo. — Pri uapadu Saraje-vega, kakor zdaj nasnanujejo, je 56 Avstrijancev padlo, 292 je bilo ranjenih. Iz tega mesta se zdaj vojaške kardela večkrat pošiljajo v okolico iskat nasprotnih čet, kar se jim tudi posrečuje. Notranje ter srenjBko iu po-litiško vredovanje hitro napreduje, med tem ko &e s daljnim prodiranjem bolj počasi dela, dokler se oddelki ne dopolnijo. Posebno terdovratni se skazujejo Turki ob Doboju proti Szapary-u (r. Sapari), kterega od začetka in vedno nadlegajo. — Iz Sarajevega naznanjajo, da 1. avgusta je bil blizo Gabeka laški konzul Perrod umorjen in oropan. — Tudi v Kolašinu (novo černo-gorsko) je vstal razpor med turškim prebivalstvom in dvema turškima kardeloma. Prebivalstvo se je polastilo terdnjav, kardela so se umaknile v Novibazar. — Iz Rima naznanjajo, da je kardinal Ledohovski že v drugo dobil poklic pred poznansko-prmko sodnijo na odgovor za nektere d]anja oziroma na ondotno više paatirnvanje. — V Olomuški terdnjavi je že 12*4 turških jetnifcov, in pričakuje se jih 5000. — Mesto Miškolc na Odrskem je 31. avg. strahovit vihar z nalivom hudo raz-djal, nad 100 hiš je podertih, več stotin ljudi končanih. nuhovhe spremembe. ¥ Ljubljanski škofiji: S podel jenjem duhovnije Sto-piake č. g. Mat. Jerebu je 3praznjana Sonca in razpisana. 12. avgusta. — Tako je tudi v novo razpisana duhovnija Spodnji Log na Kočevskem. — 0. g. Ant. Ponikvarju, ekspozitu v Hariiah, je podeljena duhovnija Knežak. V Lavantinski Škofiji: Č. g. Anton Pučko je pre-zentiran za župnika v št. Ilu na Goričkem; č. g. Jakob Pečnik je postal provizor v Žetalih, in č. g. Gregor Preaečnik pri sv. Florijanu v Doliču. — Prestavljeni so čč. gg. kapUni: Lovro Janžekovič v št. II na Goričkem; Jenej Voh za I. k Novi cerkvi in Juri Galun k sv. Martinu na Pohorji. — Za kaplane so vmeščeni novomaš-niki čč. gg.: Milož Šmid k sv. Ropertu nad Laškem; Alojz Bratuša k sv. Kungerti na Pr horju, in France Murkovič v Svičinji. — Umeri je č. g. Boštjan Poznič, župnik pri sv. Florijanu v Doliču, 19. avgusta. R. I. P. V Kerški škofiji: Preč. g. Ehrlich Ant., mestni faj-mešter v Strasaburgu, je postal korar stolne cerkve, dekan in fajmošter pri sv. Hemi. — Preč. g. korar Rau-scher Jan., prošt in dekan, se je od sv. Heme preselil za fajmoštra stolne cerkve v Celovec. — Fare so dobili čč. gg.: Richter Anton, zakristan in kaplan pri glavni fari v Celovcu, faro Sokolovo; Gross Juri, fajmošter v N« roškem GrebiDji, faro Gianhcfen; Riedl Jož., kaplan v Smarji, faro na Komu in Kristyniak Aod., prr.vizor v št. Jakobu v Lesah, ondotno faro. - Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Kanal J. iz nemške Kaplje za oskerbov. kaplana v Meiselding; Wipfler Ig. iz Ettendorfa v Roje, in Sirnik Jan. iz Terga v Požarnico. — Kot kaplani nastopijo psstirstvo čč. gg. bogoslovci: Inanger Jan. v Ettendorfu; Hain Jož. v nemški Kaplji; Klemenčič Ant. v Smarji, in Rob*s Nace v š'. Martnu nad Belakoni. — C. g. Ažman, fajmošter v malem št. Vidu, je stopil v stalni pokoj. MMobroini darovi. Za pogorelce na Verlmiki: G. P. Peterlin 2 gl. — G. B. Bartol 2 gl. Za sv. Detinstvo: Neimenovana 1 st. dvajsetico.— G. Fr. Jarc 1 gl. Za družbo sv. Bonifacija: G. B. Baltazar 1 gl. Za družbo sv. Leopolda: G. B. Bsrtol 2 gl. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef iUazuikofl nasledniki v Ljubljani.