Leto LXV^ št. 249 LJubljana, sreda 2. novembra 1952 1.- popafcme, Izvzemal nedelje m praznike. — Inaeratl do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3-—, večji Inseratl petit Trsta Din 4.—» Popust po dogovoru. inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« veija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS UPBAVNIftTVO LJUBI«/AN A, Knafljeva ulica it. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 8126 PODBDŽNIOE: MARIBOR, Grajski trg 5t. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100, NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL St. 28. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--» — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. SPOMINU POKOJNIH POSVEČEN DAN Množice živih so p Ljubljana, 2. norvemibra. Skozi mra&oe koprene jesenskega dne je vBipaJo solnce svoj blagoslov, nastal je krifitaino lep dan, da so božali gomile med soizamd in cvetjem blagodejni solnčaii žarki. Tako bo lahko l(judje povsem posvetili dan spominu pokojnin. 2e od ranega jutra so romale nepregledne množice na tiho ngrvo, aa-tobusi in danega vozila so neprestano hitela z ljudmi proti Sv. Križu, povsod na ulicah so bili ljudje obloženi s cvetjem in venci in na ljudeh je ležala resnoba — vse se je te dzd nek olako spremenilo, kot da smo se zresnili ter poboljšah. Na trgu so se ljudje zaiagađi s cvetjem Se čez poldne. Toliko je bilo Se tega blaga, kot da ljudje niso ndč prodali ves teden. Tistim, ki so izkrvaveli Dopoldne se je abrala množica ljudi pri Sv. Petru. Združila jih je ena misel, globoko čustvo — spomnili so ee tistih, ki so izkrvaveli na bojnih poljanah in ki nimajo zdaj niti grobov. Po maši za vojne žrtve, ki jo je opravil kaplan Ouderman, in pri kateri so peli združeni pevski zbori šen-tpeterske župnije, se je množica zgrnila ob spomeniku vojnih žrtev pri cerkvi. Tudi šolsko mladino so pripeljali vzgojitelji k žalni svečanosti, mladino, ki ni oku-sfla vojnih strahot in jih ne more razumeti — in naj bi ji bile prihranjene. Spomenik je bil kar zasut s cvetjem in ves sredi neštetih prižganih sveč — mnogo je v Ljubljani in v okolici svojcev tisi—, ki jih je vzela vojna vihra, še vedno so nezaceijene rane in ljudje ne morejo potoniti bolečine niti gluhemu grobu. Tik ob spomeniku so se zbrali vojni tovariši tistih, ki so žrtvovali vse, ostal jim je pa. le ta mrzel kamen, zastopani so bil!: Zveza bojevnikov, Udruženje vojn:h invalidov in odbor za postavitev spomenika. ZbraM so se tudi pevci, ki so peli pri maši, *Denicec, >Mosrt<. >P. H. Sattnerja«, >Zvezde« in ^škrjairtfika«, in ki so tvorili združen močan zbor. Pevovodja je bil g. ZdeSar. Zastopane so bile vse tri skupine Zveze bojevnikov te šeotpeterske župnije s predsedniki: ZupanrfSčem. Hlebšerm in Rozino, centralni odbor so pa za-stopali: kurat B-inač, Turel. Pire in Rozina. Odbor za postavi te.v spomenika sta zastopala predsednik g. Viktor Rohrmanu in korvetni kapetan v p. Kubelka. Ko je župnik g. Pe/trič opravil molitve, so pevci zapeli skladno pretresljivo Jenkovo žalostinko > Blagor mu-t. Ta žalna svečanost je bila skromna, zato pa brez plehkega pompa ter so se je udeležili ljudje, ki so res čutili za tistimi, ki jim je veljala počastitev, ženice iz okolice, matere, ki jim je vojna vzela sinove, so jokale kot joka res iskreno preprosta mati, ko izgubi svojega otroka. E>ve ženici sta hoteli na vsak način k spomeniku, ko so pevci peli, in msta razumeli, zakaj ne smeta h kamnu, da bi se i zjokal i ob njem Pesem je utiranila ter prevzela poslušalce, kar je stopil pred spomenik g. Rozina, tajnik Zveze bojevnikov, ter spregovoril res iz srca. Ni poveličeval vojne kot jo nekateri tako radi, nego je naglasi i, da je že dolgo, odkar je minila ta svetovna biaznoeL, v kateri so bdle uničene neprecenljive gmotne dobrine, nesmiselno uničene sile, ki bi lahko ustvarjale čudeže v dobro človeštva, v kateri je izkrvavelo toliko ljudi, in da je že precej dolgo, odkar je odjeknil zadnji strel in zamrl smrtna krik po materi, ženi — a nikogar ni bilo — vendar rane še niso zaceljene » pridejo trenutKi, ko se zopet odpre, četudi so se že začele ceMtl. Na ta dan se spominjamo svojih pokojnih na njihovih gomilah, ki jih negujemo ter krasimo — toda kje so grobovi teh naših tovarišev, je povzdignil glas govornik, aH nad njihovimi kostmi valovi klasje ali se šopiri plevel, ali se njihove kosti bele na visokih ledenikih ali trohne v nedostopnih prepadih? Ne vemo. le ti štirje kamni pričajo, da jih ni več . . In ob njih smo se zbrali, naša dolžnost je. . Ta spomenik nas spominja, česar ne smemo nikdar pozabiti in Se potomcem oo spomin — trpek sicer, zelo trpek na tiste, ki so umirali v nadčloveškem trpljenju, ker je pač tako zahtevala usoda . .. Govornik je pozval tovariše, da so položili venec pred spomenik — »tovarišem, katerih kosti so raztresene po vsem svetu ___< Pevci so zapeli v srce segajoče Prelovčevo žalostinko >Oj Doberdob«, nakar so se ljudje razšli mmđtjmi pod moč-3dm vtisom komemoracije. LStile včeraj spomin mrtvih — Lepe spominske svečanosti Na starem in novem pokopaliKo Ze dopoldne je obiskala ogromna množica pokopališče pri Sv. Križu, popoldne so pa meščani skoraj povsem zapustili mesto. Tempo avtobusnega prometa je bil velemesten; nešteti avtobusi so drveli skoraj v nepretrgani vrsti na pokopališče in kot se je šoferjem mudilo tja se jim je tudi nazaj. Konkurenca je bila izredno huda, in kdor prej pride, prej melje. Kljub temu, da so se ljudje pomikali po glavnih cestah v gostih procesijah, ki so bile tudi po 2 km neprekinjene, vendar so bili tudi avtobusi vedno polni. Za nekatere je bil včerajšnji dan izredno vroč delavnik. Tudi izvoščki so se zbudili iz vsakdanje drema vice. na jim bilo treba dremati pred pustimi hoteli. Konjrički so pek et al i. izvoščki so pa samozavestno nategovali vajeti in jih ni nič motilo hupanje vozil njihovih sodobnejših konkurentov. Da, vse je hitelo na Ljubljansko polje, ki postane jeseni nekam posebno tužno. V primeri z ogromno množico teh romarjev so se le redki ustavili pri Sv. Krištofu, čeprav je bilo tudi tu izredno mnogo ljudi. Mnogo grobov je samevalo v plevelu brez cvetja in sveč, vendar so pa plapolale sveče tudi na mnogih neznanih grobovih. Naših velikih mož so se pa spomnili > Preporod overi«, okrasili so jim grobove z venci. Ali se jih je spomnil še kdo drugi ? Ni bilo lahko priti k Sv. Križu, pešci so se morali neprestano umikati drvečim vozilom, k sreči pa pot ni bila blatna. Pred pokopališčem je bilo nenavadno vrvenje. Cela četa stražnikov je urejevala živahen promet. Med množico ljudi, neštetimi stoku c&md in oglušujočim prometnim hrupom se je človeku nehote zazdelo, da je ves ta vrvež podoben nekoliko žegnanj-skemu, zlasti če se je spomnil, kako je na deželi . .. Tam pač nihče ne prodaja pred pokopališčem slaščic, pečenega kostanja, niti sveč ne, v mestu pa morajo ljudje povsod in vselej hlastati za zaskiSkom. Vse to. kar je v mestu v zvezi s počašče-njera mrtvih, sloni preveč na vidni, kupci jsk i podlagi, da se zdi lepota pijetetne-ga čustvovanja zelo okrnjena. Pred pokopališčem so ponujali vence in cvetje do noči — izredno mnogo je bilo tega blaga, ženske so pa stale z venca v rokah nepremično, kot da vsi sveti ne smejo miniti. Na pokopališču pri cerkvi je sedel na sa-mokolnici reven možak ter čakal z obupnim obrazom dela do mraka, ko so bile ur?jene gomile že pohojene. Društvo, ki skrbi za revne otroke, je pobralo pri'spevke pri vhodu na pokopališče, pa tudi daleč pred pokopališčem je bilo mnogo nabiralcev in beračev. Na štetje obiskovalcev pokopališča po številu darovanih kovancev se pa letos ne moremo zanesti, sa.j mnogi niso posegli v Žep. če bi darovalo le pol obiskovalcev po 25 par, bi bili nabiralci lahko veseli. Sicer je pa b^a pri vhodu tudi taksna gneča, da ljudje niso mogli brskati v žepih. Tiha njiva je bila tu in tam kan* zasuta z venci, morje luči je drhtelo na grobovih in odromno cvetja je dalo življenje za mrtve .. Letos ni pomorila slana krizan-tem, aster in gergin. pa so sklonile glavice ob bleščečem marmorju. Ljudi je bflo toliko, da sr je zdelo pokopališče kar majhno Na glavnih prehodih je postalo od časa do časa tako tesno, da se je ustavil ves promet. Zato ljudje trum niso mogH paziti na skrbno urejene grobove in so jih kmalu pomauđran. Ob 15. se je zajezila množica sredi pokopališča ob velikem križu, stražniki so s težavo vzdrževal red. Ljudje so v krogu prishdjraSi molitvi. Requiem ... A za-lostinka, VilhaTJeva >Nagrofcmiea«, je segla ljudem globlje v srca kot latinska molitev. Pel je moški zbor Hubadove pevske župe pod pevovodje g. Z. Prelovcem. Kot tožba nad nepremagljivo minljivostjo je krčfta pesem srca. Zapeli so Se ganljivo »Bflagor muc, nakar se Je množica zganila te se valujoča agrnfla ob spomen-km juden!bur5klh žrtev. Na vojaških grobovih Vojaški grobovi so bfti pokriti s cvetjem in skrbno urejeni. Zlasti na ■*rjyMt grobovih ob veUkJh lesenih križih je bflo kar nakopičeno cvetja. Kot je bCa skromna počastitev vojnih žrtev pri Sr. Petru, taksna je bfta tudi ta. Le sastonoM Udruženja vujufli invalidov te Zvese bojevnikov s cetatnim osrednjim odborom te delegati *Mb Skupin ZB Ljutortene te okolice so se zbrali ob spomeniku kot oficijelni predstavniki. Pevci so zapela tužno > Vi gred«. Nad pokopališčem je krožilo letalo kot v počastitev, ko je odpiral srca s plamte-čhni besedami kurat Bonač. Odpiral jih je in vlival vanja ogenj bratoljubja Z nekaj besedami nam je predoči] najglobljo grozoto vojne, tega najstrašnejšega prokletstva. Kako so umirali tisoči in tisoči, ki jih ni nih^e pokopaval. Vlačili so jSh v svežnjih. ker niso imeli nosil niti za ranjence. Odlagali so jih v jarkih na kupih. Zagrebla jih je mati zemlja sama. ko je deževala na nje z drobci granat... Tovariši so ob takšnem pogrebu nataknili bajonete na puške in kopita so udarila ob okrvavljeno zemljo. Molčali so. Molk, ki je obenem najstrašnejši in najglasnejši protest... Kadar bo Evropa še žejna klanja, naj bi brizgnila kri iz zemlje ,ki je z njo tako prepojena v slapovih, naj bi poplavila zemljo, da bi se ljudje zdrznili pred novo strahoto ter se zavedli, da milijoni žrtev kriče, da se naj narodi vendar že zedini-jo. Kdor bo še zagrabil za meč, bo oneča-stil vse te neštete žrtve nečloveške vojne. Mrtvi bi morali vstati iz grobov, če bo še kdo barantal za človeška življenja. . . Briand, Stresemann in Herriot so borci za mir — a koliko jih je, ki mislijo še vedno na vojno! — toda vsi moramo propagirati mir, ne le državniki, vsi, tuda ponižani in razžaljeni. Meč iz rok, pero v rake! Naša doba je doba strupenih plinov v vseh pogledal — vsestransko smo zastrupljeni — zadnji čas je, da se tam zavemo, da začnemo pravilno ceniti neprecenljive žrtve svetovnega klanja. Govornik se je toplo zahvalil meščanom ki so počastili s tako lepo udeležbo spomin vojnih žrtev; zahvalil se je tudi pevcem, ki so ostali še vedno zvesti ZB; le pevci so prišli kot vselej. Obžaloval je, da še ni zgrajena piramida kot spomenik vsem našim mrtvim borcem in da še niso pobrane njihove rastresene kosti. Vzflak. ml je, da bodo zgradili piramido iz svojih src, ki jim bo klicala večni mdr, če jim ne moremo posvetiti kamna... Po molitvi je žalost Inka >Oj Doberdob« zganila v srcih strune tihe tuge. In zazdelo se je človeku, ko je zapuščal pokopališče, da je ves svet veliko pokopališče, saj je povsod še toliko sledov in žrtev svetovnega klanja ta ker so ljudje še vedno tako slepi in žejni krvi. Na Suhem bajerju Prav lepa pietetna svečanost se je vršila ob 11. tudi na Suhem bajerju pod Golovcem, kjer leže nesrečne žrtve avstrijske soldateske Zavedni rodoljubi &o okrasili jjrobove z vencVi in cvetlicami, na vseh grobovih eo pa gorelo 9veeke. Ob 11. se je pri Sohein bajerju zbralo mnogo občinstva, med katerim smo opazili tudi senatorja dr. Rožica, občinskega svetnika Daehsa, zastopnike raznih organizacij in korporacij. Pevsko društvo Krakovo-Trnovo ter pevski cerkveni zbor iz Trnovega sta najpreje zapela žaJostinki >Vi-gred se povrne< in >Blagor mu«, nato je pa oprani cerkvene obrede bivši narodni poslanec g. Fran Barle, ki je blagoslovi! grobove, po cerkvenih obredih so pevci zapeli še Prelovčev >Oj Doberdob«. Ko so izzveneli zadnji akordi, se je množica razšla. Promet in drago Kdor je hotel praznovati praznik mrtvih, je kmalu pobegnil iz šumne gneče radovednežev pri Sv. Križu in se zatekel na opuščeno pokopališče pri Sv. Krištofu, ki se naglo izpreminja v pravi sveti gaj z visokimi cipresami. Tudi tu Je bilo dosti ljudi, vendar je bila pa povsod svečana pobožna tišina, da si cul šuštenje starih žalujk padajočega listja. Vse grobove zaslužnih mož ?d uredili in s cvetjem okrasili člani >Prepo-roda«, mestna občina je pa tudi na tem pokopališču, kakor pri Sv. Križu, položila na vež grobov velike vence s trakovi v mestnih barvah. Obiskovalci grobov so bili ra obeh pokopališčih nevoljni, ker so jih v prevelikem številu nadlegovali nabiralci darov z rurae-r.imi, rdeč-ami in radi kar navadnimi lesenimi nabiralniki. Nabiralci obeh spolov m najrazličnejših letnikov so čakali na darove že ob avtobusu pred vbodom, prerivali so se pa tudi med množico pred izhodom, Ja je naznanjeno steUe obiskovalcev grobov no-poiroma izgubilo svoj pomen. Ljudje so se izpraZevaM, kdo pravzaprav zbira darove, ker so organizacije premalo objavile v listih, splošna sodba je bila prav neugoda« ter je vse poudarjalo, naj bi nabiranje, Se je ob tej prihki sploh umestno, aranfirak >Pomožna akcđa«, Rdeči križ ali Kolo jugoslavenskih sester, torej kaka velika organizacija, ki vživa zaupanje vseh slojev. Ni kdo ni bi! namreč poučen, če je bila kontrola nabiralcev dosti stroga, da se med nabiralce niso vrinili tudi nepooblaščeni in nezanesljivi ljudje. Pri tem moramo seveda tudi cmenJti, da je ▼ taki gneči, kot je bila pri Sv. Križu ob vhodu in izhodu, kontrola tudi skrajno težko izvedljiva, omeniti pa moramo, da so bili morda znaki, ki bi jih na vsak način morali imeti, večine nabiralcev morda tako majhni, da jih nismo opazili, a tudi nabiralniki bi moraii biti vsi enaki, da ljudje ne bi sumili zlorabe, kar jih je včeraj p?av znatno odvračalo od darežljivosti Vse ceste na pokopališču je mestna občina obnažila in nasula z drobnim peskom, da so bile res lepe, a tudi. kar ee tič** prometa, le bil povsod vzoren red. PolHja je na Maivmem trgu celo oskrbela, da avtobu- si niso bili prenapolnjeni, ker je stražnik vsak avte bus takoj zaprl, ki je bili zaseden, na Krekovem trgu pa tega nismo opazili. Za prihodnje leto tudi svetujemo, da bi stražniki tudi na pokopališču regulirali vstopanje v avtobuse, ker so se ljudje vanje enetl- z veo silo, da so se pri vratih vedno zagozdili in izgubili mnogo časa. Ce ljudje nočejo biti pametni iz prazniku primemo disciplinirani, naj pa pač pomaga policija, da ne bo več kričanja in preklinjanja. Tudi že na pokopališču pred izhodom b! policija morala krotiti nestrpno množico, ker je bila pred izhodom s pokopališča gneča v resnici nevarna, stražnik je pa stal ob izhodu pred pokopališčem, kjer Je množica imela že dosti prostoia, kakor bi se obiskovalcem grobov zahvaljeval za obisk z vljudnim priporočilom, naj se kmalu spet vrnejo, ko nam pokojni dosti glasno kličejo: Na svidenje! Fronta proti Papenu Nemške dežele pod vodstvom Bavarske snujejo enotno fronto proti Papenu — Sestanek v Stuttgartu Berlin, 2. novembra. Hindenburg je imenoval nove državne ministre. Državni komisar za Prusko dr. Bracht bo vodil Druske notranje zadeve, pruske finance prevzame dosedanji državni podrtaffifk Popitz. Oba bosta v državni vladi ministra brez listnice. Državni minister za kmetijstvo Bratm bo vodil o ruski kmetijski resor. Berlin, ?. nov. Imenovanje novi>h ministrov v državni vladi, ki bodo obenem vodili posle pruskih ministrov, je izzvalo v ostalih nemških deželah znova veliko oerorčerrje. V tem vidijo nov poizkus Papenove vlade ukiniti sedanji federalistični ustroj Nemčije m uvesti hegemonijo. Kakor se doznava, je državni kancelar Papen po naročilu Hindenburga brzoiavil bavarskemu ministrskemu predsedniku zagotavljajoč, da so vsi ukrepi, izdan« v svrho rešitve pruskega problema, izdani samo v ta namen ter se ne bodo nikdar izvajali napram ostalim nemškim deželam, najmanj pa proti Bavarski. Državna vlada izjavlja, da ne misli nikdar izpremeniti federalistične ureditve nemške države. To pa, kar se je zgo- Nagrade dnevničarjem Postne hranilnice Beograd, 2. novembra. Službene Novine objavljajo uredbo o višini nagrad za dnev-ničarje Poštne hranilnice. Po tej uredbi bodo dobivaJi dnevnlčarji, lq vrte službo zvanlcnikov brez ozira na kvalifikacijo: v prvem draginj«akem razredu 1100, v II. 950 in v m 850 Etfn mesečno; dnevničar-P, Id vrte *luzbo «hi*ltelj©vf bodo dobivali v prvem dravinjskem razredu 950, v II. 850, v m. 700 Din mesečno; dnevnicarji a strokovno kvalifikacijo; v I. draginj-aketn razredu 1200, v IL 1100 in v m. 1000 Din mesečno; dnevnicarji s fakultetno izobrazbo: v I. draginjfekeim razredu 1400, v H. 1300, v m. 1200 r>tn. Vsako drugo leto zadovoljive službe se poviSa nagrada v prvi skuptei za 50, v drugi za 40, v tretji za 60 in v četrti za 80 Din mesečno. Ond dnevnicarji, ki 00 sedaj v shrUbi in imajo večjo nagrado, kakor pa jo določa ta uredba, obdrže svoje dosedanje prejemke. Iz sodne službe Beograd, 2. nvenske krone V. stopnje je ođrikovan g. Fe» fiks Justin, višji geometer in ekonom Slovenskega lovskega društva. Letoviški kraji v radovljiškem srczu 2. nov. p. Z odlokom ministra in kftdustsfjo Je v smisla za-zrn. hotelsko industrijo lešovrski kesj Predtrg v srezn pa kraj Redov v dilo sedaj, je bilo državna potreba, Papen se je razeoi tega delj časa tede-fonično raz^ovarjal z bavarstoirn ministrskim predsedtoifcom. Vsebina tega razgovora sicer ni zrnata, vendar pa se iz o-kolice bavarskega min istrskega predsednika zatrjuje, da se bavarska vlada ni niti najman-j pomirila in da so zaradi dogookov v Berlinu že sakranro ogorčeni. Bavarski ministrski predsednik dr. Heldt je včeraj popoldne odpotovali v Stii'ttgart kjer se bo sestal z wflrttern-berskim in badens'kim min istrskim predsednikom. V Stuttgart je prispel tudi odposlanec državne vlade Lercfas-ner. ki bo ustmeno poiasnil dr. Hekftu stališče državne v4ade. Iz krogov bavarske vlade se izve^ da namerava dr. Heldit osnovati skupno fronto nemških dežel proti Papeno-vi vladi. Za enkrat je gotovo, da se bodo v tem pogledu zedinile za enotno postopanje Bavarska, Wurrtem-berg, Baden, SasTca in OMenburg. V teh državah imajo večino narodni socialisti in je zato protipapenska fronta lahko izvedljiva. Kliring z Italijo uveljavljen Rim, 2. novembra. Službeni list objavlja dekret, s katerim se uveljavlja klirinški sporazum, sklenjen med Italijo in Jugoslavijo 22. oktobra v Rimu. Nov potres v Graji Atene, 2. nov. Na otokn Kalkknke, Je bfl sinoči ob 18.05 zabeležen izredno močan potres. Najhujše se je občutil v krajih PoH-giros, Areni, Strageira in Stratoniki. V teh krajih se je porušilo mnogo hiš. Prebivalstvo se je v paničnem strah« razbežaJo na vse strani. Deset min nt pozneje je sledil drugi potresni sunek, ki se je močno občutil tudi v Solunu, Seresu, Branu in KavalL Neuspel atentat na Hoovra Washington, 2. novembra. Na železniški vlak, v katerem te le vozJl predsednik Hoover na svojem volilnem potovanja po državi Obio, je bil poskusen atentat Storflcfl so odstranio v bližin] mesta Atene v državi Ohfo vijake pri tračnicah. K sreči pa tračnice niso popustile, tako da te atentat ostal brez posledic. Sneg in mraz v Bosni Sarajevo, 2, nov. V vsej pokrajtoi je nastopil nenaden mraz. Po sotnčnlh jesen-okrfh duevr&i je patino do nag&ega vremenskega preokreta. Ponooi Je deževaAo, proti foton pa je začelo snežiti ki sneži ne. prestano dalje. Terniperatara je v vsej bosanski krajini zelo pad3a. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1362.36_1373.16, Bruselj 79941 do 803.36, Curih 1108.35—1113.95, London 189J5 do 191.35, New7ork ček 5724.92—57^3-18, Pariz 225.77—2226.89, Praga 170.01—170.87, Trat 293.79—296.19. Pil razdraženih živcih, glavobolu, ne-apanjn, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grcncM domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki. ima jo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinku je »Franz Josef ova« voda sigurno pri ljudeh višje starosti. »Franz Josef ova« voda se dobi t vseh lekarnah, drogerijafa m špecerij- Mmm ft, »SLOVENSKI NARU D«, dne 2. novemDra ±yo*2 4 od tvA+ti KtAam ■* nlmi»iMi i ■ veleseimu ^yVw¥w Poslužite se te prilike za nakup sadja za zimo po ugodnih cenah. 12786 Kongres Jadranske straže ' v Skoplj u Nad lOO delegatov — Prihodnji Ljubljani kongres bo L 1935« ▼ SkopTJe. 31. oktobra. Zadnje tsri dni oktobra se je vrršfta t Skopi ju skupščina našega pomorskega udm-žueia »Jadranske straž©«. Ta je tudi v dravski banovini fe modno razširjena ■ «tn ima številne svoje mestne odbore in po-verjeništva združena v dveh oblastnih odborih v Ljubljani in v Mariboru. Oba imenovana odbora sta bila zastopana na skup* sčnri. Ljubljana po gg. dr. Jegliču tz Ljubljane Vi učitelju V. Prm aru rz Novega rne-č*ta, Maribor je zastopal nastavnik g. Pire. Tz vse države, kjer ima organizacija okott 600 ogrankov s približno 100.000 Sani je prihitelo na kongres nad sto delegatov vseh oblastnih odborov fn izvršni odbor iz Splita, Skopi je jih je pričaka'o ▼ naj3*avnostnejši obliki. Tisocgiava množica na kolodvoru in po dolgi ulici Kralja Petra do prostranega trga prod starim Dušanovim mostom m divnim oficirskim domom. Pozdravni govori( godba, petje, slikanje. Povorka v mesto je bila manifestacija državne misli na jugu naše države. Vaa šolska mladina in vse skopsfoo dija-šrvo do omladincev (in vseh je na tisoče, saj šteje Skoplje nad 70.000 prebiv; Icev), društva, korporacije, mešcarietvo — čez cesto mogočen in lep slavolok z dobrodošlaco čuvarjem našega morja. Na cel u sprevoda predsednik organizacije dr. Ivo Tartaglia, bivši primorski ban, s podpredsednikom izvr. odbora admrraJom Stankovi čem. komandantom vojne mornarice in predsednikom skopske obl. skupščine J. d. upokojenim generalom Ris tičem. Vse mesto v zastavah, na povorko se je srpaio cvetje. Tako je bilo v petefc oh prihodu večernega brzo-vlaka. Naslednji dan je bil posvečen predikreferenci, ki je rešila v dvorani Prosvetnega doma vsa pereča vprašanja organizacije, ti-Goča se njenega notranjega ustroja in finančnega vprašanja tin načrta programa dela in propagande Med drugimi zanimivostmi se je tam za znak), da je oblastni odbor v Skopi ju organiziral v zadnjem če* trtletju po vardadrski banovini 47 pover-ieništev J. S. z do 3000 člani m to le med kmečkim prebivalstvom, kar je vsega prv aoaBJa vredno delo. Skupščino je posetLl kot delegat J. S. v Pragi g. Marku*, ki je bil živahno pozdravljen. V glavnem mestu bratske češkoslovaške obstoja že od L 1925. Jadranska straža, ki je dosegla v tem času prav vidne, da. zavidljive uspehe. Skopskemu dijaštvu je v soboto popoldne predaval tajnik izv. odb. dr Ivo Ru-bič o Jadranu in pri tem je t&oMa med navdušeno mladino do tafcco spontanih ova-oij. da je posegla vmes policrja in več dijakov aretirala. Fonoči so jih izpustili. Glavni tajnik gen. Todorcevič je isto pos poidne ime slično predavanje čaetn.'fcom skopske gamizije. Mladina pa se je zbrala ki v veliki povorki je prišla proti večeru pred Prosvetni dom, kjer je J. S. zborovale. Prepevali so domoljubne pe«rrri in vzklika1! liutuovani, policija p« n*h je ra-z-gan jala. Zvečer se je v kinu *>Balkan* prvič predvajal novi film Jadr. straže. Raznolik je in zanimiv in dolg. Slike so zelo posrečene. Dobimo ga tudi v dravsko bano- vino. Uvodoma je govoril o našem morju dr. Rubič, godba skopske J. S. pa je pridno svirala ves lepi večer. V nedeljo so svečanosti dosegle višek. Ob 10. dopoldne je otvoril predsednik dr. Tartagiia slavnostno skupščino v krasni slavnostni dvorani Oficirskega doma, ki mu brez dvoma ni en.skega na Balkanu. Velika dvorana je bila natrpana. Zastopnik Nj. Vel kralja rn predsednika vlade in lokaViih civilnih in vojaških oblasti in organizacij, delegati in občinstvo, med njim mnogo jiFŽnosrbskih kmetov, članov J. S. Izčrpen m z navdušenjem spreje* je bal kleni govoT predsednika Tartaglie, ki je razvijal ?voje lepe misli in pribijal dejstva v skoro celoumem govoru. Končal je: »Z Jadransko stražo za Jadran, na Jadran!« Za njim je govoril odposlanec Nj. Vel. kralja. dalje zastopnik Če :Fc o slovaške J. S. in za njim delegat učitelj Viktor Pirnat. ki je v pesniškem govoru opozarjal skupščino, da smo imeli tudi Slovenci svoje morje in lastno obalo, kar pa smo pred 12 leti nasilno izgubili, čeravno je to nase m le naše. Njegov govor je bil opetovano prekinjen s silnim1" ovacijami in starim možem so siiile solze v oči ob tužni sliki neosvob Venih bratov Inozemski naši bstl bodo prinesli govor v ce'oti. Potem ie predaval dr Belin o zvezi zaledja z Jadranom, kar bo odtisnjeno v reviji. Sprejeti so bili vsi sobotni sklepi in izbran je bil novi I/vršni odbor z 31 člani kot določajo novo sprejeta prav i a Pred? sedoval bo še dalje velezaslužni dr. Tartagiia in njemu ob *tram naš admiral Stan-kovič. V odboru ie mnogo mladih moči. ki bedo posvečale organizaciji vse sile. da bomo Čez tri leta culi na prihodnji skup-šini še o vse lepših rezultatih. In skupščina bo tedaj. 1935. leta. v Ljubljani Pripravlja imo se Slovenci, že vnaprej na dostojen sprejem, ki v nobeni smeri ne ^me zaostajati za Skop!.: eni. Jadranska Straža naj se razsird pri na^ v slednje selo, ker le na morju je naša bodočnost. Skupščino je brzojavno pozdravilo nad sto krajevnih odborov in to celo iz Varšave, Carigrada :n Ne\vyorka. Zvečer je bila uotom nn čast slavnostna akademija v mestnem gledališču. Književnik g. Ba rtu lovi? je govoril o Jadranu, vsi sredn iešolski skopc-fc; zavodi so nastopili s petjem, tamburaniem in goslanjem. kot ie prejšnji večer prepeval na tovari-škem večeru v hotelu »Bristol« črnogorski gusftac, in končala se je slavnost z vprizo* ntvijo enodejankc »Mej Slovani«. Gledišče je bilo polno. Pevsko društvo »Vardar« je zapelo celo slovensko pesem »Nevesta«, ki jo je komponiral za ženski zbor pevovodja g. Josip Bmobič. rojak iz I.=rre. Pevsko društvo »Vardar« praznuje letos 25 letnico obstoja in dobi zastavo od Nj. V*l. kralja. Zadnjega cfctcbra je zborovala še glavna skupščina J. S. in v ponedeljek zvečer ie bil slovesen odhod delegatov iz carskega Skoplia. Pa! mesta je čuvarjem Jadrana želelo srečno pot in gotovo je. da ne eni, ne drugi teh lepih dni ne bomo zlepa pozabili. Vse za naš Jadran, a Jadran za nič. Čuvajmo naše morje! Za kmeta se časi še ne boljšajo Na živilskem trgu se danes ni pr Ljrtobijaria, 2. novembra. Na živilskem trgu je bil danes napol praznik, napol pa ponedeljek, nič se ni poznalo, da je tržni dan. Trg je bil slabo zaseden in tudi slabo obiskan kot da ljudje »kuhajo mačka«, kar se je zdelo zlasti, ker so gospodinje kupovale najbolj kislo zelje, k?, ga je bilo v običajni količini. Pozna se. da nastopa mraz, ker je gob že malo, ven-da jih pa prodajalke danes niso mogle lahko prodati. Prodajale so jih po 10 Din kg ali merico po 4 do 6 E>in. Bolokranjci so zopet dostavili precej grozdja — kdo ve odkod ga jemljejo — cena je še nespremenjena 4 Din kg, a ljudje kupujejo girozdje čedalje manj. Da je na trgu vedno kaj novega, so se morale danes preseliti prodajalke s semeni na Nabrežje 20. septembra, kjer so prodajale prejšnja leta. Povsod so že . Ue, toda nikjer ne najdejo miru, so pa k sreči bolj miroljubne kot druge branjevke. V splošnem je bilo na vsem trgu precej zaspano in zlasti se je poznalo, da je minila velika sezona za vrtnarje, saj je bil njihov tržni prostor skoraj popolnoma prazen. Da se časi za kmeta še nič ne boljšajo, 3e je poznalo na Sv. Petra nasipu, kjer je čedalje več prodajalcev, danes je bilo 35 vozov zeljnatih glav in krompirja, kupcev pa zelo malo. saj kmetje do 10. niso še skoraj nič prodali. Cene so nespremenjene, zeljna te glave dinar komad ali SO do 85 par kg. Krompir je po 80 par kg. ta aJd oni kmet bi ga pa tudi dal po 75 par, Če bi prišel pravi kupec Prav tako se je poznalo tudi ne živinskem sejmu, do so časi za kmeta še ne av nič poznalo, da je tržni dan boljšajo. Mnogi so prerokovali, da se bo cena živini zvišala na jesen, ker so je kmetje toliko poklali, da je zdaj mnogo hlevov brez kravjega repa. No, kmetje pa ne prihajajo na sejem zato nič bolj rej en i in tudi živina je čedalje bolj mršava. V večini naših krajev zaradi - suše ni bilo otave in zato ljudje morajo prodajati živino, ker je pa bila na sejmih tako poceni, odnosno jo ie bilo težko prodati, so jo pač klali doma. To se je poznalo na današnjem živinskem sejmu samo toliko, da je bilo nekoliko manj živine, a cena še ni poskočila, ker je še vedno malo kupcev. Najbolj živahne kupčije so bile pri pujs skih, zlasti so ljudje mnogo vpraševali po plemenskih prašičkih, ki so bili par po 350 do 400 Din. Teh pujskov je bilo precej, en kmet jih je pripeljal 17 od ene ^matere«, kar je med prašiči poseben rekord. Premalo jc pa bilo pršutarjev. zato so pa bili tisti redki kmalu drago prodani, kg 8 do S.50 Din. Za vole se pa ni nOpominc premišljeno, na podlagi dolgih opazovanj, izkušenj in spo-znanj, in kar je v njem povedano, je vse resnično. To lahko dokažem in bom dokazal onim, ki so dobre volje; s takimi pa, ki delujejo z obrekovanjem, podtikava-njem in z lažjo, se ne razgovarjam. Obrnil sem se s poštenim namenom in odkrito besedo na poštene ljudi, da se zavzamejo za ene umetnike, ki so vredni pravičnejšega življenja — zaradi umetnosti, ki so sposobni in voljni izrabiti vso svojo energijo v Čast umetnosti in naroda, kar jim pa zabranjujejo naše zanikrne razmere. Pa sila neumnosti, umazano-sti in lažnivosti se je zoperstavila moji nameri. Z ozirorn na Vašo hitro pripravljenost zavzeti se miselno in gmotno za dobro stvar, globoko obžalujem, da sem Vas zvabil in speljal v mračno in zatohlo ozračje našega umetniškega življenja. Mea culpa. R. Jakopič. Vlom na Mestnem trgu Ljubljana. 2. novembra. Ko je prišel davi okrog 8. trgovec F. Hann v svoj lokal na Mestnem trgu, ki je v znani hiši nekdanjega /Bidelmana«, je takoj opazil, da ie bilo v trgovino vlomljeno. Vezna vrata lokala je našel samo priprta, v lokalu samem je pa bilo vlomljeno v blagajno. Tat je z navadnimi škarjami vlomil v predal in pobral iz njega 3700 Oin gotovine, poleg tega je pa iz trgovine tudi odnesel 4 kovč-sge v vrednosti 2700 I>in. več aktovk v vrednosti 870 EHn in več nahrbtnikov v vrednosti 1500 Din in nekaj manjših stvari. Lokal je vlomilec odtprl s ponarejenimi ključi. £koda je deloma krita z zavarovalnino. O vlomu je bila dopoldne obveščena policija, ki je uvedla preiskavo. Kako bo 1. 1950 Zanimivo je. da zdaj niso več utopisti in avtorji fantastičnih romanov tisti, ki nam pripovedujejo, kako bo na svetu v prihodnjih desetletjih. Mesto utopistov so zavzeli učenjaki in profesorji, ki skrbno proučujejo razvoj sveta v preteklih letih in iz tega sklepuio, kakšna bo bodočnost. Angleški učenjak in izumitelj prof. M. Lo\v pravi: »Ko sem pred tremi leti trdil, da bomo telefonirali iz Londona v Ameriko, so mi odgovarjali, da taki čudeži niso mogoči. Brezžična telegrafija, radio, letala, vse to se je zdelo našim očetom Čudežno. Leta 1950. bo mr. Brown v Londonu govoril telefonično z Ameriko tako dobro in lahko, kak odgovori s svojim prijateljem v mestu. Skoro v vsaki hiši bo aparat, * ki bo omogočal gledanje na daljavo. Človek bodočnosti se bo lečil med spanjem električno, da bo povečal svoje življenjske moči. Živel bo v umetni svetlobi, ki bo prijetna in poceni. Pri zidanju hiš se ne bo treba več ozirati na solnce. Tudi položaj žensk se bo zbolj-šal. Malokatera bo kuhala doma, gospodinje bodo naročale jedi večinoma te-lefonično iz restavracij. Kakor zdaj avto, tako bo stalo pred hišo letalo in izlet v Indijo. Ameriko aH kamorkoli bo tako prijeten, kakor je zdaj vožnja po železnici v najbKžje kraje. Upam. da se bodo v 20 letih tudi narodi sporazumeli glede enotnega jezika. Rast človeka se uredi s funkcijami raznih žlez, določiti spol deteta pred rojstvom bo prava igrača. Pojavile se bodo tudi živčne bolezni, kati naši čuti bodo vedno ostrejši in trušč velemest bo le takrat znosen, če bomo nosili na ušesih zaščitne poklopce. Danes nepreklicno zadnjikrat poje najslavnejši svetovni tenorist, Poljak JAN KlEPURfl v Elitnem kinu Matici v najfenomenalnejšem velefilmu pevskega čara, naravnih krasot in ljubezeni NOCI Publika navdušena! Danes zadnjikrat! — Ob 4., ^8 in Jil0 zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Na mefi ustreljen škctfja Loka, 2. novembra. V nedeljo se je na meji blizu škofje Loke, t. j. na sektorju pri Kopačnici pripetil žalosten dogodek. Dva moška sta od italijanske strani prekoračila naso mejo, kjer ju je ustavila obmejna straža. Do. čim je prvi sledil pozivu gTaničarja, je začel drugi bežati. Vojak je klicai za njim, naj se ustavi, ker se pa begunec za posziv >-stoj!-venski tolkač. Pa da ga ne bo kdo zamenjal s tistimt ki naš kmet tolče z njim prašičem kuhano repo ali sebi jabolka in tepke za sadjevec. Trpeli tudi ne bomo več, da bi govorili naši krojači o knopfleherjih, ko imamo tako lep domač izraz gumbači. Ali šubiks = čevljač, aufbiks — pretepač, kopftuh — glavač, vestja — trebuhač in recimo dirigent — mahac, režiser — u smer-jač. lokomotiva — puhač in aeroplan — letač. Med. univ. DR* AHČIN M. LJUBLJANA, Privoz 20 ordinira od 2« do 4* ure Telefon 3256 Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 2. novembra: Lopez. Red Sreda. Četrtek, 3. novembra: Gospa Irujrer. Red A. Petek, 4. novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 5. novembra: Veseli vinograd. — Premiera. Izven. o Ljubljanska drama vprizori drevi ob 20. Bartolovo igro Lopez v običajni zasedbi za stalni abonma Sreda. Gospa Inger na Oe&trotu. Velezani-mdvo Ibsenovo dramo Gospa. Inger na Oe-strotu v režiji ge. Marije Vere ponovi naša drama v četrtek 3. t. m. za red A. Pemijera Veselega vinograda »e vrši v soboto 5. t. m. Veseloigra, ki je ponesla ime avtorja Karla Z/uJcmaverja med svet, velja za eno najodličnejših veseloiger, kar jih je bilo napisanih po vojwi. Snov je vzeta iz življenja na deželi za časa trgatve. Delo je odlično poslovenjeno. Opozarjamo že danes na to prem i j ero, ki bo dobrodošla vsem, ki ljubijo zdravo kmetsko govorico in vedre šege in običaje vinskih goric. Predstava se vrši izven abonmaja OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda, 2. novembra: Zaprto (generalka). Četrtek, 3. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red C. Petek, 4. novembra: Zaprto. Pobota, 5. novembra- Hlapec Jernej. Red B. Prokofjeva opera Zaljubljen v tri oranže v deloma novi zasedbi in tudi novi inscenaciji se poje prvič v letošnji sezoni v četrtek 3. t. m. Ko ;e bilo to delo prvič izvajano na slovenskem odru pred kakimi 4 leti, je vzbudilo vsesplošno zanimanje hi bilo zelo privlačno. Tudi letošnjo vprizo-ritev sta pripravila prof. Sest m kapelnik Niko Stritof. Kralja Trefa poje g. Julij Be-tetto, ki je to težko igralsko partijo v pevskem in igralskem oziru odlično izvedel t vseh detajlih. Predstava je v vsakem pogledu skrbno pripravljena in prepričani smo, da bo popolnoma uspela tudi v letošnji sezoni. Prva vprizoritev se vHH za red C. Ljubljanska opera pripravlja v popolnoma novi zasedbi in inscenaciji ter režiji g. Cirila Debevca Massenetovo opero »Man on«. EDINA TRGOVINA ČEVLJEV V SELEN BURGOVI ULICI »TEMPO«, oddelek za erotovino LJUBLJANA, Selenburgova al. 4, dvorišče _ Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trg 9 Ceniki brezplačno. _»J Srajce bele In modne, kravate 'n Žepne robce, ima najceneje rvrdka Kar-ničnik. Stari trg 8. .-ij Najmodernejši brivski in damski salon v palači Grafike se priporoča. 105-T Beli zobje: Chl o r o d o nt J »SLOVENSKI NAROD«, e imenoval za člana v Indu atrijskem odseku ljubljanske zbornice TOI g. rnž. Oskarja Dračarja, tovarnarja v Mariboru, za njegovega namestnika pa g. 2nz\ Antona Klinanja, člana usprave Trbo-Tefljsike premoajcVkopne diružfhe m Ljubljani. — H koneresn pravnikov slovanskih držav v Bratislavi 1. 1933 90 že prispala prva ruska dopolnila k načrtu slovanskega pravnega nazivoslovia. K obravnavi znanstvenih vprašanj se je priglasilo mnotzo poljskih pravnikov. Bolgarski pripravljalni odbor je že določil dva glavna poročevalca in 13 ko-referentov, juiroslovenski pa 6 referentov in 9 koreferentov. Naši pravniki pripravljajo za konsrres skupni izlet v Tatre in v nekaj večjih mest ČSR. — Novosadsko žensko pevsko irašive n-i Češkoslovaškem. Te dni odpotuje na Češkoslovaško na koncertno turnejo žensko pevsko društvo iz Novega Sada. ki priredi koncerte v Bratislavi. Brnu, Plzni, Pra^i, Kraljevem Gradcu in Zlinu. Pokroviteljica zbora je kraljica Marila, dirigent pa 5vetolik Pašcan - Kojanov. — Smrt našega dobrega prijatelja. V Kominu je umrl v soboto bivši lekarnar in dolgoletni provizor lekarne Leustek v Ljubljani mag. pharm. Ladislav Štepan. Pokojni je bil velik prijatelj Slovencev in navdušen Sokol. Mnogo je žrtvoval za sokolski Tabor v Ljubljani, kjer Je bil splošno znan ;n priljubljen. Bodi mu lahka zemlja! — KOngTes šoferjev. Uprava udruženja beograjskih šoferjev obvešča vsa udruženja šoferjev in vse šoferje v državi, da je prometni minister na prošnjo udruženja dovolil polovično vožnjo udeležencem kongresa Zveze šoferjev kraljevine Jug-oslavi-je, ki bo 5. in 6. t m. v Beogradu. Udeleženci kongresa kupijo na odhodni postaji vozni listek, ki velja s potrdilom predsed-niSfcva kongresa tudi za povratek. Polovična vožnja velja od 2. do vštetega 9. t. m, za III. razred potniških in brzovlakov. Udeleženci kongresa naj se po prihodu v Beograd zarlase v pisarni udruženja beograjskih šoferjev v ulici Jovana R'st'.ču 17. — Izplačilo pokojnin v inozemstvu. Ministrski svet je na prošnjo finančnega ministra sklenil, da se razveljavijo vsa doslej izdana dovoljenja glede izplačevanja pokojnin v inozemstvu s tem. da se 1. decembra 1932 ustavijo ta izplačila bodisi, da so se pokojnine izplačevale direktno upokojencem ali pa potom pooblaščencev. Pokojnine za december 1932 bodo izplačane takim upokojencem samo v dinarjih. — Bajke o Gorjancih bo pravdi v petek ob 12. v šolskem ra"iiu ueiterj g. Vjfctor P:rnat, k j #se j p pravkar vmffl s skup-?čj"ne Jadranske Straže v Skop*;u. — članom učiteljskega pevskega zbora. Za potovanje na koncept v Maribor dobe č?anj učiteljske?;* pevskega zbora članske karto, na podlagi katerih bodo dobiti na postajah četrblnsko vožnjo. Karte razpošlje odbor. — Smrt načelnika ministrstva pravde. Včeraj dopoldne je nmrl v Beogradu načelnik msndstrstva pravda r>rago!enb Jr- — Naš poslanik v Moskvi. S kraljevimi ukazom je imenovan za poslanika v Mo-Skvj pomočnik zunanjega ministra dr. Lu-flo Bakotič. a naš dosedanji! poslan ilk v Moskvi Momčilo Jvg&MĆ je imenovan za pomočniikii zunanjega ministra. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj hladno in megleno, «~ez dan pa le|>o. Včeraj je bilo pri nas lepo. po drugih krajih naše države pa deževno, v Sarajevu je celo snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 20, v Zagrebu 12, v Mariboru 11, v Ljubljani 9. v Beogradu 7, v Sarajevu 4. Davi je kazal barometer v Ljub-liani 769.4. temperatura je znašala 1 stopinjo. _ Obsodba ubijalca Jovanovića-Lune. V Ntlšu je bila včeraj izrečena obsodba v procesu proti Stepanu Protiču, ki je bil obtožen uboja, voj'vode Jovanoviča-Vvune. Protič je bil obsojen na.5 let težke ječe, vdovi pa mora plačati naknadno še 18.000 Din. _ Za Vse svete je hotel umreti. V Zagrebu si je hotel končati včeraj življenje 20tle±ni Dragotin Turk. Peljal se je z avto-taksijem in blizu Maksvmira se je nap u o.-tove kisMne. šofer je pa videl njegovo početje v ogledalu in ga je brž odpeljal v bolnico, kjer so mu izprali želodec _ Tragedija ruskega emigranta. V Zagrebu se je obes M včeraj popoldne ruski emigrant Miiošnjtnov Simon, star 35 let. V našo državo je prišel pred 10 lert! in je nastopal po raznih lokalih kot muzikant _ Dobave. Direkcija državnega radnika Velenje sprejema do 14. t. m. ponudbe glad dobarvee 50 kubičnih metrov hrastovega jamskega lesa. glede dobave vijakov, zakovic, žičnikov, železa, dimnih cevi, kositra, žace, beLe pločevine, spiralnih svedrov itd. Oglas z natančnejšimi podatki je na vpogled v zbora ioi TOL JUTRI PREMIERA LETOŠNJE NAJSLAJŠE UFINE OPERETE Vesela ljubavna zgodba dveh čistilcev oken in ene drazestne pia-volase deklice! Lilian Harvey Willy Fritsch Willy Forst W. R. Heymannove Iri najsijajnej-%e filmske zvezde, povezane s sladkimi arijami muzike, povezane v sladko filmsko opereto! JUTRI PREMIERA! Elitni kino Matica Iz Ljubljane —tj Včasih je bilo tudi na vse svete vse drugače, so tožili včeraj ljudje. Zlasti so se pritoževal« stari berači, ki še niso pozab« 1 i, da so ljubljanski peki prejšnja leta pekli poseben kruhek za ta praznite, prešce, ki so ga delali zastonj svojim a ijf*malcem in beračem. Prešca je biia tako veteka, da si se je za silo najedel. Zda; so pek! pozabili na lepo tradicijo in bi jčh užaLiK, če hd se čudiili. zakaj ne pečejo več kruhka za verne duše. In koliko je bilo včeraj v mestu na nogah jvern»ib dušv.' Brezposelni in poklicni baračj so kar rodili:. Vsi ljubljanski peki bi jih ne mogli nasititi, vendar pa niso hoteli peč; prešc le zaradi tega. Najbrž se ta lepi običaj ne bo nikdar več obnovil. —Ij Kantina v vojašnici kralja Aleksandra I. v Ljubljani se bo oddala v zakup za dobo 3 let. Pravico do tega imajo izključno vojmi invalidi. Prošnje je vložit: neprakldcno do 10. t. m. dopokine v pisarni oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije, Šeutpeter-ske vojašmca. Prošnji je priložiti pravomoćno rešitev o prevedbi po novem invaJ. zakonu, nravstveno spričevalo, domovinski l*ist, potrdilo pristojne oblasti, da izpolnjuje prosilec vse ipogoje po obrtnem zaikonu za vodstvo kantine, potrdijo o plačanih davkih za 1. 1932, potrdrilo Udruženja vojnih 'invalidov, da nimajo niti kantine, nVtii trafike ta svojo fotogratično sliko ftz 1. 1932. V prošnj-i se mora prosilec obvezati, da bo vestno in točno izpolnjeval vse pogoje, da bo na določenem mestu postavil barako za kantino na lastne stroške in da bo krifl vse prnstojbine za pogodbo. — Oblastmi odbor U. V. Lv Ljubljani!. —Ij Literarni večer like Waschtetovc. lika \Vascbtetova je najplodovitejša sodobna slovenska pisateljica. Izdala je že več knjfig za mlad ino, pred par leti pa v založbi > Tiskovne zadruge« roman iz baročne Ljubljane »Umirajoče duše<. Na literarnem večeru, ki ga bo imela v petek 4-t m. ob 8. zvečer v društvu »Krka« pri Miki iču. bc brala odlomek iz svojega šs ne-natlsnJenega romana »Vražje dekle*. Roman ?e dodaja na Dolenjskem. Pisateljica je osredctečla svoje pripovedovanje okoli Yalvaz.»rja, živečega na gradu Bogenšperk p~i Litiji in na njegovo učenko Marijo Tro-štovo, poznejšo ženo mestnega sodnika v Kršk«m. k' j< kot čarovnic^ obsodijo na smrt na grmadi. Ker so literarni večeri za-Btopcic nagega žen-tva zel redki, je pričakovati za literarni večer VVaschtetove velikega zanimanja. Po literarnem večeru godba: Vstop j.* vsakomur prost! —I j Pu har jeva ulita se bo v sektorju med Dunajsko cesto m Gledališko ulico z današnjim dnem zaprla za vsak promet in to vsled tega, ker je po njej opasna noja in vožnja toliko časa, da bodo dogotovljene nove zgradbe, ki so sedaj zidavi na bloku Ing. Dukiča. —Ij Spored koncerta bariton»sta Borisa Popova. Koncert je dvodelen. Prvi del obsega naslednje skladbe: RimFikLKorsa-kov: Prorok. Grečanlnov: Smnt. BarodSn: Velika arija iz opere Knez Igor. Musorg-s sledi Gerbič s pristnim slovenskim samospevom Pojdem na prejo. Zatem zapoje Rubinsterinovo ar rjo iz opere Neron, Rossinidevo arido Pigara fcz opere Sevilj-ski brivec in dve španska pesmi Peresa Soriana El GuilrtarTrico in Joae Padilla: El Relicario. Na klavirju spremlja odličnega pevca kapeJn i'k dr. 8 v ara. Izredne kvalitete odlččnega pevca nam nudijo prvo. vrsten unoetniftki užrMieik. Prediprodaja vstopnic v Martfičnii knjigami na Kongresnem trgn. _lj Predavanje o Kavkazu. SPD priredi v torek dne 8. novembra svoje drugo letošnje predavanje. Po vab Ho je dunajskega aipunteta Hansa SleoakA, ki bo I pripovedoval o svojih turah v Karvfcastz. Opozarjamo že danes planince, da se gotovo udeleže te zanimive prireditve, _Ij Vojni invalidi, kf se odpeljejo k slavnosti razvitja invalidskega prapora v Beograd is LđubJoane dne 4. t. m. ob 8. uri sveder % brzo v lakom, naj se zbere naj. kasneje do poi 8. prt pomožnih Masajnah deano od kolodvorske restavracije to se prvdpu&tto rediteljem, ki so đosoeeać njihovim kraj- odborom. RedttatH naj poberejo voaovndce In &h puatojo žigosati pri postaja: bJa#adtti. Vodtja transporta pa bo tam odkasafl prostore v vozovih xa udefle-2enoe posameonUi kraj. odborov. _e Učiteljski pevski zbor I* LJubljane priredi koncert v nedelo 6. novembra v Cetjn v dvorana Ljudske posojUndce ob pol 17. ari. Koncert bo dririgdral prof. Kumar Srečko. Na sporedu so skladbe naj boljših jugoslovanskih skladateljev, katere izvajata mešani in ženski sbor. _Ij Danes in jutri zadnjikrat >lngagi< v Elitnem kinu Matici. ,Imgaa4c je fUm o gorili, o Jovu in vseh opasnoatćh, kil so združene s ekspedkiijami v pragozd, v domovino človeške opice. Film »Ingagic nam predočnje lov na dd«vj>e zveri, tigre dn leve, najbolj napet p«a je prizor, ki r njem vidimo žiivo zamor ko v smrtnem objemu pošastne gorile. FIlm >Iag1a»l< preojvsja ZKD Se danes in jutri, obralkrat ob 14.15 v prostorih Eiitnega kilna Matice. _Ij Danes zadnjikrat »Pesem noči«. Lo'nbtteače lepega petja orporar^aino, da poje slovntri tenornot Jam K*i*3«wia danes nepreklicno zadnjikrat v Blttnem kinu MaC-co v na^epšem filmu letošnje sezone »Pesem noči«. Ker mora Matica film že po zadnji predstavi poslata v Sarajevo, vabd-mo k danasnium predstavam vse tiste, ki tega divnega filma še niso viideli in slo vitega pevca slissii. Ker je fllim >Pesem nočri< res eden najboljših to najlepših filmov sedanjosti, nad ndbče danes ne zamuda zadrnje prilike ogledati si to krasno filmsko delo. — Jufri premiera Ufine operete »PlaiVB sen< z L.I4iano Hairvey, Wi.l!y-jem Fritschem m Willidem Porstom. Mu-znika Wemer R. Haymann. _I j Sadni sejem od 5. do 7. novembra na ljubljanskem velesejmu bo zelo zanimiv ne le po mikavnosti raznovrstnega sadja, temveč tudi zaradi tega, ker bo to sadje naprodaj le v ameriških zabojah, težkih okrog 20 kg. Na prodao bo več vagonov najrizbranejšega sadja rz dravske banovine. _lj Hišni posestniki, ki še niso vložili prijav dohodkov od zgradb za leto 1933 v oktobru t I- ee opozarjajo, da jih vlože vsaj do 15. novembra 1932 ter obenem v piijavi gani opravičijo zamudo, da se izognejo s tem predpisu kazni po čl. 137 zak. o neposrednih davkih. — Ij Vsi »avezanci, ki so bili dosedaj breuspešno opominjani, da plačajo banovinski kuiuk, ki jim je predpisan za leti 1930 in 1931, se pozivljejo, da v izogib nadaljnjih izvršilnih stroškov plačajo takoj na banevin-skem kuluku za omenjeni leti predpisane zneske, ker bi se sicer v najkrajšem Času vršil rubež njih premičnin. —Ij Nesreta in napad. Kljub ogromnemu premetu, ki je včeraj dopoldne in popoldne v mestu in zlasti na vseh cestah, ki vodijo na rM.kopališče, se ni pripetila v Ljubljani niti najmanjša nesreča. V bolnico so pripeljali samo enega ponesrečenca iz Prigoriee pri Kočevju. Je to posestnikov sin Janez Kramer, ki ga je konj v hlevu brcnil v levo nogo in ga precej poškodoval. — V bolnico je moral tudi trgovski pomočnik Ivan Povže iz Most, ki ga je v ponedeljek zvečer nekdo v gostilni udaril s steklenico po glavi. —!; Samomorilni kandidat* Znani atlet in šofer Ivan S. se je naveličal življenja, pa si je na svojem domu na Viču prerezal žile na rokah. T repe!.ali so ga v boln'oo, kjer so ga obvezali. Puščanje krvi mu ni prav nič Škodovalo in bo lahko bolnico kmalu zapustil. Kaj je bilo vzrok poskusenega samomora, ni znano. —Ij Novi »Začetniški plesni tečaje Jenkove sole v >Kazinic se vrši izjemoma v četrtek 3. t m. ob 20. V petek »Nadaljevalni tečaj«. 675-n —Ij Izbrani plesni tečaj v »Kazini« danes odpade, prihodnji zopet v sredo 9. novembra. 575-n Iz Trebnjega — Na grobovih. Na včerajšnji praznik vseh svetnikov se je komemoracijjskega dopoldneva, kl ga je priredilo Sokolsko društvo, udeležilo mnogo občinstva, V žalnem govoru se je govornik spominjal vseh pokojnih bratov in sester, še posebej pa vseh v vojni padlih srtev. Prt žalni svečanosti je sodelovai pevska zbor, ki je zapel žalost inke. PopoMans(kih obredov na pokopališču se je udeležilo mnogo vernikov. Obrede je vodil dekan trebanjski: ob asistenci duhovščine. Pomnoženi pevski zbor je zapel žaloebtoke. Pokopališče je brilo kakor cvetoč gaj, saj so vsi okrasi grobove z oeeeneklm ovetjjem iln prižgali na njih nebroj sveč*. — Nedeljskega zborovanja JRKD v Novem mestu, na (katerem sta poročata poleg mnogih poslancev tuda poslanec novomeškega sreza «. Anton Kline in minister socijalne politrike g. Pocelj, se je udeležUo mnogo tukajšnjega kmetskega ljudstva, kri je s zanimanjem slecrUo dovajanjem govornikov tn odobravalo delo in stremljenje za zboljšanje razmer vseh stanov. _ Nezgoda. Kolesari so navadno prava pravcata nadloga pešcem na cesti. Zaradi brezobzirnega divjanja ae pripeti mnogo neareč, kd pa ostanejo večinoma žal brez posledic za take brezobzi rneae, ki se znajo po vsaki nezgodi hotro umakniti. V soboto popoldne je neznan kole sar vozil po cesti is PonJfeev proti Trebnjem. Zaradi prehitre vožnje ga je zaneslo vstran ta je hudo poškodoval mdmo-idočega potnika Tinina Firenca *z Snhor-ja, občina Prečna Kolesar je pešca še ozmerjaj ter izjavil, da se pise barje Brat-kovič Joae te št. Jerneja. Ker je podan stran, da je kolesar navedel napačno tane, poizveduje za njim orožni št vo. Prav bi W-k>, da bi bJK taki bresotairnesi najobevt-nejse kasaovanJL jjfll Lažje in brez truda ALBUS-terpentinovo milo. Razkrojil na moc terpentina in ALBUS-mila nudita vALBUS-terpentinovem milu idealno pralno sredstvo. Lahko,brez truda in bolj naglo,belo in čisto pare ALBUS-terpentinovo mila — Nezgoda cestnega valjarja. Kakor smo že poročaM, nasLpaoo po Trebnjem drž. cesto. Težak valjar, ki ai ga je oskrbela cestna uprava, je vozil po debeli plasti gramoza. Naenkrat je pa odpovedal. Baje mi dobival dovolj oltfa. ira stopili so se uložki. Pogon se je ustavil in valj-ar je obtičal na gramozu pred šolo. Zaradi ogromne teže je balo pa precej težiko spraviti valjar v garažo. Po daljšem prizadevanju so valjar na umeten način spravili v pogon, in sicer z vrvmi, ki jih je vle kLo 6 mož. Z veliko težavo so valjar spravili izpred šole v garažo, t. j. približno 200 metrov, v skoro dveurnem zelo napornem delu. Valjar je že popravljen in svoje detlo na cesti zopet opravlja. Iz Celja _c Pokopališče o Vseh svetih. 2e v ponedeljek 3L oktobra so romali števiiLni Celjan^ .n okoličani na celjsko pokopališče, da okrase grobove svojih dragih Ve lik naval na pokopališča pa je brl v torek. Ves dan so vozili avtomobili in mastna avtobusa na mestno in na okoliško pokopališče. Popoldne so zapeli združeni zbori Celjskega pevskega društva, »Oljike« in Katoliškega prosvetnega društva pod vodstvom g. Mirka Močan a na okoliškem pokopališču Jelenovo »Uslišil nas, Gospod« Jn Prelovcevo ,Zadnje slovo«, na mestnem in vodaSkem pokopališču pa »Usliši nas, Gospode in Prelovčevo ,Otf, Doberdob«. Moški zbor celjske >Svobode« pod vodstvom g. C. Preglja je pel na mestnem, okoliškem in bolniškem pokopališču Klasovo »Mir« in Pregljevo »Mirno spavaj«, štetje obiskovalcev pokopališč je prevzelo društvo »Rdeči križ«, kn je pri vhodih na po-kopaldsca pob bralo prostovoljne prispevke za nadubožnejse. Dopoldne je sijalo soln-ce; popoldne pa se je nebo pooblačilo, dežja pa k sreči nd bilo. _c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje tn celjsko okolico bo v torek 8. t m. ob 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlago v a ulica 8, pritličje, levo. —c Mladinska sekcija »Soče« v Celju ima redne sestanke vsak četrtek ob 20. Prihodnji sestanek a predajanjem bo v četrtek 3. t. m. Sestanek je Obvezen za vse Člane mladimske sekcije, vabljena pašo tudi člani društva »Soče«. _c Novi grobovi v oktobru. V celjski mestni in okoJAški občmd je umrlo v oktobru 31 oseb. V Celju je ummlo 22 oseb (4 v mestu in 18 v javml bolnici), v okoliški občini pa 9 oseb (2 moška in 7 žensk). _c Umrl je v ponedeljek 31. oktobra v CeHhi, Krekov trg 8, v 74. letu starosti višji sodni svetmSk v pokoju g. Alfonz GaHinger, tast magistrataega direktorja g. Iva šufbrica v Celju. Pogreb se vrša danes 2. t. m, ob pol 16. Iz hiise žalosti na mestno pokopađiSce. PokojnSku bodu ohranjen blag spomin, preostalim nase iskreno sožadje. c Zlata zapestnica Je bula najdena 31. oktobra dopoldne v mesta. Lastnik jo dobd Prt pre^atojništvu mestne poMcije. Z Jesenic _ Praznovanje vseh svetih. Na praznik vseh svetih je btko naše pokopališče spremenjeno t pravd cvetlični vrt. Od vseh strano so prinašal: svojci cehe kite cvetja in ga polagali na grobove svojih dragih. BH je krasen jesenski dan in na pokopališče je romalo na tisoče ljudi Popoldne se je zbralo na njivi! mrtvih nad 4000 $odd, ki so praeld od bliau in daleč, da počaste spomin na svode pokojne. Po cerkvenih otoredih so pevci aapeM nekaj žalost5nK sveder pa je zagorelo na poko-paJkšcu na tisoče lučk. _ Sport. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču SK Bratstva na Jesenicah nogometna tekma med kombiniranima moštvom ljubljanske Bfc#e m t moštvom jeseniškega Bratstva. SK Bratstvo stalno napreduje v vseh panogah sporta, kar je doza*, da se spušča v boj tudi z najbolj renomiranima nogometodmi klubi naše banovine Id to < lepimi rezultati 4gra sama na sebi je bila zelo zanimiva že predvsem zato, ker so padli v prvem Času val goH v korist Bratstva, kar je morda pripisati veliki sreči domačih igračev, aH pa zato, ker se gostje niso mogld takoj znajti. Končni rezultat tekme pa je bbl 6:4 za goste. Tekma je bila predvođena zelo lepo. Od domačinov sta se odlikovala vratar Bnin Viktor in desni krilec Raainger Stanko, ki sta igrala zelo požrtvovalno. Od gostov pa je biJa si jadna desna krilska zveza, ter desni in srednji krilec. V splošnem so gositje domaČe moštvo v tehničnem pogledu daleč nadkrifljevali ter pokazali v vseh pogledih lepo igro in športno discnipliino. Treba pa je na vsaik način grajati poseganje dela občinstva v samo igro in to na tak način, kd spravlja občinstvo pred gosti v zelo čudno luč. Dolžnost vseh jeseniških športnih klubov je, da te ke ekscese in druge šEodldifoe pojave, predvsem pa lokalni patriuoulzem, izločijo iz športnega žlvljenjia, ker ugledu sporta močno škodujejo in napravljajo tako pred gosti kakor tudi pred velikim delom prisotnega občinstva mučen vtis. Iz Novega mesta _ Prekopi. Med letom so bifll na starem pokopališču izkopani m preneseni na novo: Zobec Jakob, Janez in Neža — Novak Anton in Marija — GarzarolAi Ivana — šafer Anton in Jera — Božič Anton, Ana in Franc _ Jelene Josip — Penko Neža _ Prijatelj Anica — Seddl Ferdinand, Alojzija in Hermina — Kaetelic Manija — Jaklič Katarina in Julčd — Kalčic IgnacUJ in Anton — Bervar Valentin in Apolon '-ja — Skaberne Franc, Jožefa m Florjan _ Andrejcič Peter _ Ogoreutz Jožef — Andres Josip in Marljja — Klemenčlč Franc (oče dn sin) ter Frančiška Staro, opuščeno pokopališče bo skoro prazno. Vsak, komur razmere le koiičkaj dopuščajo, je dal prepelja/ti svoje ranjke. Pac ve-HTca ljubezen je to, kii nas veže z njfemi! _ Vreme imamo zelo slabo, že nekaj dni se menjajo hudi nalivi z burjo In ju-gozapadnHkom. Gosta meg3a leži vsepovsod. Gobarji so priSLi letos na svoj račun, še r teh mokrih, mrzlih dneh rasto tako krasni aojdovčki, da jtih je kar veselje videti. Zvočni kino Ideal Danes nepreklicno zadnjikrat Najgigantnejši velefilm vseh časov! Ob 4., 7. in &10 zvečer S Koroške Bele _ Smrtna kosa. Po dolgotrajni bolezni je preminul v bolnici bratovske sklad-nice v 26. letu starosti g. Z ml tek France, bivši tovarndŠKi delavec na Jesenicah. Pokojni, ka je bil idealen mJademič ter vsa leta pri Sokolu kot naraščajnik in član, jo postal žrtev grozotne tuberkuloze, katera se je izredno trdovratno upiral ter jfr je moral v cvetu let podleći. Bodw blagemu mladeniču ohranjen trajen spomin, preostalim naše iskreno sožaije! _ Naš Sokol je imet v nedeljo zvečer Jep poslovilni večer, namenjen sestri Milani VelepJcevl kt je nameščena kot učiteljica v Borovnico, kjer nastopi svoje prvo službeno mesto. Sestra Velepičeva se je marljivo udejstvovala na našem gleda-ktekem odru, pomagala pri vzgoji dece ln bila tudi sama marljiva telovadi k a Želimo Ji na njenem prvem službenem mestu v Borovnici mnogo sreče, uspehov In zadovoljstva. Stran 4. M%m O TI WB KI ITAROPc. tel n*-*n*ra 1992 etev 24Q i ljubezni K— £e pooojal deset tisoč irao-tor detektiv^ ki bi našel označena dva moža. Ko so bda vsa onščagna sredstva fečrpana. je Robert skieuli nadaljevati Iskanje na swjo pest. Preoblečen v ^brezposelnega de-fervca< je oboodfl vse zakotne lokate ta bežni ce, kjer se zbirajo sumljivi postopači. Seznanjaj se je z nočnimi packami, ki so se mu smejale v obraz, to so spoznate, da noče kanonraU ljubezni. Pa tuđi Carmen je hodite po bez-nšcah, kamor n#i poF.cija ne stopi rada. Iskala je nesrečnega otroka, obenem pa trkti Heleno. fnlormiraSa se je, kriaj je zapusttta bi so v knjezjem parku, pa je zvedela, da prevozniškega pocrjetja, ki je prevažalo takrat njeno pohiStvo. ni več. V posredovaJnaci ca sfa&Ebe so $ e zašepetal Robert. Pod njegovimi vročimi poljubi se je Carmen komaj vidno nasmehnila. — Pojdi brž pogledat, kdo je prišel, in vrnd se takoj k meni, — je za-šepetala. — Potem določiva skupni program za ves dan . Robert d* AJboize je našel v svojem kabinetu miladega moža. Prislec ga je spoštljivo pozdravil, Robert ga je pa povabil, naj sede, in čakal, da mu pojasni vzrok nepričakovanega poseta. — Gospod, — je dejal prislec, — oprostite, prosim, če se vam zdi moj poset nenavaden in morda celo vsiljiv. Prihajam po informacije o dami, ki ste jo nekoč dobro poznali in ki se je morda še spominjate — o Heleni de Montlaur. * • — O Heleni de Mnotlaur! Robert je tako presenečeno krntanil in prebledei da se je Paul Vernier ustrašil in ni vedel, kaj bi to pome-nŠo. Robert |e bolet vstati, pa je omahni nazaj v naslanjač. Ovratnik ga je taCal, duši se je. — To damo. — je nadaljeval Paul Vernier, — je zadela <*ra£na nesreča. Vi bi n pa morda lahko pomagali, da bi ono njenega tratenja kmafci konec — Helena!... ga je prekinil Robert — Helena!... Je se živa?... Povejte!... Odgovorite! — Da. gospod, živa je. — Ste prepričani o tem? — Zagotavljam vas. Saj jo vsak dan vidim m govorim z njo. — Oh, gospod, srečo nam prinašate! — je vzkliku* Robert ves iz se- | be od veselja. m odhitel je po stopnicah obvestit Carmen o radostni novici. Smžinčad je kar strmela, videč gospoda, kako preskakuje kar tri stopnice m kriči na vse grlo: — Carmen, Carmen! Vsa pres&asena mu je Carmen hitela naproti. Ihteč od sreče jo je objel in zajecfcjal: — Helena!.... Helena!... živa ... živ«!... Helena je živa! 2e pri samem Carmeninem imenu, ki ga je izgovoril polkovnik, je Paul Vernier uganil, da se m uje posrečilo prevzeto poslanstvo. Še tistega dne, ko mu je Helena de Montlaur pravila, da je prepričana, da je slučajno srečala svojo sestro in njenega moža. je ukrenil Paul vse potrebno, da dobi informacije o mladem polkovniku. V vojnem ministsrstvu, kamor se je najprej obrnil, mu niso mogli postreči z zaželenimi informacijami. Poflcovnik d'Alboize je bil na dopustu. V ministrstvu niso vedeli, kie stanuje. Post režiji vi uradnik mu je dejal samo. da bo lahko zvedel za naslov, ko se polkovnik vrne z dopusta. Kar se tiče njegovega zasebnega življenja, so vedeli samo, da se je v tujini oženil. Niso pa vedeli, kdo je njegova žena. Zaman je Paul Vernier poskušal tudi zvedet? kal o vdovi po de Saint-Hyrieixu. Ali ni bila njegova tragična smrt ob uporu kaznencev v Kakau oznanjena pomotoma? Sledove tako davnega dogodka je biio težko najti, pač so pa Roberta zagotovili, da bo vest točna ker je bila objavljena v uradnem listu, a oblast se nikoli ne moti. Patri je moral veclcraj v vojno ministrstvo, obredel je vse oddelke in čakal cele ure v predsobah, da je končno dobil zaželjene. žrtformacije. Heleni ni notel povedati, da je svoj cttj tako rekoč že dosegel .Od jutra do večera seje zadovoljeval s tem. da jo je zagotavljal, da ji pove drugi dan važno novico. Kampanja proti rumunskemu kralju Znani prijatelj Madžarov lord Rothermere na vse načine rovati proti kralju Karlu V raznih angleških listih se pojavljajo zadnje čase članki, poročila in vesti, ki hočejo prikazati zasebno življenje rumunskega kralja Karla v zelo Čudni luči. Gre za dobo, ko je živel princ Karel v inozemstvu, ker se je bil odpovedal prestolu. Vsi članki in vesti so se pojavljali in se pojavljajo zlasti v listih, ki jim daje smer znani tiskovni magnat in prijatelj Madžarov lord Rothermere. Poročila so pisana večinoma v Angliji na doslej neobičajen način in odkrivajo drastično najdelikatneiše podrobnosti raznih intimnosti. Rothermere se pa ni zadovoljil s tem skandaliziranjem samo v svojih listih, temveč vpliva tudi na druge liste, zlasti na tednike, ki prinašajo podrobna poročila o rumunskem kralju, izvirajoča iz istega vira in najbrž tudi mastno plačana. Rothermere gre pa še dalje. Zadnje čase je poslal v Pariz nekaj svojih agentov, ki stikajo tam za novimi podrobnostmi in intimnostmi prebivanja sedanjega rumunskega kralja v Parizu. Po Parizu iščejo služinčad, ki je služila pri princu Karlu in jo skušajo podkupiti, da bi izdala čim več intimnosti fe njegovega zasebnega življenja. Posebno drago plačujejo zlasti najrazličnejše fotografije, nanašajoče se kakorkoli na princa Karla in njegovo ožjo okolico. Jasno je. da imajo agenti nekaj uspeha, saj lahko vsako malenkost bogato plačajo. Prizadevajo si tudi pridobiti za kampanjo proti rumunskemu kralju nekatere francoske liste, kar se jim zaenkrat še ni posrečilo. Pač so pa pridobili dva francoska pisatelja, ki pripravljata na podlagi zbranega gradiva knjigo o intimnem življenju rumunskega kralja. Knjigo sta že ponudila ameriškemu založništvu ^Brentano«, ki ima v Parizu podružnico. O kampanji proti romunskemu kralju se mnogo razpravlja v Budimpešti. zTasti v političnih krogih. Posebno grof PaHavicini. eden izmed voditeljev madžarskih legitimistov. je o tej kampanj' zelo dobro informiran. Ko so ga nedavno opetovano vprašali, ali nima tu svojih prstov vmes madžarska princesa Hohenlohe ki živi v Londonu in je intimna prijateljica lorda Rothermerja. se je grof samo pomembno nasmehni! Zato se po Budimpešti govori, da je vir vseh spletk in klevet o rumunskem kra'ju salon kneginje Hohenlohe v Londonu. Kneginja je imela priliko navezati osebne stike z nekom, ki ie zeio blizu rumunskemu kraljevskemu dvoru. in tako so ji prišle na ušesa vesti o zasebnem življenju rumunskega kralja. To je storila na izrecno željo lorda Rothermerja. V madžarskih političnih krogih se govori tudi o tem. da je najbrž v kampanjo proti rumunskemu kralju zap'e-ten ministrski predsednik Gombos in da ima ta akcija zunanjepolitične cilje. Gombosovi prijatelji seveda to odločno zanikajo. Deistvo je. da bivši ministrski predsednik Bethlen ni opustil svojega starega načrta madžarsko-rumimske personalne unije, čemur pa Gombos nasprotuje. Mnogi znaki kažejo, da se je Gombos zadnje čase zelo približaj legitimistom. V madžarskih političnih krogih napeto pričakujejo, kaj bo storil v tej zadevi Mussolini. ko se bo Gombos z njim v Rimu osebno posvetoval. Kdaj odpotuje v Rim, še ni določeno, verjetno je pa, da še pred 15. novembrom. V Budimpešti zatrjujejo, da le Mussolini za ožje sodelovanje med Madžarsko, Rumunijo in Bolgarijo. Zanimivo je pa, da se Vatikan nič kaj ne navdušuje ?a ta Mussolinijev načrt Uspeh zamorskih letalcev Zamorski okraj Harlem v Newyorku je doživel te dni veliko svečanost, ki se je pri nji uveljavil v Ameriki dobro znai zamorski temperament. Zamorci so pripravili sijajen sprejem svojima rojakoma, dvema letalcema, ki sta prele ameriški kontinent iz Los Angelesa do Newyorka v starem letalu s tako slabim motorjem, da bi se drugi letalci z njkn niti ne dvignili od tal. Herman Jannrngs in Thomas Atlen, zamorska letalca, sta pet let Štedila, da sta si lahko kupila aeroplan. Njuna želja je bila dramatizirati aspiracije zamorca in naglasiti njegovo hrepenenje po enakovrednosti in enakopravnosti z belokožci. Letalo, ki sta ga kupila za svoje prihranke, je tako staro in obrabljeno, da je res pravi čudež, da se nista ponesrečila. Seveda sta letela zek> po-časi, svoj cilj sta pa le dosegla._ Dve ženi. — Moji ženi se je menda zmešalo v glavi. Naredila mi ie kravato iz svoje stare obleke. — To še nič ni. Moja stara si je napravila večerno toaleto iz mojih kravat. Mošt sveža pošiljka, vseh vrst stara vina v priznano najboljši kvaliteti — se toči na Cankarjevem nabrežja 5 m Breg 2 I. A. Sunara. Vezenine — zaves*- najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikeš LJUBLJANA (poleg botela Štrukelj) STANOVANJE sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam. — Valentin Vodnikova ilica 15, Zelena jama. 4153 APARAT ZA MASIRANJE revmatizma in drugih bolezni kakor tudi krojaško peč, poceni prodam. — Prešernova ulica 54/1 (Hren). 4144 Sadvita v čokoladi. — Vrečica Din 5-—. — TOVARNA ČOKOLADE »MIRIMc Naznanilo preselitve Svojim cenjenim odjemalcem najvljudneje nar snanjam, da se preselim 1. novembra 1932 s svojo špecerijsko trgovino v razširjene in novo preurejene lokale moje te obstoječe specijalne ta^ovine ta prazarne aa kavo na Dunajski cesti vogal Tavčarjeve . 2 Plan in 2 c?; KONTORISTTNJO samostojno delavko, korespon-dentinjo hrvaščine in nemščine (nemške stenografije) zanesljivo knjigovodkinjo z dobro poslovno prakso, iščemo za takojšnji nastop. — Ponudbe pod »Pridna prvovrstna moc na poštanski pretinac br. 44 Sušak. BRZOPOPKAVLJAJLN1CA popravlja čevlje hitro In poceni — Ljubljana, delenburgova al. St. 4. dvorišče. 91/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKJER, Ljobljana, Sv. Petra očeta 14. FIGE v mestu a Din 5.—, zunaj mesta a Din 3.50 kg. — Sever a Rotnp., Ljubljana, Gosposvet-aka cesta it. 5. " 4088 POSOJAMO plošče in gramofone »ALAGERc Ljubljana, Aleksandrova e. 4 (prehod > Vic t orla« palače) Prodam nov, dobro ohranjen, samo dva meseca rabljen PISALNI STROJ, ki je stal 6000.— Din ter istega prodam sedaj samo za 4800 dinarjev, ker ga več ne potrebujem. — Naslov v upravi >8L Naroda«. 4088 AMERIK. BRESKEV WmWbam\ imamo na razpolago večjo množino od naj zgodnih do najkasnejSih. Slive Burbank in drugo sadno grevje. Cene zmerne. Vrtnarstvo Bofulm in Blaži ca, Stenjevec pri Zagrebu. 41» DAMSKI KLOBUKI že od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — >La Femme Chicc, Ljubljana, ŠTAJERSKI KROMPIR kupujem v vsaki množini. — Ponudbe poslati z označeno cena na A. Pribarič, trgovina krompirja, Zagreb, Palmotiče- GRAMOFON 118X60 avtomat iz hrastovine, črno politiran, s 47 ploščami, vse v dobrem stanju — ugodno proda Ing. Potočnik, Kot 38, Selenburgova ulica 6/L 107/T I va 47. 4149 I pošta Semič. 4146 MESTO TRG. UČENCA iščem v veletrgovini mešanega blaga v večjem kraju Slovenije. — Ivan H era Ah, Pesnica, Do brenje št. 14. 4148 lepo, sadonoano In vinogradno, s pritiklinami, naprodaj. — daje Ignac Petrovič v Zgornji Polskavi. 4109 AVTO mali, 4 cOinderaki v stanju, ugodno prodam na obroke aH ramen jam sa usnje. — Martin Omerzel, čevljar, Trbovlje. 41» Požurite dokler traja stara zaloga nizkih cen! Nekatere cene nase velike izbire: X otroški žemperji od .... . Din 30.' damski žemperji od..... Din 70.' moški žemperji od..... Din 80.' otroški skoki od...... Din 18.' ženski refonm od...... Din 16.- moške hlače od ...... Din 24«" Rokavice: 'Otroške od ." • • • • • • • Din 13.- damske od • ..... Din - moške od . . • ...... Din za male otroke od...... Din det* .......... Din 50.« damski od . ..... Din 60.' damski, garant, krupon podplat _ od.......... Dir 85.* moški od........ Din 80.' moški, garantiran krupon pod- _ plat bd ....... ^>in 98«' delavski čevlji iz močne kravje koše od........ Din 90.' Nogavice: otroške od........ Din 4«""~ damske od . . . ..... Din 7*50 moške .... Din Srajce: kombineže od....... Din 32.*^ moške od........ Din Torbice in kovčeki: otroške od........ Din 7*50 ženske od........ Din 20.~ kovčeki mali od...... Din 13.— Steklo: kozarci od........ Din 1.50 1 liter steklenice od..... Din 8*50 liker servis od...... Din 23*™" Porcelan: skodelice za črno kavo od . skodelice za čaj od . . • servis za črno kavo od . . Din 6.— Din 8.50 Din 85«— Ant. KRISPER - Ljubljana Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 1-? M UiU: Oton CbHaUK. — y* T Ljubljani.