AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 19 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 24TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Anton Lenček se je pri delu v rudniku ponesrečil. Rojak biva v Morgantown, W. Va. Zlomil si Je nogo in se nahaja sedaj v bolnišnici. Rojak Mike Jožef, ki je bil l ki sta hotela pridobiti novega clan SSPZ, a je danes pasiven predsednika za načrt, da kon-in brez sredstev, poleg tega pajgres dovoli $500,000,000 podpore bolan, je moral it v okrajno re brezposelnim. Kot pripove-bolnišnico v Ambridge, Pa. Star dujeta, je Roosevelt simpatično je 47 let in doma iz Harinje vasi poslušal njune predloge. Oba Novi predsednik je naklonjen $500,000,000 podpori za brezposelne Warm Springs, Georgia, 23. januarja. Tu sta obiskala novega predsednika Roosevelta neodvisna republikanska senatorja La Foilette in Bronson Cutting, Pri Novem mestu. V Colorado Springs, Colo., je rojak Frank Starec nevarno zbolel za naduho. Poleg tega je tudi popolnoma onemogel. In v Denver j u se je morala podvreči težki operaciji Terezija Avsec, hči John Vidmarja. Iz Rock Springs, Wyo., se poroča, da je tam 18 letna Marta Porenta, hči rojaka Jožeta Poanta, pomotoma izpila večjo dozo lizola, in je nekaj dni potem senatorja sta se po razgovoru z Rooseveltom izjavila, da bosta nemudoma vložila tozadevni predlog v senatu, in ča pri sedanjem zborovanju ne bo sprejet, pride na vrsto pri izvanrednem zborovanju, ki ga bo sklical novi predsednik. Oba senatorja, dasi sta republikanca, sta podpirala Roosevelta v zadnjih volitvah, in dejstvo, da sta ga prva obiskala na njegovem domu, skoro garantira, da bo eden ali na posledicah zastrupi jenja i drugi imenovan za kabinetnega Ulr»'la. uradnika. Bronson bo mogoče V New Yorku sta se poročila ' imenovan za tajnika notranjih Miss Vera Sternad in Mr. Gary |zadev. La Follette kot Bronson Gostič. Mladi par je splošno j ge je izjavil, da način, kot se se-Zr>an in priljubi j e n v New i (]aj deli podpora, je popolnoma ^01'ku. j nezadosten in ne odgovarja da-_ Pretekli teden se je ponesre- S našnjim razmeram, ril na domu svojih staršev 11 j —--o-— Jetni sinček družine John Pav- 50 oseb ranjenih na poli •lch v Milwaukee. Mr. Pavlich je armado za spopad z Ja- bo z deli pri Muscle ponci v provinci Jehol Shoals nadaljevalo Žrtve depresije se vdajajo pijači, trdijo vodstva dobrodelnih družb New York, 23. januarja. Narodni odbor za duševno higije-no je pravkar podal javnosti obširno poročilo, ki je rezultat triletne preiskave po vso j Ameriki, da se dožene, kako je depre-jsicer stotisoče ljudi, toda ne po-sija vplivala na moralo ameri-lzna organizacije in niti ni pri-škega naroda. Skoro je očivid- merno oborožena za veliki boj. Kitajska mobilizira večjo j Roosevelt obljubuje, da se Kralj Aleksander obiskal Skoro deset milijonov ame- Šangaj, 23. januarja. Kitajska je začela mobilizirati po vseh svojih provincah, da spravi skupaj ogromno armado v boju proti Japoncem. Ta armada ima no, pravi poročilo, da ?e je vži-vanje cenega alkohola povečalo v zadnjih treh letih. Brezposelni radi posežejo po kozarcu žganja, misleč, da si pri tem preženejo skrbi, ki jih tarejo za obstanek. Dejstvo je, da se je število prodajalen z opojno pijačo v zadnjih treh letih v večjih kot v manjših mestih zvišalo, namesto da bi se njih število znižalo, kot bi bilo logično pričakovati. Poleg tega se pa danes v privat- Iz daljne Kalgan province se podijo ogromne čete mongolskih Kitajcev proti Jehol provinci, kjer so se Japonci že utrdili v raznih postojankah. Računa se, da je najmanj 250,000 Kitajcev pripravljenih nastopiti proti Japoncem. Poleg tega prihajajo nadaljne čete iz centralne Kitajske, kjer so mobilizirali nadalj-nega četrt milijona Kitajcev. Večinoma so to pešci, katerih vsi niti s puškami niso oborože- nih hišah povžije več opojne pi-!ni, dočim imajo le malo število jače, kot se jo je svoje dni pro- j strojnih pušk in nekako 200 to. dalo v gostilnah. Da se danes! pcv. Japonci zadnje dneve mi Poznani slovenski godbenik v Milwaukee. Igral se je s tovariši v kleti stanovanja in pri ^m padel po stopnjicah in se pobil. y St. Stephen, Minn., ki je slovenska naselbina, Je Umrla rojakinja Marija žu-soproga Jakoba žumra. *atijka je bila rojena v Polho-vem Gradcu v Sloveniji leta kot najstarejša sestra pokojnega g. dr. John Seliškarja, tičnem shodu Tralee, Irska, 23. januarja. 50 oseb je bilo ranjenih na političnem shodu, ki se je vršil v tem mestu, ko je'govoril bivši predsednik Irske republike, Cosgrave. Kakor hitro se je Cos-grave pojavil na govorniškem odru, so ljudje začeli kričati: "Up de Vaiera!" In v istem času je začelo padati tudi kamenje. Policija je prišla in napadla zborovalce s palicami, toda rujejo, toda ta mir je podoben pripravam za resno vojno. Ču-je se, da so Japonci pripravljeni zasesti tudi glavno mesto Kitajske, Peiping. vživa več opojne pijače je vzrok staro prepričanje naroda, da se skrbi, trpljenje in strah laglje pozabi, ako je človek deloma omoten z alkoholom. In dočim brezposelni na eni strani postajajo razdražljivi, kritizirajo in j " napadajo, pa so slednji v manj- ZUpan V Ostrem boju S šini. Velika večina brezposelnih predsednikom falim Včeraj popoldne se je v City Hall vršilo zasedanje finančnega odbora mestne zbornice, in tekom debat je prišlo do ostrega spopada med županom Miller-jam. in med predsednikom finančnega odbora in mestne zbornice, Marshallom. Marshall je republikanec. Na vrsti je bil romunskega kralja radi napetih razmer z Italijo Montgomery, Alabama, 23. Belgrad, 23. januarja. Kralj januarja. Predsednik Roosevelt j Aleksander, s kraljico Marija in je imel v tem mestu govor, kate- v spremstvu ministra za tuje-rega je poslušalo nad 60,000 1ju-j zemske zadeve, so se podali v di. Obljubil je navzočim, da bo.Sinai, kjer se bo vršil privaten njegova skrb, da se zopet začne I sestanek med romunskim kra- riških otrok ne dobiva zadostne vzgoje New York, 23. januarja. Skoro nemogoče je misliti, toda resnica je, da danes primanjkuje nekako 10,000,000 ameriškim otrokom dovolj ne in prave šol- z deli v Muscle Shoals, v katerega so dosedanje administracije zabile že $150,000,000, ne da bi narod imel kaj vidne koristi od tega. Stem, da se uporabi vod- Jugoslavijo in Italijo so skraj na sila reke Tennessee, od drža- j no napete, in skoro gotovo je, ve Ohio do Mehikanskega zali-j da se bo na sestanku med rova, bi se pridobila ogromna mno-! munskim kraljem in kraljem žina poceni elektrike. Ne samo, j Aleksandrom govorilo o nekaki da bo dobilo kakih 30,000 delavcev delo pri ogromnem podjetju, ljem Karlom in med kraljem | ske izobrazbe. Ni sicer kriv Aleksandrom. V diplomatskih | ameriški šolski sistem, pač pa krogih se pripisuje temu obisku |cna pošast, ki je povzročila že večji pomen, kaj ti _ razmere med j toliko drugega gorja __ depre. sija. Šolski sistem financiranja I je propadel v skoro sleherni državi. šolska vzgoja v Ameriki je namreč zadeva vsake posamezne države. Zmanjšani davki, neplačani davki, vse to je povzročilo, da šolske oblasti nimajo istega denarja na »'azpolago, zvezi med Romunijo in Jugosla vijo za slučaj konflikta. Kralj ljudje, zlasti oni v Tennessee do-j Aleksander je vzel s seboj tudi lini, bi imeli stalno korist od te- odličnega generala. Obenem se . ga, ker bi dobili elektriko in to!bo na tem sestanku tudi govori- kot so ga imele prej, kar ima za poceni. Kot znano, je bil seda-Jo, če je mogoče obnoviti kralje-Mf?1C0- da ™ mora škratih nji predsednik Hoover naspro- vino Grško z bivšim kraljem jL1.!šolski pouk, odsloviti učitelje m ten vsakemu delu v ogromnem rijem na čelu vlade, kar bi bilo; ^'catel.nce m vsepovsod zmzati podjetju Muscle Shoals, katero pomembno za Jugoslavijo iz proračun za solskovzgojo. Mnp-je začel svoje dni predsednik I vzroka, ker bi taka vlada dala stotln so1 so/morah zadnje Wilson, in je Hoover tudi prepo-'vse koncesije Jugoslaviji glede |casAe Ur i opreti. lu>oce mest pristanišča v Solunu, česar se!v Ameriki je danes, ki se naha- ki .le lansko leto umrl. Pokopa- vzf° ^ več ur> vredno & "ftal li { so jo poleg brata na pokopa-lišeu v St. Stephen. Dr. James red. Cosgrave je odšel. V torek, 24. januarja, se vršijo po Seliškar, ki je predsednik sloven- fa Predsednika. slu' da "e m0re-10 »"skrbeti kega pomena za Jugoslavijo in;niti za najbolj elementarne ^po- njeno trgovino. -0- trebe šolske mladine. Tozadevna preiskava, kateri je načelje- » .v. . i j val profesor Paul Mort, direktor Ameriški konzul posvar- jen, da pobegne predlog, ali naj se denar, ki se | Rccseveltov termin bo torej kon ga dobi od davka na gasolin obr- Lj 2Q januarja> 1937 namesto ne za pomoč brezposelnim ali | 4_ marca> in bo torej ;;a 44 dni naj se izroči mestni blagajni da krajg. kot je bl katerikoli drugi dobi toliko več delavcev delo. Do- predsedni.ški termin doslej čim je Marshall lansko leto sam predlagal, da naj se pazi na denar, ki se ga dobi od prodanih bondov, da ne pride v roke dobrodelnih družb, pa sedaj Marshall zastopa stališče, da mora denar iti dobrodelnim družbam. Listnica urediništva Prijatelj. Le potrpljenje, ne bo trajalo dolgo, ko dobi prohi-bicija smrtni udarec. — Naroč- ! šolskega kolegija od Columbia ! univerze, je dognala, da roma Yokohama, 23. januarja. Po-jpo dežeU daneg do dva milijona licija je danes naznanila ameri-, otrok> ki bi sicer morali biti v škim konzularnim uradnikom, j šckh po}eg tega> da ne dobi. da pošljejo svoje družine izveii;yajo otrod primerne vzgoje> pa mesta, dočim je obdala ameriški ; S() tudi podhranjenii kar slabi konzulat s kordonom policije, ko njih telegni gigtem Pred 10() je konzulat napadlo kakih 500jleti Amerika še ni imela šo]ske. delavcev, ki se nahajajo na ga sistema_ yzgoja otrok je bi-štrajku. 146 štrajkarjev je bi-;ja odvisna od stHršev. Ko pa so lo aretiranih. Generalni konzul :posamezne države prevzele od-in nekaj uradnikov na konzula- ;govornost za vzgojo ctrok, je bitu je že preselilo svoje družine. !]o seveda potrebno ustanoviti Japonska delavska federacija, j gole> preskrbeti učitelje, knjige ki je imela včeraj shod, je skle-;in yse drug0) ka). gre ? golskim nila prirediti protestna zborova- sigtemom. To vse je Beveda ve-nja pred vsemi ameriškimi kon-j,^ tisQČe milijonov dolarjev, zulati. ; katere so ljudje plačevali v dav- o I kih. Danes so odrekli davki in Rusi med seboj [odpovedal je ameriški šolski si nik. Skoro je gotovo, da bodo ! Preteklo nedeljo'so Rusi v Cle- steni proste vzgoje. Deset mili- . ,, i Dayčne Hstine so razpo-'na Jefferson Ave. in W gospodarili, ko ste bili 11a krmilu vlade, ko ste imeli na razpolago $18,000,000 na leto. Meni se je dovolilo za letos $10,000,-000 in zahteva se nemogočih 10 th I jonov katerega so opravičeni. slali šele v sredini januarja, in St., da se debatira glede prizna-nemogoče je, da bi ljudje v tako jnja sovjetske republike od stra- Pobegnil v M°hiko kratkem roku plačali davke. Zdi i ni Zedinjenih držav. Nad 1000 & rJtetirjev v cleVelan- se nam, da bo rok podaljšan do |ljudi je prišlo v dvorano, m mno- j du> ]d je finariciral in povzročil stvari od mene. Znižati mestni I bogte čitali v časop;su. _ A. proračun za $8,000,000 na leto i K y. ge čudite; ker plačate pri tem pa narediti vse ono, kar imanj dayka kot lansk(J leto? A]i ne berete časopisa? Ali niste nekako 20. februarja. Tozadev- go stotin jih je moralo oditi. De i take, kot jih še ni bilo. Opozarjamo na oglas v današnjem listu. Ne bo pokojnine Poročali smo pred kratkim,'1 pa se bo skupna seja vršila v ^.H, da so odprli blagajno, iz j da nameravajo v kongresu pode- petek, 27. januarja v navadnih i 1-14-i .»/-1/^Tri Y\r\ Toml/om rwc/ioonyn _ se je naredi za $18,000,000 je nemogoče." župan Miller je nadalje izjavil, da po njegoven? mnenju bi morali dati $600,000 od gasolinskega davka za mestne brezposelne, in sicer $400,000 za direktno pomoč, $200,000 pa za razne mestne zavode, ki podpi-1 rajo siromake, ostali davek pa j bi moral iti v oddelek za čišče- j nje in popravo cest, tako da do- ■ bi kakih 1,000 delavcev delo. Republikanci so pa stavili drugačne predloge, in končno se tozadevno niso mogli zediniti. Postava, ki dovoljuje, da se vpora-bi gasolinski davek za brezpo- j selne, je veljavna samo do 1. marca, 1933. Po tem dnevu gre ves denar, ki se ga dobi za gasolin, v mestno blagajno in vpora-bi mesto denar za popravo in čiščenje cest. Ako pa ob 1. marcu obnovijo isto postavo, potem mesto ne dobi ničesar, pač pa poberejo vso svoto dobrodelne družbe. i bombne napade na razne čistil- bata je bila burna in vroča, to- y Celvelandu, je pobegnil v da koncem konca so zmagah oni kot dognalo policija. / Dotični raketir je bil odgovoren Rusi, ki so proti priznanju bolj-ševikov. Očividno so bili v ogro- pajere so roparji vzeli $450.00, ^tlačili denar v kovček in zbe-v avtomobilu. vnka je znana. Ukradeni de- ae je nabral tekom nedelje V °erkvi. liti vdovi po ranjkem predsedniku Coolidge pokojnino v svoti Njih avto pet tisoč dolarjev na leto. Poroča se včeraj iz Washingtona, da v tem zasedanju kongresa predlog ne bo prišel na vrsto. prostorih Posojilo državi Ohio R e k o n s tr ukci j ska finančna korporacija v Washingtonu je dosedaj posodila državi Ohio vsega skupaj $9,973,730. Zrakoplovni promet Iz zrakoplovnega pristanišča v Clevelandu odplove vsak dan 22 zrakoplovov na vse strani Zed. držav. čitali, da se je izvršila nova cenitev vseh zemljišč in da se je vrednost zemlje in posestev znižala? Vest iz domovine Mrs. Frančiška Meclveš, 1028 E. 72nd St., je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je 27. decembra umrla draga mati, 1 Neža Mencej, na Igu pri Ljubljani, v visoki starosti 88 let. V domovini zapušča dva sina, tukaj v Ameriki pa eno hčer. Ranj-ko se priporoča v blag spomin in molitev. Delniška seja V nedeljo, 29. januarja, ob 1. uri popoldne se vrši seja delničarjev Slovenskega Narodnega Doma na 80. cesti. Vsi delničarji so vabljeni, da se gotovo udeležijo. Mr. Frank Arko Mr. Frank Arko nam sporoča, da je sedaj zastopnik za White Way Coal Co. in vam lahko vsak čas postreže z najboljšim premogom. Rojakom ga priporočamo. * Nevarno je zbolel v Londonu znameniti pisatelj John Galsworthy. mni večini. 24 policistov je skr- za najmanj 50 bombnih napa- , , . . 1 . , i dov na Čistilnice. Sara je imel belo za mir m red na shodu. ^ 5Q čistilnic v clevelandu V bolnico |in je hotel kontrolirati vse dru- Po nasvetu zdravnikov se je ge če je kaka čistilnica zniža-podal v Lakeside bolnico pozna-1 ceno> je takoj poslal bombo ali sicer poškodoval delavnico po- ni rojak Mr. Frank Line, stanujoč na 16719 Grovewood Ave. V bolnici bo moral ostati za nedoločen čas, ker boleha že več let 11a revmatizmu. želimo mu, da bi kmalu okreval in se zopet tem svojih podkupljenih pristašev. . 5 centna voznina Mestni councilman A rti je kmalu vrnil k svoji družini. {predlagal včeraj v mestni zbor- Kandidati smrti j nici> da se v'Jelje P° Vsem mefu' V državnih zaporih v Colum- S pet-centna voznina, m nicer kot busu se nahaja te dni 10 kaz- za preskušnjo za en teden ah nencev, ki so bili vsi obsojeni v (dva. če se bodo ljudje bolj po-|smrt na električnem stolu, služevali cestne železnice, in bo-Umorjeni bodo tekom dveh me-j do dohodki družbe narastli, te-seceV- daj bo voznina ostala, ako ne, tedaj se zopet upelje stara voznina. Kot znano, ima mesto kontrolo nad poslovanjem cestne železnice. Uavek na gasolin Zvezni daveh, en cent od galo-ne gasolina, bo ostal tudi v prihodnjem letu. Ta davek prinese zvezni vladi letno nad $130,- Jugoslovanski klub 000,000. ^ ^ Vsled odsotnosti Mr. Anton Znižane plače Grdine, se ne vrši danes večer Šolski odbor v Euclidu je po- seja Jugoslovanskega kluba. O novno znižal plače vsem učite- času pvihodnje seje se bo pra-ljem in učiteljicam, ki dobivajo vočasno sporočilo. več kot $500.00 na leto. * Ameriška mornarica ima velike manevre na Pacifiku. Vreme Danes bo jasno in gorkeje, jutri dež in hladneje. i "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN D AIL? NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za Četrt leta $2.60 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: AmeriSka Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRG, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 19, Tue., Jan. 24th, 1933 v Času primerne Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti, tega izreka se zadnje čase držijo gotovi naši slovenski bratje so-cijalisti, ki protestirajo pri — svojem lastnem poslaniku glede nečesa, kar sploh ne obstoji, dočim v istem diktator Mussolini dnevno pošilja v duševno in telesno smrt stotine naših krvnih bratov — toda nobenega protesta še nismo slišali od bratov sodrugov glede tega. : , * * * Kaj razumete pod besedo militarist? To je človek, ki je vedno pripravljen položiti vas na žrtvenik domovine, da si ohrani svoje lastno življenje. «c :|c Kako se odpravi deficit? S tem, da se uniči vzroke, ki so deficit povzročili. Očividno državnik v Washingtonu tega ne razumejo. i'fi i'fi Pravijo, da če se zbrišejo vojni dolgovi, da bo odpravljena depresija? Česar mi ne razumemo je dejstvo, da so se časi še poslabšali lansko leto, ko noben narod ničesar plačal ni. i'fi »Jt Neki profesor v Chicagi pravi, da če se narod ne bo bolj zanimal za javne razmere, da bodo kmalu gangeži dobili vlado v roke. Oh, kako jim privoščimo! Zginil bo njih profit in računati bodo morali z deficitom. Jjt Kot se nam zdi, da je depresija končno zadela fudi tako-zvane "eksperte" v industriji, da so začeli pisati o tehno- kraciji, ker nimajo več nobenega dela. t'fi ?;« V Genevi so doslej za toliko znižali oroževanje, za koliko je zvišal ameriški kongres vsebino alkohola v pivu. Amerikanizem? Kaj pomeni? V imenu amerikanizma častimo prve ameriške pionirje, ki so povzročili revolucijo, ker so plačevai previsoke davke, danes pa mirno in potrpežljivo plačujemo desetkrat večje davke, ne da bi kdo mislil na revolucijo! * Si! ■-;= Sicer pa kaj zato! Neki profesor je pravkar preračunal, da bodo ljudje še 500,000,000 let živeli na svetu! Še bodo dobri časi in — depresije! i'fi i'fi t'fi Candy, se je izjavil neki poznani zdravnik, nikakor ne škoduje zobem. Torej se v bodoče otroci ne bodo več branili candya. Kljub dejstvu, da preti Japonski ogromen deficit, pa je pravkar sprejela proračun, ki dovoljuje več denarja za orožje, kot sploh kdaj prej. Nekak dobiček mora biti v teh vojnah. i'fi i'fi lnsull je zašel v finančne težkoče, ker je preveč zaupal narodu. In narod je prišel v depresijo, ker je preveč zaupal — Insullom. ;:< * Ali veste, da je ameriška ustava tako pisana, da trinajst držav lahko obdrži prohibicijo za vso Ameriko in absolutno ne pomaga protest ostalih 35 držav? i'fi t'fi Pred kratkim je ameriško časopisje debatiralo o najlepših besedah v angleščini. V slovenščini pa je menda najlepša beseda "plačilni dan." t'fi # i'fi Oni ,ki bi radi imeli pevsko kariero, ne bi smeli prezgodaj začeti, pravi neki profesor. In pristavimo naj še: naj ne pojejo predolgo. * tf * Coktav Indijanci v Oklahomi so se organizirali, da se naučijo farmarstva po načinu belokožcev. Se bomo morali farmarje podpirati! i'fi i'fi In v Indiani so dobili nekega moškega, ki ima dvojno srce. Oh, kako bi takega človeka potrebovali za — bančnega predsednika! Zato je v glavnem namen te organizacije poslati tje v zbornico može, ki jim bomo mi naročili kaj hočemo in ako bodo ljudje organizirani v tej organizaciji po vsej državi Ohio, potem bi bilo delo lahko, ker bodo dobili naročila iz vseh krajev države enaka in ko pridejo skupaj pri zasedanju, bodo vedeli že vnaprej, zakaj so prišli in se bodo razumeli. Zatorej si je naš Jugoslovanski Progresivni klub nadel nalogo iti vsem, ki hočejo pristopiti v ta klub, na roko. V ta klub se lahko vpišete pri nas in izdali vam bomo člansko karto, ki bo veljavna za eno leto. Da pa ne boste mislili, da je denar, ki ga plačate v to blagajno, samo za agitacijo gotovih kandidatov, vam hočem pojasniti, da ste s tem deležni gotovih nasvetov, ako jih slučajno potrebujete, glede vašega posestva. Tuk|aj dobite zanesljiv nasvet, kot pri vašem advokatu, toda tukaj vam ni treba ničesar plačati, ker tisti dolar krije do-tične stroške. Za slučaj pa, da vi pričakujete več posla glede Vašega posestva, so pa tudi članarine od enega dolarja naprej. Na primer, ako vi plačate članarine $10.00, vas dotična organizaci- ja zastopa na sodniji, kar bi vas drugače stalo $25.00. Kdor je bil na seji omenjeni večer, je tudi slišal kaj počenja dobrodelna organizacija v Cle-velandu. To je že več kot sramota, da se pusti take reči goditi. Tudi v tem oziru bi ?e moralo storiti korake, da se pride tej stvari v okom, ker to je sramota, ki se ne da popisati. Kdor je potreben, ne dobi podpore, kdor pa ni tako v sili, dobi pa več kot more porabiti. Bolj neizobraženi ljudje težko dobijo, ker ne znajo dobro govoriti. Ako pa dobijo, mora pa že večja družina izhajati s par dolarji na teden. V boljših delih mesta dobivajo do $12.00 na teden in jim je tudi dovoljeno rabiti avto. (Seveda, ker so "boljši.") Zatorej bi bilo dobro, da bi se o tem kaj več slišalo po listih, da bi ljudje zvedeli o tem. Morda se kaj zgane na pristojnem mestu, ker pri takih razmerah ni nič čudnega, ako pride do poloma pri kaki dobrodelni postaji, kakor se je to zgodilo ne dolgo tega v Collinwoodu. V splošnem vas vabim, da se udeležite seje Jugoslovanskega progresivnega kluba prihodnjo sredo, to je 25. januarja 1933. A. Noč. VARUJTE SE PREHLADA in sovražnika človeštva: pljučnice! Ne preliladite Be in glejte, da boste imeli črevesje v redu a tem, da jemljete redno Trinerjevo Grenko Vino DVAJSET LET MED GLEVELANDSKIMI SLOVENCI Pise J. J. Oman this church up here?" pokazal je proti cerkvi sv. Lovrenca. "Yes. What can we do for you?" "Come and see what the boys are doing." človek je bil meni tujec, nisem se takoj podal. "What are they doing?" "Come along. I will take you over to the place." Sedel sem v avto in peljal me je na cesto poleg železniške proge. Tam, malo od proge, je ležalo več kot ton premoga v velikih koših, katerega so name-tali iz stoječega vlaka malo poprej tatinski paglavci. Vozili in nosili so ga na razne kraje. Ko so naju zagledali, so, seveda, zbežali in se poskrili med hišami, kakor divje kokoši po travi, kadar pride človek mimo tropa. "To se godi dan za dnem," je dejal tujec. "Kdo si pa ti?" ga vprašam, da bi tako prikril moje razočaranje, žalost in jezo nad tem brezvestnim počenjanjem. "Jaz sem zastopnik Pennsylvania R. R. kompanije. Kakor hitro vlak ustavi tukaj, predno Ce verjamete al' pa ne. Šele včeraj me je prijatelj opomnil na dopis v "E," v katerem poročajo nadvse razveselji- Euclid, O. — Ne vem, kako bi začel, da bi bilo bolje in da bi več zaleglo. Dne 11. januarja smo imeli javno sejo v šoli v Noble, O., ki je bila še precej dobro obiskana. Seve, ljudje se vedno odzovejo, kadar gre za njih korist. Gotovo je tudi, da mnogo izmed njih tudi mi zapopadlo zakaj, in kakšnega pomena je bila seja sploh. Mr. Crawford, tajnik organizacije Ohio Home Owners Association, je poskivšal razložiti dejal, da naj ljudstvo pošlje svoje zastopnike v državno zbornico. Ti ljudje pridejo skupaj iz vse države. Ljudstvo pa ne živi enako po vsej deželi, zatorej so tudi poslanci različnih mnenj in priporočil ali zahtev. Vsak pa hoče ustreči svojemu okraju in tako nastane nesporazum in pričkanje, da navsezadnje ne doseže noben istega, za kar je prišel. Sprejmejo se stvari, ki sploh nimajo pomena za male hišne posestnike in delavce-dav- Hallo, hallo, Amerika! še sem med živimi. Morda ste mislili, da je moje spomine in vse skupaj zima pobrala. Cel mesec me ni bilo na plan in uredniki so imeli tako lep mir. Božični prazniki, za temi pa Novo leto, katero vselej prinese svoje nujne opravke — račune in poročila — so me zadržali. Takoj po novem letu začnejo fa-rani poslušati ob nedeljah in pričakovati letne račune. "Daj odgovor od svojega hiševanja! Do prvega februarja morajo biti farni.računi in poročila v našem uradu." Tako pa pravijo preč. g. škof. Kaj se če. Tem zahtevam se človek ne more upirati, da ne pride kak ultimatum, ali od ljudi, ali pa iz škofijskega urada. Da, račune sem delal—finančne in druge. Tudi drugi računi so in morajo biti narejeni. Bog bo enkrat zahteval naše račune od celega upraviteljstva župnije. Ko pomislim na to, me globoko zaskrbi, kajti tisti računi bodo strogi. Tem bo treba odgovor dati od finančne in duhovne strani, če je bil ljudski denar lahkomišljeno izdan . . . če morda cerkveno premoženje — razna poslopja, mašna oprava in drugo — zanemarjeno . . . Kdo je odgovoren zato če ne župnik? Pa ne finančna stran: ta me ne skrbi toliko. Saj sem vedno skušal biti previden in varčen, dasi ljubim lepoto hiše božje, oltarja in božje službe, za kar se mora izdati marsikateri dolar. Vendar tudi tukaj mi pridejo na misel besede sv. Pavla: "Nič sicer nimam na vesti (glede denarnih zadev), vendar zato še nisem opravičen; kdor pa me sodi, je Gospod." Kar me skrbi je duhovna stran župnije. • Jemal sem inventar; premišljal dogodke preteklega leta; premišljal razne govorice, poročila in pritožbe in zdi se mi, da smo v moralnem oziru nazadovali. Zdi se mi, da imamo tukaj znatni deficit — primanjkljaj. Nazadovali so prav gotovo nekateri, zlasti nekaj mladine, še pomen dotične organizacije in je koplačevalce. tarnanje?" mi bo rekel kdo. Ne morem molčati. Rad bi. Skušnjava je velika, da bi pustil vse v nemar. Straši pa me misel na račune pred Bogom. V moji skrbi so te garjeve ovce. Dobri Pastir je govoril o '»izgubljeni ovci" in dal nam je navodilo. Pastir mora za izgubljeno ovco, za onimi, ki so zašli na napačna pota, rad ali ne. Kako daleč naj gre pastir za neubogljivo ovco? Dobri Pastir pravi: "dokler je ne najde." Velika in dostikrat težavna je ta dolžnost. Ljudem se človek hitro zameri, ako svari proti napakam, katere so se udomačile. Dokler samo opozarja, na nevarnost pred napakami, katerih še nimajo, ljudje poslušajo radi. Ko pa mora naravnost reči: "tatvina je na dnevnem redu. To se ne sme! . . . Razuzdanost je med vami . . . preveč sovraštva in prepirov . . . mlačni postajate !" Takrat je pa druga. Vprašal sem fanta: "Ali si bil pri maši v nedeljo?" "Nak, nisem bil," jc bil kratek odgovor. "Zakaj nisi bil? Saj veš, da tako veli zapoved?" "Delam vsak dan, tudi ob nedeljah." "Vem, da delaš. Pa tudi vem, da si proti poldnevu prost. Zakaj ne greš k zadnji maši ob 11:15? Ali pa bi šel v sosedno cerkev, kjer se maša prične opoldne?" Posmeh. Nobenega odgovora. Še tako mlad pa tak mlačnež. Kdo bo odgovoren zato? Vprašal sem drugega: "Dolgo te že nisem videl pri maši in sv. obhajilu. Zakaj ne greš?" "Nimam obleke." "Kako, da nimaš obleke? Saj si oblečen. Ta ni preslaba. Tudi v mesto greš v "show" v tej obleki." Pogledal je vstran, odgovoril ni. Kdo bo odgovor dal za tega? Ne daleč od mojega stanovanja je stala iz cement blokov zidana hiša, skladišče. Opazil sem, da jo je vsak dan manj, dokler strani, kakor bi hotel reči: "katoličani ste, pa kradete." In res je. Kako more katoličan, ki pozna božje zapovedi — tudi sedmo, ki pravi "NE KRADI" — kako more tak oče in mati gledati mirno na tatinske eskapa-de svojih otrok, ali pa celo priganjati jih k tatvini, ali kupovati od njih ukradeno blago; kako je to mogoče, tega ne razumem in ne bom nikdar razumel. Sram me je bilo tako, da nisem vedel kam bi se bil dejal. Bog se nas usmili, kam smo prišli! Bili so časi, ko je bil vsak Slovenec tudi poštenjak. Tudi, če je bil zabredel v druge slabosti, krasti ga je bilo sram. Danes pa . . . Vidite, take račune sem delal in skušal izračunati kje je krivda. Kdo *je kriv, da postaja nekaj naše mladine zločinske, da imamo danes tudi Slovenci "zastopnike" po kaznilnicah, po za-_porih in celo po dosmrtnih je-gre čez križišče, napadejo vozo-'^^ ve ti mladi in mečejo premog na Ne bom nadalje govoril glede vse strani. Pa če bi bilo to že v tega, strašno je žalostno to po-skrajni sili za lastno rabo, bi giavje. Mogoče bi bilo boljše mi ne rekli toliko. Toda oni ga da bi ga bil izpustil. Napisal zmečejo na tone in ga potem sem z namenom, da ljudje spo-prodajajo. Tega pa mi ne bomo znaj0j vsaj po nekoliko, težko-pustili." ge jn težave ter odgovornosti "Jaz ne morem pomagati, jžupnikovanja. Prihodnjič bom Ravno zadnjo nedeljo sem sva- [nadaljeval od prve nedelje pri ril proti tatvini iz železnice. Sto- j sv. Lovrencu. Današnje poglav-rite, kar veste in znate. Sicer j je je morda pisano v pretežkem pa to niso samo naši ljudje." ! tonu, toda ne morem cianes dru-"Morda ne vsi. Večina jih je , gače. Dogodki zadnjih dni so iz te okolice." Gledal me je po- mu potrli in podrli v prah. L St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. G. prav posebno fantov in mladeni- j ni končno izginila vsa. Kam ? čev. Tega ne vem. Vem pa, če bi šel Temu je kriva v veliki meri.po okolici, bi dobil tu in tam ce-depresija, brezposelnost. Zaslu-jment bloke navrščene za kako ška ni, denarja ni, časa pa pre-!garažo. več. Toda vsega ni kriva ,ta i Ali si, dragi bralec, že kdaj nesreča. Če bi bila vsega kriva j slišal, da bi bila kje cela zidana brezposelnost, morali bi biti vsi hiša ukradena in odnesena? fantje in mladeniči enako slabi. Pa niso vsi; še dolgo ne. Pretežna večina jih je dobrih in poštenih. Tudi v sedanjih razmerah niso pozabili božjih zapovedi. "Potem pa molči, čemu to Dandanes se pa to zgodi mecl Slovenci, seveda so bili tukaj tudi tujci zraven. Nekega dne sva šla s kaplanom po cesti. Vštric naju se ustavi avtomobil: "Are you the Fathers from Tole bo služilo v svarilo lovcem, da ne bodo v bodoče streljali spečih zajcev. Slučaj se je pripetil na Tone Fidelovi farmi v lovski sezoni leta 1931. Lovec, kateri je igral v tem slučaju glavno vlogo, sicer ne spada k našemu klubu, pač pa k nekemu drugemu. Sliši na (ime Frank, njegov poklic je trgovec in mesar. Izven svoje trgovine se ukvarja seveda z lovom ter streljanjem v tarčo ter na leteče golobe, pa tudi z ohajčanom ima večkrat mnogo opravka, kot pač vsak ja-ger, kar še jim pa ne šteje v zamero in ne v greh. Torej naš junak se nekoč poda v družbi svojih tovarišev na lov k Mr. Fidelu. Ko počasi tava ob neki ograji, zapazi ob isti spečega zajčka, že vzdigne puško k licu, ko se domisli, da ni lepo in ne pošteno streljat spečo žival, zato opozori svojega tovariša, naj pazi, češ, da bo prihodnjo sekundo skočil gospod zajec. Frank res nežno sune zajčka v zadnji del telesa, toda zajec se ne gane, ker je bil, to se razume, crknjen. Dejstvo, da bi mrtev zajec spravil našega Franka kmalu v zadrego, ga navdahne hudobnim načrtom, to je: lepo postavi zajčka k plotu ter mu z dračjem podpre glavo, tako da je izgledal kot bi spal. V duhu si je pa že izbral svojo žrtev, oziroma določil se je, katerega prijatelja bo prihodnji teden pripeljal do navidezno spečega zajca ter tako skušal, da-li so vsi l4vci športi kot je on. čez teden dni res pride Frank zopet na isto farmo z nekim novincem, ali kot se jih kliče nedeljskim lovcem. Pelje ga ob istem plotu in ko prideta v bližino, kjer je počival tisti zajček, tedaj začne še posebno prigovarjat svojemu tovarišu, češ, Statistika kaže, da izmed vsa-naj dobro pazi, ker za jec ne mo- kih $1,000 bankovcev, ki jih iz re biti daleč, ker da ga on (naš da vlada Zed. držav, se izgubi Frank) že kar duha. Kmalu najmanj $5, katere uniči ogenj nato vidi Frank, kako njegov aii jih pa ljudje kam založijo, da hrabri tovariš vzdigne puško k jih pozneje ne morejo najti. licu in — pok, je zagrmelo. Nato pa stopi par korakov naprej, da pobere zajca, toda glej: uho, za katerega ga je prijel, mu ostane v roki, zrak se je pa napolnil z zopernim duhom raz-krajajočega se zajca. Razume se, da bi se Frank rad na vse grlo zasmejal, toda vsak lovec ve, da to ni varno. Le toliko je pripomnil: "Ali ti nisem rekel, da voham zajca? Le tega nisem vedel, ali je živ, ali je crknjen." Prihodnja vaja bo 2. februarja. Isti dan bo tudi mesečna seja, zato je želeti, da se vsi člani udeleže, ker imamo mnogo važnih stvari na programu. Tako smo streljali 19. januarja : Dolenc S.........140 Pirnat............ 150 Urankar A.......133 Turšič..........157 Susel.............. 144 Peterka.........140 Sietz :............. 89 Papesh .......... 135 Šinkovec ......... 85 Glažar......... 108 -o-- ISKRE V OČEH vo vest, da mi Mr. Knaus zida novo hišo. Ježeštana, mene je pa že tako skrbelo, kako bomo plačali naša kontraktorja, Mole-ta in Satkoviča, ko bo v par tednih poslopje dogotovljeno. Na, sedaj se mi pa kar samo smeje, ko sem zvedel, da mi ne bo treba čisto nič prispevat za novo poslopje. Tak kamen se mi je odvalil od srca, da se je kar St. Clair potresel in so nekateri mislili, da se trese radi, tega, ker Barbič štritkaro mimo pelja. Pa je bil le kamen od mojega srca. Vidite, saj so še dobri ljudje na svetu. Lansko leto mi je župan Rajko novo mašino kupil, letos mi je pa Knaus novo hišo sezidal, če bi mi kdo kupil še tiket za v Florido, da bi šel ribe lovit, pa bi rekel: 'Harduš, je lušno v Ameriki!' Torej prav lepa hvala, Jerneje, za novo hišo. Za ključe se pa ni treba nič badrat, jih bomo že sami kupili! A Zadnjič, ko sem ogledoval našo novo hišo (takrat še nisem vedel, da jo bomo dobili zastonj), je prišel mimo prijatelj, ki se je tudi ustavil in mi pomagal gledat. "Trdna tla bodo v pritličju," pripomni, ko je šel skozi prostore. "Tla pa, tla," mu pritrdim, "so iz cementa vlita." "Zakaj pa iz cementa? Kaj ne bi bil les dober?" "Veš, človek mora računat naprej. Ko smo začeli zidat novo tiskarno, sem opazil, da se vse trese, kadar vozi štritkara mimo. Opazil pa sem tudi, da ne vselej, samo pri nekaterih ka-rah. Pa sem pazil bolj natančno in sem videl, da se samo takrat trese, kadar jo pri vozi mimo Barbič. čekej, sem rekel, bomo pa iz cementa vlili tla, potem pa delaj kar hočeš s svojo štritkaro, mi se ne bomo prav nič tresli in hiša tudi ne in še metla ne, ki stoji v kotu." "Pametna ideja," je rekel prijatelj. Ko je Lady Blessington živela v Dublinu, je imela nalogo, da je hodila okrog naroda in ga navduševala za vlado, naj ji bodo ljudje zvesti in pokorni. Nekega dne pride do jarka, kjer so bili zaposleni kopači. Ob steni jarka je slonel krepak možak s pipo v ustih. Ko se gospa približa, vzame delavec pipo iz ust, se odkrije, globoko prikloni in nagovori gospo: "Vaša milost, ali bi bili tako prijazni, da bi mi prižgali ugaslo pipo z iskro iz vaših milih oči?" -o- KAKO DENAR IZGINJA Poslušajte, kako se zna Ka-čarjev France zmazat. Trije prijatelji so ga že dlje časa na-ganjali, naj bi jih enkrat povabil na svoj dom, da bi marjaša-li. France je odlašal in se izgovarjal na vse načine, toda ko so ga pritisnili v kot in ga naravnost in brez ovinkov vprašali: ja ali ne, je rekel ja in jih povabil na starega leta večer na svoj dom na marjaš. Ko fantje pridejo, da jih parkrat vržejot pa se začudijo, ko Franceta m bilo nikjer. "Kje je pa France?" so vprašali njegovo boljšo polovico. "Saj veste kje, v narodnem domu, kot po navadi." "Pa ne bo prišel domov?" "O, ja, bo prišel, pa nič kdaj." Prijatelji se spoglednjo in posvetujejo, kaj bi napravili. Povabil jih je, sedaj se hoče Pa zmazat. O, saj se ne boš! Fantje se lepo vsedejo, razdele karte in začno prav udobno in P° paragrafih marjašat, brez Franceta. Ta je bil pa v narodnem domu in je gledal na ure inštu-diral, kdaj naj gre domov, da povabljenih ne bo več tam, če namreč prišli. In tako se ml? zdi precej po polnoči, da gre lahko brez skrbi domov. Ko je vljudno voščil vsem skupaj in vsakemu posebej srečno novo leto, si poišče pot do doma. kako se začudi, ko vidi tam svoje prijatelje, ki so bili najbolj^ volje. "Ravno prav si prišel," je re-kel eden, "kar "talaj!" Pa se jc moral France vsest in delat družbo prijateljem, ki jih je povabil, takole do jutra. In da .'c bila mera grenkega pelina vrha polna, so ga še obrali nekaj centov. France je dobi' dobro šolo in bo odslej doma P0' čakal prijatelje, kadar jih povabil. Sedaj, ko je sezona za lov že v pokoju, se pa naši fantje poslužujejo zank. Oni večer smo dobili obvestilo, da se udeležimo takega lova. Obvestilo sicer ni bilo otficijelno, vendar pa smo bili večina naših jagrov navzo-Charley je imel pripravljeno velikansko laso, s katero bi lahko vjel štiri največje slone. V mali sobici, poleg temno brleče svetilke, smo sklepali načrt ^a lov. Naš jager John G. je miel nalogo gonjača. Njegova dolžnost je bila, da prižene nesrečne žrtve naravnost tje, kjer Je bila nastavljena zanka, štirje nadaljne jagri drže zanko v yelikanskem krogu. Charley je imel pa nalogo, da zadrgne zanko. kadar pridejo žrtve v njo. Vse je bilo organizirano, prav kot znajo napraviti to le jagri. John je sicer rešil posel gonjača 2elo po jagrovskih predpisih, vendar so nam pa odrevenele roke, ko smo držali roke kvišku skoro celo uro. Končno pa le začujemo Johnov glas. "Aha, sedaj pa le čvrsto držimo zanko," je rekel Putz, ter visoko dvignil laso, da sem moral še Jaz kar viseti na nji. Prva pride pod zanko "sami-Ca-" Ker smo pa nameravali v.ieti par, nismo takoj zadrgnili, temveč le spustili zanko spredaj nekoliko nižje, toda že to je Zadostovalo, žrtev, nekoliko presenečena, prestrašeno zavpije, nakar ji pride takoj na pomoč njen dvajsetletni tovariš. Ta cas smo pa zadrgnili zanko, am-Pak jo nii Charlie, kot je bila njegova dolžnost, temveč smo imeli dovolj dela vsi in ko bi ne bilo Junaka, našega podj Putza, Pa bi bilo vse skupaj ušlo in naš napor bi bil zaman. Ko to dobro povežemo, smo Prižgali luč ter takoj konštati-i'ali, da smo vjeli enega naših Jagrov in njegovo dvajsetletno ^'ttco. Jože Lukežič, naš ja-8er> nam je povedal, da smo ga lavHo ob dvajsetletnici zakona z "Jegovo soprogo vjeli v zanko er obenem je obljubil (predno sjnp ga izpUStili), da bo še nadalje dober sotrudnik njegove °'ntelji. Komentar si je pa pri-držal ta: "Vsake stvari je dovolj dvajset let, ampak v zanko bi se pa le še po dvajsetih letih rad vjel." Po takih in/enakih uspehih lova, se pa navadno radi nekoliko oddahnemo. Tako smo se tudi mi jagri poleg drugega občinstva posedli okrog pripravljenih in bogato obloženih miz. Dasi je Jožetovo poslopje zelo obširno, vendar je bilo vse napolnjeno do zadnjega kotička samih gostov. Imena vseh gostov omenjati bi vzelo preveč prostora v našem glasilu, radi tega naj omenim samo vasi. od kod so bili gostje doma in bo tako le na vsakih pet ali deset eno ime vzelo prostor1 v listu. Lož, Vrhnika, Brijavo pri Metliki (pa pravi Charley da je Hrvat), Koseze, Dolenja in Gornja Košana, Veliko Brdo, Senožeče, čepno, Gornja Sušica, Babno polje (nevesta), Vilna (na Ruskem), Dolenja vas pri Cerknicii, Hoče, Veliko Brdo, Potoče, Matena vas, Ličje, Rakek, Ig. Ta je bil pa ta zadnji zastopan po vzorcu našega blagajnika Jerryja, koji je gostom prišel voščit lahko noč. To pot jo je naš jager Lukežič bolj pogruntal kot na zadnjem kongresu jagrov, pri kateri priliki je naštel nekako tristo stopnic v klet in nazaj. "Ne boste me matrali to pot! Natapal sem enega za petdeset galonc, pritrdil gumijevo cev in jo napeljal kar gori v sobo." Kak aparat je imei v kleti, da je gnalo to božjo dobroto kar gori v sobo, ne vem, možno je pa tudi, možno pravim, da ima Jože klet tudi gori Pod streho. Vsaj tako se je meni zdelo. Poleg prijazne zabave, je donela tudi skupna slovenska pesem, kot nekdaj tam na Krasu, kjer se sedaj šopiri diktator Mussolini. Toda kraške pesmi jo ni in j0 ne bo zatrl. Predno smo se razšli (pozno v noč), je ge naš kritik Charley d ek 1 am i raL jubilantoma neka njegovo skladbo katero pa zaenkrat ne dam v javnost, da bi jo morda kdo ne komponiral. Zato bo pa tudi pri enaki priliki nova. POJASNILO ZA NASTOP SKUPNIH ZBOROV Lorain, O.—Moj tovariš Mr. Kogoj želi od voditeljev, da idejo o nastopu skupnih zborov bolj obširno orišejo. Voditeljev za to akcijo še ni in jih ne bo, dokler iste, po mojem skromnem zamisleku, ne bodo izvolili na javnem sestanku zastopniki onih društev, ki so pripravljena sodelovati. Ker sem to idejo sprožil jaz, bom jaz, a ne kot voditelj, pojasnil, zakaj sem prišel na to misel. Da sem poslal na vse slovenske časopise tako skromen apel brez obširne razlage, je vzrok ta: ako bo kaj interesan-tov, se bomo potem dogovorili, ako ne, ni razlaga potrebna. Zakaj je potrebna taka manifestacija? Taka manifestacija nam je potrebna: prvič zato, da damo ljubiteljem naše slovenske pesmi en poseben užitek. Drugič, da damo našim požrtvovalnim pevcem in pevkam en iz-vanreden užitek. Tretjič, da se enkrat snidemo in vidimo sami in pokažemo drugim, koliko nas je in kaj se v slogi lahko doseže na tem ali onem polju. Pesem je oznanjevalka in naj še bo — sloge in bratstva, četr- tič, da je pevec pevcu brat, bodisi te ali one skupine in tako naj bi bile tudi skupine drugih panog, kar nam je z dnem vedno bolj potrebno. Kdo naj ima koristi? Poslušalci in pevci in ves slovenski narod. Kdo bo imel finančne koristi, bomo govorili potem, ko se bomo strnili za moralne koristi in ta naj nam bo edini cilj. Kdo nas bo poslušal? Naši vrli slovenski ljubitelji pesmi in upam, da tudi druge narodnosti. Da nisem začel na pravem mestu, mi je zelo žal, kajti s tem sem mogoče stvari- več škodoval kot koristil. Vsekakor sem imel le čist in nesebičen namen in pri tem bom tudi vztrajal, želim in prosim, naj kdo začne na pravem mestu in ga bom v vsej svoji skromnosti nesebično podpiral z vsemi^ svojimi močmi in tako upam tudi drugi, ki imajo voljo, smisel in nesebično željo do skupnega nastopa in uspeh lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman IIUIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ko je nekoč šla iz cerkve, se je srečala z žandarskim vaht-majstrom Angyalom. Angyal je bil slaboten fant od Budape-šte nekje: imel je črne oči, pristrižene brčice in dolge, nežne prste. V Raztokah je bil že delj časa, zato je znal slovaško in je rad govoril. Posebno rad se je zabaval nad šalami, za katere je imel veliko smisla. Pripovedoval jih je z izbranimi besedami; če so se jim ljudje smejali, so Angyalu žarele oči kot dvoje og-ljev. Tolkel se je po stegnih in ponavljal značilno svoje: 'Ej a lancos lobogojat.' ("Pasja dlaka!") Kristi so bili všeč njegovi za- pognjeni prsti, ki so se nežno nam je zagotovljen, da bo spo- j dotikali stvari, če je govoril, mladi vrelo kot vulkan iz naših ga je navdušeno poslušala, in ko grl: "Mogočno pesem naj doni, se je takrat srečala ž njim, ga da bratje smo in sestre mi!" je nagovorila z vaško dobrosrč-Louis Seme. nostjo, ki nehote ogreje: GENEVIEVE PARKHURST: POKOPALIŠČE PSOV V PARIZU VTISI Z SRNJAKOVE POJEDINE _ Največji vtis je name napra-vil ohajčan, kajti še drugi dan nie je tiščalo v glavi. _ Najboljši vtis so name naprave premikajoče slike, katere so kazale, kako je Jaka lovil moose v Kanadi. Na slikah smo videli 'Jakata v njegovi celi naravni ve-nkosti, ko je spal pod neko smreko. Videli smo ga tudi, kako se je zalagal s fižolom in kru-U)ni, kako si je blenkete zračil, kuril ogenj, pumpal je tudi nekakšno velikansko klobaso, v ka-tero se je vsedel ter se na isti s Sv°jim vodnikom, Mr. Klukom, °dpeljal po jezeru. Nadalje smo J^deli, kako Jaka ribe lovi in končno nam je slika pokazala, kako s čolnom vlečejo moosa k bl'egu, kjer ga potem oderejo in Razkosajo. •Meni so se slike dopadle.in tu-^ verjamem, da so resnične, le to mi.ne gre v glavo: kot izgle-r^- Je Jaka vjel moosa na trnek, pad bi vedel, kakšno vado je ra-ter kako velika je bila tista k'juka, na katero se je tisti trapasti moos vjel. Dva rojaka sta se poleg me-Pogovarjala. Prvi: "Ježeš, koliko ljudi je nocoj v dvorani!" Urugi: "Kugaaa! saj so večina *ami jagri!" Sedaj bi pa rad v°del, kam spadajo lovci, ali ni- 80 ljudje? .Ko so medveda vodili prikle-11J enega na verigi, se je Jaka (j ril Pod mizo. Iz tega sklepam, a je v resnici bil nekoč na lo-'11 ]n tam je dobil izkušnje, ka-obdržati zdravo kožo. ograje se je začudil, ker ni ga kozla. Pojasnil sem mu, da člani Euclid Rifle kluba ne smatrajo kozle za divjačino in zato jih tudi ne streljajo. Pograjc se je tudi pokazal kot skladatelj oziroma pesnik. Njegovo najnovejše delo je: Prešmentana koza če mleka ne daš, ti bom ušesa porezal, čeprav prec krepaš. Napev je tisti kot v "Le pridi, le pridi, sem sama duma ..." Pozdrav! Tone s Flik-flik, O. P. S. V Ameriški Domovini sem bral dopis nekega rojaka, ko opisuje, kako so se vozili na neki obisk. Med drugim piše: "Moj prijatelj je vozil naprej s svojim Fordom na osem cilindrov, jaz pa za njim z mojo ženo." Vidite, kam nas je privedla depresija! V Berea, O. imajo postavo, da morajo tudi mačke in psi nositi luč na repu. Priporočljivo bi bilo, ako bi enako postavo sprejeli v vsej državi Ohio, toda ne za pse in mačke, pač pa za coo-ne. S tem bi si naši lovci prihranili svoje pse in laterne. ka! -o-- TRDNO SPANJE Pi- nied nagačeno divjačino, katere ^ bilo v dvorani vse polno, vi-e nobenega gamza, to je divje- Nekatere živali, ki prespe zimske mesece, zaspe tako trdno, da je njih spanje podobno smrti, iz katerega se jih prav težko zbudi. Tako je neke vrsta miši, ki ima tako trdno zimsko spanje, da vzame več kot dvajset minut, predno se jo more zbuditi. Bilo je v nedeljo popoldne v Parizu. Hotelo se mi .je nekoliko iz mesta, zato sem vzela droško iz mesta proti Clichy, kjer se reka Seina razcepi in napravi prostor z drevjem poraščenemu otoku. Prekoračila sem most in sem ugledala pred seboj vijugasta pota, katera so senčila košata drevesa, z bujnimi cvetlicami posute terase in male, kamenite spomenike. To je "Ci-mefiere des Chiens" (pokopališče za pse). Na tem pokopališču je pokopanih do 25,000 zvestih prijateljev človeka, psov. In ne samo psov, tudi mačk, kokoši, opic in celo par levov je pokopanih tu. Prvi spomenik, ki je zbudil mojo pozornost je postavljen v spomin Barry-ju. Podoba psa je izklesana iz sivega kamna, na njegovem hrbtu je soha male deklice, katero je rešil iz žametov. Na spomeniku je vklesan napis: "Rešil je življenje štiridesetih oseb. Enoinštirideseta ga je ubila." Pes je bil last menihov sv. Bernarda in je prebil večino dni svojih sedem let življenja s tem, da je iskal v francoskih Alpah potnike, ki so izgubili pot, ali ki so onemogli obležali v visokih zametih. Kadar je prišel Barry do kakega takih nesrečnikov, ga je najprej segrel s svojim telesom, potem mu je pa na svoj inteligentni način pokazal, da ga lahko reši. če je bil popotnik preslab, da bi se postavil na noge, ga je pes izvlekel iz žametov, potem se je pa spustil lajajoč doli po stezi po pomoč. Poginil je slavne smrti. V decembru je prišel na večer do popotnika, ki je bil izgubil svojo pot v zametih. Mož, ki se mu je že blelo vsled mraza in gladu, je bil prevzet groze, ko je videl tujega psla, velikanske postave, katerega dlaka je bila pokrita z ledom in snegom, ko je drvel v velikanskih skokih proti njemu, naznanjajoč z glasnim lajanjem svoj prihod. Popotnik je imel pri sebi železno palico, s katero je mahnil psa po glavi, ker je bil trdno prepričan, da ga hoče pes napasti. Barry, dasi smrtno ranjen, se je privlekel nazaj v samostan, da je naznanil menihom, da nekdo v zametih potrebuje nujno pomoč. Menihi so šli po krvavem sledu, ki ga je pustil pes za seboj in so našli nesrečnika, ki je bil ves obupan, ko je zvedel kaj je napravil. Zato je napravljeno to pasje pokopaliSče v počast Barry-ju in mož, ki ga je ubil, je plačal za njegov spomenik. Nihče ne more brati gornje zgodbe, in da bi se pri tem smejal. Kongu pota stoji spomenik psov Papillona in Turca, dveh policijskih psov. V stekleni oma- "Kam pa kam, gospod vaht-majster?" "Ah, Kristica," se ji je nasme-— i jal. dijo številne medalje, katere sta i Takrat je opazil, da je Kri-dobila psa za rešitev mnogih sta za kmečko dekle zelo nežna, otrok iz vode, za rešitev ljudi iz gorečih hiš in za dva slučaja, ko sta zadrževala roparje toliko časa, da je dospela policija. da ima krasne žarke oči, dve jamči na licih in mično materine znamenje, od katerega sije veselost. Prijel jo je za bradi- Do leta 1899 Pariz ni imel po- co in opazil, da je okrogla, koža sebnega prostora, kjer bi pokopavali poginule živali. Pokopavali so jih doma na vrtu ali jih pa kar pustili ležati po cestah, katere so potem pometači z drugimi smetmi pometali v reko. Ker so imeli skoro v vsaki hiši psa, je prišlo vprašanje zdravja v veliki meri na dnevni red. Leta 1898 so ljubitelji živali nabrali denar, mesto je pri tem prispevalo zelo veliko, in kupilo se je prostor, kjer so potem pokopavali poginule "domače prijatelje," pse in mačke. Pokopališče se vzdržuje v lepem l'edu s prostovoljnimi darovi in pa z dohodki vstopnine na pokopališče, ki znaša en frank. Strogo je prepovedano hoditi po grobovih, trgati cvetlice ali se smejati na glas na tem prostoru. na njej pa mehka kot žamet. Hrepeneče se je v njem nekaj zganilo, in je z občudovanjem ugotovil: "Kako si lepa, Kristica!" "To mi jih je že mnogo reklo." "Torej se ne motim," se je zasmejal nad njeno otroškostjo. "Kam pa greš?" "Domov iz cerkve." "Azt a lancos lobogojat, torej iz cerkve . . ." se je šalil ž njo, kakor z majhnim dekletcem. "Pa vi, gospod vahtmajster?" je vprašala ona. "Jaz se sprehajam," je odgovoril. "če dovoliš, te spremim." 'če dovoliš . . .' To je zvenelo v Kristinih ušesih, ki niso bila navajena na podobne besede, kakor besede iz pravljice. Ni Ko sem odhajala s pokopali- vedela niti, kaj naj na to odgovori. Zato pa so njene oči preveč jasno govorile. Angyal jih je razumel. Šel je ž njo in sta se razgo-varjala. Njena veselost je preskakovala na Angyala in ga tako razvnemala, da jo je kmalu vprašal: "Pa imaš ljubčka?" Krista je pretkano vzdihnila: ; "Nimam, gospod vahtmaj-I ster." Hm . . ." Vi pa pač imate ljubico." Ah, kje bi jo pa vzel . . ." je šča, je prišla gruča ljudi k vhodu. Bila je to družina, obstoječa iz očeta in matere ter pet otrok. Najmlajši Je moral biti star kakih sedem let. Ta je nosil pod pazduho malo. rakvico, na kateri je bilo nekaj svežih cvetlic. In vsi so bridko jokali .. . -o- MUSSOLINI JE PLAČAL URO Neka gospa iz Anglije je ku-; pila lepo zapestno uro v Rimu in plačala zanjo $200.00. Ponosna na dobro kupčijo, je nesla uro i dejal z razneženim glasom An-k zlatarju, ko je prišla v Lon- gyal. don in ga vpraša koliko je ura ; Krista ga je pogledala in oči vredna. Zlatar pogleda uro in po ji žarele, pravi, da je morda pač vredna j "Nimate? . . . Zakaj pa si je kakih $5.00, pa bi še ne bila pre- j ne poiščete?" več poceni.. "Ker bi hotel imeti," je odgo- Vsa razjarjena leti gospa do-j ril Angyal, "samo tako, kakor si mov, vzame pero v roke in piše ti . . ." p i s m o na Mussolinija, kjer ; "No in zakaj ne bi mogli ime-se pritoži čez laške trgovce in ti take?" na koncu pristavi, da se Musso- Rekla je to sicer dvoumno, ali lini pač ne more, posebno baha- s takim samo po sebi razumlji-ti, če vlada takim sleparjem. V vim glasom, da Angyal v naglici par tednih je prejela pismo od j m niti vedel, kaj naj si misli. Mussolinija, kjer skuša gospo j Bila sta ravno pred Dominovo tolažit in se opravičuje, češ, da hišo. Krista je smeje se odhite-niso vsi njegovi ljudje taki in da i:x, Angyal pa se je, gledajoč za je morda naletela na edinega ne- j njo, udaril po stegnu: poštenjaka v Rimu. V pismu je "Azt a lancos lobogojat!" je bil tudi priložen ček za $195.00, vzkliknil presenečeno, kolikor je gospa preveč plačala j V žandarmerijsko postajo se za uro. ! je vrnil nekoliko zamišljen. Z Par tednov zatem je dobila neugodjem je pogledal na bele gospa iz Rima drugo pismo, am-; stene urada, kjer je življenje po-pak sedaj ne od Mussolinija,! tekalo kakor v kletki, kjer ni bi-ampak od urarja, kjer ji toži, lo nič ogrevaj oČega in kjer je da mu je vlada zaprla trgovino | vsaka beseda imela hladni jekje-in mu naložila poleg tega še vi- ni priokus povelja. Po obešal-soko kazen. Končno jo prosi, da ^nikih razobešene uniforme, pa-bi zanj posredovala. Gospa je sovi, predpisi in med njimi brez-pa sklenila, da ne bo čisto ničjbrižni obraz kralja Franca Jo-posredovala in da naj zlatar kar [žefa L niso mogli obuditi niti ri, vdelani v spomeniku, se vi-'poje kašo, ki si jo je skuhal. lene vesele misli, življenje med temi hladnimi stenami je enakomerno tiktakalo kakor večno navita ura: utrujalo je s svojim odmerjenim korakom. Vse, kar je tu nežnega vzklilo, je žalil hlad; vse ga je dihalo in vzbujalo v ljudeh neke vrste uradno sirovost, s katero so izvrševali svojo službo. Od tiste nedelje dalje je Angyal pogosteje mislil na Kristo, čeprav kot človek, ki je bil navajen hladno računati, ni pripisoval temu srečanju kakega posebnega pomena. Vprašanje pa: 'No in zakaj bi ne mogli imeti take?' mu ni dalo miru in je budilo v njem razkošne slutnje. 'Zakaj bi se ne mogel ž njo pozabavati?' je mislil in ni videl v tem nič prepovedanega. Bila je to zanj samo sprememba v enakomernem življenju, prenatrpa-nem s službo in ljubezenskimi romani, samo nekaj, kar je smatral za pravico svoje zatirane moškosti. Zato se je sestal s Kristo enkrat, pa zopet drugič in začel ž njo postajati pod okni ter dajal tako povod za razne govorice, ki so bile v Raztokah poceni. Nastale so čudne zgodbice v raznih oblikah: povzročale so samo slabo kri in prezir do Kriste. Povedali so ji v obraz, toda Krista se ni mnogo zmenila za to. Bila je kakor gorski potok, ki ne pozna ovinkov; povsod je plani-" la z glavo naprej in ni mislila na posledice. Dominovim seveda to ni bilo po volji, toda bili so to mehki ljudje, ki so vse opravili samo z godrnjanjem. Mnogo so ji sicer natrobili v ušesa, toda Krista jim je z jokom ali ostro besedo takoj zaprla usta. Brez moči so opazovali njeno počenja-nje, le stari Domin je včasih zmajal z glavo in si zagodrnjal pod nos. "Morala bi biti prijaznejša do Andreja," ji je nekoč rekla mati, ko je bil Andrej že nekaj tednov doma! "še vedno te ima rad. Ne bilo bi ti slabo pri njem." "Ne maram pohabljenca za moža," je odvrnila. "Kaj pa vendar hočeš, dekle?" se je vmešal v razgovor celo Domin, ki so mu govorice že presedale. "Moža kakor treba. Menda nečete, da bom jaz garala, on pa se bo valjal okrog peči." "Posestnik je. Zemljo ima." "Naj jo ima. Jaz mu je ne zavidam." "Saj vendar ne misliš samo s tem žandarjem . . ." "No in kaj če bi hotela?" Uporno je pogledala očeta v oči. "S takim ničem?" je bruhnila iz Domina zadržana jeza. "Tega ne dovolim." Potem je dodal: "že tako je dosti govoric." "Naj govore, kar hočejo . . . Prav zaradi tega . . . Nalašč Toda takrat je opazil, da v ustih nima ničesar, da so prazna. Ime, ki se ni oglasilo, se je ustavilo na nebu, se zmajalo, toda obviselo tam kot nem zvon. Dolgo sta se gledala in Andrej Koren je uvidel, da je brez moči kot otrok. Imel je mlado, ljubezni prekipevajoče srce, toda njegova vsebina je bila kot zakopan zaklad, nerazrešljiva uganka; njegovo čuvstvo je bilo ničvredna, nepotrebna reč ... (Dalje prihodnjič.) dnevneTesti 2,000 ubitih Asuncion, Paraguay, 23. januarja. Tekom treh dni bojev z vojaštvom republike Paraguay je zgubila armada republike Bolivia nad 2000 mrtvih, šlo se je za posest Ayala sektorja v Gran Chaco pokrajini. Bolivijanci so napadli tri dni skupaj. Vodil jih je nemški general Hans Kundt, toda so bili odbiti od armade republike Paraguay. Iz Bolivije se pa poroča, da je boiivijanska armada prodrla skozi- utrjene točke armade Paraguaya in da je paraguayska armada zgubila en tisoč mož. Ko je to rekla, je Krista močno zaplakala in odhitela kot vihra. "Ne smeš ž njo tako . . Saj veš, kakšna je," ga je v kuhinji ] oštevala žena. Domin je sicer zaklel in zaloputnil duri za sabo, toda komaj je bil sam, je povesil glavo in bil t— premagan. Andrej Koren je na potu iz cerkve nekolikokrat srečal Kristo, toda ona se mu je vselej spretno ognila. Bil pa je mož, ki ni imel rad nerešenih vprašanj. Ker je hotel priti na čisto s svojim razmerjem do nje, jo je nekoč pričakal tako, da se mu ni mogla ogniti. Krista je stala pred njim zasopla in zardela in ko jo je tako videl z rjavim materinem znamenjem na licu, velikimi toplimi očmi, vso v zadregah, se mu je zdela lepša kakor kdajkoli. Iz nje je dehtela opojna mladost, ki je na prvi pogled osvajala. Pred Andrejem je sta- j la njegova niadost, polna sreče, i polna rožnatih sanj in načrtov za bodočnost; srce se mu je dvig- i nilo, zatolklo, se pognalo v vrat in zaklical je, kakor bi jo s tem j glasom hotel priviti na svoja pr-! sa: — "Krista!" Obsedno stanje proglašeno v Nicaragui Managua, Nicaragua, 23. januarja. Komaj so odšli ameriški marini iz republike Nicaragua so že začeli strašiti vstaši po republiki. Predsednik republike Sacasa je bil prisiljen razglasiti obsedno stanje. Vstaši so bili doslej v dveh krvavih spopadih občutno poraženi. -_0- Nepoznani banditi so bičali žensko Tomkinsville, Kentucky, 23. januarja. Okrajni uradniki iščejo danes četo belo> oblečenih moških, ki so bičali Mrs. Orpho Wood in njenega 14 let starega sina. Pred njeno hišo so zažgali velik križ in streljali v hišo. MALI oglas! Naznanilo delničarjem Naznanja se delničarjem in delničarkam Slovenskega Narodnega Doma v Newburgu na 80. cesti, da se vrši letna seja v nedeljo, 29. januarja, ob 1. uri popoldne. Vabljeni so vsi, da se udeležijo te seje.—Odbor. Stanovanje se da v najem, tri sobe in garaža. Samo $17.00. Vprašajte na 15922 Whitcomb Ave. Naznanilo Spodaj podpisana izjavljava, da nisva plačnika za družino Anthony in Josephine Tavžel in tudi ne za Emaly Turk. Kdor rojakov kaj da, bo dal na lastno odgovornost. Math in Jennie Hribar 718 E. 157th St. Cleveland, Ohio Collinwood Lepa prilika se vam nudi. V najem se da zidana hiša, šest sob, garaža in kegljišče, vse skupaj samo $20.00 na mesec, če pa želite tudi prodajalno zraven v najem, pa vas stane vse skupaj samo $30.00 na mesec. Vprašajte na 669 E. 159th St. (19) V najem •H> da tri sobe in kopališče, za $10.00, spodaj, z garažo vred S']3.00. Vprašajte na 1.106 E. 64th St. (Jan. 20. 24. 26.) Frank v. Opaskar ODVETNIK 516 HIPPODROME BU>G. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. (lo 8. ure na E. B3d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1100 E. filth St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W CONAN DOYLE: » • i t t ♦ i i ♦ » i i ji Ji » » »L ...... Dolina strahu in groze Nekaj premogarjev je takrat planilo kriče naprej, toda morilci so začeli streljati s svojimi težkimi revolverji nad njihovimi glavami, kar je premogarje kmalu ustavilo v njihovem navalu ter jih razkropilo; nekateri izmed njih so kakor blazni pobegnili proti svojim domovom v Vermiso. Preden so se premogarji prav zavedli, so misterijozni morilci izginili, kakor bi se bili v zemljo vdrli, ne da bi mogel niti en premogar priseči, kdo so bili storilci, ki so pred očmi stoglave množice hladnokrvno izvršili dvoje umorov. Scanlan in McMurdo sta se vrnila nazaj; Scanlan nekoliko razburjen, kajti to je bil prvi umor, ki ga je videl na lastne oči in stvar se mu je zdela mnogo bolj grozna in resna, kakor si je prej domišljeval. Ko sta hitela z mesta zločina, so jima udarjali na ušesa grozepolni kriki managerjeve žene, ki je kričala in jokala ob truplu svojega moža. McMurdo je bil tih in zamišljen, toda ni kazal nobene simpatije za slabost svojega tovariša. "Seveda, to je pač kakor vojna," je ponavljal. "Kaj pa naj je kakor vojna med nami in njimi, in mi pač udarimo nazaj, kjerkoli in kadarkoli moremo." V društveni dvorani je vladalo tega večera veliko veselje, ker se je tako izborno posrečil umor nad managerjem in strojnikom. Toda povoda za veselje ni dalo samo to dejstvo, pač pa tudi to, ker je delegat, pod čigar vodstvom je bil izvršen ta zločin, zahteval, da mora zdaj društvo v Vermisi poslati od svoje strani troje mož, ki naj bi spravili s poti William Hallesa, enega najbolj znanih in popularnih lastnikov premogovnikov v Gil-merton distriktu, moža, o katerem se je splošno mislilo, da nima niti enega sovražnika na svetu in ki je v splošnem veljal za dobrega delodajalca. Ukaz je bil tudi točno izvršen. Ted Baldwin, ki je sedel zdaj na častnem mestu poleg telesnega mojstra, je bil načelnik skupine, ki je naročilo izvršila. Njegov rdeč in zaripel obraz je pričal, da je mnogo pil. On in njegova dva tovariša so se pravkar vrnili z gora, kjer so dobro opravili naročeno jim delo. Ni jih junakov, katerim bi se priredilo lepši sprejem, kakor so priredili društveniki tem trem. Neštetokrat se je ponavljalo povest zločina, med splošnim smehom in grohotom. Povedali so, da so čakali na moža, ko se je vračal domov, in sicer v klancu, kjer so vedeli, da mora' njegov konj stopati korakoma. Bil je tako zavit v kožuhe in krzno, da bi se ubranil mrazu, da ni mogel niti revolverja potegniti. Potegnili so ga raz voz ter ga natrpali s svincem. Danes je bil za društvenike velik dan. Vedno temnejša senca je padala nad dolino. Toda kakor moder general določi nov pohod takoj po dobljeni bitki, tako je tudi bos McGinty sklenil, da izkoristi trenotek ter takoj udari po onih, ki mu nasprotujejo. One iste noči, ko so se začeli pijani možje razhajati, se je doteknil McMurdovega ramena, ga poklical na stran in md: rekel: "Vidiš, moj fant, vidiš, končno imam tudi zate delo, ki bo vredno vseh dosedanjih." "Ponosen sem, da slišim to iz vaših ust," je odvrnil McMurdo. "Vzemi s seboj dva moža — Mandersa in Reillyja. Nikoli ne bo pravega zadovoljstva v tem distriktu, dokler ne spravimo izpod nog Chesterja Wilcoxa, in stekel si boš hvaležnost vseh društvenikov, če ga narediš neškodljivega." Well, storil bom, kar bom mogel," je odvrnil McMurdo. "Kdo pa je ta človek in kje ga bom našel?" McGinty je vzel iz ust svojo večno smodko ter pričel risati na papir nekako mapo ali načrt. "On je glavni delovodja pri Iron Dike družbi. On je odločen možak, bivši seržant v armadi. Nad njim smo že dvakrat' poizkusili svojo srečo, toda nam je vselej izpodletelo in ob eni priliki smo pri tem izgubili enega moža. Zdaj pa je na tebi, da še ti poizkusiš. Vidiš, tukajle, na razpotju Iron Dike je njegova hiša, ki stoji na samem. Podnevi ni za tvegati. On je vedno dobro oborožen in je izboren strelec, ki strelja, ne da bi prej mnogo izpraševal. Toda ponoči, well, takrat je doma, s svojo ženo in tremi otroci in služkinjo. Na tebi je, da odločiš: vsi ali nihče! Ako se ti posreči spraviti vrečo smodnika pred vrata njegove hiše ter nato užgati pri-žigalno vrvico . . ." "Kaj pa je storil ta človek?" "Ali ti nisem že povedal, da je ubil nekega našega moža, Jima Carnawayja?" "In zakaj ga je ubil?" "Kaj, pri vseh hudičih, pa te to briga! Carnaway se je plazil okoli njegove hiše ponoči, in Wilcox ga je ustrelil. To je dovolj zame in zate!" "Toda v hiši, pravite, da sta tudi dve ženski in otroci. Ali naj tudi ti zlete v zrak?" "Morajo — sicer, kako naj pridemo njemu do živega?" "Hm, to je resna stvar, kajti te niso storile ničesar." "Kakšno govorjenje pa je to? Ali se misliš umakniti?" "Počasi, bos, počasi! Kaj pa sem storil, da mislite, da se hočem umjakniti pred naročilom, ki mi ga da moj lastni telesni mojster? Prav ali ncprav, na vas je, da odločite." "Torej boš stvar opravil?" "To se razume, da jo bom." "Kdaj ?" "Well, dovoliti mi morate noč ali dve časa, da si najprej ogledam hišo, potem pa--" "Prav," je rekel McGinty ter mu podal roko. "Stvar prepuščam torej tebi. In povem ti, da bo velik dan, ko se vrneš s to dobro novico. To bo zadnji udarec, nakar bodo vsi ostali na kolenih." McMurdo je dolgo in globoko premišljal o naročilu, katero je tako nepričakovano dobil. Osamljena hiša, v kateri je živel ta Chester Wilcox, se je nahajala v drugi dolini, nekako pet milj od Vermise. Še iste noči se je popolnoma sam odpravil, da pripravi vse potrebno za napad. Zdanilo se je že, ko se je vrnil s svojega nočnega pohoda. Naslednjega dne se je sestal s svojima dvema pomočnikoma, Man-dersom in Reilyjem, dvema mladeničema, ki sta bila tako navdušena, kakor bi šlo za lov na srnjaka. Dve noči zatem so se sestali vsi trije, vsi oboroženi, zunaj Vermise; eden izmed njih je nosil na rami vrečico smodnika, katerega so uporabljali v kamnolomu. Bila je dve ura zjutraj, preden so dospeli do osamljene hiše. Bila je vetrovna noč in mesec je bil v zadnjem krajcu. Možje so bili posvarjeni, naj se varujejo njegovih psov, zato so se bližali z največjo previdnostjo, z napetimi revolverji v rokah. Toda od nikjer ni bilo nobenega glasu, razen tuljenja vetra. McMurdo je prisluhnil ob vratih hiše, toda znotraj je bilo vse tiho. Nato je prislonil k hiši vrečo s smodnikom, jo prerezal ter vteknil v prerezo netilno vrvico, katero je prižgal, nakar so on in njegova tovariša naglo zbežali. Ko so bili že vsi trije daleč v varnem jarku, se je nenadoma zabliskalo in zagrmelo in poslopje je zletelo v zrak. Njihovo delo je bilo opravljeno, in sicer dobro opravljeno. Toda glej: delo, ki je bil tako natančno zasnovano in začrtano, se je koncem vendarle izjalovilo! Posvarjen od usode drugih žrtev in vedoč, da je tudi on sam zaznamovan, se je Chester Wilcox komaj dan prej izselil iz hiše s svojo družino v drugi, varnejši in manj znan kraj, kjer se je nahajal pod varstvom posebne straže. Bila je torej samo prazna hiša, ki je zletela v zrak, dočim se je osovraženi: Wilcox nahajal še vedno pri življenju. "Kar meni prepustite," je rekel McMurdo. "On je moj, in dobil ga bom, pa če mi je leto dni čakati nanj!" V društvu je dobil McMurdo zaupnico in s tem je bila stvar končana. Take so bile torej metode v organizaciji Svobodnih mož in taka so bila dejanja "Osvetni-kov," s katerimi so izvajali svojo strahovlado nad okrajem. Temne sence so visele nad Dolino strahu in groze. Nastopila je pomlad in drevje je ozele-nelo. Vsa narava, ki j a bila toliko časa priklenjena pod debelo snežno odejo,- je oživela v novem upanju, toda nobenega upanja ni bilo za može in žene, ki so živeli pod jarmom strahu in groze. Nikoli pa še ni bil oblak, ki je visel nad njimi, tako črn, kakor v poletju leta 1875. ŠESTO POGLAVJE Nevarnost Strahovlada je bila na višku svoje moči. McMurdo, ki je bil postal med tem podpredsednik in ki je imel upanje, da bo kmalu prevzel mesto .telesnega mojstra, je bil zdaj jako zaposlen pri sejah svojih tovarišev, ki niso ukrenili ničesar brez njegovega sveta. Toda čim bolj popularen je postajal pri "Osvetni-kih," tem bolj nesramne psovke je slišal na cesti, s katerimi so ga "pozdravljali" mimoidoči ljudje, ki so morali trpeti pod to strahovlado./ Med meščani je pričelo končno vreti in pričeli so se organizirati in oborože-vati proti nasilnikom. Toda McGinty in njegovi ljudje se niso ustrašili takih vesti. Bili so številni, odločni in dobro oboroženi. Njihovi nasprotniki pa so bili razkropljeni in brez moči. Vse se bo nehalo tako, kakor se je že neštetokrat prej: nekaj časa bodo govoričili in tarnali, izvršilo se bo nekaj začasnih aretacij, pa bo zopet vse pri starem. Vsaj takega mnenja so bili McGinty, McMurdo in ostali. Bilo je v mesecu maju v soboto večer. McMurdo je pravkar odšel iz hiše, ker je nameraval iti v društveno dvorano, ko je prišel k njemu Morris, oni ma lodušni društveni brat. Lice mu je bilo shujšano in izraz njegovega obraza je bil skrbipoln. "Ali lahko z vami odkrito govorim, McMurdo?" je vprašal. "Seveda." "Nikakor ne morem pozabiti, da sem že nekdaj z vami odkritosrčno govoril in da ste to obdržali zase, dasi vas je celo sam bos vprašal, kaj sem vam imel povedati." "Kako naj vas izdam? Saj »te mi vendar zaupali? Nikar pa ne mislite, da sem se strinjal s tem, kar ste mi povedali." "To prav dobro vem. Vem pa tudi to, da ste vi človek, kateremu lahko odkrito kaj zaupam, in da ostane to pri vas. Tukajle imam neko skrivnost," je rekel ter položil roko na svoje prsi, "in ta skrivnost me naravnost peče. želel bi, da bi prišla ta tajna h kateremkoli, samo ne k meni. Kajti če jo povem, bo to gotovo pomenilo zopetni umor. In če je ne povem, pa se utegne zgoditi, da nas bo kmalu vseh skupaj konec. Moj Bog, sam ne vem, kaj naj storim?" McMurdo je resno pogledal moža, ki se je tresel po vsem telesu. Natočil je v kozarec nekoliko žganja ter mu ga ponudil. "Izpijte to-le, potem pa mi povejte, kaj vas teži." Morris je izpil in njegov obraz je obila rdečica. "Vse vam lahko povem v par besedah," je rekel. "Med nami je neki detektiv." McMurdo je osupel zastrmel vanj. "Hej, mož, vi morate biti blazni!" je rekel. "Ali ni kraj poln policistov in detektivov, in kaj so nam mogli storiti ?" "Ne, ne; detektiv r,i mož iz tega distrikta. Kakor ste vi pravilno povedali, domače poznamo vse in teh se nam ni bati. Toda saj ste že čuli o Pinkertonu?" "Da, čital sem že o ljudeh s tem imenom." "Nu, prav; lahko mi verjamete, da ni šala, ako so ti možje za vašimi petami. Ako je Pinkertonov človek na našem sledu, to pomeni, da bo z nami kmalu obračunano." "Torej ga je treba ubiti." "Oh, to je prva misel, ki vam je padla v glavo! Prav tako bodo rekli zvečer v društvu. Ali vam nisem rekel, da bo vse to končalo z umorom?" "Seveda, in kaj je umor? Ali ni dovolj vsakdanji v teh krajih?" "Da, to je resnica, toda jaz nečem biti mož, ki bi s prstom pokazal človeka, katerega naj se umori, če bi to storil, ne bi nikoli več imel mirne vesti. In vendar gre zdaj za našo lastno kožo. Za božjo voljo, kaj naj storim?" McMurdo se je globoko zamislil, potem pa prijel Morrisa za ramo ter ga stresel: "čujte mož," je vzkliknil, "pridobili ne boste ničesar, če boste tamle sedeli in tarnali kakor stara baba. Dajte mi fak-te. Kdo je ta človek? Kje je? Kako ste izvedeli o,njem? Zakaj ste prišli k meni?" "Prišel sem k vam, ker ste vi mož, ki mi. lahko prav svetujete. Povedal sem vam že, da sem imel na vzhodu prodajalno, pre den sem prišel semkaj. V onem kraju sem pustil dobre prijate-je, in eden izmed njih je zaposlen v brzojavni pisarni. Tukaj je pismo, ki sem je včeraj od njega prejel. Čitajte sami." Iu McMurdo je čital: "Kako pa kaj "Osvetniki" v vaših krajih? Mi čitamo v časnikih mnogo o njih. Med nama rečeno, pričakujem, da kmalu slišim kaj od tebe. Zdaj se je za to stvar z vso resnostjo zavzelo petero velikih korporacij in dvoje železniških družb. Oni mislijo napraviti temu konec, in prepričan si lahko, da to tudi store. Družbe so najele Pinker-tona in njegov najboljši detektiv, po imenu Birdy Edwards, je tam na delu. Stvar se mora končnoveljavno končati. . . ." "Zdaj pa prečitajte še pripis." "Razume se, kar sem ti nave- del, ohrani zase, ker to sem izvedel uradno." McMurdo je molče obsedel z listom v roki. Megla se je za trenotek dvignila izpred njegovih oči, in zdaj je zagledal pred sabo prepad. •"Ali še kdo drugi ve o tem?" je končno vprašal. "Ne, nikomer nisem pravil o tem." "Kaj pa ta človek, vaš prijatelj, ali mislite, da je on komu povedal, da vam misli pisati?" "Well, kolikor vem, ima on še dva ali tri zaupne prijatelje." "Ki so pri tej organizaciji?" "Vse mogoče." "Jaz zato vprašujem, ker morda je dal komu opis toga človeka, tega Birdy Edwardsa, nakar bi nam ga bilo lahko dobiti." "Well, vse je mogočo. Toda ne verujem, da ga on sam pozna. On mi je pač sporočil to vest, katero je izvedel v svoji pisarni. Kako naj on pozna Pin-kertonovega detektiva?" McMurdo je nenadoma vstal. "Prokleto!" je dejal. "Imam ga! Kakšen bedak sem bil, da mi ni to že prej v glavo padlo! Sto hudičev! Toda srečo imamo! "Sfiksali" ga bomo, preden nam bo mogel učiniti ško*-do! čujte, Morris, ali mi pustite to pismo?" "Z veseljem, samo da se ga iznebim." "Prav. Zdaj lahko mirne vesti stopite v ozadje in stvar meni prepustite. Celo vašega imena se ne bo nikjer imenovalo. Stvar bom uravnal tako, kakor da je bilo to pismo meni poslano. Ali ste zadovoljni?" "Saj to je baš, česar sem vas hotel prositi." "Torej prav; bodite brez skr- bi in molčite. Zdaj pa grem do- kri bo na moji glavi," je vzdih li v dvorano, in zanesite se, da nam ta Pinkertonov človek ne bo delal nikakih preglavic!" "Pa ga vendar ne mislite umoriti?" nil. "Ako ravna človek v samoobrambi, to ni umor," ga je tolažil McMurdo. "Zdaj gre za to: on ali mi. Natančno vem, "Manj kakor veste, Morris, jda bi nas ta človek do zadnjega tem bolje bo za vas in tem laj-1 uničil, če ga pustimo v dolino, šo vest boste imeli. Nikar ne Hm, brat Morris, izvoliti vas stavite vprašanj in pustite, da se : b°mo morali še za telesnega stvar razvije, kakor je prav." j mojstra, kajti gotova stvar je. Morris je žalostno majal z da ste zdaj rešili društvo." glavo, ko je odhajal. "Njegova ! (Dalje prihodnjič) Podplati! Podplati in ne te za ženske 65^ Podplati in netc za moške 75<- l'E CENE SO VELJAVNE SAMO OB SREDAH Pazite na naš oglas vsak torek za posebnosti Se priporoča ZELEZNAK POPRAVLJALNICA ČEVLJEV 1026 E. 63d St. RAZPRODAJA bankrotne zaloge ŠE NIKDAR PREJ TAKE VELJAVE ZASTONJ Tri kante Sunbright Cleanser za kuhinjo z vsakim nakupom $1.00 ali več. na CHINA POSODI emajlirani posodi in hišnimi potrebščinami ZASTONJ Ena emajlirana po- soda v. vsakim na- kum 50 centov ali več. Ne zamudite te prilike. Vse mora iti. Primerjajte te cene Navadne ali okrašene skodelice, vsaka po - Dekorirani krožniki za torte, vsak „'________ .. Sklede, vsaka .... ......____________________________________________________ Posoda za omako, vsaka.. _____________________________________________ 2^ Okrašena posoda za zajterk, vsaka ........................ 2^ Vodni in vinski kozarci, 2 za...... ............................... Sive pudding posode, vsaka ....................................... Žeblji za čevlje .................................................... ......... 5^ Sito za juho, vsak ------------------------------------in 10<> Siva posoda za omako, vsaka........................................ Krtače za ribat, vsaka. ................................................. Toiletni papir, 3 za ............................................... . 10^ Te in še veliko drugih predmetov Zavasky's Hardware 6011-13 St. Clair Avenue 1 DOBER PREMOG! |j © Točna postrežba ® The Hill Coal Co. | ® 1261 MARQUETTE RD. ^ (q) HEnderson 5798 (£ (§) Zastopnika: ^ © IGNAC ZIVODER ^ (g) 1168 Norwood Rd. (< @ JOHN CENTA <1 _1175 Addison Rd._ Selitveno naznanilo Cenjenemu občinstvu, odjemalcem, prijateljem in znancem naznanjam, da sem se preselil iz Slov. Nar. Doma na: (>526 St. Clair Avenue (nasproti E. 66th Place) Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost, in se priporočam še za naprej. Vodil bom prve vrste krojačnico in čistilnico vsakovrstnih moških in ženskih oblek (dry cleaning), kakor tudi vsakovrstna popravila, izdeloval bom nove obleke za fante in može od $20.00 naprej, doma narejene po vašem okusu, hlače spodaj široke od 16 dd 24 inčev, kakor si sami izberete. Ss priporočam za obilen obisk v novi trgovini; prinesite vaše obleke ta teden čistiti. Chas. Rogel 6526 St. Clair Ave. i krojačnica in čistilnica oblek USD W> if John A. Tompkins 3979 W. 25th Street SHadyside 3689 Garantirani s koruzo pitani prešiči. Mi koljemo vsako sredo, petek in soboto zjutraj. Opalu-ženl v kropu ali osmojeni s slamo. Jetra in čreva zastonj. Do-peljemo na dom zastonj. Posebno nasoljena čreva naprodaj vsak čas, ravno tako tudi sveže in doma prekajene šunke. KUPON Ta kupon je vreden $1.00 pri nakupu prešičev, ki tehtajo 200 funtov in več. BRUSS RADIO SERVICE 6026 ST. CLAIR AVENUE ENdlcott 4324 Kadar vaš radio ne dela dobro, pokličite nas, da vam povemo, kaj je narobe. Točna in zanesljiva postrežba. i i i n Ž t i a s. i n i n £1 5 ff C A X if i t a t n i i 6 VESELICA bo popolen uspeh, oglašate v ako jo "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih!