Le'o VIII., štev. 99. Celje, sobota 4. septembra 1926. PoStnina pločana p gorovinf. lcha)a V torek, fietrtek In soboto. Stane rnesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—. Posamecna števiika I bin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredniitvo in uprav il&tvo I Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogtasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Re^ulocija Savinje. (Referat as» celjskt občinski svet). Zacertkoni 1. 1920. je obč. svet cel'j- ! skega mast a na predlog g. upravitelja j Ivana: Prekorška sklenil, da se naj skliče anketa o naičimi in financkangij regulacije SaJviaiije in priitokov. — S tean sklepom se je na novo pokrenilo vprašanje, ki je. bi.lo na dnovnem redu in v delni izvršiitvv pred desetletji, ko je deželni odbor stajerski s pomočjo driave sklenil izvesti regulacijo Sa- vinje, oskrbel" potrebna preddela in re- gulaci.j>o Savinje same brez prkokov iizvršil nekako od Mozirja do Levca pred Geljeni, ki se je pa potem ukinila in čez vojno dobo spala vse do letoš- njega leta. V smi'slu tega skl'epa je sklical celj'ski župan g. dr. Hrašovec anketo za dam 15. marca 1926 v celjsko mest- no posvetovalnico. Ankete so se udele- žili veliki župan v mariborski oblasti g. dr. 0. Pirkuiajer, za.s-topnik cel'jiske- ga sreza g. vladni svetnik dr. L. Žu- žek. gen. insipektor pri oblastnem hi- drotehničnein odd elk u v Ljubljaaii g. inž. Sbrizaj. vodopravni referent ma1- riborske oblasti g. K. Mulacek, hidro- lehnicni referent v mariborski oblasti g. inž. O. Juran, šef gradbene sekcije v Geljn g. iniz. Marek, hidrotehnicni referent pri srezkem pogi'a.va.rstva v j Celju g. inž. Piletic" ter raani drugi za- sitopniki oblasbev im prizadetih občin Celja, Okoliice celijske, Tebarjev ter okrajmega zastopa celjskega. — Po re- feratu g. inž. Piletiea se je razvid'a ži- vahna debata, katere vsebina se lahko ponovi v sledecih ugotovitvah: Priizna se, da napravljajo vsako- ]etno se ponavljagoce povodnji v pre- delu Savinje od Levca pred Geljem skozii Cel'je in naprej v občinah Pe- trovče. Okoliica Gelje, Škofjavas, Te- harje in mesto Celje velikanske škode na kulturah im stavbah. Ta škoda gre vsako leto v stotisoce dinarjev. Te poplave postajajo vedno večje in obsežnejše, ker se struga Savinje iz raznih vzrokov dviga in zajezuje, vsled cesax je onemogočen redni odtok vode ne l'e Savinje, ampak tucli pritokov Ložniice, Suišniice in Vogiajne z njeni- mi pri/toki Koprknkso in Hudinjo. Struga se zvisuje od Levca naprej in «Acer od tain naprej, kjer neha regu- lacija, se dviga precej v odseku mc!l celjsko brvjo in kapucitmskim mostom, naijhuje pa ined prvim in drugim že- lezniskim mostom, kjer je dosegla zelo obsežna sipina proda visino obrežja. — To zvisevanje struge se je stopnje- valo posobn.0 mod vojino in po vojni, ker je bid odvoz gramoza od te shpirie za stavbne im druge svrhe mafenkosten, med tern ko je iznašal v predvojnih le- tih precejšnje koliičine. Žeiezniiskii mostovi s svojimi ob- sežniiini kameniitkni stebri (oporami) zad^žujejio nagel odtok vode, vendar ne v toJiiki meri, kakor se splosno so- di. — So pa vsled tega, ker so1 zgraje- ni na hrastovih pifotih, danes že v sla- bem stanjiu in obnove potretbnk Vsled dvilganja tal struge se raz- ldije vedno več vode čez obrežje, ki je ostalo neiizpremenjeno; ker so struge pritokov ob izlivu v Saivimjo celo niižje kakor struiga Savinje ki ker gredo iz- liivi pritokov skoraj navpilčno na vod- no smer Savinje, zajezi visoka voda Savinje vodo priitokov, ki tudi redno pri vsaki povodnjii narastejo, onemo- goči odtok vode teh priitokov, ki so vsled toga redno razNje čez obrežja po njiiivali in travmiikiili in ki napravlja velÜkanske škode. Iz teh ugotovitev se poda zaklju- cek, da je treba iizvesti regulacijo Sa- vinje in pritokov od že izvršene regu- lacije naprej mimo Gel'ja in do Pečov- nika odnosno še naprej do ircliva v Savo. Ta regufaci'jska dela so nujna in ' neodloilijiva. ker i>rcitiijo sicer mestu Celjiii ter bližnji in daljni okoliti ved- no večje povodnji. Ako se regulacija kmalu ne ilzvršl, preti mestu Cei'ju in bliiižnjii okolici naravnost katastrofa. Nacitn izvrši/tve dela naj bo po mnenju strokmrnjakov tak kakor ga je predvidela dezei'a Štajerska s svojecas- nira, naid Levcem že izviseniin prcujek- torn, namrec1: prknerno visoki obrežni nasipi, oc'iisc-enje obrežja in poglobitev struge Savinje. — Inž. Piletič je za re- gui'acijo Savinje od Levca nad Geljem do Pecovnika pod Cel'jem ra-zmotrival tri možnosti: regulira se naj ali samo Savinj.o med obema železniAkima ino- stoma z ods'tranitvij'O viwoke gramozne sipine in poglobitvijo struigc, ali se naj regulira Savinja od Levca do Pečov- niika al'i se naij regulira Savhijo v tein odseku in priitoke. — Najcenejše je del- no reguliranje Savinje ined obema že- lezniiskiima moslonia, najdraije pride regulacija Savinje in pritokov. Splo«no se je na anketi povdarja- i,o, da se ne sme iizvrsiti le najiinanjsi projiekt, ampak da se mora izvršiti celi absežni pro'jekt z reignfacijo Savinje od Levca do Pecovni/ka in z regulacijo priitokov, seveda ne naenkrat, ampak .stopnjema v prihodnjiih Tetih tako. da bi bila cela regulacija v dogledni dobi, iizvršena. V,sako druigačno delo bi bilo 1'e polovicaxsko in bi ne iimelo trajne- ga učinka. Koncno se je ugotovilo. da bi zna- šali stroski najmanjšega projekta (med obema zelezniskinia mostoma) od Ü50.000 Din do 900.000 Dim, stroski vecjega in najvecjega projekta bi šli pa v miiijone dinarjev. Povdariti je treba še to važno dej- stvo, ki sta ga iznesla posebno veliki zupan g. dr. Pirkniajer in dr. Božič. da v prihodnjiih letih ni pricakovati od države, da bi ona regul'acijo na svoje stroške izvedla. — Naša država je šele v izgradnji, na vseh koncih in krajih prostrane države je treba izvesti še nuijmejiša gos.poda.Tska dela, sredstva države so pa razineroma mala, ker smo ])ö večini agrarna država. — Treba bo sodelovanja države, oblasti, ko se oblast upravno in finančno izgradi. okraja in pri'za.detiili občin. — Ker pa so regulacijßka del'a neodložljiva, se naj udßjßtvi v prvi vrsti samopomoč. Na predlog dr. Božiča se je izvolil poseben regularijski odbor, sestoječ iz zastopnikov oblastev, okraja in obcin, kateremu se je poverila naloga, da to vprasanje v podrobnostih posebno z oziirom na finand.jel'no stran preštu- dira in prim erne predloge stavi. Dne 19. junija se je vršil komisi- jonelni ogled v navzočnasti zastopni- kov oblastev in obcim, ki pa ni prinesel niikaikega novega momenta. — Tudi po veliki poplavi v noci od 8. na 9. avg. 1926, ki je biTa mend a ena najivec-jih, kar jih je zadelo celjsko rnesto in oko- liico, se je vršila seja, ki pa razen ne- izvieclljivega mnenja, da so naj rcgulir- ra Voglajma od Teharskega most a cez okrajno cesto do Zavodne na ta nacin, da se struga preloži na južno stran že- fezaiiiškega nasipa, ni prinasla nobene- ga rezultata. Smatram, da jd> dolžnost cel-jskega občinskega sveta, da vodi in prednjači pri tej akciiji, doižnost ne-le zaradi te- ga, ker je celjsko mesto naj'vecja in davcno najmočnejše prizadeta občina, ampak tudi zaradi tega, ker je mestna obcina celjvska po svoji legi.na regufa- ciijii Savinje naj.bolj iinteresiirana. — Sosedne občine seveda ne smejo misliti. da naj mestna obci.ua vse stori in vse financira.: če bi to moralo b'nti in bi se druge občime izven Gelja ne hotele ude- lezi.ti z prispevki pri izvršUvi reguTa- cijskih del. potem seveda mestu Celju ne bo preostalo nic drugega kakor da z naisipi varuje .svoje občane in pre- puisti obeine v okolici svoji usodi. Sm ait rain za potrebno, da odda v izpopolnjevanju te dolžnosti mestna občina po »svojem olx-i'nskem sveitu of;- cijelno smojo mnenje, ki ga naj potem zastopajo njeni zastopniki v reguracij- ski koniiei-jii, ter ga naj skuišajo na pri- stojnih mestih uvelja.viiti. To mnenje oblikujein v sledecih predloyih: 1. Regulacijii Savinje se naj vzame za podlago svojeca^no od štajerskegi dež. slavb. urada iizdelani regulacijski načii. 2. S pomočjo države, obl'asti, okraj- liiCga zastopa celjskcga in prizadetih obi6iiii Gelje-mesto, Gelje-okolica, Pe- : trovče, škofjavas in Teharje se naj iz- ! vede po nacrtu pod 1.) regulacio'a one- ga dela Savinje, ki sega od levskega mast a (Levca.) miimo Celja do Pecov- ' nika, od pritokov pa se naj istocasno regui'irajio: Ložnica od izliva do mosta [ cez držaivno cesto, Sušniica od iizliiva do bližine javne bolnice nad »glazijo«, ! ter Voglajna od izliva do železniškega • morfta pri kemicni tovarni. I Projekt, obstoječ za regulacijo Sa- vinje. se naj Lzpoipolini gledo priitokov Savinje v navedenih razdaljah na stro- ške oblasti odmosno države po državnih strokovnjakih. 3. Ker proračuni za regulacijo Sa- vinje in pritokov v smislu predloga pod 2.) vsled izpremenjenih valutarnih in gospodarskih razmer ne odgovarja- jiO dejisitvom, se naproša veliko župan- st^'t), da iavrši proračune po svojih strokovnjakih na svoje stroške. 4. Smatramo, da je izktjučna dolž- nost države, da načrt regulacije v ob- segu pod 2.) na svoje stroške in ob svoji moči, izvede. — Ako se poslužkno za sedaj deloma samopomoči, storimo to, ker je Lzvedba regulacije Savinje in pritokov nujna in neodložljiva, povz- ročena v protežni meri vsled tega, ker svojoas obla«ti regufacije v celoti niso izvršile, in v namenu, da zahtevamo svaječasno od države povrnitev vseh v to svrho storjenih izdatkov. Že sedaj naprošamo veliko župan- st^o, da stori na pristojnih mestih v Beogradu vse potrebne korake, da se postavi v proračun za 1. 1927. in v pro- račune priihodnjiih let prinieraie, za kritje regulacijskili del potrebne zne- ske in da se v nameravani zakon o re- gulaci.ji vod vnese tudi regufacija Sa- vkijo in priitokov. 5. Samopomoč se naj organizira ta- ko, da se združijo pfizadete uipravne korporacije: okrajni zastop, mesto Ge- lje, obcina Okolica Gelje, Petrovče, L>kofja:va»s in Teharje v vodno zadrugo v zmivslu tozadevniJi zakonkiih določb; la vodna zadruga naj kot pravna ose- ba v svrho kriija stroškov najame pod janistvoin priizadetih korporacij pri ka- kem velikem denarnem zavodu, n. pr. pri državni hipotekarni ba.nki v Beo- gradu ali pri kaki hranil'ni.ci nizko obrostovano Ln v 40 letili amort'uzacno pasojilo, kojega obrestovanje in od- pla:cevanje prevzamejo nasproti za^ drii4ji njene članice, v razmerju, skup- ne v«sote vseh v vsaki korporaciji pred- pmaniili letnih direklnih davkov. Sklepi priizadetih obcin glede pri- stopa v zadrugo, jamstva za posojifo ter plaičevanja obresti in anuitet naje- tiüi posojil morajo biitJ odoloreni od' priistojniili oblasti (veliko zupanstvo, e\". miniistrstvo). Ta vodna zadruga mora biti de- ležna vseh ugodnosti, podpor in pri- spevkov, ki veljajo za take zadruge. 6. Glede regulacije pritokov Savinje in sicer Ložnice, Sušnice, Kopriivnice, Vogl'ajne in Hudinje, v kolikor regula- cija ni zapopadena že v predlogu pod 2.), se ustanovijo posebne vodne za- druge, za vsak pritok po ena zadruga ali vec, v zmisloi zakona. Vet. zupanstvo se naproša, da iz- dela za regulacijo teh pritokov na dr- žavne strožke vse potrebne in praktič- ne načrte in stroskovnike in da izpo- sluje tern zadruigam vse one ugodnosti, ki so jih te zadruge uiivale na pod- lagi še veljavnie vodopravnih za- kon ov. 7. V formelnem oziru se predlaga, da se o tern sklepu obvesti Veliko zu- panstvo za niariborsko oblast, srezko poglavarstvo v Celju, okrajni zastop v Gelju, ostafe prizadete občine in ko- mifiija za regulacijo Savinje s prošnjo, da se vsi ti o posameznih tockah tega sklepa izjiavijo ter svoje izjave vpošlje- jo navedenii regulacijski komisiji ali pa celjski mestni obcini. Dostavljam. da je financno-go- spodarski odsek te predtoge referenta dr. Božiča soglasno osvojil z naroči- lom, da jih predloži obč. svetu v pre- tres in sklepanje. Celje, 2. septembra 1926. Objiavljam ta referat v celjskem slovenskem lokalniem glasilu v name- nu in z željo, da obč. svetniki in jar- nost pred priihodnjo obč. sejo to za C^elje in okolico velevažno zadevo pre- motrijo in stavijo svoje dodatne pred- loge — pri čemer priponmini, da se cell kompleks vprašanj ne da rešiti z demaigoškimi frazami, ki šegetajo use- sa, pa nimiajo prav nobenega učinka in ne dovedejo do nikaksnega rezulta- ta, ampak l'e z žrtvami, katere morajo doprinesti prizadeti činitelji, ako naj ima nase prizadevanje uspeh. Dr. Božič. Političen položaj. Karakteristiko sedanje politične sihiacije daje verzija, ki trdi, da bliž- nja okolica Nikolie Pašiča že sestavfja listo novega kabineta, kateremu bi bil na čolu ali Pasic ali Marko Tr.iifkovic. Po tej verziji bi dr. Nincic prevzel fi- nančno ministrstvo, davidovicevec Vo- ja Marinkovič ministrstvo za zunanje poste, dr. Ninko Perič ministrstvo pravde. Uzunovič bi mogel ostati kot rcsortni minister. Ena struja sniatra, da bi Boža Maksiniovic moral iapasti iiz kombina>- cije, druga pa meini, da je potrebno, da Maksiniovic ostane v kabinetu, to- da v drugem resortu. Ti krogi trdijo dalje, da je izključena vsaka kombina- cija z Radicevo stranko, pač pa hi pri^- sli v poštev radiicevski di&identi. Kot gla.vno nalogo smatrajo, da bi se mo- ral gfode te nove kombimacije doseči sporazum s Svetozarjem Prübicevidem, odnosno SDS. Zanimiva je izjava minißtra Sr- skiča, prvaka bosanskiih radikalov, ki je žurnali.stoin dejal: »Bosanski radit- kali so razpoloženi za sodelovanje z davido'vk'(vvimi domokrati. Kar se tice j bosanskih musl.ima.nov, bi se z njimi težko sodesovalo, dokler so organizira- ni kot verskopolitična stranka. Ako " pa bi vstopiii v Davidovicevo stranko Stran 2. »NOVA DOBA« Stpv. Q9. in ako bi likvidirali svojo posebno or- ganizacijo, niniamo ničesar proti so- delovanju z njknii. Ne vem, ali se vo- dijo konkretna poigajanja, Kar pa se tiče razpoloženja za vstop demokratov v vlado, lahko rečem, da zares obstoji preoejišnje razpoloienje pri radikalih. da se to zgodi. Sicer smatram osebno, da nova kombinaciija ne l)i morala po- kvariti odnosajev današnije koalicije.« Ugiiban.ja o vladi so pusta, ker se je po zasebnih vesteh iz Monte Carla zdravstveno stanje Nikole Pašiča zo- pet posfa]>šalo. Pašic se je nameraval povrni/ti še te dni v Beograd in baje prevzeti zopet vodstvo radikalske stranke. Ker se mu je i>a zdravje po- slabšalo, je svoje načrte izpremenil. Ostal bo v Monte Carlu se par dni, nato pa odide v Dalmacijo, kjer bo preživel ves September. Ožja Pašioeva okofica je radi tell vesti iz Monte Garla zelo potrta. Celjska kronika» c REDNA SEJA CELJSKEGA OBClNSKEGA SVETA bo v soboto, dne 4. t. m. ob 18. uri. Na dnevnem redu so poročila iz raznih odsekov in slueajnosti. c ŽIVO JE POSTALO OKOLI NAS. V mestu vrši«; iz okolice so za- plale v Celje sveže struje mladega žiiv- rjenja. Sole so odprte. Naval je bil tak, da je bilo težko najti strehe vsem, ki jiih je prilgnala uka žeja. Kako lepo in prijetno je videti n/ovo mladino zbra- no ravno v dobi ko medli sol nee in ko začenja žolteti zelenje narave! c NA DEŠKI 0SNOVNI SOLI je bis pri vpiisovianju due 1. septembra izredino velik naval. Vpiisalo se je v prvi razred 140 učencev, skoro enkrat vec nego lani. Pri tako naglem na- raščanju stevil'a ueencev iz celjske okoliice je res nujno potrebno, da se okoliiska osiiovna sola z novini soLskim letom 1927-28 otvori že v svojih novih prostori.'h. c DIJAŠTVU — DIJAŠKE VA- GONE! V nekem ljiibLjanskeni liistu či- taniQ sledečo, zelo umestno beležko: Težki gospodarski položaj v mnogih družinah zaliteva še posebno žrtev od dijaka, da se mora vsak dan voziti z vlakoin v šolo in zvečer zopet domov. Dasi svetujemo, da kdor le more, ure- di drugače, ker bo veliko več koristil za učni napredek svojega otroka, ven- dar vemo, da se bo tudi letos veliko dijaštva vozifo v solo. Lansko leto smo v tern oziru opazili nekatere nered- nos'ti, ki smo jib tudi javno ožigosali. Da bi se iste letos ne ponavlja.le, si dovoljujemo prositi železniško upravo, naj tudi za diijastvo rezervira pasebne oddelke, saj natancno ve, kofrko se jib vozi v&ak dan. Na okna dotičnih od- delkov naj se napravijo napisi: Samo za dijake, samo za dijakimje, kakor iniamo razne druge take napiise: sa- mo za vojake, samo za nekadilce itd. Upamo, da se bo maše opozorilo pravo- ča.sno blagohotno upoštevalo. c DIJAŠKA KUHINJA V CE- LJU je prejela od 1. junija do 31. j,u- frja t. 1. razun že objavljieni'h daril še sledeče prispevke: po 2000 Din: Celjr ska posojilnica v Celju; po 1500 Din: Mestni magistrat celjski»; po 600 Din: po g. dr. Ljuid, Stikerju, od^otniku v Brežioab celjiski abiiturijenti iiz 1. 1895- 96; po 500 Din: Ljudska posojilnica v Gel'ju; po 400 Din: g. d'r. Josiij) Kar- lo\rsek, odvetnik v Gelju iz 5 kazen- ftkili poravnav; po 205 Din: g. dr. Ju- ro Hrašovec, odvetnik in župan v Ge- lijiu iiz kazenskili poravnav in članski prispevek; po 200 Din: ,gg. Košenina Franc, noiar v Gornjem gradu in dr. Karl Laznik, odvetnik v Gelju iz dveb kaiz. poravnav; po 140 Din: g. dr. Al. Goričan, odvetnik v Celju, iz kaz. po- ravnave; po 100 Dim: Posojimica v Framu, župaii^tvo trga Mozirje, žu- panstvo trga Vransko, gg. Lilek Emi- lijan, vladnd' svetnik v Gelju, Doberšek Karol, postni uradnik v Ljubljani, Gaberc-Vidensek, trgovca v Gel'ju, F. S. Lukaß, veletrgovec v Celju, Kunej Anton, podravnatelji podr. Kreditnc banke v Gelju, mag. pharm. Vojko Ar- ko, lekamar v Geljiu, Gologranc Konr- radi, stavbenik v (.elju, Struiecki Ru- dol'f, veltrgovec v Geljiu, tkalnica v St. Pavlu prli. Preboklu, gg. dr. Pirnat Ferdo, odvetnik v Slovenjgradcu na- mesto venca umrlemu g. Otmarju Go- lobu, notarjiii v Kozjem, inz. Jan Ma- rek. staubni nadsvetniki v Gelju in Brauns Viljem, tovarnar v Gelju; po 50 Din: gg. Safosnik Jakob, kap'siin \* Dolu p. Hrastaiku, Janežic Rudolf, kanoni/k v Mariboru. Cater Anton, ka- plan v Kamnici, Brinar Josiip, ravna- telj meišč. sole v Gelju, Mravliak Hend- rik, trgovee v Šoštanju, Lečnik Anton, urar v Gelju, Rojnik Ivan, trgovee v Si'ovenjgrailcu, Kukovec Vinko, stav- benik na Lavi pri Gelju, t ova ma kopit v Loki pri Žusmu; po 30 Din: ucitelj- stvo mestne dekliške osnovne sole v Celju (za junLj), učiteljstvo mestne de- ške asnovne sole v Gelju (za jutij), gg. Prekoršek Ivan, upravitelj javne bol- nice v Celju, Rihtarič Peter, višji ži- vinozclravnik v Šmarju in dr. I. Vili- mek, zdravnik na Bizeljskem. po 27 dimarjev: uciteljstvo mestne desks os- novne sole v Celju (za junij); po 25 dinarjev: gg. Presker Karol. župnik v Smartnein ob Paki, Dolžan Franc, k!c- parski mojster v Celju, dr. Vičar Leo- pold, okr. sodnik v Gelju, Cvenkel An- ton, trgovee v Št. Petru v Sav. dolini in učiiteljistvo nie&tne dekliske osnovne sole v Celju (za julij); po 20 Din: gg. Tovornik Franc, vikar v Konjicah, Kokošinek Ivan, kaplan pri Sv. Mar- jeti nižje Ptuja in Suhač Malej, prc- fesor v p. v Gelju; po 10 Din: gg. Če- mažar Janez, župnik na Teharjili in Mikolič Jurij, kaplan v ^kalah: po 5 Dim: g. Gunčer Jožef, župnik v Šmi- hefu nad Mozirjem. Vsem darovalcem iskrena livala! c DODELITEV VOJAÖKI1I OB- VEZNIKOV LETNIKOV 1876 DO 1905 TER LASTNIKOV ŽIVINE IN VOZIL se bo vršila dne 8. t. m. na giaziji. Opozarjamo na .^razglas br. 561/26 me,stnega magistrata. c KONCERT V0JNO-ADMIXI- STRATIVNE SOLE. V mali dvorani Geljskega doma se je vr»il v sredo dne 1. t. in. koneert, ki so ga prhvdili go- jenci vojno - adininistrativne sole, ki »e sedaj za nekaj dni mu.dijo v Cel'ju. Sodelovala je Glasbena Matica z gosp. ravnateljiem Sancinoin, go, Sancinovo in go. Božičevo ter vojaška godl>;i iz Ljubljane. Koncertni spored so izpol- nili še solospevi in pevski nastopi. Po- tek koneert a je bis zadovoljiiv, obisk pa samo srednje dober. c NOČNI IZGRED1 V CELjRT. »Julro« piše: Od torka na sreda po- noici so se vršMi po celjiskih uMcab iiz- gredi, katere je treba, ako je resnično, kar se o njih govori, res obzalova.ti. Priiceli so se v neinski kavarni ter na- daljevali po celjiskih utiicah, kjer je bi- lo ogroženo celo življen.je mirnih noc- nih eivilnih pasantov. Ker so jib po- vzrocili nedomačiiiii, ki se zei'o motijo, ako miislijo, da se sine kaj takega ti,o- gajati v civiliziranem in letovišcar- skem mestu brez vsakih posledk1, smo prepricani, da bo vojaiško poveljstvo tozadevno uvedlo strogo preiiskavo ter stori'lo vse, kar mone ščitiiti ugted in avtoriteto varnostnih in nadzorovalnih oblagtr. Odlnošaji mod civihiim prebit- \-alstvom in vojastvom so v Celju naj- lepši, dotnači častniški zbor užiiva med CeljaiM ugl'ed in spoštovanje. Tembolj je želeti, da se nelliubi incident, ki so ga povzročili drugi, popolnoma raz- jasni.« — Ne samo O'bzalovati, a.mpak obsojati moramo tako postopanje, ki je jedva in'inierno za kake hajduške kraje. Uverjeni smo, da bi bili nepis- meni in od kulture mafo oblizani re- do.vi strogo kaznovani. Tem strožja bo seveda kazen v tem diivjem slueaju. c KONGRES DRŽ. CESTARJEV. Dne 12. t, m. se bo vršil v Celju prvi komgres drž. cestarjev, združen z obc- niin zborom društva. Komgres bo ob- ravnaval piereča socijialno-gaspodar1- ska vpra:šanja (k'za.viiüji cestarjev v SLoveniji in državi. Ponovno se boilo protresaLe ,VvSe nerešene zahteve držaA- niiili cestarjev, ki jili je druištvo že pred- ložilo Gradiben.i direkciji in ministi^- stvu za. ja'vna dela. Kongres bo raz- pravljal o razpol'ozlih'ih sredstvi'li, ki se jHi boclo v bodoče posliuževafi dr- žavni cestarji za dosego .svojih pravic. Tudi o vprašanju deželnili cestarjev se bo govorilo. Kongres zacne zboro- vati ob 9. uri dopoldne v vrtni dvora- ni hotela »Beli voll«. c URADNI DAN ZBORNIGE ZA TRGOV1N0 IN INDUSTRIJO. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem go- spodarskim krogoin v Gel'ju in celjiski okolici, da bo uradoval zbornicni refe- rent v Gelju v torek due 7. septembra, od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Prevozne družbe (poslopje carinar- nice). CEVLJE za šolsko mladino LvKU MANIK^ c KNJ1ŽN1CA FRANGOSKEÜA KR0ŽKA V NARODNEM DOMU bo od 15. t. m. dalje zopet odprta vsak četrtek cd (). do 7. zvečer. c MESEČNI ŽIVINSKI SEJEM se bo v Gelju vršil v pondeljek, due 6. septembra. c SPREMEMBA PRI KAPUCI- NIH. Iz naselbine kapucinov v Stu- denci'h pri Mariboru je bil premeščen v Cei'je p. Leopold. c OLEPŠEVALNO IN TUJSKO- PROMETNO DRUŠTVO V CELJU naznanja, da se je dne 4. t. in. nanie- ravani koneert i'z raznih razlagov pre- ložil. Vršil se bo v torek, dne 7. sept, ob 19.26 v »Celjskem doinu«. Geljsko obcinstvo vabimo, da se prireditve v prid društva polnoštevilno udel'ezii. — Odbor. c NARODNI CELJANI pohitijo ; v nedieljo 5. t. m. v Braslovče, sredisče divne Savi.njiske doline. na slavje 20- letnico tamošnjega Sokola. Tefovadne prireditve se udelezi celo sa.vinjtsko okrožje. Posebna privlačnost vrtne ve- selice bo »siiha roba«. c S. K. CELJE — S. K. SEVNI- CA. V nedeljo dne 5. t. in. bo igral S. K. Gei'jie prija.teljsko tekmo s S. K. ' Sevniica v Sevnici. Celje nastopi v sle- ., deči postavi: Gerdina, Goršek, Emil, Lesjak, Regner, Božič, Omerzo, Pre- kinger, Öeidl. Krulc; Wagner. Rezer- ! va: Stojkovie. — Vsi navedeni igralci j morajo biti v nedeljo ob enajistiih do- poLdne na kol'odvoru in vsak naj pri- nese ])o možnosti raizen dresa vso opre- mo s sebojt. — Kapetan. Porota« TRBOVELJSKI UMOR. — SMRTNA OBSODBA. Razprava proti 21-letnemu ru- darju Antonu Krajšku, ki je dne 14. avgusta zveeer v nekem gozdu pri Tr- bovi'jah ustrelil svoje dekle, 23-letno btefko Kraljevo, je trajala v torek do 20. ure. Porotniki so potrdili vpraža- nje glede hudodelstva um or a z 8 gla- sovi proti 4. Predsednik sonata je na- to razglasil ob popofni tišini obsodbo: smrt na vešalih. Obsojenee je bil zelo bled in je izjavil, da ne sprejme obsod- be. Doeim so sprejeli moški posfušalei obsodbo večinoma mirno, je vzel žen- ski svet obsodbo z odobravanjem na znanje . . . Celje, 2. septembra. Senatu predseduje vdss. dr, Bra- čič, votanta sta dss. dr. Konda in okr. sod. Dolniear. Javno obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Rus, zagovarja dr. Karlovsek. BRAT PROTI BRATU. Pred porotniki se zagovarja da- nes 25^1etni Josip Muc, sin posestni- ka v Dobriški vasi pri Grušovljah, ra- di hudodelstva uboja. Dne 1. avgusta t. \. zveeer je pri- šlo med Josipom Mucem in njegovim starejsim bratom Antonom na nju- neiii domu v Dobriški vasi do pnepira in ruvanja. med katerini je obdolženiv/ sutiil svojega brata s krušnini nožem v dasno nadlehtnico. Ranjeni je par lninut nato podlegel težki poškodbi. Obdolženec se zagovarja, da je pri- šel dotieni veeer preeej vinjen iz vino- graula domov. Ker je zaoel brat kre- gati služkinjo, mu je zabičal, naj jo pusti v miru. Nastal je prepir in pre- tep. med katerini je mlajši brat, ki ga je bil starejsi vrgel ob tla, starejsega zabodel z nožem. Price Gabriijef Kunier, Ivan Puč- nik in Franc Pucnik izpovedujejo, da jili je oibdolienec dne 27. junija radi malenkostnih prepirov v vinjenosti obklal. Štefanu Bogatinu pa je prere- zal suknjic. Porotniki so vprasanja glede hu- dodelstva uboja in lahke tei'esne po- skodbe zaniikali, potrdili pa vprašanje glede ]irekoracenega silobrana in vi- n.jenasti. Muc je bil obsojen na 8 me- secev strogega zapora. S tem je bilo jesensko zasedanje cei'jskega porotnega sodišča zaklju- eeno. — rp — Kino. MESTNI KINO. Danes 3., sobo- to 4. in nedeljo 5. septenubra nastopi priiljuMjeni kinoigralec Luciano Al- bertini v pustolovni veseloigri prve vr- ste »Eiio sekmulo pred 12. uro«. V tej igri je dosegel Ai'bertini rekord v iz- vajanju pustolovščin in sniešnih do- godkov. KINO GABERJE. V petek 3., so- boto 4. in nedeljo 5. septembra senza- ciijonelni film »Buffalo Bill«. V gsav- ni vlogi Art Akord. Film ima 12 de- janj ter se igra naenkrat. Cene niso zviKane. V nedelj-o ob pol 4., 6. in pol 9. uri. Širom domovine. s NOVI ZAKON 0 KATASTRU. Novi zakon o katastru ima 70 para- grafov. V glavnem se odreja za Srbi- jo in Crno goro popolnoma isti posto- pek pri katastrski izineri, kakor je to v prečanskiih krajili. Merjenja se bodo vršiila s pomoejo vojske, kakor je bilo to tudi v precanski'h kraijih. Nov zakon o katastru je vezan na nov daveni za- kon in mora biti najkasneje leto dni po davenem zakonu predložen Narod- ni skupščini. Ne eakajoe na uveljav- i'jenje novega za.kona so mnogo mesta in obeine v Srbiji pricela iizvajati ka- taster že sedaj. Spomladi prihodnjega leta pa se gotovo to iizvrši v vsej Srbiji. Š NOVA LAD JA NAŠE VOJNE M0RNAR1CE. Nasa vojna mornarica je prejela brzojavno obvestilo iz Wil- helmshafena. kjer je bila po naročiiu naše drža,ve zgrajena prva naša krii- žarka, da je lad ja že nastopila pot v Jadransko morje, kjer bo v Boki Ko- torski izroeena naši vojni mornarici. Nova križarka nosi iime »Dalmac-ija«. š NOV UCNI NAGRT ZA ME- ÖCANSKE SOLE. Koniiisija, ki je ime- la i>zdeliati nov ueni naert za vse me- sčanske šole v državi, je koncafa svoje delo. Novi ucn-i naert stopi početkom meseca septembra v veljavo. š »ITO« pasta za zobe — najbolja. s Kolesarska dirka za prvenstvo Slovenlje. V nedelio se je vrsüa na progi Ljubljana—Maribor kolesarska dirka za prvt-nstvo Slovenije. 137 km. Potekla je v popolnem lelu in brez slabih posledic. Startalo je ob 6.10 zjutraj v Ljubljani izmed 21 prijavljenih 16 najboljših vozačev iz vseh klubov Slovenije. Naslov kolesarskega prvaka Slovenije si je priboril Jože Ramšak, od kolesarskega kluba »Zvonček« Ptuj, Žtev. 99. »NOVA DOBAc Stran 3. Šolske knjige za vse sole, ki so določene za šolsko leto 1926/27, se dobijo v knjigarni in veletrgowini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje 12 Kralje Petra oesta štev. 7—9 In Glavni trg Stev. 14. Vse šolsbe in pisalne potrebščine se dobijo v veliki izbiri in najceneje v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje Kralja Petra cest^ ötev. 7—9 in Gla.ni trg štev. 14. 4 ki je prevozil progo v 4 urah 35 min. 41 sek. Kot drugi je prispel na cilj Srečko Zanoškar (ASK Primorje) v v 437.52, tretji Joško Šolar (llirija) v 4.40.59, četrti Fran Nabergoj v 4 52 47 (Perun), peti Pavle Pelc (Ilirija 5-13.24, šesti Vinko Frkavec (Perun) 5.17.8, sedmi Ferdo Stegu (Celje) v 5.23.50. Dirko je vodil predsednik podsaveza J. Gorjanc. Prvak Slovenije ie imel kolo znamke »Waffenrad« tvrdke Div- jak & Gostinčič, ki mu je kolo za nje- gov lep uspeh tudi poJarila 5 Za uvedbo tranzltnega prometa Dravograd - PodrošČica. Guštanjska občina je uvedla akcijo za dosego tran- zitnega prometa čez KoroSko v svrho skrajšanja železmške zveze med dravo- grajsko-slovenjgraško kotlino in Go- renjsko preko Jesenic. Uvedba tranzit- nega prometa na tej progi bi bila brez dvoma največjega pomena ne le za prebivalstvo teh okrajev, ampak tudi za ostalo zaledje. Sedaj znaša n. pr. Zveza Dravograd-Ljubljana preko Ma- ribora 231 km, preko Celja pa 182 km, dočim bi v tranzitnem prometu po avstrijskem ozemlju preko Jesenic zna- šala samo 163 km, pri Čemur pa je zlasti treba upoštevati tudi Se izgubo časa; saj rabi potnik iz Prevalja ali Guštanja eel dan, preden dospe v Ljub- ljano. Upati je, da bodo merodajni či- nitelji tej upravičeni želji prebivalstva ustregli. š Okaraenlne iz tertiarne dobe. Šestošolca Černe in Lavtižar iz Kranja, ki markirata novo pot na Pri sank (2547 m), sta našla v vižini okrog 2100 m nad morjem v skalovju večjo množino okamenin, ki spadajo po ob likah sodeč v tertiarno dobo. Podobne so školikam. Iskanje se bo nadaljevalo. Vse okamenine pridejo v Lljubijano v deželni muzej. š Mariborska garnlzlja na Po- horju. Mariborski pehotni in topniSki polk sta napravila pretekli četrtek sku- pen pohod na vrh Pohorja. Na vrhu so se yrsile vojaške vaje. Od topništva pa so prišle na vrh samo gorske ba- terije, dočim so poliski topovi obtičali že sredi pota vsled slabih voznih cest. š ČE SE AVTOMOBIL VNAME. ! V četrtek dopoklne se je v konjiskeiii klamcu vnel osebni avtomobil šenutjur- ske Zadruge za izvoz jajc. Prizor je bil nenavaden ko je bilo vozil'o zavito v pLainen. Kako se je avto vnel, ni do- gnamo. Škoda na ožganem vozilu je zn a tn a.___________________ ___ Razgled po svetu. r Coin iz kamenite dobe. Stikajoč za ščukami je v severnošiezviški občini Apenrade dečko odkril v jezerskem blatu 3 m dolg coin, ki ga cenijO na dobrih 3000 let. lzdolben je iz hrasto- vega debla in kot posebnost omenjajo v sredini zarezano veslarsko klop. Za vesla so napravljene posebne votlme. r Opičjl ljudje v Kongu. Lovska ekspedicija v Katangi v belgijskem Kongu je baje na svojem pohodu na- letela na človeško pleme, ki tvori pre- hod med človekom in opico. Ti do- mačini, bolj živalski nego človeški, imajo roke skoro toliksne kakor ves život. Čelo zelo naprej gtrli, nos je izredno ploščat in telo je sceloma po- raslo s svetlo dlako. He sraice lastnega izdelka prodaja vele- trgovina R. SieriKlii, CELJE, po sledečih silno znižanih cenah : inolino Din37-— molino s cefir prsi 40"—, močna cefir 47'—, bela s svilenimi prsi 481 --, fina kreton z dvema ovratnikoma 86'—. krasnamod- na cefir 100'-, Pique 57"—, francoski Pique 90--, frak 128—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. — Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. r Repa, korenje, slabo žfvHenje pravijo. Vendar korenju, se zdi, je na- menjen še velik pomen, kakor trdi ameriška igralka Korina Gnffithova. Ta poje vsak dan po več teh sirovih sadežev, da si ohrani vitko telo. Neka druga krasotica pa priporoča v ta na men uživanje neposladkane citrone. Ljudska prosveta. I Znanost In žurnalistlka. Vse bolj je čutiti potrebo, da se da žurna- listiki znanstvena podlaga. Sprva so skušali odpomoči številnim nedostat- kom s publikaciiami, pisanimi od stro- kovnjakov na podlagi dolgotrajne iz- kt;Sn)e. Sedaj bolj in bolj uvidevajo posamezne države potrebo Časnikarske fakultet, ki naj bi dajala naraščaju časnikarjev in založnikov potrebno tehnično znanje in dovolj Siroko ob- zorje Odlikujeio se pred vsemi dru- gimi narodi tako po Številu takih fa- kultete, kakor tudi po izvrstnih in do- vrSenih predavanjih — Amerikanci. Nemčija hiti z velikimi korakami za niimi. Ustanovila je že lepo vrsto sto- lic za »časopisno vedo« v Berlinu, Frei- burgu, Kolnu, Upskem, Monakovem, I v Münstru in HeidHbergu. Večina teh stolic se je tekom par povojnih let tako razvils, da so se izpremenile v »Institute za časopisno vedo«. Ker imajo ti instituti pravico podeljevati doktor- > sko cast, je tudi naraščaj ugoden. Prav tako se trudijo Nizozemci, kalijani, Finci in Francozi za slične institute. Da bi pri nas bila potrebna taka sto- lica, je jasno. Zlasti Še, če pomislimo, koliko moč ima dobro urejevano časo pisje. Veliki Mosseiev katalog, ki ob- sega malone vse časopise, tudi biblio- grafične in strokovno Časnikarstvo, naše države ne omenja, ker takih Ča- soDisov 5e n m&mo. Koliko deia nas še čaka — po končsrnh vladnih krizah seveda ! Gospodarstvo. š HMELJSKO POROČILO. Ža- tec (Č. S. R.) 1. 9. 1926. Gene od 3700—4000 c. K za 50 kg — izbor do 4050 — izredno živahno — cene čvr- ste in rastoče. Letnik 1925 do 3200 č K za 50 kg. — Ž a 1 e c : Cene do 102.50 Din za 1 kg. g Naši tr^ovski stlki z Rusijo Naša država doslej tako na političnem kakor tudi na gospodarskem polju ni imela s sovjetsko Rusijo nikakih sti- kov. Vedno večja inozem^ka konku- renca pa sili tudi naSe gospodarske kroge, da si išče novih trgov, in tu prihaja za nas zlasti tudi Rusija v po- štev. Doslej je že več podjetij skušalo navezati trgovske stike z ruskimi tvrd- kami, toda prevelika oddaljenost in prometne težkoče so stavile ogromne ovire. Kolikor nam ie znano, je sedaj samo ena tvrdka (industrija srpov in kos) navezala poslovne stike, ki so se jako dobro obnesli in ki obetajo v bo- dočnosti lep razmah. Sedaj se trudi tudi industrija tanina, da si zasigura rusko tržišče. Te dni je bilo odposla- nih po morju preko SuSaka 50 vagonov tanina za Rusijo. Želeti bi bilo, da državne oblasti s primerno carinsko in prometno politiko pospešijo to strem- Ijenje. Lisfnica. G. J. Merc, Mozirje: NL nikdo na- ročil niti plačal. jVaznattilo. Cenj. občinst^u vljudno naznanjam, da sem s I. septemb^om t. C« pričel RVTO-TRKSO ter se priporočam za cenj. naročila. Cene zmerne. Ant. Kcempuš, Celje, Za kresijo 6. Krajni šolski svet Okollca Celje. ilazpls stavbenih del za zgradbo novega šolskega poslopja okoliške deške osnovne sole v Celju. Krajni sol'ski svet v Celju za oko- lico razpLsuje stavbena dela za zgrad- bo novega šolskega pöslopja okoliške de«ke osnovne sole v Cefju in sicer: 1. Pleskarsko in slikarsko clelo. 2. Ste- klwsko delo. 3. Ključavničarsko delo. 4. Lomarsko delo. 5. Električmi ruz- svetljaiyi. 6. Instnlacija rodovodn. 7. Sloli))id imi. 8. Šotekrt opniva: hiopi, table, omare itd. 9. Telovadnn orodje. Stavbeni opera! (načrti, prora- (¦'iMLski sestavek in stavbeni pogoji) je razpoložen na vpogfed v pisS-arni upra- viteLja okoliiske deške osnovne »sole v Celjiu, Kazlagova ulica St. 5, vsak de- lavnik od 8. do 12. ure dopoMan. Pro- racunski sestavek in formular ponud- be se dobijo proti plačilu nabavnili stroskov. Pisniene pon,udbe, opremljene s. kolkom 100 Din, se imajo izročiti lo- ceno za vsako razp.isano skupkio v za- peeateneni zavHku z zunanjo oznaicbo »ponudba za......dela pri zgradbi okoi'iske deške osnovne sole v Celju ponudniika I. I.« do petka 1. oktobra 1926 do 12. ure opodne v pi'sarni upra- vitelja okoliiške deške osnovne sole v CeLju, Razliagova ulica st. 5. Koleko- vati je vse priloge. Vsaki ])onudbi je prii'ozüi 5% kavci.je v gotovini ali pu- pilarniih vrednostnih listi.nah. Ponud- nikom, kojiih ponudbe ne bodo sprejete, se viiie kavcija tekom 14 dni. Pozneje do&peliih in nepopolnili ponudi) se ne bode upoštevalo. V ponudsbi niorajo staviiti ponudniki cene tako, da bodo slaliie, to je obvezne, naj bi se zvišale cene bodiisi gradivu, bodlsi defavni nioči. TT])ostevale se bodo samo ponud- be upravičeniih podjetij in obr.tnikov. Ponudniki morajo pod/pisati izjavo, da poznajo dražbene in stavbene pogoje in da pri-stanejo se točno po njiili rav- nati. Krajni soleki svet si izrečno pri- drži pravko oddati dela po lastnem preudarku brez ozira na višino stav- ljeniili ponudb. Krajni šolski svet v Celju za okolieo, dne 25. avgusta 1926. Na^ehiik: dr. Hr.asovec. Modna a nmnnrikiiv cd>e tr^ovina H« BJi Wk %Mm E.MV 11% Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejea v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavce. Samoprodaja „BatV4 čevljev. VetfioeoNsti! — Gene honbnrencnef —- Priznaao prvoursfno blago! — Posfrežba fočna? zDtiilsiiiišH, Moveljsti in iz K;seh öruuili rudniUQü dotavlla in if-Mk u loi I mestD in oliolici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 JVlesto postreznice »šče mlada žena. Prevzame tudi pran;e perila. Nastop takoj. Ponudbe pod. «Poštena» na upravo ILta. feleg-DQii inotorj JL 10—12 in 3V2 HP so dospeii. Intere- sentom na ogled in pojasnila pri tvrdki DRAGO GAMS CELJE-GABERJE 91. Ugodno in poceni prodam mesarski voz zapravljivček za vsako rabo, gospodarski voz in kočijo. Napravim vsake vrste vozove po želji in izvsSujem vsakovrstna dela za gospo- darsko uporabo priznano dobro. Pod- kovanje konj. Za vsžfko delo jamčim. Cene zelo znižane. Priporoča se Anton Greg!, kovaški mojster, Celje, Ljubljanska cesta. Voziček ročni, na 4 kolesa, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo pod »VOZIČEK«. Meblirana soba z oskrbo, za eno ali dve učenki posebno pripravna (z uporabo glasovirja), ali tudi za nastavljence, se takoj odda. Savinjsko namrežje öt. |f p^itličje. Razširjajte „Novo Dobo"! Ha ppodoj je travnik ob okrajni cesti pod okoliškim pokopališčem v izmeri 79 a 41 m\ sposoben za stavišča, Ponudbe je poslati do 1. okto- bra 1926 krajnemu šolskemu svetu okolica Celje. Krajni šolski svet za celjsko okolico dne 31. avgusta 1926. Dober glas gre v mesta in dežele, Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš manufakturno blago dobro in poceni, V mestu Celju, tarn pri nemški cerkvi Ako nisi bil tarn še osebno, Glej, da zapomniš si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trqovin, A najceneje kupiš edino-le pri ieotin ii, Celje, Presernova ul. zraven nemške cerkve. Srran 4. »NOVA DOB A« $tev 99 CELJSKA POSO1IE.NICA S: Stanje hranllnih viog nad Din 50,000.000-—. V lastnl p€ila€f Narodni dom. Stanje glaonice in rezer. Din 4,000.000—, Sprejemc* hranilne vlo&e iui hrannne knjlžlce In tekočt račun ler fill izpl&čuje loöno fai nudf »a 1st« ne^x»Qleobrestorcmfe tn največjo varnosi. lr;vršuje vse denarne, kr^dltrre In po»ojllne potle. Rupuje In pro«!«!!» devize In valute. Podružnica v $O$TAJV)U rta OLAVNEM TRGIL ElehtPQtehnipno podjetje HqpqI Florjancic y CeJj i, Ganhai'jBua cesta \V 2 (poleg davčncga uradal Inštalacija električnih naprav za luč in po- gon, telefonov, zvoncev, radioaparatov. Popravljanje elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparaiov. V zalogi -. lestenci, svetllke, likalnikl, mo- torji, Itevci, žarnice itd. in ves elektro- materijal. ToCna poitreibal Cene nlxke! ProraCunl brexplaCnol PRVOVRSTN1 _ _ — -. n t-\r\ ft* Važiio za p. n. dame! Zadnje novosti za jesenske in prehodno- sezijske klobuke za dame in otroke so do- spele ter vabim p. n. dame vljudno k ogledu, ne da bi bile prirnorane kupiti. Državnim in trgovskim nastavljenkam ter učiteljicam fJT" 10% popusta. -^PI Mary Smolniker, modistinja, 46 Celje, Prva hrw. Atedionica. ^s Gospodinje, pozor! Prispeli so kozarcl za vkuhavanje sa- dja, zeienjave, mesa itd. Že line svetov- uoznane znamke „RKX" Jamil za največjo solidnost, trpežnost in vztrajuost. Ogled inpredvajanjebrez- obvezno v veie- trgovlnl stekla In porcelana M. Rauch, Celje, Frešernovn ul. V Zunanja naročila se izvršujejo najkulantaeje. J Zavod (Anstalt) dr.Pftčnik na gori Jänina, občina SeČovo, pošta RogaSka Slatina. Prospekt 3 dinarje. 4-4s se priporoča za solidno izdelovanje Le«»jew in gornjih delov vsake vrste kakor tudi za popravila. Postrežba točna, 13 cene nizke. 13 Za obilen obisk se priporoča 50-20 mesarija, dellkatesna trgovina terza jutrko- valnica JOSIP GORENJAK, Celje, Kralja Petra c. ova i> d jjake se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. S o b a z elektr. razsvetljavo in s posebnim vhodom, se odda takoj boljši osebi. lirana ni izključena. Vpraäa se: Celje, 3 Lava 27. 3' Na hrano in stanovanie se sprejmeta dva dijaka, nižjeSolca. Poizve se v gostilni »Pri mostu«. 2-2 Odda se lepo sfonoije v najbližji okolici Celja brez stanovanjskega urada. Samo pismene ponudbe na upravo. RaVno doslc tta}modern-j5S obliHe taP filc-klobukov V g ¦~ «J Ui C I S two u. O *- Q. , -a o a :~, o IX) w / Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditnl zadr. z om. xavezo v Gaberju prl Celju Obrestuje hraniine vloge po 6°/o« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Prl naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Janistvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 6 Čas je denar! Tiska in izdaja Zvezna tlskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno Milan Četina | za redakcijo Vlnko V. Gaberc. — Oba v Celju.