^
Minerali na trasi avtoceste med Vranskim in Lukovico
Aleksander Rečnik, Mirjan Žorž, Franc Golob, Vili Podgoršek
Pri gradnji avtocestnega odseka med Vranskim in Lukovico so odkrili plasti karbonskih glinavcev, v katerih smo našli številne zanimive minerale. Dela na avtocestnem gradbišču smo spremljali v letih 1997-2004. Pri odkopavanju cestnih usekov in predorov so velike količine materiala odvažali na različne lokacije, zato velikokrat ni bilo mogoče natančno določiti primarnega nahajališča mineralov.
V črnih karbonskih glinavcih so pogoste kocke pirita, s stranicami do 3 cm. Največje kristale najdemo v skrilavih plasteh glinavca. Kristali pirita niso vedno pravilno razviti. Tisti v skrilavih plasteh glinavca so precej bolj deformirani kot manjši kristali v peščenih frakcijah kamnine. Če si pirite v kamnini natančno ogledamo, opazimo, da je vsak kristal prekrit s tanko kremenovo skorjo. Takšne skorje pokrivajo vse kristale pirita, ki so nastali avtigeno, v še nelitificiranem sedimentu.
Pirit najdemo praktično povsod, kjer je odkopan malo večji profil v črnih karbonskih glinavcih. Največje koncentracije piritovih kristalov smo našli na lokacijah pri Podmilju, Podzidu, pod Javorškim gričem in pri Ločici.
Karbonske glinavce sekajo do 1 m široke kremenove žile. Kremen je tektonsko zdrobljen, le tu in tam so manjše votlinice zapolnjene s kristali kremena, redko tudi z rudnimi minerali.
Kristal pirita iz Radomlje pri Krašnji; 12 mm. Najdba in zbirka Aleksandra Rečnika. Foto: Aleksander Rečnik
393
^
16.12.2005   21:52:07
^
SCOPOLIA SUPPL. 3 - 2006
^
V karbonski skrilavcih, skozi katere potekajo trojanski predori, so drobne žile, v katerih je kalcit v enostavnih kristalih z dominantnimi ploskvami negativnega položnega romboedra {012}, ki so narebrene zaradi menjave s ploskvami pozitivnega romboedra {101}. Skupaj s kalcitom je pirit v kristalih nenavadne oblike, na katerih je en par ploskev kocke {100} podaljšan v ortorombski pinakoid {100}, drugi par, ki je na prvega pravokoten, pa podaljšan v orto-rombski pinakoid {010}. Tretji par ploskev kocke, ki je na terminaciji, ostane nespremenjen, vendar je ortorombski pinakoid {001}. Ploskve oktaedra {111} so podaljšane v ortorombsko bipiramido {110}. Rezultat takega morfološkega razvoja je pirit v dolgoprizmatskih ortorombskih kristalih, ki zrastejo do 5 mm v dolžino. Na istem primerku so priraščeni piritovi kristali z običajnimi oblikami. Risba: Mirjan Žorž
Med Krašnjo in Blagovico smo našli drobne kristale sfalerita, halkopirita in galenita, kdaj pa kdaj v družbi s covellinom, cinabaritom, sideritom, ankeritom, kalcitom in piritom. V predoru proti Izlakam so poleg kalcita izkopali lasaste kristale millerita, ki so dolgi do 20 mm.
Zelo zanimivi so kristali kalcita in ankerita, ki smo jih ob kremenu in piritu iz predora pri Podzidu našli v nasipu pri Ločici. Ankerit je v belih položno romboedrskih kristalih, velikih do 2 cm. Prava morfološka posebnost so do 8 mm veliki beli ali svetlorumeni sedlasti kristali kalcita, ki so videti, kakor bi imeli čipkasto obrobo. Pirit v kremenovih žilah kristali v kombinaciji kocke in oktaedra, kristali pa merijo v povprečju le nekaj milimetrov. Poleg običajnih kristalov pirita smo tu našli tudi nenavadne, do 5 mm velike igličaste kristale pirita.
Od Trojan proti Zajasovniku prehajajo karbonske in permske plasti v mlajše triasne kamnine. V razpokah teh kamnin smo v useku avtoceste pri Zajasovniku našli kristale barita, kalcita, pirita in sadre. Kristali barita so veliki do 8 mm in so prosojni. Kalcit v prozornih skalenoedrskih kristalih obrašča mlajša generacija romboedrskih oblik. Kristali sadre so prozorni in veliki do 3 mm. V lapornih plasteh smo našli do 6 mm velike ježke aragonita.
V predoru pod Javorškim gričem so bile v laporovcu ozke raz poke z manganovimi minerali, najpogosteje baržunaste prevleke psilomelana, na katerem so še kristali rodohrozita in
Igličasti kristali pirita, veliki do 5 mm, na kremenu z nahajališča pri Podzidu. Najdba in zbirka Franca Goloba. Foto: Ciril Mlinar
#
Kristali pirita s trase avtoceste med Trojanami in Blagovico imajo navznoter ukrivljene ploskve oktae-dra, zaradi česar se je na njih razvila izrazita parketna struktura; velikost kristalov 2 mm. Najdba in zbirka Vilija Podgorška. Foto: Miha Jeršek
394
ZBORNIK MINERALI C.indb   394
^
16.12.2005   21:52:09
^
MINERALI NA TRASI AVTOCESTE MED VRANSKIM IN LUKOVICO
Zdvojčen sfalerit s trase avtoceste med Trojanami in Blagovico; 3 mm. Najdba in zbirka Danijela Krena. Foto: Miran Udovč
Sedlasti kristali kalcita s kremenom in piritom z nahajališča pri Podzidu; kristali kremena do 5 mm. Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Ciril Mlinar
^
manganita. Pred predorom so bile v temnosivem glinavcu do 3 cm velike konkrecije pirita. Posamezni kristali teh konkrecij merijo do 15 mm in so kombinacija kocke in oktaedra. V plasteh s piritnimi konkrecijami smo našli tudi drobne kristale kalcita. Prav pomembnih najdb kljub veliki količini odkopanega materiala na celotni trasi ni bilo. Večina mineralov je bilo mikroskopskih, čeprav so nedaleč stran bogata nahajališča, na pr imer v Krašnji kremen in rutil, v Češnjicah in Zlatenku pri Blagovici cinkovo-bakrovo-svinčeva orudenja ter rudišča antimonita tik pod Trojanami in vse do Znojil.
Literaturni viri:
Drovenik, M., M. Pleničar , F. Drovenik, 1980: Nastanek rudišč v SR Sloveniji
(Zn-Cu-Pb rudišči Češnjice in Zlatenek, str. 21-23;   Znojile, str. 33-37).
Geologija, knjiga 23, Ljubljana. Vidrih, R., V. Mikuž, 1995: Minerali na Slovenskem (kristali pirita z nahajališča
pri Črnučah iz Zoisove zbirke, str. 104). Tehniška založba Slovenije,
Ljubljana. Žorž, M., A. Rečnik, 1998: Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji (kremen in
ankerit iz predora pri Podzidu, str. 49). Galerija Avsenik, Begunje.
#
395
ZBORNIK MINERALI C.indb   395
^
16.12.2005   21:52:11