Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/9 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-3616 Naslov projekta Preoblikovanje obrambnih politik v sodobnem varnostnem okolju Vodja projekta 4856 Anton Grizold Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 9630 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2010 - 04.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.06 Politične vede 5.06.04 Obramboslovje Družbenoekonomski cilj 14. Obramba Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.06 Politične vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Temeljni značilnosti sodobnega varnostnega okolja sta kompleksnost in nepredvidljivost. Netradicionalne grožnje varnosti s svojim sinergijskim učinkom postavljajo varnostne politike držav pred temeljni izziv: kako učinkovito odgovoriti na radikalno spremenjeno mednarodno varnostno okolje po koncu hladne vojne. Slednje zahteva predvsem preoblikovanje obstoječih varnostnih in obrambnih strategij in politik. Prilagajanje kompleksnemu varnostnemu okolju poraja številne izzive in vprašanja, kot so: opredelitev nove vsebine sodobne obrambne politike (na primer: opredelitev razmerja med obrambnim delovanjem države na lastnem ozemlju ter njenim delovanjem v širšem mednarodnem okolju - mednarodnih križnih žariščih), opredelitve vloge obrambne politike na področju boja zoper mednarodni terorizem, vprašanje vloge vojaškega elementa pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč ter humanitarnih katastrof in v tem okviru vprašanje koordinacije številnih akterjev na nacionalni ter mednarodni ravni. V znanosti je mogoče opaziti (pre)majhno konceptualno refleksijo v zvezi s procesi preoblikovanja obrambne politike v kontekstu spremenjenega varnostnega okolja po koncu hladne vojne. Zato smo v okviru raziskovalnega projekta: (1) opredelili in analizirali temeljne dejavnike sodobnega varnostnega okolja, ki vplivajo na preoblikovanje obrambnih politik; (2) oblikovali teoretični model preoblikovanja obrambne politike, ki temelji na zaznavnih, funkcionalnih, strukturnih in finančnih dimenzijah; (3) analizirali preoblikovanje obrambnih politik na vzorcu razvitih držav iz evroatlantskega prostora in držav skupine hitro razvijajočih se držav (Brazilija, Ruska federacija, Indija in Kitajska - BRIK) v časovnem obdobju po koncu hladne vojne (študije primerov) in (4) naredili primerjalno analizo preoblikovanja obrambnih politik ter dopolnili izhodiščni model proučevanja. Rezultati projekta zapolnjujejo nekatere identificirane praznine v sodobni znanosti, in sicer dejavniki preoblikovanja obrambne politike so dinamično (teoretično) opredeljeni in analizirani, sodobna obrambna politika je na temelju vpogleda v prakso razvitih držav vsebinsko celovito opredeljena, koncept reforme varnostnega sektorja je dopolnjen v postavki reform obrambne politike, oblikovan je novi metodološki model za primerjalno proučevanje, analiziranje in spremljanje preoblikovanja obrambne politike. Poleg tega smo izvedli obširno študijo vojaške transformacije držav (36), ki je prikazana v vzpostavljeni podatkovni bazi, številnih tabelah in grafih. To je najpomembnejši doprinos rezultatov projekta za prakso sodobne države na področju obrambe. Na temelju celotnih rezultatov projekta pa je mogoče opredeliti strokovna izhodišča za obrambno politiko (na primer: za Republiko Slovenijo in druge države) na področju vojaško-obrambne transformacije. ANG Complexity and unpredictability are two main characteristics of the contemporary security environment. Non-traditional security threats, with their synergetic effects are challenging security and defence policies of countries: in this regard, the crucial question is how to respond effectively to significant changes in the international security environment after the Cold War. This requires the transformation of existing countries' security and defence strategies and policies. Adaptation to current complex security environment raises many dilemmas and questions such as: defining the contemporary defence policy (e. g. defining the relationship between defending the state's territory and its role in the wider international environment - world's crisis areas), defining the role of defence policy in the fight against international terrorism, the importance of military responses to natural disasters and humanitarian crises, and above all, the problem of co-ordination among various actors at the national and international level. A lack of a conceptual and comparative reflection on these defence policy transformation processes can be noticed in science. Therefore, in the context of the research project we did the following: (1) identified and analysed fundamental factors of the contemporary security environment that affect the transformation of defence policies; (2) formulated a theoretical model of the transformation of defence policy based on perceptual, functional, structural and financial aspects or dimensions; (3) analysed the transformation of defence policies on a sample of developed Euro-Atlantic countries and the four BRIC countries (Brazil, the Russian Federation, India and China), known as a promising emerging markets, for the period since the end of the Cold War till now (case studies); (4) conducted a comparative analysis of the transformation of defence policies and adapted the original research model. The results of the project fill some missing gaps, as identified in modern science: the factors of defence policy transformation are dynamically (theoretically) defined and analysed; based on the practices of the analysed developed countries, it may be argued that contemporary defence policy is defined comprehensively; the concept of security sector reform is updated in the area of defence policy reform; a new methodological model for comparative studying, analysing and monitoring the transformation of defence policy is formulated. In addition, we carried out an extensive study of military transformation of 36 countries; the study is presented in the form of database, numerous tables and graphs. This is the most important contribution of the project pertaining to the modern states in the domain of defence. The project results also provide the starting points needed for the future work of the experts in the field of military transformation (e. g. for the Republic of Slovenia, but also for other countries). 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Za doseganje zastavljenih raziskovalnih ciljev smo uporabili multimetodološki pristop, ki obsega metodo analize vsebine, modeliranje, študijo primerov, primerjalno analiza, kvantitativno analizo podatkov, anketiranje visokih vojaških uslužbencev in oblikovanje baze podatkov iz različnih sekundarnih periodičnih virov. Z metodo analize vsebine sodobnih teoretičnih in konceptualnih spoznanj o sodobnem varnostnem okolju, obrambni politiki in njenem preoblikovanju, pri čemer je ključen poudarek na dinamičnih faktorjih, ki odražajo dinamiko spreminjanja varnostnega okolja, obrambnih politik in struktur, smo kombinirali različne teoretične pristope in teorije, kot so: obramboslovje, strateške študije, vojne študije, mednarodne varnostne študije, mirovne študije, krizne študije, analiza politike, sistemska teorija in teorija kompleksnosti. Modeliranje smo uporabili za izdelavo modela za spremljanje obrambne politike v sodobni državi (transformacijska piramida in input - output model transformacije). Ta model je služil kot izhodišče za izvedbo študij primerov na izbranem vzorcu držav. Model smo testirali z empirično kvantitativno analizo izbranih vojaških in nevojaških indikatorjev ter z analizo stališč ciljne skupine ekspertov s področja preoblikovanja obrambne politike izbranih držav. Modeliranje je vključevalo uporabo inovativnih predpostavk na proučevanem področju. V naslednjo projektni fazi smo izdelali podatkovno bazo dostopnih kvantitativnih vojaških in nevojaških indikatorjev, pripravili anketni vprašalnik (vprašalnik so izpolnjevali nacionalni predstavniki Natovega združenega poveljstva za transformacijo - Allied Command of Transformation - ACT) ter uporabili primerjalno analizo s pomočjo katere smo dopolnili interpretacijski okvir sprememb obrambnih politik sodobnih držav. S pomočjo kvantitativne analize podatkov smo operacionalizirali kvalitativne in kvantitativne indikatorje teoretičnega modela in oblikovali vzorec analiziranih držav. Obdobje zajema podatkov smo omejili na dvajset let, in sicer od leta 1990 do leta 2010. V vzorec smo zajeli 36 držav: vse današnje članice zveze Nato (28 držav), 4 evropske nevtralne države (Avstrija, Švica, Švedska, Irska) in 4 svetovne vojaške sile (Indija, Kitajska, Brazilija in Ruska federacija). Indikatorjev v bazi je 72, katere smo operacionalizirali in iz njih oblikovali indekse. Indikatorji so razvrščeni v dve skupini in sedem podskupin: obrambni sistem (obrambno načrtovanje) in oborožene sile (namen in naloge, organizacijska struktura, kadrovska sestava, oborožitveni sistemi, obrambni izdatki, mednarodno sodelovanje). V podatkovni bazi je skupno okrog 240.000 izračunanih podatkov. Po vnosu indikatorjev v bazo smo oblikovali slike, kjer smo prikazali spreminjanje indikatorjev po letih v vsaki državi. S pomočjo tega smo poiskali tudi napake v podatkih in jih odpravili, predvsem pa smo dobili tudi prvi vpogled v gibanje indikatorjev skozi čas (20 let) po državah. Isti indikatorji imajo v različnih državah zelo različne vrednosti (pogosto tudi v odvisnosti od velikosti države oz. vojske), zato smo indikatorje normaliziranih (transformirali) tako, da smo lahko na eni sliki primerjali gibanje posameznega indikatorja po letih v vseh obravnavanih državah (oz. v manjših skupinah držav). Na podlagi modela in operacionalizacije indeksov smo izračunali vrednosti teh indeksov in jih pregledali na podoben način kot osnovne indikatorje, analizirali pa smo tudi povezanost (s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije) med izračunanimi indeksi (ter tudi nekaterimi indikatorji). Na podlagi grafičnih prikazov in izračunanih korelacij smo se po potrebi ponovno vrnili v fazo načrtovanja modela in operacionalizacije indeksov ter nato ponovili izračune. Gibanje indeksov po letih za eno ali več držav (običajno prikazano na ustreznih slikah) predstavlja že enega izmed pomembnih rezultatov projekta ki omogoča spremljanje posameznih (mikro)vidikov transformacije v državah in primerjavo teh med državami. Na podlagi vrednosti (normaliziranih) posameznih indeksov, skupin indeksov in vseh indeksov po letih smo razvrščali države tudi v skupine. Tako smo dobili skupine držav, ki so si podobne glede na: gibanje ene ali več indeksov skozi čas in vrednosti ene ali več indeksov v časovnih obdobjih. Pri razvrščanju smo uporabili longitudinalno metodo voditeljev za eno ali več spremenljivk (Genolini and Falissard, 2010, 2011; Genolini et al., 2013). Na podlagi izračunanih spremenljivk smo v naslednji fazi izračunali »področne« indekse transformacije po posameznih dimenzijah (organizacijska in kadrovska sestava, oborožitveni sistemi, obrambni izdatki, mednarodno sodelovanje) ter skupni indeks transformacije. Pri tem smo za vsako področje in za skupni indeks izračunali dve različici glede na upoštevanje smeri sprememb.: Indeks usmerjene transformacije: temelji na predpostavki, da je transformacija sprememba v neko določeno smer, ki smo jo na podlagi ustrezne literature opredelili za vsak osnovni indeks, iz katerega smo računali indekse transformacije. Ti indeksi torej merijo, za koliko se je vojaški sistem države transformiral v želeni smeri (spremembe v »neželeni« smeri zmanjšujejo vrednost indeksa oz. lahko vodijo v negativno vrednost indeks); Indeks neusmerjene transformacije: temelji na predpostavki, da vsaka sprememba pomeni transformacijo. Če nek osnovni indeks najprej naraste in nato pade, to pomeni dvakratno povečanje indeksa transformacije. Pri vsaki različici indeksa transformacije (usmerjen, neusmerjen) smo zopet naredili dve različici glede na to, kako smo pred računanjem sprememb normalizirali osnovne indekse: glede na vrednosti vsake posamezne države in glede na vrednosti vseh Nato držav (povprečje le-teh). Vse izračunane indekse smo tudi grafično predstavili in tako omogočili mnogo različnih pogledov na transformacijo v izbranih državah. Ti indeksi ter njihova analiza predstavljajo tudi enega glavnih rezultatov projekta. V podatkih, še posebej pri vzhodnoevropskih državah, pogosto nastopajo tudi manjkajoče vrednosti. V primeru da pri posamezni državi manjka le nekaj vrednosti pri posameznem osnovnem indeksu, smo preučevali tudi možnost imputiranja (vstavljanja) manjkajočih vrednosti s metodo večkratnih imputacij (Rubin, 1987; Honaker and King, 2010; Honaker, King, and Blackwell, 2011). Rezultati večkratnih imputacij omogočajo, da izračunamo vrednosti indeksov transformacije tudi za tiste države (v letih), ki imajo pri nekaterih spremenljivkah manjkajoče vrednosti. Postopek je koristen, ker nam omogoča uporabiti podatke iz osnovnih indeksov, ki so na voljo. Načrt raziskovalnega dela in potek projekta smo razdelili na naslednje faze: 1. V prvi projektni fazi smo oblikovali teoretski in metodološki okvir raziskave, ki zajema zbiranje relevantne znanstvene literature s področij preoblikovanja oz. transformacije obrambnih politik, njihovega proučevanja ter sprememb varnostnega okolja in obrambnih politik po koncu hladne vojne. Na podlagi zbrane in analizirane literature smo opredelili pojme: obrambna politika, obrambna struktura in preoblikovanje obrambne politike. 2. V drugi projektni fazi smo analizirali temeljne elemente sodobnega varnostnega okolja, ki vplivajo na preoblikovanje obrambnih politik sodobnih držav. Analizirali smo ključne spremembe v mednarodnem okolju, ki so po hladni vojni bistveno preuredile globalno varnostno okolje. V tem okviru smo se osredotočili na kompleksnost ogrožanja varnosti, ki predstavlja temeljno značilnost sodobnega varnostnega okolja; opredelili smo sodobne koncepte varnosti ter dejavnike sodobnega varnostnega okolja (pozitivne in negativne), ki neposredno vplivajo na vsebino sodobnih obrambnih politik. 3. V tretji projektni fazi smo konceptualizirali štiri ključne vidike preoblikovanja obrambne politike (zaznavanje ogrožanja, funkcionalni vidiki, strukturni vidiki, finančni vidiki), kar predstavlja temeljni vhodni element za oblikovanje modela za spremljanje obrambne politike sodobne države. 4. V četrti projektni fazi smo zbrali in pregledali relevantno literaturo s področja analize javnih politik. Analiza literature je pripomogla k oblikovanju teoretičnih izhodišč za model spremljanja obrambne politike sodobne države, ki upošteva tako vojaške kot nevojaške indikatorje. V tem okviru smo oblikovali metodološki okvir, ki omogoča empirično popolnitev modela za spremljanje obrambne politike sodobne države (polodprti vprašalnik za intervjuje v izbranih državah). 5. V peti projektni fazi smo operacionalizirali kvalitativne in kvantitativne indikatorje teoretičnega modela in oblikovali vzorec analiziranih držav. V bazo smo vnesli podatke, ki smo jih pridobili iz baze SIPRI (Stockholm International Peace Research Institute), letnih publikacij Military Balance, iz letnih poročil o obrambnih izdatkih držav članic zveze Nato in drugih uradnih virov. Obdobje zajema podatkov smo omejili na dvajset let, in sicer od leta 1990 do leta 2010. V vzorec smo zajeli 36 držav: vse današnje članice zveze Nato (28 držav), 4 evropske nevtralne države (Avstrija, Švica, Švedska, Irska) in 4 svetovne vojaške sile (Indija, Kitajska, Brazilija, Ruska federacija). Indikatorjev v bazi je 72, katere smo operacionalizirali in iz njih oblikovali 20 indeksov. Indikatorji so razvrščeni v dve skupini in sedem podskupin: obrambni sistem (obrambno načrtovanje), oborožene sile (namen in naloge, organizacijska struktura, kadrovska sestava, oborožitveni sistemi, obrambni izdatki, mednarodno sodelovanje). Za pridobitev kvalitativnih podatkov, ki so potrebni za proučevanje procesa transformacije, smo oblikovali polodprt vprašalnik v angleškem jeziku. Vprašalnik so izpolnili strokovnjaki z vojaškega in obrambnega področja (načelniki generalštabov in njihovi namestniki, vodje skupin za transformacijo obrambne politike, vodje oddelkov za logistiko, vodje oddelkov za obrambno politiko, vodje oddelkov za kadrovske zadeve, svetovalci ministrov za obrambo in vodje oddelkov za obveščevalne zadeve) iz vseh držav članic zveze Nato in članic Partnerstva za mir, smo identificirali kvalitativne notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na proces transformacije (transformacijski "inputi"), ocenili značilnosti procesa transformacije in s procesom povezanih izzivov (proces transformacije) in ocenili vojaške in politične vplive na proces transformacije (transformacijski "outputi"). Kvantitativne indikatorje in iz njih oblikovane spremenljivke smo uporabili za neposredno in posredno merjenje večine rezultatov transformacije, kot so spremembe v organizacijski strukturi in kadrovski sestavi, razvoj novih konceptov delovanja, uporabo novih informacijskih tehnologij, modernizacijo oborožitvenih sistemov, povečanje učinkovitosti vojaških zmogljivosti, povečanje mobilnosti in uporabnosti oboroženih sil, spremembe v višini in strukturi obrambnih izdatkov, ter nekaterih "inputov" iz varnostnega okolja med katere štejemo obrambne izdatki in multilateralne spodbude za izvajanje obrambe transformacije. 6. Iz zbranih kvantitativnih podatkov smo v šesti fazi raziskovalnega projekta izračunali prej operacionalizirane indekse (in po potrebi operacionalizacijo opravili), ter indekse transformacije ter vse podatke grafično prikazali po posameznih državah, po skupinah držav ter vseh državah vključenih v raziskavo v celoti. Analizirali smo tudi povezanost med indeksi. Države smo na podlagi enega ali več indeksov tudi razvrščali v skupine. Preučil in preizkusili smo tudi vstavljanje manjkajočih vrednosti z namenom izračuna indeksov transformacije pri nekaterih državah tudi v letih, ko podatki pri nekaterih osnovnih indeksih manjkajo. 7. Raziskovalno leto 2013 smo zaključili z izvajanjem sedme faze, in sicer z verifikacijo hipotez, dopolnitvami modela preoblikovanja obrambnih politik sodobnih držav ter s predstavitvami raziskovalnih izsledkov predstavnikom iz Natovega združenega poveljstva za transformacijo (Allied Command of Transformation - ACT) in predstavnikom Ministrstva za obrambo RS. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Zastavljeni raziskovalni cilji: proučiti spremembe obrambne politike sodobne države; opredeliti in analizirati dejavnike sodobnega varnostnega okolja, ki vplivajo na preoblikovanje obrambnih politik; oblikovati in utemeljiti teoretični oziroma metodološki model preoblikovanja obrambne politike in strukture; analizirati preoblikovanje obrambnih politik na vzorcu izbranih držav v časovnem obdobju po koncu hladne vojne; narediti primerjalno analizo preoblikovanja obrambnih politik ter dopolniti izhodišča modela proučevanja. Za doseganje ciljev smo si zastavili 3 glavne hipoteze: Sodobno varnostno okolje temelji tako na negativnih dejavnikih (širok spekter nevojaških in vojaških groženj in tveganj) kot tudi na pozitivnih dejavnikih (razvoj, sodelovanje, globalizacija ipd.), ki vplivajo na oblikovanje in preoblikovanje sodobnih obrambnih politik. Ta politika je lahko uspešna in racionalna samo ob upoštevanju teh dejavnikov. Hipotezo smo teoretično potrdili. Preoblikovanje obrambne politike je predvsem posledica spremenjenih zaznav varnostnega okolja (negativnih in pozitivnih dejavnikov), odraža pa se najbolj poudarjeno v spremembah funkcij (nalog), struktur in finančnih okvirov. Hipotezo smo teoretično potrdili. Med preoblikovanjem obrambnih politik proučevanih držav obstajajo številne podobnosti in razlike. Razlike izhajajo predvsem iz nacionalnih, političnih, geografskih in zgodovinskih posebnosti, podobnosti pa izhajajo iz prevlade nekaterih teoretičnih in političnih konceptov, ki so se na mednarodni ravni pojavili v tem času. Hipotezo smo najprej verificiarali na teoretični ravni, kasneje pa potrdili še empirično s pomočjo kazalnikov vojaške transformacije. Nekatera ključna spoznanja in ugotovitve, ki izhajajo iz empirične analize so: Vojaška transformacija vseh proučevanih držav se odvija v isti smeri; vojaška transformacija se odvija v vseh empirično proučevanih spremenljivkah, kar potrjuje pravilnost teoretičnih izhodišč oziroma opredelitve vojaške transformacije; obstaja razkorak med državami, ki narekujejo tempo in oblikujejo proces transformacije oziroma so v proces transformacije vključene že dalj časa (ZDA, VB, večji del Nato »starih« članic, večje in bolj razvite države) in ostalimi proučevanimi državami. Nove članice zveze Nato, Ruska Federacija ter Kitajska se v okviru vojaške transformacije počasi približujejo vodeči skupini držav, zato v proces transformacije vlagajo relativno večje napore kot prva vodeča skupina. Identificirani so indikatorji o intenzivnejši vojaški transformaciji manj razvitih držav (v opazovanem obdobju 20 let) od nekaterih držav protagonistov na področju vojaške transformacije (na primer ZDA, VB). Preoblikovanje oboroženih sil je na splošno boj evolucijski proces (postopno, manjše spreminjanje), kar še posebej velja za skupino držav, ki so v skupini držav, ki ta proces vodijo oziroma usmerjajo. Pri državah, ki temu procesu bolj sledijo, pa se občasno pojavljajo tudi nenadne in velike spremembe, ki so značilne za revolucije. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Pri izvedbi in realizaciji programa raziskovalnega projekta ni prišlo do bistvenih odstopanj in sprememb. V času izvajanja raziskovalnega projekta (maj 2010 do april 2013) se je dvakrat spremenila le sestava projektne skupine. Zaradi zahtevne metodološke obdelave ter analize podatkov smo v projektno skupino vključili še raziskovalca doc. dr. Aleša Žiberno, ki ima potrebna metodološka in statistična znanja in raziskovalko doc. dr. Janjo Vuga, ki ima potrebna znanja s področja uporabe statističnega programa SPSS. Nobena od sprememb ni posegla v program izvajanja projekta, prav tako niso nastale povečane zahteve po sofinanciranju projekta, ker smo znotraj projekte skupine prerazporedili ure. V skladu s tem nismo prekoračili dodeljenega števila raziskovalnih ur za leto 2010, 2011, 2012 in 2013. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 30587485 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izzivi sodobne varnosti ANG Challenges to modern security Opis SLO Članek opredeljuje temeljne prvine spreminjajoče se narave sodobne varnosti v kontekstu procesov globalizacije ter temeljnih sprememb varnostnega okolja v obdobju po koncu hladne vojne (1989/90). V tem okviru aktualizira vprašanje glede odziva teorije in prakse na temeljni premik izročilnega angažiranja države in mednarodne skupnosti od nacionalne h globalni in v sodobnosti k človekovi varnosti. Globalizacija kot varnostni izziv je obravnavana z dvema temeljnima pristopoma: 1) (neo) realističnim, ki poudarja zlasti pomen držav kot ključnih akterjev mednarodne skupnosti, in 2) liberalno-konstruktivističnim, katerega osrednja elementa sta relativno zmanjševanje moči države ter pomen nastajanja globalnih družbenih vrednot. Članek najprej izhaja iz geneze varnostnega koncepta, nato obravnava nekatere nove poudarke v vsebini sodobne varnosti in se posveti vprašanju globalne varnosti. Po tem obravnava človekovo varnost ter genezo in še posebno nekatere prakseološke in teoretične razsežnosti koncepta človekove varnosti. Na koncu so predstavljeni izzivi in vprašanja sodobne varnosti ter sklepna razmišljanja. ANG The article deals with basic elements of the changing nature of contemporary security in the context of globalisation processes and fundamental changes in the security environment following the Cold War (1989/90). Within this framework, it reconsiders the response of theory and practice to the fundamental shift in traditional state behaviour from national to global security and finally to human security. Globalisation as a security challenge is dealt with through two basic approaches: (1) the neoliberal that especially stresses the role of states as key actors in the international community; and (2) the liberal-constructivist whose central elements are the relative decline of state power and the rise of the role of global social values. The article departs from the genesis of the security concept, it then deals with some new elements of the content of contemporary security and deliberates on issues of global security. It continues with human security and its origins, especially some theoretical and practical dimensions of the concept of human security. At the end, the article summarises the challenges and dilemmas of contemporary security and offers concluding remarks. Objavljeno v Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Teorija in praksa; 2011; Letn. 48, št. 4; str. 827-851, 1071; Avtorji / Authors: Grizold Anton, Bučar Bojko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 32107101 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ocenjevanje tveganj na področju kritične infrastrukture na osnovi posledic, časa in soodvisnosti ANG Consequence-, time- and interdependency-based risk assessment in the field of critical infrastructure Opis SLO Motenje katerekoli kritične infrastrukture lahko potencialno ustvari pomembne direktne posledice in medsektorske učinke v kratkem časovnem obdobju. V tem članku predlagamo in testiramo model ocenjevanja tveganj, ki omogoča identifikacijo neposrednih posledic in medsektorskih efektov na kritično infrastrukturo v določenem časovnem obdobju. Trdimo, da so kritične infrastrukture s kapaciteto povzročanja največjih sektorskih in čezsektorskih posledic v najkrajšem časovnem obdobju najbolj tvegane. Tovrstna metoda direktnega ocenjevanja tveganj je bila izpopolnjena z mrežno metodo ocenjevanja tveganj na osnovi učinkov drugega in tretjega reda. Aplikacija modela na 17 infrastrukturnih sektorjev v Sloveniji je pokazala, da mrežni efekti značilno vplivajo na izračun tveganj pri posamezni infrastrukturi. Najbolj tvegani infrastrukturni sektorji po mrežni metodi izračuna so tisti, od katerih so drugi sektorji močno odvisni: elektrika, IKT, cestni transport in finančni instrumenti. Obvladovanje tveganj na področju kritične infrastrukture bi se moralo fokusirati na infrastrukture z največjim mrežnim tveganjem. ANG The disruption of any critical infrastructural sector has the potential to create significant direct consequences and cross-sectoral effects in a short period of time. In this article, we suggest a consequence-, time- and interdependency-based risk assessment approach that seeks to identify which direct consequences and intersectoral effects are likely to emerge in what time frame. We argue that critical infrastructures with the capacity to cause the greatest societal consequences and strongest intersectoral negative effects in the shortest time represent the most risky infrastructures. Such a direct risk assessment was further improved by a network-based risk calculation that takes not only first-order effects into account, but also then-order intersectoral cascading effects. Applying this model to 17 infrastructural subsectors in Slovenia shows that the network transfer of effects among critical infrastructures can considerably and unpredictably change their initially calculated risk. The riskiest subsectors at the maximal level of network effects turned out to be those on which other subsectors heavily directly and indirectly depend: electricity, ICT, road transport and financial instruments. Risk management in the critical infrastructure protection field and related defence in depth should focus its limited resources on those infrastructures with the biggest network-based risk. Objavljeno v Palgrave Macmillan; Risk management; 2013; Vol. 15, iss. 2; str. 100-131; Impact Factor: 0.083;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.744; WoS: WU; Avtorji / Authors: Prezelj Iztok, Žiberna Aleš Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 31879005 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Analiza nasprotovanja tveganju v slovenski družbi ANG Safety bubble versus risk awareness Eden od indikatorjev transformacije obrambnih politik je krepitev sodelovanja pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, ki se meri tudi z udeležbo na mednarodnih operacijah in misijah (MOM). Slovenija v zadnjih sedemnajstih letih krepi svojo prisotnost na različnih MOM, vendar v javnosti opažamo trend padanja podpore slednjim. Med razlogi za tovrstno nasprotovanje delovanju na MOM je tudi stopnja tveganja, ki ga MOM predstavljajo za udeležence. Članek obravnava tri dimenzije, ki Opis SLO vplivajo na raven sprejemljivosti tveganja v slovenski družbi, in sicer zgodovinsko-politično, demografsko-socialno in kulturno, pri čemer je raven sprejemljivosti tveganja merjena z odnosom javnosti do umika v primeru smrtnih žrtev med pripadniki Slovenske vojske na MOM. Namen članka je ugotoviti v kolikšni meri je v okviru omenjenih dimenzij mogoče pojasniti nasprotovanje tveganju in kateri del slovenske populacije v največji meri nasprotuje tveganju. Za analizo podatkov raziskave Slovensko javno mnenje (1994 do 2012) je bila uporabljena triangulacija statističnih metod. Rezultati pa kažejo na prisotnost kulturnega vzorca, ki ga avtorica poimenuje »varnostni mehurček«. ANG Among the indicators of transformation of the defence policy is participation in activities ensuring the international peace and security; e.g. deployments to peace operations. Slovenia is actively participating in peace operations over the past 17 years, however we have lately measured decline of the public support for peace operations. There are several reasons for such opinion, yet the data shows that the level of risk plays an important role. The acceptance of risk in a certain society is ultimately tested when de facto or merely potential military death casualties are raised. Several dimensions influencing the acceptability of risk have already been analyzed, although only three are examined in this article, namely, the historicopolitical, sociodemographic, and cultural. The Slovenian public opinion survey persistently shows strong risk aversion among Slovenians and the article's purpose is therefore to (1) establish how can the strong risk aversion be explained by the selected dimensions; and (2) identify what part of the population is most risk-aversive. To that end, over twenty years of Slovenian public poll data are analyzed using a triangulation of statistical methods, revealing a cultural pattern of safety bubble versus risk awareness. As the risk aversion model reveals, Slovenian society represents a safety bubble, with strong risk aversion and a very narrow selection of activities worth making sacrifices for. Death casualties are rarely accepted, even if incurred in support of ideals society strongly appreciates, like humanitarian causes. Objavljeno v Sage Publications; Armed forces and society; 2013; 25 str.; Impact Factor: 0.426;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.834; A': 1; WoS: UU, XA; Avtorji / Authors: Vuga Janja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 32034653 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izboljšanje medorganizacijskega protiterorističnega sodelovanja ANG Improving inter-organizational cooperation in counterterrorism Opis SLO Medorganizacijsko sodelovanje na področju protiterorizma se je izboljšalo po 11. septembru, vendar pa so se pojavile tudi nekatere moteče težave. Članek se osredotoča na dobre lastnosti in šibkosti medorganizacijskega sodelovanja, potencialne priložnosti za izboljšanje in grožnje v primeru šibkega sodelovanja na osnovi vzorca 100 protiterorističnih ekspertov. Rezultati kvantitativne SWOT analize odražajo globok razkorak med dobrimi lastnostmi in šibkostmi medorganizacijskega sodelovanja, kar močno vpliva na zmožnosti izkoriščanja priložnosti za izboljšanje tega sodelovanja. V članku je predlagana tridimenzionalna strategija za izboljšanje medorganizacijskega protiterorističnega sodelovanja, ki se osredotoča na interaktivne, proceduralne in analitične ukrepe. ANG Inter-organizational cooperation within national counterterrorism communities has improved since 9/11, yet some disturbing difficulties have also been reported. This article explores the strengths and weaknesses of inter-organizational cooperation, the potential opportunities for improvement and the threats in the case of weak cooperation using a sample of 100 counterterrorism experts. The results of a quantitative SWOT analysis reflect a deep division between the strengths and weaknesses of inter-organizational cooperation that strongly affects the extent to which emerging opportunities to improve it are being undertaken. The paper proposes a three-dimensional strategy to improve cooperation that focuses on interactive, procedural and analytical measures Objavljeno v Routledge; Public management review; 2013; Impact Factor: 0.989;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.822; A': 1; WoS: PC, VM; Avtorji / Authors: Prezelj Iztok Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 3158216 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Civilno krizno upravljanje v EU ANG Civilian crisis management in the EU Opis SLO Prispevek podaja pregled civilnega kriznega upravljanja v EU, mehanizmov in instrumentov za preprečevanje in upravljanje konfliktov, sodelovanje med civilnimi in vojaškimi prvinami pri načrtovanju in usklajevanju operacij civilnega kriznega upravljanja ter pregled operacij civilnega kriznega upravljanja EU. Posebna pozornost je namenja misiji EULEX na Kosovu, predvsem glede ocene in analize same misije, njenih nalog, ciljev ter priprav. Članek analizira na videz manj pomembne aktivnosti kot so izbira osebja, kvaliteta usposabljanja in priprav, ki pa ob slabi koordinaciji lahko ogrozijo cilje EU na področju kriznega upravljanja. Avtor ugotavlja, da so neuspešne operacije kriznega upravljanja rezultat neusklajenosti civilno-vojaškega sodelovanja in slabe koordinacije med institucijami in akterji na terenu. ANG This article offers a general overview of civilian crisis management in the EU, its mechanisms and instruments, the nature of civil-military cooperation (coordination), and an overview of civilian crisis management missions. Particular attention will be paid to the EULEX Mission in Kosovo as a case-study of how participating civilian experts judge both the mission itself and the mission preparations (i.e. selection and training of personnel, mission strategy, mission related activities, the problems identified etc.). The article will argue that seemingly trivial operational details, such as personnel selection, the quality of pre-deployment training and advance preparation are important factors which, if not properly coordinated, could jeopardise EU goals in the field of crisis management. The author also presumes that unregulated civil-military cooperation and coordination can lead to the failure of crisis management operations. Objavljeno v Brill; Journal of international peacekeeping; 2011; Vol. 15, no. 1/2; str. 152-177; Avtorji / Authors: Malešič Marjan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO prof. dr. Anton GRIZOLD je odgovorni urednik znanstvene revije Teorija in praksa ANG prof. dr. Anton GRIZOLD is editor of the scientific journal Teorija in praksa Teorija in praksa je najstarejša še izhajajoča družboslovna revija na Slovenskem. Revija je bila od svoje ustanovitve matična strokovna publikacija za področje politologije, sociologije, novinarstva, kasneje tudi komunikologije in obramboslovja. Članki, objavljeni v reviji, obravnavajo Opis SLO najrazličnejša znanstvena in aktualna družbena vprašanja. Uredništvo posveča posebno pozornost razvoju slovenske družboslovne terminologije, zlasti tistih družboslovnih ved, ki so bile na Univerzi v Ljubljani uvedene šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Z objavljanjem svežih raziskovalnih dognanj je revija Teorija in praksa pomemben študijski vir za študente družboslovja in humanistike, hkrati pa je znanstveni forum za že uveljavljene družboslovne ter humanistične mislece. Od leta 2012 dalje se članki iz revije Teorija in praksa indeksirajo v bazi SCOPUS. ANG Teorija in praksa is the oldest social sciences journal in Slovenia. Since its establishment, the journal has been the basic professional publication for the following areas: political sciences, sociology, journalism, later also communication studies and defence studies. the articles in the journal Teorija in praksa analyze different scientific and actual social questions. The editorial board pays special attention to the development of Slovenian social science terminology, esp. from those social sciences which were introduced at the University of Ljubljana in the second half of 20th century. Teorija in praksa is important teaching source for the students of social sciences and humanistics, since it regularly publish new research findings. Besides that, the journal is scientific forum for well-known scholars from the field of social sciences and humanistics. From year 2012, the articles in the journal Teorija in praksa are indexed in the Scopus database. Šifra C.05 Uredništvo nacionalne revije Objavljeno v http://www.teorijainpraksa.si Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 260595968 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Preprečevanje in upravljanje konfliktov v sodobnem varnostnem okolju ANG Conflict prevention and conflict management in the new security context Opis SLO Znanstvena monografija obravnava genezo in razvoj znotrajdržavnega, nasilnega medetničnega konflikta v Makedoniji v obdobju po koncu hladne vojne, še posebej v letu 2001. Glavni namen monografije je argumentirano odgovoriti na vprašanje, o naravi znotrajdržavnih konfliktov v novem varnostnem okolju po letu 1990. V tem okviru avtorji argumentirano navajajo kaj se je dogajalo v vseh fazah konflikta v Makedoniji in poudarjajo pomen podpisanega Ohridskega sporazuma (2001), in sicer predvsem z vidika prihodnosti Makedonije v okviru evropske varnostne arhitekture. Sintetična analiza makedonskega konflikta združuje tako teoretične temelje spremenjene varnostne paradigme, ki se kažejo v konceptih preprečevanja in upravljanja konfliktov, preventivne diplomacije in preventivne uporabe oboroženih sil kot tudi uporabo teh konceptov v praksi (študija primera Makedonije). Avtorji so makedonski konflikt analizirali tudi s pomočjo razprav in intervjujev, ki so jih opravili z mednarodnimi eksperti, s predstavniki mednarodnih organizacij in združenj in tudi z makedonskimi ter albanskimi politiki. Pričujoča znanstvena monografija je dostopna širši javnosti, rezultati v njej pa so predstavljeni na način, da imajo tudi veliko aplikativno vrednost. Vsebine so napisane tako, da lahko služijo kot pripomoček v akademskem prostoru, širši javnosti in tudi kot tudi pripomoček strokovnjakom pri reševanju in upravljanju sodobnih konfliktov. Znanstvena spoznanja v monografiji prispevajo k opredelitvi modela za uspešno reševanje konfliktov ter h krepitvi stabilnosti tako v Makedoniji kot tudi v širši regiji. The aim of the publishing of this complex book is to thoroughly analyze the events, taking place in the Former Yugoslav Republic of Macedonia before and especially in 2001, to make an effort to answer the questions of what was happening in all stages of the conflict, and to emphasize the significance of the signed Ohrid Framework Agreement for the European ANG future of the Former Yugoslav Republic of Macedonia. Authors find the answers to these questions through analysis, combination of theory and case study and combination of theoretical and practical approaches, that is, through a summary of the existing theory, combined with our practical experiences. Through discussions and interviews with representatives of international organizations, international experts and the Macedonian and Albanian politicians, a new view that analyzes the year of 2001 through a prism of scientific facts, is offered not only to the academia, but also to a wide range of practitioners, devoted to constructive conflict resolution. Scientific lessons in theory and practice of conflict resolution have, thus, been ascertained, contributing to the definition of the conflict resolution model and to the enhancement of stability, not only in the Former Yugoslav Republic of Macedonia, but in the wider region as well. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Faculty of Social Sciences, Založba FDV; 2012; 153 str.; Avtorji / Authors: Grizold Anton, Mitrevska Marina, Wanis-St. John Anthony, Buchkovski Vlado, Tršar Iza Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 31926877 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Varnost v civilnem letalstvu ANG Civil aviation security Opis SLO Cilj projekta COPRA je analizirati nadaljnji razvoj groženj v civilnem letalstvu, upoštevajoč tako širitev obstoječih tehnologij kot tudi razvoj novih ter identificirati nove oblike in rešitve zagotavljanja varnosti v civilnem letalstvu, ki bodo boljše od sedanjih. Rezultati raziskave bodo omogočili tako oblikovanje optimalnega ravnotežja med varnostjo, zasebnostjo, legitimnostjo, mobilnostjo in stroški kot tudi ponudili nove rešitve za povečanje fleksibilnosti in odpornosti celotnega sistema civilnega letalstva na grožnje. ANG COPRA project aims to answer two questions: How does the threat situation in civil aviation evolve in the future, taking into account both existing and new technologies and their continuing development and proliferation? Which opportunities arise from the development and proliferation of new technologies and security procedures to overcome the current complex and expensive security situation and to enable sustainable growth for the future? COPRA's main objective is to answer both questions in a way that will constitute the optimal balance between security, privacy, public acceptability, mobility and costs, while providing ideas on how to increase flexibility and resilience of the whole aviation system against threats. Šifra D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2013; 103 str.; Avtorji / Authors: Prezelj Iztok, Kopač Erik, Juvan Jelena, Štefanič Iztok Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 4. COBISS ID 32117853 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Obrambni izdatki in vojaška transfomacija ANG Military expenditures and military transformation Vojaška transformacija pomeni prilagajanje oboroženih sil novemu varnostnemu okolju z namenom, da bi se povečala njihova učinkovitost in uspešnost. Vsaka transformacija se lahko izvaja na različne načine, vendar pa so le nekatere, ki so zaželene in politično, finančno ter tehnično izvedljive. Vojaška transformacija, ki jo je sicer treba izpeljati v skladu z zmožnostmi v državi, je zaradi zahtev po spremembi vojaških zmogljivosti Opis SLO praviloma kratkoročno in srednjeročno zelo draga. Posledično se tako transformacija odraža v višji stopnji obrambnih izdatkov. Hkrati pa vojaška transformacija povzroča prerazporeditev sredstev v okviru oboroženih sil, saj so obrambni izdatki skozi ustrezno prerazporeditev sredstev tudi sredstvo za doseganje načrtovanih vojaških zmogljivosti. Naša analiza učinka obrambnih izdatkov na vojaško preoblikovanje in obratno zajema 36 držav (NATO članice, štiri evropske nevtralne države in države BRIC ). Ker je vojaško preoblikovanje v svojem bistvu dinamičen in trajen proces, kvantitativna analiza vključene različne podatke o obrambnih izdatkih in vojaškem preoblikovanju za obdobje od leta 1992 do leta 2010. Poleg tega pa smo učinek porabe obrambnih izdatkov na vojaško preoblikovanje in obratno kvalitativno merili še z anketo, v kateri so sodelovali strokovnjaki, ki so odgovorni za vojaško preoblikovanje v teh državah. Rezultati analiz so pokazali, da obstajajo statistično pomembne povezave, tako z vidika učinka obrambnih izdatkov na vojaško preoblikovanje, kot tudi z vidika učinka vojaškega preoblikovanja na obrambne izdatke. ANG Military transformation means adapting armed forces to the new security environment in order to increase their efficiency and effectiveness. Each transformation can be implemented in many different ways, but there are only some that are desired and politically, financially and technically feasible. Military transformation, which must be carried out in accordance with the country's capabilities, is due to the requirements to change the military capabilities very expensive in the short and medium term. Consequently this is reflected in higher level of military expenditures. At the same time military transformation also leads to a reallocation of resources within the armed forces, as military expenditures through the appropriate allocation of resources are also a means to achieve the planned military capabilities. Our analysis of the impact of military expenditures on military transformation and vice versa includes 36 countries (NATO, four European neutral and BRIC countries). As the military transformation is in its essence a dynamic and continuous process, our quantitative analysis included different data on military expenditures and military transformation for the period from 1992 to 2010. Additionally, quality assessment of the impact of military expenditures spending on military transformation and vice versa was measured by a questionnaire in which the experts responsible for military transformation in those countries, answered. The obtained results showed that there is a statistically significant relationship, both in terms of the impact of military expenditures on military transformation, as well as in terms of the impact of military transformation on military expenditures. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v s. n.; 17th Annual International Conference on Economics and Security, SIPRI, Stockholm, 14-15 June 2013; 2013; Avtorji / Authors: Kopač Erik Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. COBISS ID 31413597 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Asimetrično okolje (kot) izziv malim državam ANG Small country's experience in asymmetric environment V prispevku je predstavljena analiza mnenj pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske (SV) glede različnih dejavnikov, ki so pomembni pri njihovem bivanju in opravljanju dolžnosti na mednarodni operaciji in misiji (MOM). Raziskava je bila usmerjena na ciljno skupino pripadnikov in pripadnic, ki so bili napoteni na MOM ISAF v Afganistan, saj slednja predstavlja edini primer delovanja SV v asimetričnem okolju. Izvedenih je bilo 50 intervjujev s pripadniki, za katere napotitev v ISAF ni bila prva izkušnja na MOM. Rezultati so med drugim pokazali, da motivacija z Opis SLO rastočim številom napotitev na MOM upada. Kljub višji stopnji nevarnosti in posledično stresa, ki ga predstavlja delovanje v asimetričnem okolju, pa tovrstna MOM predstavlja vir izkušenj za posameznike in SV. Pri tem smo identificirali pet ključnih težav, in sicer: 1) razkorak med pravili delovanja (ROE) in nacionalnimi omejitvami; 2) potreba po še večji standardizaciji postopkov za delovanje na taktični ravni; 3) težave v komunikaciji med pripadniki različnih narodnosti zaradi slabega znanja lingua franca; 4) osebna prizadetost ob stiku z revščino v afganistanski družbi (e.g. moral dilemma); 5) težave z reintegracijo v domače okolje (predvsem v družinsko življenje) po vrnitvi iz MOM. ANG The aim of the paper is to analyse the overall opinion of the Slovenian servicemen and servicewomen deployed to ISAF regarding certain factors, such as motivation for participating in the operation, various professional and personal problems occurring during their deployment, etc. ISAF is a specific case for Slovenian Armed Forces, since it is the only operation where its members face asymmetric threats, which consequently requires specific approaches. For the analysis, 50 interviews with members of Slovenian Armed Forces were conducted (all of them within the army, since Slovenia does not have other services, e.g. navy or air force). The interviewees have mostly been deployed to more than one operation; that importantly influences their motivation, which, together with the members' expectations, is diminishing as the number of missions attended increase. The results show that gaining the experiences of working under stress in the combat environment is one of the most valuable lessons learned during the deployment to ISAF. Furthermore, following problems have been emphasized: 1) discrepancy between the operational rules of engagement and the national rules and caveats; 2) standardization of the procedures on the tactical level; 3) cross-national communication gap due to the poor knowledge of lingua franca within armed forces of certain nations; 4) a personal contact with enormous poverty among Afghanistan people; 5) and after return also the issue of reintegration in the family's daily routine as well as the alienation between partners. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana; The military, soldiers, politics and society; 2012; Str. 21-22; Avtorji / Authors: Vuga Janja, Zupančič Rok Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 2012: predstavitev projekta in rezultatov analize kvantitativnih podatkov-predstavniki Allied Command of Transformation - ACT, Norfolk Virginija 2012:predstavitev rezultatov analize kvantitativnih podatkov - celotna delegacija ACT in predstavniki Slovenske vojske-SV 2013: predstavitev rezultatov analize kvantitativnih podatkov - načelnik Generalštaba Slovenske vojske in minister za obrambo. Predstavitev je bila izhodišče za: a)takojšnjo uporabo nekaterih rezultatov iz raziskave za tekoči projekt preoblikovanje SV; b)za poglobljeno študijo o parametrih SV; c)nadaljnji dogovor o aplikativni študiji transformacije SV. Predstavitev poročila Survey results on perception of transformation of armed forces predstavnikom ACT - poročilo je bilo izhodišče za pogovore (dogovore) s predstavniki držav članic Zveze Nato (Hrvaška) ter predstavniki držav članic Partnerstva za mir (Srbija, Makedonija). 2013: predstavitev delnih rezultatov projekta na posvetu: First Meeting of Heads of Military Education Institutions in SEE Europe - Beograd, Srbija (organizator: King's College in INNDEGO). 2013: predstavitev delnih rezultatov na regionalnem srečanju: Prospects of Security Architecture in SEE - Zagreb, Hrvaška (organizator: Friedrich Ebert Stiftung in Fakultet političkih znanosti). V času trajanja projekta so doktorsko disertacijo uspešno zagovarjali: KOPAČ, Erik. Trg vojaške delovne sile - študija primera Slovenije: doktorska disertacija. Ljubljana.[COBISS.SI-ID 29571677]. VUGA, Janja. Medkulturno sodelovanje na večnacionalnih operacijah in misijah: delovanje Slovenske vojske : doktorska disertacija. Ljubljana: [J. Vuga], 2Ü12.[COBISS.SI-ID 31345501]. ZUPANČIČ, Rok. Preprečevanje oboroženih konfliktov: vloga OZN, EU, OVSE in Nata na Kosovu (1999-2008): doktorska disertacija. Ljubljana: [R. Zupančič], 2013.[COBISS.SI-ID 266594304]. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Rezultati projekta (delno) zapolnjujejo omenjene praznine v sodobni znanosti: dejavniki preoblikovanja obrambne politike so dinamično (teoretično) opredeljeni in analizirani, sodobna obrambna politika je na temelju vpogleda v prakso razvitih držav vsebinsko celovito opredeljena, koncept reforme varnostnega sektorja je dopolnjen v postavki reform obrambne politike, oblikovan je novi metodološki model za primerjalno proučevanje, analiziranje in spremljanje preoblikovanja obrambne politike, narejena je obširna študija primerov, ki je predstavljena v obliki podatkovne baze vojaških in nevojaških indikatorjev in omogoča nadaljnje proučevanje sprememb obrambnih politik sodobnih držav. Na temelju celotnih rezultatov projekta pa je mogoče opredeliti strokovna izhodišča za obrambno politiko na področju vojaško-obrambne transformacije. Najpomembnejši doprinos rezultatov projekta k znanosti je metodološki model za spremljanje in primerjalno proučevanje obrambnih politik sodobnih držav. Poleg tega celotni rezultati iz raziskave omogočajo učinkovitejše spremljanje obrambnih politik sodobnih držav, kar pripomore tudi k racionalizaciji tovrstnih procesov v praksi. Uporaba tega modela omogoča večjo preglednost vsebine obrambnih politik, izvajanje kakovostnejših analiz obrambnih praks ter posledično optimalnejših ukrepov sodobne države za urejanje tega področja družbenega življenja. Novi metodološki model za spremljanje preoblikovanja obrambnih politik je lahko izhodišče za izvedbo celostnih analiz obrambne politike katerekoli sodobne države in hkrati omogoča raziskovanje drugih problemskih sklopov, na primer analizo razmerja med obrambno in drugimi politikami države. ANG The results of the project (partially) fill some missing gaps, as identified in modern science: the factors of defence policy transformation are theoretically defined and analysed; based on the practices of the analysed developed countries, it may be argued that contemporary defence policy is defined comprehensively; the concept of security sector reform is updated in the area of defence policy reform; a new methodological model for comparative studying, analysing and monitoring the transformation of defence policy is formulated, an extensive case study is presented in the form of a database of military and non-military indicators, which enables further study of changes in defence policies of modern countries. The project results also provide the starting points needed for the future work of the experts in the field of military-defence transformation. The crucial scientific contribution of the project outcomes will be the development of a new methodological model for monitoring and comparative studying of modern states' defence policies. In addition, project results provide for effective monitoring of the defence policies of modern states, which also contributes to the streamlining of these processes in practice. The research results will allow for more effective monitoring of defence policies in modern states, thus contributing to the rationalisation of such processes in practice. The application of this model allows for greater transparency of defence policy, a higher quality of the analysis of defence practices and consequently improved action on the part of modern states in managing this segment of public life. This new model will serve as the point of departure for the elaboration of comprehensive defence policy analyses of any modern state and allow for research in other problem areas such as the analysis of the relationship between states' defence and other policies. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Rezultati raziskovalnega projekta »Preoblikovanje obrambnih politik v sodobnem varnostnem okolju« imajo velik pomen za razvoj slovenske obramboslovne znanosti, študija obramboslovja ter obrambne prakse. Rezultati raziskovalnega projekta bogatijo teoretično-metodološke, terminološke in druge prvine obramboslovne znanosti. Novi model za spremljanje obrambne politike sodobne države omogoča pridobivanje novih znanstvenih spoznanj, obsežna podatkovna baza (kvantitativnih vojaških in nevojaških indikatorjev) pa je temeljno izhodišče za nadaljnje znanstveno proučevanje obrambnega sektorja v sodobni državi. Rezultati raziskovalnega projekta omogočajo izvedbo celovite strokovne ocene dosedanjega razvoja in preoblikovanja obrambne politike v Republiki Sloveniji ter z dodatno izvedenimi analizami omogočajo oblikovanje strokovnih izhodišč za Vlado RS na področju obrambnega načrtovanja in izvajanja obrambne politike. Celotna izvedba raziskovalnega projekta in njegovi rezultati prispevajo tudi k razvoju raziskovalnega kadra ter k obogatitvi študija obramboslovja, varnostnih in drugih sorodnih študij. Rezultati in spoznanja iz projekta se neposredno prenašajo v pedagoški proces študija obramboslovja in drugih študijskih programov na Fakulteti za družbene vede, UL, ter na druge znanstveno raziskovalne organizacije v Republiki Sloveniji in tujini. ANG The results/outcomes of the research project "Transformation of defence policies in contemporary security environment" bear great significance for the development of Slovene defence science, defence studies and defence practice. The results of the research project are enriching the theoretical, methodological and terminological elements of the defence science. The new model for monitoring the modern states' defence policies will contribute to new scientific findings, the development of a database (quantitative military and non-military indicators) serving as the basis for further scientific studies of modern states' defence sectors. Project results are enabling a comprehensive professional assessment of the development and transformation of defence policy in the Republic of Slovenia; further analyses may contribute to the creation of expertise platforms for the Slovenian Government in the field of defence planning and implementation of defence policy. The research project and its outcomes also contribute to the academic and expert development of research staff. At the same time, , the scientific disciplines of Defence Studies, Security Studies and other related fields of studies benefit from the project results. Lessons learned from the research project and its results are directly transferred into academic courses of defence studies and other study programs at the Faculty of Social Sciences, UL, and are also transferred to other scientific research organizations in Slovenia and abroad. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura O o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek PREZELJ, Iztok. Improving inter-organizational cooperation in counterterrorism. Public management review, ISSN 1471-9037, 2013, doi: 10.1080/14719037.2013.792384. [COBISS.SI-ID 32034653], Medorganizacijsko sodelovanje na področju protiterorizma se je izboljšalo po 11. septembru, vendar pa so se pojavile tudi nekatere moteče težave. Članek se osredotoča na dobre lastnosti in šibkosti medorganizacijskega sodelovanja, potencialne priložnosti za izboljšanje in grožnje v primeru šibkega sodelovanja na osnovi vzorca 100 protiterorističnih ekspertov. Rezultati kvantitativne SWOT analize odražajo globok razkorak med dobrimi lastnostmi in šibkostmi medorganizacijskega sodelovanja, kar močno vpliva na zmožnosti izkoriščanja priložnosti za izboljšanje tega sodelovanja. V članku je predlagana tridimenzionalna strategija za izboljšanje medorganizacijskega protiterorističnega sodelovanja, ki se osredotoča na interaktivne, proceduralne in analitične ukrepe. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek GRIZOLD, Anton, PREZELJ, Iztok, KOPAČ, Erik, VUGA, Janja, ŽIBERNA, Aleš, KOLAK, Anja, ZUPANČIČ, Rok. Survey results on perception of transformation of armed forces:research project "Transformation of defense policies and systems". Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2013. [COBISS.SI-ID 32034397] Predstavitev rezultatov raziskovalnega projekta predstavnikom Natovega združenega poveljstva za transformacijo (15. maj 2013). Poročilo je bilo izhodišče za pogovore (dogovore) s predstavniki držav članic Zveze Nato (Hrvaška) ter predstavniki držav članic Partnerstva za mir (Srbija, Makedonija). Predstavitev delnih rezultatov projekta, načelniku Generalštaba Slovenske vojske (SV), ministeru za obrambo in drugim predstavnikom SV (3. december 2013). Predstavitev je izhodišče za: -takojšnjo uporabo nekaterih rezultatov iz raziskave za tekoči projekt preoblikovanje SV; -za poglobljeno študijo o parametrih SV; -nadaljnji dogovor o aplikativni študiji transformacije SV. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Anton Grizold družbene vede ZIG Kraj in datum: Ljubljana |11.4.2014~ Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/9 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2014 v1.03 DD-22-E0-F1-2E-C8-DE-95-A6-D1-91-26-B3-08-74-38-C2-DD-CE-2A Priloga 1 DRUŽBENE VEDE Politične vede: 5.06.04 Obramboslovje Dosežek 1: PREZELJ, Iztok. Improving inter-organizational cooperation in counterterrorism. Public management review, Vir: ISSN 1471-9037, 2013, doi: 10.1080/14719037.2013.792384. [COBISS.SI-ID 32034653], [JCR, SNIP, Scopus do 10. 6. 2013: št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0] 1-1 DOI: 10.1080/14719037.2013.792384 Iztok Prezelja* Publishing models and article dates explained Published online: 17 May 2013 Medorganizacijsko sodelovanje na področju protiterorizma se je izboljšalo po 11. septembru, vendar pa so se pojavile tudi nekatere moteče težave. Članek se osredotoča na dobre lastnosti in šibkosti medorganizacijskega sodelovanja, potencialne priložnosti za izboljšanje in grožnje v primeru šibkega sodelovanja na osnovi vzorca 100 protiterorističnih ekspertov. Rezultati kvantitativne SWOT analize odražajo globok razkorak med dobrimi lastnostmi in šibkostmi medorganizacijskega sodelovanja, kar močno vpliva na zmožnosti izkoriščanja priložnosti za izboljšanje tega sodelovanja. V članku je predlagana tridimenzionalna strategija za izboljšanje medorganizacijskega protiterorističnega sodelovanja, ki se osredotoča na interaktivne, proceduralne in analitične ukrepe. Improving Inter-Organizational Cooperation in Counterterrorism Priloga 2 DRUŽBENE VEDE Politične vede: 5.06.04 Obramboslovje Dosežek 2: GRIZOLD, Anton, PREZELJ, Iztok, KOPAČ, Erik, VUGA, Janja, ŽIBERNA, Aleš, KOLAK, Anja, ZUPANČIČ, Rok. Survey results on perception of transformation of armed forces : research project "Transformation of defense policies and systems". Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2013. 12 str., Tabele. [COBISS.SI-ID 32034397] Posreden indeks transformacije (izračunan pod predpostavko, da vse spremembe pomenijo transformacijo). -A- United States of America -ti- United Kingdom -F- France -R- Russia -P- Poland -N- Netherlands China Predstavitev rezultatov raziskovalnega projekta predstavnikom Natovega združenega poveljstva za transformacijo (Allied Command of Transformation - ACT) - Survey Results on Perception of Transformation of Armed forces (15. maj 2013). Poročilo je bilo izhodišče za pogovore (dogovore) s predstavniki držav članic Zveze Nato (Hrvaška) ter predstavniki držav članic Partnerstva za mir (Srbija, Makedonija). Predstavitev delnih rezultatov projekta - načelnik Generalštaba Slovenske vojske in minister za obrambo (3. december 2013). Predstavitev je bila izhodišče za: a) takojšnjo uporabo nekaterih rezultatov iz raziskave za tekoči projekt preoblikovanje SV; b) za poglobljeno študijo o parametrih SV; c) nadaljnji dogovor o aplikativni študiji transformacije SV.