110» &Lnečni marveč le početek nadaljnih nasilstev in pokolja. E. T.: Kuku, kuku! Kuku, kuku! Pomlad, pomlad je tu! Zavel je veter čez poljane in završel v pravkar ozelenelih vrhovih dreves, razbrzdano in razigrano, kakor jetnik, oproščen ječc in okov . . . In poigraval se je tu s svežimi listi, zazibal in vzva- lovil tarn rosne travne bilkc in odplul opet nevzdržen dalje, tja do konca po- kopališkega zidu, po katerem se je vz- penjal vednozeleni bršljan, in še naprej, čez vse cvetoče livade . . . Kuku, kukul Pomlad! Tarn na poti, ki vodi s pokopatišca, stopa triidno bitje, ki si je, kakor da bi f .h0 .eI,° 2aznati glasnega klica mla- de kraljičinc Vesne, zastrlo z gostim, Cr- Him pajčolanom obraz. HudomuSni veter pa ga jc kakor nevoljen, zvrtinčil viso- ko v zrak, da jc udaril gospej v bleda lica. Cuješ, pomlad je tu! Predrami se — pomlad! Zdrznila se je, obstala, segla Po pal- colanu in se skoro iznenadena ozrla pkrog ... Kuku,kuku! Da, v istini, pomlad je tu! Pomlad .., Kolikerič v njenem bornem življe- »Ju? — Potegnila je z roko preko čela, trudno in boječe, kot bi bil greh, da o tem sarno misli. A najsi ni hotela, se z vso svojo notranjo silo protivila, se ji je vsi- lila misel, da niti ena teh mnogih pomladl ni ni cvetela — nji . . . Stresla se je m njenc oči so postale solzne, skozi te sol- zc pa je videla nakrat teči pred seboj bitje Intro, omahujoče, prcplašeno in ta- ko osamljeno — samo sebe! Kaj sc ji je zgodilo v hipu?! Nič ni pomagalo; Je-li hotela ali n«, morala si je slediti — od začetka. In tako jc prišlo, da je videla samo sebe. Ni bila li istotako kot danes pomlad, ko so ji pokopali očeta? Ah! ... Sest let ji je bilo, ko je ž njim lcgel v grob pr- vi in edini, ki jo je ljubil, res ljubil. In mati? Mlado, lepo ženo vidi, ki nosi žalnl pajčolan — ne pregost — gre včasih na pokopališče, ne prepogosto, sarr.o ker zahteva tako ozir na ljudi . . . Potem pa pade mrak pozabljenja na umrlega. Tako gost, tako teman in nc- prodoren, da se malo deklctce skoro bo- ji, odgrniti zastor, celo samo dotaknitl se ga. Ne pogledu[e posebno blagohotno mlada vdova"svoje hčerke: Ničesar mi ni zapustil, ničesar! Edi- nole zapreko na novo pot v življenje — tebe! Težko prenaša te pogledc; cele dne- ve se molče in plašno skriva po kotih ... Ko se poda zvečer k počitku, ji je mnogo- krat, kot da bi morala prositi mater vsaj enega poljuba, ene topic, mchke beseele, enega ljubcznjivega pogleda. Tako zelo koprni njeno sree po ljubezni . . . A nihče se je ne spomni. Morda pa ona k tcmu tudi nima pra- vice? Naj se pokori za to, da si je bole- hen mož izvolil tako mlado. cvetočo stvarco, kot je njena mati, za ženo! Ah! . . . Ali, da je za umrlega, trpi rada! . . . Tako poteka njeno življcnje v bolest- ni osamelosti, ko se nakrat zave, da je po- stala to, kar imcnujejo ljudje mlado de- klico. In ker eden Ijubimcev njene mature to opazi, ji postane življenje še ueznos- nejše. Pomlad, poletje, jesen minevajo, prinašajo drugim srečo ali vsaj usodo, Ie za njo se ne spremeni ničesar. Ako sc sme odpočiti od dela, zbeži kakor iz teZ- kega sna prebujena, ven v prosto nara- vo in se kakor začudeno ozfra v zclcne vrhove dreves, v modrino nebesnega svoda . . . In ko srečuje ljudi z veselimi, smejočimi obrazi ,se čudi, kaj napravlja ljudi tako srečne, Tako malo pozna sre- čo . . . Konečno, nekega «Jne se ji zazdi, da se je je vendarle spomnila in nasmehnila. Res da mora prekoračiti mrtvaški oder, predno najde k nji. Nckje v daljnern me- j stu ximre sorodnica njenega očeta, ki jo i ni nikdar videla, je niti po imenu pozna- la. Umre brez oporoke. In sudnija odloči za bitje, ki je kljub svoji mladosti že tako plašno in zbegano, da se niti ne upa ve- seliti ob tcj nepričakovani sreči. In kako tudi — saj ve, da ji prihaja le iz mrzle, brezčutne daljine, da ie ii ne posilja — ljubezen! Vendar posije zdaj žarek v njeno borno življenje. Mati govori ž njo zopet prijazno in ljubeznjivo. Tudi opusti žlv- | ljenje, ki osramočuje spomin in hue po- kojnika, postane čez noč mehka in slaoi- ka. Uboga dedinja čuti, da to ne prihaja, ne move izvirati iz srea, da je vse skup le slaba, prisiljena igra. ki jo igraio za njen denar. In ko se scdaj v spominih ozre nazaj, vidi, da je to čutila že v pr- vem hipu, samo da tega ni mogla, ni ho- tela — verjeti! Ah, kako zelo srečnega more človeka napraviti že sama miser, da je — ljubljen!-------—-------------- Umrla je žena, ki jo je imenovala mati in ž njeno smrtjo so se razpršili se zadnji dvomi. Polovico podedovanega de- narja ji je bila ukradla, svoj emu lastnc- mu otroku, da je poplačala dolgove svo- jega ljubimca. Do konca, do zadnje mi- nute so se skrivale pod krinko materln- St ran 2. ^ov a o o B a < Sii'v. no Poiožaj. v Itaüji. »S^cclo-. r-'.-r^r., da ie po raznih krault Haiije izbruhnila revolucija. Zclružili so se delavci in mall kmetje ter se oborožili in nameravajo s silo razlastiti veleposcstva. Gibanje k> vinarjev se je raztegnilo tudi na rndarjo. Vse večje tvornice so zas.dli delavski sovjeti, ki vodijo obrate, tovarne stražijo rdečc straže. S strani vlade se ni ukreniio ničcsar proti delavstvu, p-i5 pa se 1-aje vlada pogaja in ie baje sporazum skorai doscžen. V tvornicah se izdeluje sedaj vceinoma orožje. Po drugih vesteh po- šilja vlada v razna mesta vojaštvo, kar kaže, da hoče sedaj poseei tudi senna vmes. Obsediio staujje v Češkosiovaški. Zaradi silno razširjenega tihotapljenja na Poljsko je bilo dozdaj proglašeno na Slo- vaškem obsednp stanje. Sedaj so je rar.- Širili na celo C.eškosiovaško. Voine prlprave na Madžarskcm. »Arbeiterzeitung« prinaša zanesljivo iz Budimpešte, da se Madžarska ua vse kripljc pripravlja na vo]iu>. V nuinicijskili tvornicah v Waitzu se dei.i z nirzličuo naglico, istotako v Raabu v tvornici va- gonov. — NovejSa poroc'ia pravijo. da je Italija imenovala polnumočncga mim- stra za Budimpešto. Msd^arski listi • a- glašajo, da je s tern vspor.tavljcno rrija- teljstvo med Madžarsko in Italijo — Kje pa nimajo Vtehi prstov vines? (Op. stavca.) Svetovni ženski pariauicui se vrSi prihodnji mesec v Kristiianiji na Norve- škem. Sodelovale bodo znamcnite žene vsega sveta, tudi Jugoslavia bo zasto- pana. Dvorexnosl sloven« skill RIerikalcev. Vse klerikalno slov. časopisjc od »Slovenca« pa do »Straže« bevska kakor neumno proti državnemu proračunu. Ce- le» strani izpolujujcjo s to polemiko, edi- no resnice nočejo povedati. Res je nam- reč to, da ie njjihov vodja, dr. Korošec satn podpisal ta državni proračun in da |e s tem priznal on za svojo stranko pra- vilnost in tudi upravlčetiost Istega. Vsak pametcn človek mora uvideti, da je ob- stoj države v prvi vrsti odvisen od za- dostnc financijclnc podlage in da ako te ni, najboljša politika državi ne poiTiaga do zelene vejo. — Bo], ki ga vodijo naSi klerikalci doma, nima nc stvarnih, nc gospodarskili razlogov, ta boj vodijo Te iz volilno-političnih vzrokov ter uganja- 1o s tem najvcčjo demagogijo, češ, da bo naš kmet in delavec vide!, da se zopcr- stavljamo davčnemu vijaku, ki so ga iz- umili demokrati! Povsod zvonijo z veli- kim zvonom, »ne doptistimo, »nc dovo- limo« in bogve kaj še vse, z nobeno be- sedo pa ne povejo, da so ob priliki prcd- ložitve svojega protesta min. predsedn?- ku Vesniču sami izjavili, da dobro vedo, da ie njih vodla dr. Korosec proračun sam podpisal in da je to za niili obvezno! Vsi kierikalni poslanci, ki so bili pn izročitvi protesta pri Vesniču, so tarn izjavili, da je proračun tudi za njih obve- zen in da ga odobrujcjo. Zakaj potcm to bevskanje po slovcnskcm klcrikalnem časopisju proti proračunu? Tako daleC smo tudi v Sloveniji hvala Bogu že, da si vsi;k t.iilar ;:nä i:a pr.ste zračLir.a*!, kam pcs taco moli, da se namreč kleri- kalcem nc gre za proračun oziroma nje- ga odklonitev, ampak da je cela stvar napcrjeua Ie proti drug'im strankam v vo- lilncm boju, ki se sedaj počenja. Vsi slo- venski poslanci so se z vso energijo za- vzcli za popravo določil, ki so za naSc pokrajine krivična in s ebo tucii tem po- toni poravnalo tako, da se bodo uyravl- čene želje slovenskih davkoplaeevalcev upoštevale. V tem smislu sta nastopila encigično naša poslanca dr. Brezigar in dr. Puc. — Vse drugo, kar uganja kleri- kalno easopisje po Sloveniji je Ie dema- gogija in pesek v oei ter je nainenjeno edinole zbegati naše ljudstvo in ga spra- viti v nckako nerazsodnost. iz katere bi potem naši^ klerikalci kovali kapital za volitve. Vsa ta nesramna dvoreznost na- ! ših klerikalcev pa jim ne bo pomagala, I ker se vsak pošten človek že sedaj s stu- dom obrača od teh hinavskili dvorcznih demagogov. Mariborske novice. Mariborska tiskarna bo obhajala !e- tos 125-letnico svojega obstoja. Po neki oljnati sliki te tiskarne je nstanovil isto Korošec Franc Schütz, rojen 1753, potem ko je ustanovil tudi še druge tiskarne, kakor v Lvovu, Ljubljani, Cclju, Ptuju, nazadiiie lota 1795 svojo zadnjo lastno •tiskarno v Mariboru. »Bioskop« v našisni incstu iina, od- kar se nahaja tu razmejitvena komisija, neko posebno manijo, da prcdstavlja do- sledno vse filme s samonemškimi napisi. Ni dvoma, da vpliva to na člane komisije, ki so dneviii posetniki, posebno zado- voljivo, ker se jim kažc »mariborsko nemštvo«. Scveda je drugo vpraŠanje, kako upliva to na tej zabavi sledeče ofi- cijelno delovanje teh komisijskili članov. Pokljcani faktorji pač naj naredijo ven- dar enkrat red, ali pa naj gredo in prc- pustijo svoje stolce zmožnejšim in za- vednejšim! Ptujske novice. Razpls službe pomožnega učitelja. Okvajni šolski svet v Ptuju razpisuje mc- sto začasncga pomožncKa iičitelja za šolskc okraje Ptuj-Ormož-Kogatec, s se- deženi v Ptuju. Mesto je izključno pisar» niškcga značaja in je pripravno tudi za učitelje-invalidc. Pogoj usposobljenpstnl izpit. Prošnje na okrajni solski svet v Ptuju do 28. septembra tl. Celjske novice. Velik koncert lirv. pevskega društva »Sloboda« v Celju. V nedeljo 19. tm. prl- redi lirv. pevsko društvo »Sloboda« v prostorih hotela Union koncert z obšir- nim sporedom. Občinstvo Cclja in okoli- | ce opozarjamo na to pomcinbno kulturno prireditev, pri katcri sodelujc nad 60 pi- j vovrstnih hrvatskih pevcev iz Zagreba ob glasbenem proizvajanju štiridesetori- | ce godbenikov. Narodna dolžnost je, da pokaže mesto Celje in okolica svojc titne- vanje za glasbo, pctje in obče kulturno in prosvetno delo bratov Hrvatov ter to umevanje udcjstvi z kolikor mogoCe mnogobrojno udeležbo. Predprodaja vs- i \ tOi-iiic {::i Uo'.'itar 6: Leskovšuhu. 2a- i cetek ob S. uri zvečer. | Hrvatskl koncert. Da pripiiavimo | bratom Mrvatom, ki nas poseiijo v ne- deljo ter nam hočejo nuditi zopet enkrat popoln pevski in glasbeni užitek, tudi mi časten večer, vabi tern potom Slov. žen- sko društvo svoj celokupni odbor dancs» j ~ torek 14. tm. — zvečcr ob pol 9. uri v zadnjo sobo narodne kavarne v svrho pogovora o prireditvi, ki naj sledi kon- certu. P. t. dame, ki bj hotcle sodelovatl pri prireditvi, prosimo, da nam to cianc>, torek zvečer ob določeni uri blagohotno naznauijo. -— Odbor slov. žen. dr. Klub napr. slov. akad. v Celju prirc- di skupno s tukajšnjo podružnico Jugo- slovi Alatice dne 25. tin. (sobota) ob 5. uri zvečer v vseh prostorih Narodncga doma veliko vinsko trgat.iv s plesom. — Naprošaino vsa društva, da se ozirajo na to prireditev, koje del čistegn dobička je namenjen skladu kluba za ustanavlja- nje Ijudskih knjižnic v našem Korotanu, ostali del pa Jugoslov. Matici. V III. porotn. zasedaiijii v Celju bodo izven že včeraj in danei obravuavanifi slučajev na vrsti še sleduli slučaji: 15. sept.: Franc Ribič in Baitožur Pristov- šek (poilstvo); 16. sept: l.iidvik Liiž-^r, Juri Povalej (tatvina); 17. sept.: ,!?žef Drame (umor); 18. sept.: Franc Velka- vrh, Jožef Qerzina (tahinaV 20 sept-: Rud. Horak, Maks Žvižaj (tatvina); 21. sept.: Walter Derganz inJozef Poder- gajs (roparski umor), 22. sept.: Anton Artie (posilstvo), Anton Tcrbo-mor- da« . . . Jezno je zavel veter in trgal pajčolan z obraza, kot da bi se hudoval nad ža- lostno igro, ki jo igra to človcsko dete s svojim lastnim dostojanütvom . . . Hipoma se ji zazdi, kot da se ji roga nekdo glasno in tako neizrekljivo odur- j no, da ji mraz pretrese dušo. j Poglej si v obraz! čemu sc umikas? \ Resnica sc ne da izbrisati, ostanL1, dokler ; nima ničesar več tirjati . . . Čcmu se . torej izogibati svojemu lastnemu pogle- du?! . . . — Bila je doma . . . . . . Ko je par ur pozneje prišla sta- j ra postrežnica, ki je ž njo vred glcdala | nekdaj boljšc dni, jo je našla sredi sobe — boso. V eni roki je držnla obnošen če- velj, v drugi raztrgano nogavico. »Ste se zmočili na pokopališeii? Za- | Nobencga odgovora. Samo čevelj Je pogledovala uboga gospa vedno in veU- no in mrmrala predse: »Ceveljčkov rabl moja Anica in nogavičk, da, nogavičk tu- di! Ceveljčkov, slišite? in nogavičk!...« »Kristus ncbcški, kaj pa pocenjate?« jo je hotela predramiti služabnica. Za- man ... Dvoje objokanih, topih oci jo je po- gledalo za hip, a takoj zopet zablodilo po sobi, dokler ni obstalo nad čevljem . . . »Čeveljčkov rabi in nogavičk . . . Moja uboga Anica . . . Čeveljčkov ..... in nogavičk . . . . . . Pol ure pozneje jc pridrdral re- s'lni voz. Ko je stopil zdravnik k nji. ki je še vedno nepremično ogkdovala Ce- velj v svoji desni in jo povabil na izpre- hod. ga je pogledala za Wp pppolnoma razumno, potem pa milo proscce oejala: O da, saj poide rada z vami, moja Anica . . - Prosim pa. da lepo ravnatc ž njo! Saj js "» liub'' nin^, nihce!'< Ralilo jo jc potisnil zdravnik v vO7:, ona pa sc mu je nasmchnila . . . In s tem smehlajem na lieu je šla na- sproti temi in noči, ki jo jc Cakala . . . Okrog nje pa je cvetela pomlad . . . Kuku! Kuku! . . . nost za smotreno usužtvejin deio — Od- bor. Iz Celja se nam piše: V vili Kru§lc na Lftibljanski cesti se lahko dobi stano- vanje in sicer na ta način, da se dotičnl- ka, ki mu je Wacht am Rhein in pa bivSa avstro-ogrska himna tako pri sreu, da si jo mora na gramofon igrati in nas izziva- ti, poženc takoj tja, kjer so te himnc do- ma in se jili rajši posluša. Mi se pa na no- ben način ne bomo pustili izzivati. (To- liko v vednost dotičnim gospodom.) To se je zgodilo v nedeljo, due 12. septem- bra 1920, točno ob 17. (5.) m\ popoldne. Egiptovska tenia vlada v ulici, ki uosi ime našega slavnega Aškerca. Ko gredo ljudjc iz kina, sc vedno pripeti kak karambol, pa tudi v jutro, ko ljudje hi- tijo na prvi vlak, se lahko kateremu ka| primeri. Zgodil se je včeraj zjutraj slu- čaj, cla je bil nek gospod ustavljen, in Ce bi ne imel poguma. hi ga sumlUva prl- kazen gotovo napadla in oropala. Zato prosimo gospode na magistratu, recite: »ßodi luč« in bode luč! — .1 .... Telovadna obleka se je po pomoti vzcla v nedcljskem vecernem vlaku iz Hrastnika proti Celju. Prosi sc, da se To odda pri Celjskem Sokolu. Kameioenstvo. C'udnc, nevcrjetne vesti prihajajo v javnost. Pri okrožnem sodiščn v Mari- boru bosta bojda lot sodnika nastavlje- na dvorni svetnik dr. 1. Praidl (tozadev- na vest ni resničria! Op. ur.) in til. nafl- svetnik Anton Morocutt;. Kdor pozna i preteklost obeh. tenui mora ob tej vesti zavrcti kri. Oba sta vzela Slovcnke za žene, ki so pa takoj zatajile svoj naro«, da sta ta dva »Streberja« pod Avstri;o picj napredovala. Prvi je izstopil takoj iz ptujske Čitalnice, ko jc nchal nekdaj- ni baron Pražak vodja just, niinistrstva na Dunaju biti. V istem liipu je postala njemu in njegovej »miiostivi- čitalniška družba »pregmajn«. Odsihmal je bil pro- nenciran netneur in Ornigov podrepnik. Drugi je užival kot vseučiliščnik podpo- ro od slov. podpornega društva, ker se je za »narodnjaka« izigraval. Ko je v slitžbo stopil, postal j-: očitnr renegat. Znano je, da sta oba kot priz. scxlnika v z\ ezi z drugima curkovrechiima tovarl- šema obsodila vsled to/be I. Orniga svo- jega nckdanjega stanovskega tovariša In poznejšega odvetnika dr. A. B. v Ptuju v 1-4-dncvni zapor, samo vsled tcga, da bi ga J. Ornig lažje ob kruh spravil. Vse dokaze, ki so se proti Ornigu navedli In ponudili, sta zavrgla. Tako sta ta dvrt značajna moža v Avstriji >-sodila«. Kako bosta v Jugoslaviji »sodila«. sc da sklepati iz njune prcteklosti. Sedaj 3c samo treba, da postane izgnani zet J. Or- niga, dr. J. Watzulik, ki jc baje celo v Oradcu svojc ime spremenil. da bi svojo čcško kri zatajil, predsednik sodnejfa dvora v Mariboru ali v Celju, potcm bo .Tiigoslavija rešena. In prognani očka J. Ornig, ki je prcd dvema lctoma zadnjega Hnbsbiiržana Karla klcče prosil, naj bo trd proti Slovencem, sme upati, da bo I kmalii v triumfalnem sprcvodti ustoličen na županskcm stolen v Ptuju. To bo veselje in radost v Sioveniji. Sai mi radi pozabimo prcstane krivicc in trpljenje ter ponudimo radi drugo stran l;ca za klofutanjc. ko smo se za klofuto na prvi strani ponižno zahvalili. Themisticus. ~~ DNEVNF NOVICE. O nameravani regentovi ženitvl po~ ročajo razni beograjski listi. ßaje je nje- govo potovanje v Pariz s tem v /vezl. Neveste še ne vejo imenovati. ^ Naši Sibirci na povratkn. V Uruz Jc dospelo do 400 Siovencev, ki so bili uje- ti v Sibiriji. Večina njih jc bila V s'voje- dobnem 1. juffoslov. polkn in se je vrnila po Scstletni odsotnosti. Med njimi se Je vrnilo več ocirčnih narodnih dclavccv iz Primorskc. Dosedaj so dospeli trije trans- rorti, od katerh je naša domovina prva dva prezrla, neznano iz kakega vzroka. Dostoia se pač že enkrat, da te naše ju- nake, ki so se borili večTdel v Dobrudži, dostojno pozdravimo na domačih, prostih tlch, po katerih so taka dolKa leta hre- peneli. Napad na železnico pri SiSku. fne 9 tm. ponoči je napadln ^.^.'•ro/A>n;t tolpa železnični tir med Siskom in Lekc nikf-m ter ga v dolz:ni 20 jrelros razdcjala. Cuvaiu, kateremu je tolpa zagrozila. se je vendar posrečilo odvM'u bYw.n'y: \m- Stcv. 110 »NOVA DOBS« Fttan 3. -siaje.. take. dn sc je ;?:e?rv*!h :"?:::"¦:., lei ti :i.;j ?:?/-'»'- zp.sr-^ki b:-»/!•:•: t. kalerim se je med d?u:s'i:::i vyzii tuvll predsednik naše plebiscmic delegacijc poslanik Jovanovič. Tolpa je Stela okrog 70 ljudi; domneva se, da tvorijo istc na- hujskani kmetje, drugi zepet pravikv, da se gre za organizirane roparje. Tolpa Je po brezuspešncm čakai:ju na vlakc :zgi- nila brez sledu in praiskava ;ii mogla ni- česar dognati. Promct k bil čcz 2-4 nr prekinjen. Zaradi promet'a na progi Maribor— Ljutotner pogajanja ne naprcdujejo, ker 4th Avstrijci vedno komplicirajo z vscini mogočimi zahtevami. Tobačna glavna zaloga v SloveiiJ- gradcu je do 8. oktobra 1920 potom jav- nega natečaja razpisana. 31. redna velika skupščina >Družbe sv, Cirlla In Metoda v Ljubljani« se vrSi v ned-eljo, dnc 19. scptcrnbra ll)20 ob 10. uri dopoldnc v Ljubljani, v veliki dvorani »Narodnega doma«. Usoda invalidov ,vo|nih vdov in si- rot. Ministrstvo za socijalno politiko je zbr'alo točne podatkc p Stcvilu invalidov, o rodbinah padlih vojakov, o vojnih sl- rotah in sploh o vseh osebah, ki so bile v.vojni oškodovane. Po teh podatkih jc v Jugoslavs 137.000 invalidov, 301.000 rodbin padlih vojakov in približno 37.000 vojnih sirot. Želcč, da se v raz- merju z odobrenim kreclitom pravilno razdele podporc in doklade za invalide, ie ministrstvo sestavilo posebno zdrav- niško komisijo, ki bo izvršila generalni pregled vseh invalidov in dognala odsto- tek njiliove invalidnosti. Podporo hodo prejemali sanio oni invalidi, za katere zdravniška komisija dožene, da so za delo nesposobni z nad 20 odstotki, in sl- cer po en dinar za vsak odstotek ncspo- sobnosti. Vsi oni invalidi, katsrih nespo- 'sobnost je manjša kakor 20 odstotkov. ne bodo dobivali podpore. dcležni pa bo- do vseh ugodnosti kakor ostali invalidi. Kar sc tiče rodbin padlih vojakov, dobi- vala bo vsaka od njih po 70 dinarjev mc- sečno in za vsakega neprcskrbljenega otroka po 8 dinarjev. Sirotc brez očeta in matere bodo prejemalc podpore po sledeči lestvici: 1 otrok 70 dinarjev, & otroka 100 dinarjev, trije 120 dinarjev. štirje 130 dinarjev, pet 138, šest 146 di- narjev mcsečno. Potresl v Italijl se poiwvljnjo. Po raznih krajih, posebno v tfeygio Iimilia jc porušil vsa poslopja, ki so ostala od zadnjega potresa. Steviio zrtcv še ni znano. Zadnji potres j? zahteval '100 mrtvih in 1100 ranjenih. 25 on) o