dan razen «obot. nodelj in praznikov ^ daily except Saturday«, Sundays and Holidaya PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Ona liaia ]a $8.00 -—T- .1 diirvflo, liuaou. ua<£?iE iST'cii^iS 2 luXKwZ CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 20. MAJA (MAY 20). 1947 Acceptance for mailing at feecial rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 3. 1917. authorised on June 4. 101« Uredniški in upravniškl prostori: 2657 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Korckwell 4S04 Subscription $8.00 Yoarly ÔTEV.—NUMBER 98 ritski tisk razkril ažna pogajanja z Rusijo litra kritika ameriške zunanje politike, general Clay bo pojamil Nemcem vzroke »manjkanja živil v okupacijskih conah idon, 19. maja. - Britski levičarski in desničarski, izkril pogajanja med Velikani jo in sovjetsko Rusi-¡lede sklenitve živilskega VOra. ki bo morda povzro-(nzacijo v Ameriki. ii je ostro obsodil ameri-zunanjo politiko, komentirano živilsko krizo v Nem-raeno pa je naglasil, da se iorala Velika Britanija obr-do Sovjetske unije za po-Objavil je poročila, da ijanja z Rusijo napredujejo a bo slednja pošiljala živi-i surov material Veliki Brili v zameno za znanstvene ■macije. Razkritje tajnosti iske energije ne bo poveza-j sklenitvijo kupčije med vama. jbro informirani laboritski The People je objavil čla- ki pravi: liplomatični veščaki so dali meti, da bo zunanji mini-Ernest Bevin presenetil z naznanilom o sklenitvi ivora s Sovjetsko unijo, ki supnilo Ameriko." »servativni list Empire t tudi piše, "da bo Velika inija sklenila največjo kup-z Rusijo od zaključenja t svetovne vojne. Rusija dostavila Veliki Britaniji wn ton pšenice in drugega lesa, azbesta in oljnih pro-ov. v zameno pa bo dobila a novega tipa in znanstve-nformacije. Člani sovjetske ¡acije so v Londonu in iz-i so, da bodo pogajanja za-iena z uspehom. Vladi o-držav sta zadovoljni z na-tom pogajanj. Kupčija bo ločila končanje delitve kru-' odmerkih v Veliki Brita- 'Hn. 19. maja. — General ifc D. Clay, ameriški voja- [overner, je naznanil zače-ampanje. Lačnim Nem-Jo pojasnil ameriška priza-flja /a ublažitev bede in al ustaviti komunistično »pando, v kateri se nagla-»manjkanje živil v ameri-»ntski m francoski okupa-coni v Nemčiji, impanja se bo vodila v tis-P" radiu, "da bo nemško to dobilo pravo sliko o uij. katere je Amerika ** v zadevi nasičeva- Junisti kujejo kapital iz v ameriški in * okupacijski coni. Ncm-S^pod rusko kontrglo tr- dijo, da dobiva Amerika velike reparacije od Nemčije in pošilja živila samo v one države, katere lahko plačajo ceno v dolarjih. Druga poročila pravijo, da so nastale živilske sitnosti tudi v ruski okupacijski coni. List Berliner Zeitung je naznanil, da je vlada province Brandenburg odredila težke zaporne kazni za osebe, ki sabotirajo gospodarstvo. Odredba je bila izdana v interesu zaščite razpe-čevalnega sistema v tej provinci. Nekateri nemški kmetje, ki so prodajali pridelke na črnih tržiščih, so bili že kaznovani. Sovjetska vojaška administracija je zapretila, da bodo drugi, ki kršijo živilske regulacije, prišli na vrsto. General Clay je priznal kritično živilsko situacijo v ameriški in britski okupacijski coni in dostavil, da ni izgleda, da se bo položaj zboljšal v bližnji bodočnosti. Voditelji nemških strokovnih unij v Porurju, ki je v britski coni, so zahtevali temeljito reorganiziran je administracij in ekonomije, da se odpravi sedanje kaotično stanje. Izjavili so, da se zvrača krivda za situacijo na nemške uprave, ki se morajo pokoriti odredbam britske vojaške vlade. Ležišča uranija odkrita v Arizoni Phoenix, Ariz., 19. maja. — Tukajšnji list Gazette poroča, da so bila odkrita bogata ležišča uranija v soteski Hack, 135 milj južnozapadno od mesta Fredonia. Tri druga ležišča so bila najdena v bližini. Uranij se potrebuje pri produkciji a-tomskih bomb. Podatki o bakteriološki vojni New York, 19. maja.—Podatki o 33 človeških in živalskih bolezni, ki bi se lahko raznesle v bakteriološki vojni, so bili objavljeni v publikaciji Journal of Imunology z dovoljenjem vojnega departmenta. Podatki so uključeni v poročilu, katerega so spisali trije člani Zveze ameriških znanstvenikov. To naglaša med drugim, da bi bili v bakteriološki vojni izpostav-' ljeni nevarnosti uničenja prebi-' valci velikih mest in industrijskih središč. Domače vesti Bergorjova šla v stari kraj Chicago.—Zadnjo soboto sta odpotovala na obisk v stari kraj znana Paul Berger in žena, ki sta poleg urada SNPJ vodila hotel in gostilno. Odpotovala sta z letalom iz Chicaga direktno v Pariz, od tam pa gresta z vlakom v Trst, kjer se bosta nastanila. Obiskala bosta tudi Slovenijo. Adamič v gl. odboru PCA New York. — Znani pisatelj Louis Adamič je bil zadnje dni imenovan v narodni (glavni) odbor nedavno ustanovljene organizacije Progresivnih ameriških državljanov (Progressive Citizens of America). To je or ganizacija, ki zdaj sponsorira Wallacevo govorniško turo po deželi. Nov grob v Loralnu Lorain, O.—Dne 15. maja je umrl Louis Božih (Bozich?), star 51 let, doma s Planine pri Vipavi, v Ameriki 25 let, član društva 17 SNPJ, SDZ in Eagles. Zapušča ženo, sina, hčer, pet bratov in sestro. Plamo ls ataroga kraja Chicago.—V gl. uradu SNPJ je pismo iz starega kraja za Ignaca Trampuša. Ako kdo ve zanj ali pa ako to sam čita, naj piše gl. predsedniku Vincentu Cainkarju ali pa rojaku Rudolfu Zakancu, 810 S. Union ave., Los Angeles 13, Cal. , Is Clavelanda Cleveland.—Umrl je po daljši bolezni Ignac Sustar, star 61 let, doma iz Podgorice pri Do brem polju, v Ameriki 42 let član KSKJ in Kat. borštnarjev. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove, poročeno hčer, osem vnukov in več drugih sorodnikov.—Pri družini Jennie Ambrozich so se oglasile rojenice in pustile sinčka, pri družini John Arko pa hčerko.—V bolnišnici Cleveland Clinic se nahaja Felix Surtz iz Collinwooda, ki se je moral podvreči operaciji.—Mrs. Fortuna iz Euclida je dobila hude o-pekline doma, ko je eksplodiral plin v furnezu.—V Collinwoodu sta se poročila Frances B. Les-kovec in Nicholas Rapienovich ml. Unija naznanila obnovo piketiranja Western Electric Co. podpisala pogodbo Chicago, 19. maja.-^Piketira-nje poslopij, v katerih so uradi Illinois Bell Telephone Co., ki je bilo ustavljeno zadnji petek, se je danes obnovilo. Joseph R. Frydle, predsednik unije Association of Communication Equipment Workers, je naznanil, da bodo člani unije v Chicagu in drugih mestih llli-noisa obnovili piketiranje. Zadevna odredba je prišla iz glavnega stana unije v Washinfc-tonu. V Chicagu bodo piketi oblegali le urade telefonske kompa-nije v glavnem delu mesta. Pozneje se bo piketiranje razteg nilo na vse urade kompanije v illinoiskih mestih. Washington. D. C.. 19. maja. —Stavka proti Western Electric Co. v Kearneyju, N. J., je bila končana s podpisom pogodbe med kompanijo in unijo. Pogodba določa zvišanje plače za 11 in pol centa na uro in krije okrog 22,000 delavcev. skuša formirati italijansko vlado > maja. — Francesco ' K' formirati novo vi-.. , danes. Ta naj koalicijsko, katere " bil Alcide de Ga-M . k«' krščanskih ¡ nsignirala Vladna kriza je med desnico, 1 De Gasperi, ; tvorijo komu- Hah ti let. On bo v »do "narod- V tej naj bi " vse italijan-' "k'" Nitti je ^"ricom de Ni-predsed ni kom ' IÜ1 Ki'. 1 tiene stran-N'ttija, da ho-• nadalje važ-"nern življenju zahtevali re-i vladi. 1,4 V imenu ' " k e podal ' TogUatti po •m, ki je tra- jal 55 minut. Poudaril je, da formiranje vlade ni mogoče brez kooperacije komunistične stranke. Nitti je naznanil, da bo danes konferiral z voditelji političnih strank, nakar bo padla odločitev. Dostavil je. da so zname nja glede formiranja nove vlade dobra in izrazil upanje, da se bodo razlike med strankami izravnale._ Zavetje za jugoslovanske ubeinike Ciudad Trujillo, Dominikanska republika, 19. maja—Zunanji urad je naznanil, da bo 5.000 do 10.000 jugoslovanskih ubežnikov, ki so zdaj v Italiji, dobilo zavetje v tej republiki. Tvorili bodo naselbino v bližini haitske meje. Preselitev ubežnikov je aranžiral Konstantin Fotič, bivši jugoslovanski poslanik v Wa-shingtonu. On je bil lani v odsotnosti obsojen na smrl na obravnavi pred jugoslovanskim sodiščem. Obnova pogajanj s komunisti Demonstracije dijakov v Nankingu Nanklng. Kitajska. fO. maja. — Obnovo razgovorov s kitajskimi komunisti je predlagalo 20 članov kongresa. Nobenega izgleda ni, da bo predlog sprejet, ker nacionalistična vlada liktatorja Kaišeka in ne komunisti ne kažejo razpoloženja za končanje civilne vojne na Kitajskem. Značilna je vseeno gesta grupe poslancev. Bila je v bistvu priznanje kritične situacije. Poslanci so opozorili vlado, da ni lobenega izgleda za izboljšanje dtuacije. Cez dva tisoč dijakov je organiziralo protivladne demonstracije. Nosili so zastave in napise "Bombe ali živila". Delegacija dijakov je pozneje obiskala prosvetnega ministra. Izjavila je, da lačni dijaki ne morejo študirati. komunistične sile v ofenzivi v mandžuriji Napadi na zeleznice in mesta se nadaljujejo K AI SE K OBSODIL DEMONSTRACIJE Nanklng» Kitajaka. 19. maja. Ofenziva komunističnih sil v Mandžuriji je rezultirala v oklicu ' prekega soda v Čangčunu, glavnemu mestu. Komunisti napadajo mesta in železnice na severu, jugu in vzhodu Čang-čuna. Nacionalistična vlada diktatorja Kaišeku pošilja nove čete v kraje, katere oblegajo komunistične sile. Poročila pravijo, da komunisti uničujejo železniške mostove na progi med Čangčunom in Tehwejem. Možnost je, da bosta obe mesthkma-lu v komunističnih rokah. Komunistična oborožena sila čez 60,000 mož prodira proti Kl-rinu, mestu, ki leži 60 milj vzhodno od Čangčuna. Železniška proga med tem mestom in Mukdenom je bila razdejana v več krajih. Pritisk komunističnih sil na vladne vojaške posadke v okolici Taiyuana, glavnega mesta province Šansi, se je poviečal. Ljute bitke so v teku nu ozemlju pri Mengylnu, provinca Suntung. Vest iz privatnih virov pravi, da je Kaišek poslal čez sto bojnih letal v napad na Mengyin. Letalci so po pomoti metali bombe na vladno vojaško posadko. Bombe so ubile in ranile več sto vojakov vladne divi zije. Kaišek je ostro obsodil, demonstracije kitajskih študen tov, ki zahtevajo zvišanje odmerkov živil. Okrog 15,000 štu dentov je zustavkulo v znak protesta proti nacionalistični vladi. Kaišek je dejal, da demonstracije in stavke podžiga jo komunisti. Člani vladnega svetu so na pritisk Kaišeku odobrili zasilne regulucije in odredbe, ki prepo vedujejo stavke, parade In demonstracije. Nacionalistična vladu je pri znala resnost situacije. Prej ve jo buhala s porazi komunističnih sil. Zdaj je bilo ugotovljeno, da komunisti zmagujejo sko-ro na vseh frontah. Volitve v francoski okupacijski coni Nova ustava za tri ' države odobrena Badon-Badon. Nemčija. 19. maja.—Nepopolna poročilu o izidu volitev v treh državah, ki so v francoski okupacijski coni, kažejo, da je bilu z veliko večino odobrena nova ustava, ki določa modificirano obliko socializacije. Držuve, v katerih so se volitve vršile, so Južni Buden, Wuarttemberg-Hohenzollern in Rhein-Palatinute. Nemška komunistični! stranka je vodila odločno opozicijo proti odobritvi nove ustave, ki določa med drugim omejeno javno lastništvo nekaterih industrii in javnih naprav. Poročilo pravi, du so volilci v državi Wuerttcmberg-Hohcnzol-lern odobrili novo ustavo s 64,-205 proti 26,263 glasovom. V Južnem Badenu in Baden-Bade-nu Je bila odobrena z dvetretjin sko veČino. Pri volitvah so bili izvoljeni tudi kandidati za dr žavnc poslance. Stranku krščanske demokratične unije je dobila največ glu sov v državi W uertttmbarg-Ho henzollein. Volitev se je udeležilo 90,000 volilnih upruvičencev in ta stranka je dobila 52 odstot kov pri volitvah oddanih glasov. Krščanska ljudsku stranka je naznanila, da ja dobila 60 odstotkov sedežev v zbornici Južnega Badena.1 Vest pravi, da se je volitev udeležilo 75 odstotkov volilcev. Borba se je razvila med katoličani v podeželskih krajih in protestanti v mestih in industrijskih središčih Provizija v ustavi, da državne vladi» podpirajo cerkvene šole, je bila poražena. S* / C "V f C Trije ubiti v bitki v igralnici Chlcago, 19. maju.- Trije moški so bili ubiti, ko so ropurj udrli v Igralnico v poslopju m nuslovu 3929 W Adama st. \ igralnici je bilo 2K oseb. Ubit so bili Hen Eisenstein. slugi mestnega sodnika O. S. Capla na, Albert Feinberg, predsodnil West Chicugo Feather Co., ii eden izmed treh roparjev, ki s< udrli v igralnico. Navulu je sle dilu streljanje. sezona sejanja na višku v sovjetski unul Obeta se rekordna leti' na, če ne bo tuie SPLOŠNA POLJEDELSKA OFENZIVA Moekva. 19. maju. — Pomladanska sezonu sejanja je na višku v vseh krajih Sovjetska unije. Poročilu so ugodna in vse kaže, du bo rekordna letina pšenice, bombaža, zelenjave in sadja, uko ne bo suše in vremenskih neprilik. Polja v obsegu 40,000,000 ak-rov so posejanu. Polja pšenica, ječmenu in ovsu obsegajo 25,-000,000 ukrov. Zduj seje jo koruzo nu ogromnih poljih. Polju, posejanu z žitom vseh vrst, so podvojena. Na 400,000 akrih bo rustel bombaž, nu 1,500,000 krompir in 300,000 ukrih slad-kornu pesa. Ako bo letinu tuko bogata, kot kužejo sedanja znamenja, bodo živilske in ekonomske po-težkoče premugune. Odprava delitve živil v odmerkih bo prvi rezultat, drugi pu padec cen. Povojnu organizacija sovjetskemu poljedelstvu se primerja vojni kumpunji. Frontna linije tvoriju kolektivne in državne kmetije. Število teh ja čez 300,000. Posluje traktorjev in drugih poljedelskih strojev se sinutrujo za komunikacijske cone. Komunlstičnu stranka s pridruženimi organizacijami tvori genarulnl štab vsesplošna polja-delske ofenzive. Stranka upravlja krajevne in distriktne orga-nlzucijo v sovjetskih republi-kah. Ona daje navodila In skrbi zu vodstvo. Izvajanje programa Je v območju Lazara M. Kaganoviča, tajnika komunistične stranke v Ukrajini. Sovjetsku vludu vodi smotre-llo kampanjo, kutere cilj Ja povečanje pridelkov. Oni, ki de-monstrirajo sposobnost, so deležni nsgrad v obliki boljših «tanovunj, vlšjegu življenskegu tundarda in socialnega prestiža. Izgleda, du bodo ruski znan-«tvenlki in raziskovalci zabili .adnje žeblje v krsto Maithusl »nove teorije. Tu Je, da se pre-»ivalstvo hitreje množi kot raz-»ložljlvu sredstva zu preživlja» i je. Rusija gleda z zaupanjem i bodočnost v prepričanju, da e njeno hogustvo ogromno in garancija blagostanja. imenovanje governerja za svobodno tržaško ozemlje Senator Taft v vlogi "zdravnika".. O« hoče na «ličen način kot "monopoliatlčne" unije "rafor miriti" tudi sdra eat veni aUtem dešele — a avollm sakonakim oanutkom preprečili «prejetje Wag ner Murray Dlngolloeega načrta aa splošno ad/avateeno ««varovanje. Lake Succoaa. N. Y„ 19. maja. —Arnerlku »e je odločila za Izvajanje pritisku na reprezen-tante petih velesil v organizaciji Združenih narodov zu hitro odločitev glede imenovanja go-vernerja za svobodno tržuško ozemlje. To vprašanje je nuj* no in zahteva rešitev. Trdi se, da je Arneriku zu iikibljenu, ker se reprezentanti velesil ne morejo sporazumeti glede kundidalu /u tržaškega guvernerja Zudeva Je tesna, ker je vprašanje ratifikacije mirovne pogodbe /a Italijo pred ameriškim aenatom Nekateri < lani kongresa ao proti taliflka-1-1 ji , Zavzeli so stališče, da so provizije mirovne pogodbe dia-stične in da Italija n< boogla zmagovati obligacij. Med temi if plačltev vojne «alškodninc Rusiji, Jugoslaviji. Grčiji, Alba* nljl in Abealn»)!. Mirovna pogodbe določa ustanovitev svol/odne tržaške drža* j ve Oblast imenovanja govei | nerja je bila podeljena članom | varnostnega »veta Zdi uženih I narodov. Ti «e morajo /ediniti o kandidatu pied »prejetjem | zaključka Vet imen kandidatov ja bilo ptodložinih, Kusiju je sugeri-rala dva kandidata, Amerika pa pet. Ameiiku In Velika Britanija sta zavrnili ruska kandidatu. Kepiezentant Sovjetske u-ni je ni |>ojai»iill, kakšno Je njegovo stališče sedaj, Člani vai nohtnega sveta se bodo sestali nu seji Jutri. Razpre vljull bodo o poiočilu poseb ne pi< Iskovalne korni«ije, ki je bllu poslu na v balkanske države Poim iIo m* nanaša na spopade in bitke med grško vladno armado in giškimi geriici. Gišku monarhistična vlada Ja ti dilu, da geriici imajo oporo pil Jugoslaviji, Itolguiijl In Al-baniji. Bivki poljski vojaki se vračajo domov {.ondoti, 19 maja. — Rritaka vlada j«- i a/krilu, da se ja ie veliko število bivših poljskih vojakov, ki so ae borili v vojni pioti Nemcem na strani britaka aimude vrnilo domov. Po za-ključenju vojne v Evropi s po-ra/om Nemčije Je ostalo v Angliji M,000 |«oljskih vojakov. V zadnjih treh meamih «e ja 5®,-000 Poljakov vrnilo domov. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Ilf LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orgaa of e»d published hy Sloma National BanaHt Social y • Naročnina aa Zdruiene drsava (iaven Chicago) in Kanado M 00 na iaio. $4.00 sa pol lata, S2.00 xa ¿etri lala; aa Chicago in okolico Cook Co~ $1.50 aa calo lato. $4.75 aa pol letaj sa inosomstro $11.00. Subscription rstes: for the United Ststes (except Chicago) and Canada M OO por yesr. Chicago and Cook County $« 50 por yoar, foreign countries $114)0 por yoar Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenih ¿lank o v sa no vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesi», dreme. pesmi itd ) se vrnejo poftUJateliu le v slučaju, če je priloiil potiaino. Advertising rstes on sgreemenL—Manuscripts of communication» end unsolicited erticles will not be returned. Other manuscript», such as stories, plays, poems. etcM will be returned to sender only when sccompsnied by self-addressed and stamped envelope. 2657 Naslov ne vse. kar ima stik s listom: PROSVETA 59 So. Lawndala Ave.. Chicago 23. Illinois Plačilo so—batine yitUovL il, naidfL na&sdbin. Ameriška reakcija danes slavi zmago na vsej črti. V mednarodni areni se je preskrbela s "Trumanovo doktrino," doma pa bo dobila celo verigo fašističnih zakonov, s katerimi bo organiziranemu delavstvu lahko stopila na vrat in ga zadavila. Poleg tega je predsednik Truman tudi poskrbel, da bo lahko mirno spala pred —'"kooomunisti," kajti odredil je pravo inkvizicijo za vse vladne uslužbence In uradnike, od kabinetnih člsnov do zadnjega pome-tača v službi zvezne vlade. Teh ljudi je po številu čez dva milijona in za izvedbo te inkvizicije bo moral kongres nakazati vsaj $25 milijonov. Tega se seveda ne bo branil, kakor se je na primer uprl dovolitvi denarja iz zvezne blagajne za subvenciranje lunčev šolarjem delavskih staršev. Tega se ne bo branil vsled tega, ker je to v popolnem skladu z njegovo tekočo "linijo." Ko smo prej omenili verigo fašističnih zakonov, katere zahte vajo "free enterprízerji" z Narodno podjetniško zvezo na čelu za zadavitev delavskih unij, nismo imeli v mislih samo divjanje reakcije v kongresu in Beli hiši, marveč tudi državne zbornice, ki druga za drugo sprejemajo podobne antidelavske zakone kot je Hart-leyjeva ali Taftova verzija, kateri sta obe zbornici kongresa sprejeli in jih je zdaj treba samo vsoglasiti ter predložiti predsedniku v podpis. ★ O tem divjanju reakcije po državnih zbornicah skoraj ni glasu, kajti vsa pozornost je obrnjena na kongres. Toda enajst ali dvanajst državnih zbornic je že sprejelo več ali manj drastične zakone za ohromitev in zadavitev unij. Najnovejša država v tej kategoriji je Iowa, kjer so delavci nedavno sredi tedna oklicali "praznik" in se v dolgih avtnih karavanah podali v glavno mesto pred državno zbornico. Ampak pri "svojih" poslancih niso nič opra vili. Takoj drugi dan je zbornica z veliko večino sprejela strog antidelavski zakon in governer ga je takoj podpisal. Reakcija se za vse proteste ne zmeni, pa bilo v državnih zbornicah ali kongresu in se tako rekoč direktno krohoče delavcem v obraz. To dela vsled tega, ker ve. da so unije politično impo-tentne, čeprav predstavljajo čez 15 milijonov organiziranih delavcev. Unijski voditelji se luhko še toliko penijo od jeze, lahko še bolj pledirajo za "fair deal," lahko še bolj očitajo zakonodojcem, da s svojimi antidelavskimi zakoni odpirajo pot ameriškemu fašizmu—vse to je bob ob steno. Zalegel ni nič niti njih molk glede "Trumanove doktrine." Imeli so v rokah bič, ki bi ga bili lahko imenitno izrabili proti reakciji, toda so se raje sramotno skrili pod klop. S tem so le pokazali svojo popolno politično bankrotnost. Zato se jim sluge velebiznisa tudi oholo režijo v obraz in se kosajo med sabo, kdo bo udaril z večjo gorjačo po delavstvu. * Enako je zadnjič storil tudi predsednik Truman, ko je lakonič-no podpisal zakon proti plači "od pórtala do pórtala." Voditelji obeh delavskih federacij, ADF in CIO, ko pritiskali na Belo hišo in urgirali predsednika, naj tega zakona ne podpiše. Voditelji CIO z Murrayjcm na čelu so bili precej sigurni, da ga ne bo podpisal— vsaj ta utls smo dobili iz CIO Newsa. Na Trumuna je apeliral tudi delavski tajnik Schwellenbach, kajti tudi on vidi v tem zakonu bočni napad na mpzdourni zakon in še pur drugih delavskih zakonov. Truman se za vse to ni zmenil in lepo za jahal konjiča temne reakcije, ki si je postavila za cilj ne samo zadavitev unij z raznimi legalnimi ukrepi, marveč tudi uničiti druge pridobitve, katere si je delavstvo priborilo pod "new dealom " Ena teh važnejših prido-bitev je mezdourni zakon, ki določa 41) urni delovnik na teden in poldrugo plačo za čezurno delo. Sprejet je bil 1. 19.17 ip je predstavljal zaključni del "newdealske" zakonodaje. Po izjavi delav skih voditeljev in drugih kritikov novega zakona proti plači "od poitala do pórtala." je repu »>o-dcmokra taka koalicija s tem zako nom odprla vrata, da bodo delodajalci lahko poljubno kršili mezdourni zakon. To l»odo seveda predvsem občutili neorganizirani delavci, ki »o odvisni od milosti in nemilosti delodajalca. O vsem tem je bil informiran tudi Truman, vendar pa je zakon podpisal, ker m- nI hotel zameriti veleblznlškl reakciji. Unljüke voditelje in delavce je skušal potolažiti s tem. da jim je vrgel prgišče peska v oči. To je storil v Izjavi, v kateri je pobožno rekel. da upa da se noben delodajalec ne bo skušal okoHatltl na račun delavcev in da tega ne bo dovolilo, nobeno sodišče. Ako se to zginil, bo pa kongresu predlagal, da popravi napako. Stvar je v očeh nadolžnega Trumami čisto en«»stavna! Farmar ji in demokracija Walskvtlle, DL— Dopisnik An- drew Maren iz Mt. Oliva, 111., ima v Pros vet i dopis, v katerem pravi in vprašuje, zakaj nisem nič omenil o farmarskih produktih, ko sem opisal demokracijo v Prosveti, kajti saj sem vendar tudi sam farmar. Vprašuje, če bodo tudi farmarji pripravljeni prodajati svoje pridelke na ure in kaj bodo z urami? VVell, correspondent Maren, here is the answer: Pod indu-strialno demokracijo, pod indu-strlalno vlado, to je pod socializmom, ne bo mesta za nobenega •farmarja" iz enostavnega razloga, ker ne bo mesta za nobenega kapitalista. Farmarji pa spadajo h kapitalističnemu razredu zato, ker je njih lastnina kapital. Kaj je kapital? Kapital je tisti del bogastva, ki se rabi v svrho, da se z njim producirá še več bogastva. Oni del bogastva, ki se ne rabi v to svrho, je bogastvo, ni pa kapital. Zlati prstan z diamantom je bogastvo, ni pa kapitál, ker se z njim ne more producirati še več bogastva. eČe pa vzamemo diamant in ga postavimo v sveder in z njim vrtamo luknje in produci-ramo rudo, ta diamant postane kapital. Ta primera zadostuje. Pod industrialno demokracijo, pod socializmom, bomo imeli poljedelske delavce, ki bodo spa Na sliki vidite slavkarj*, ki plketlrajo pred tovarno Krordon Gjolf Club Co. v Maplewoodu, N. J. Spadalo v unijo Unlied Elec-trlcal, Radio & Machlne Workers CIO ln so zastavkall, ker ni družba hotela allšail o zahtevi sa svitanje plače. svojim delavcem po $6.80 na dan. Traktorji gredo noč in dan. Ko en delavec stopi s traktorja, hitro skoči drugi na njega in hoj Max, kar naprej. Če pa socializem ne pride v ne predolgi bodočnosti, tedaj bomo pa dobili zopet vojno in v prihodnji vojni bodo padale žira. bombe tudi po nas, kar ne boj "Socialist Industrial Union-nič kaj prijetnega. Če pa bi has ism," by Eric Hass. V tej knji ety," by Daniel De Leon. V tej knjižici je opisano kako bo človeška družba pod socializmom preosnovana. • j , "Industrial Unionism," by Daniel De Leon. V tej knjižici je opisano kaj je socialistična indu-strialna unija in kako organi- bombe ne dosegle, imajo pa voj- dali k socialistični industrial™1 ni bogovi še drugo sredstvo na Zdaj je veliko ugibanja, kaj *tori Truman, ko mu bo kongren serviial tako zvani Hartlev-Taftov antidelavski zakon. Unijski voditelji t Ctreenom in Murrnvjem na čelu bo krstili obe verzi]! tega projektiranega zakona kot uvodna točka /a «»sedlanje deielc s fašizmom V resnici tudi nt nič drugega, kajti cilj njegovih avtorjev je podoben cilju evropskih faiiatov, ki ao najprvo zadavili delavsko gibanje, vse drugo pa je sledilo kot po Znorel. V obeh zbornicah sta bili ol* verziji tega projektiranega antl-delavskega zakona sprejeti z več kot dvetretjinsko večin«»- torej dovolj, da g s bo kongres lahk«i »»prejel tudi prek«» predsednikovega v rta ako sploh pride d«i tega Ampak slednje danes taktično ni več važno Vprašanje veta je bik» važno, dokler }e obstajalo upanje, da T««ltov osnutek v senatni zbornici ne b«» dobil dvetret« jln>ke večine Vodilni unl|»ki krog! so bil! o tem trdno prepričani. kakor jc pisal Labor, glasilo železničarjev, in tudi nekateri drugi. Tolažili m» se. da bo Truman vetiral končno ver njo tega zakona in ker v senatu ne bo dobil dvetretjlnske večine glasov, b«. delavstvo »ešeno. Ampak tudi v tej kalkulaciji so se grd«» motili Truman b«» /daj ta zakon lahko i mirnim srcem vetiral in se s tem "prikupil" organiziranim delavcem, predvsem pa unijskim voditeljem. Reakcija mu tega ne bo štela v slo. kajti v obeh /bor« racah ima dovolj glasov, da bo lahko dobila ta zakon tudi preko uniji poljedelske industrije. Ti poljedelski delavci pa .bodo hodili na šiht ravno tako kakor delavci v drugih industrijah in za svoje delo bodo dobili delavske nakaznice, na katerih bo zapisano koliko ur so delali, ravno tako kakor delavci v drugih industrijah. Za te delavske nakaznice pa bodo dobili vsako vrstne potrebščine, kakor sem že zadnjič opisal. Zdaj pa bom pisal malo o farmarjih, ker vem, da je še več Slovencev v Ameriki, ki so tudi farmarji. Vsi tisti, ki ste farmarji, ni se vam treba nič bati industrialne demokracije ali socializma, kajti socializem nam bo olajšal delo in izboljšal življenje. Saj veste, da je na farmi treba večkrat delati od zore do mraka, kar so dolge ure. Pod industrialno demokracijo ali socializmom bomo skupno obdelovali vso zemljo z modernimi stroji in modernim orodjem—with the up to date tools. It will be a mechanized agriculture. In kaj mislite koliko časa bi nam bilo treba delati? Štiri ure na dan in štiri dni v tednu in za toliko dela bi lahko dobili toliko vsakovrstnih potrebščin ne samo za udobno življenje, pač pa bi si tudi lahko ogledali razne kraje in svet. Da ponovim. Če bi imeli danes v Ameriki socializem, bi ne bilo treba nobenemu človeku v nobeni industriji delati več kot štiri ure na dan ln štiri dni v tednu in za toliko dela bi lahko dobil toliko vsakovrstnih potrebščin (ne denar), da bi imel ne samo udobno živ 1 jen je, temveč bi si tudi lahko ogledal razne kraje in svet. To nls«» nobene prazne sanje. To bi bilo v Ameriki danes lahko mogoče zalo, ker so proizvajalna sredstva tako visoko razvita. What do vou say about that for a change? S takim socializmom bodo lahko zadovoljni vsi tiati farmarji ki delajo. Tisti "farmarji", ki i majo toliko zemlje, da sami nič ne delajo, txxlo pa enostavno morali biti zadovoljni. V državi Montana je en "far-mat" kr "farma" 100 000 akrov zemlje Ves, ato tisoč akrov I Njegovo ime je Thomas D. CamobeM On up<*lujr delavce, ki ne delajo več kot osem ur na dan ?.v leta 192*. ko je še "far razpolago, s katerim lahko preprečijo, da ničesar več ne zraste. Če pa na farmah ne bo nič več zrastlo, tedaj bomo pa morali vsi pokrepati od gladu. In kaj bi nam tedaj farme koristile? Zdaj pu nazaj k dopisniku Marnu. Pišeš, da je demokracija, ki sem jo povzel iz knjižice, ki jo priporočam, smešna. Ka ko pa moreš izreči sodbo o kaki knjižici, dokler je ne piečitaš in i dokler ne veš kakšna je njena1 vsebina?, Ti smešiš le samega sebe, kajti iz tvojega pisanja je razvidno, da še ne razumeš, kaj je socializem in vsled tega ne več kaj pišeš. Klevete ne štejejo nič, .dopisnik Maren! Ko sem pisal v Prosveti o demokraciji, sem rekel, da bom le na kratko opisal demokracijo in da kdor noče demokracijo dalje študirati, naj si naroči knjižico: Democracy—Past, Present and Future," by Arnold Petersen. Naslov: New York Labor News Company, 61 Cliff st., New York 8, N. Y. Get that, correspondent Maren, "future." Industrial Democracy is the Democracy of the fu* turel Kdor hoče, s! lahko naroči to knjižico, kdor pa noče, pa lahko pusti. Vsak ima svojo prosto voljo! To velja tudi za dopisnika Marna. Meni to ne dela nobenih preglavic. Dokler delavci nočejo vzeti zemljo in industrije v svo je roke in dokler nočejo vladati, tako dolgo bom tudi jaz držal farmo in farmal svojo pot naprej, ker pod kapitalizmom ne morem drugače. Kar se pa tiče prašička, ki ti gu pred nekaj leti nisem prodal, to je pa privatna ali osebna stvar in ne spada k demokraciji. Takrat nisem imel prašičev na prodaj, ker še niso bili dorejeni Če bi pa bil prišel nazaj k meni in ml povedal, da ga drugje tudi nisi mogel dobiti, pa bi t! bil vseeno dal enega prašička To naj zadostuje. Zdaj z$ nekaj časa ne bom pisal. ker imam preveč dela na farmi. Vremenski bogovi so letos zopet znoreli in niso vedeli kdaj prenehati z dežjem in delo je za (i$t a lo. Če pa kdo od čitatcljev želi študirati industrialno vlado, pa priponam sledeče knjige: "So žici je opisano kako bodo delav-ci vladali v industrijah. Naslov: New York Labor News Company, 61 Cliff st., New York 8, N. Y. • Joseph Brown. null" J* cej pomagal. Poj»kom v * ni, toda z ozirom na stališče Amerike p^t m vi ji, z ozirom n» t" ' letina zelo slaba n*" dalje pomagati našen.u mu narodu če le morel, poil)* V*" sorodnikom ali pn r Poznam oael*. kl " I V rt aro domovino ^ SO in pa*'**» * f)( f|. čitareir O nuJ česar, po)d' »" ***** trtbičin *« t* «v«, e r* 14 0 Kovine koroškega trga Primer ponemčevalne politike v koroškem obmejnem trgu Janko Gačnlk (Dalje in konec.) 1920 se je vršil za slovenski^ del Koroške plebiscit V obeh na- ^"piopagando so posegli tudi Guštanjčani iz taborov Tisti Guštanjci, ki so pred nastopajočo jugo-k . voisko junija 1919 zbežali na Koroško, so v Celovcu ali4 Zvezo Korošcev iz Mežiške doline" (Miestalerbund). v, simpatizerji so v Gusta-£mo zb rali podpise za pri-¿tev Mežiške doline Avstn- i Guštanj ni bil vključen Lvalno ozemlje. Nemški Zki so si meli roke. ker jfloden številčni izid plebisciti, med uspehe svoje pro-inde. prvh letih po nesrečnem ■£tu so se v Jugoslaviji vr-nzne volitve, v ustavodajno Ljfino, v občinske odbore in Javni zbor (narodno skupšči-Za nemške nacionalce je Jo prvo hudo razočaranje. V tanjski občinski odbor je bilo •hih. volitvah s kroglicami Jjen h od 18 odbornikov 14 lUltov, nemško - nacionalni n: so kandidirali na skupni tržanov, na kateri so bili iz-cni trije slovenski narodnja- ii samo en sam nemški na-ec—tržan. otem so prišle volitve poslan-v narodno skupščino. Nem-} postavili svojo nemško na-alno kandidatno listo, kate-losilec je bil Schauer, okraj-tend:dat pa znani nemško-onalni hujskač Ernest Osi-er, posestnik na Javorniku Guštanju. Sedaj so nemški onalni voditelji v Guštanju akovali bogato žetev, saj so tudi te volitve še tajne, s {hcami, in volivnih skrinjic lilo na izbiro, več kot je pr-na obeh rokah. Volivne Bjicc v Guštanju so dale za »¡stične delavske kandidate »t:ne glasov, nemški nacio-: Osiander pa jih je dobil I. Razočaranje je bilo še t namreč za nemške nacio-S takim poraznim neus-mr je prišla na dan vsa taj- 0 vseh doslej dozdevno ze-elkih uspehih nemške pro-Jide v prevaljsko - dravo-ikem okraju. Sedaj je po-makomu jasno, da pri ple-iiu 1. 1920 delavci za Avstrijo glasovali zato, kar ja bila ika, marveč, ker ja bila ia- rsaj na videz socialistična, d je bila takrat Jugoalavila icionarna kraljevina. letu po koroškem plebi-iso valovi hitlerjanske nem-nacionalistične propagande »lavili že vso Nemčijo in Av-2!asti močno so se poja-v tr^ih in mestih na Koro-i. pa tudi čez mejo v Jugo-iJ(i so pljusknili. Ti valovi 1 bJ nevarni, če bi tu ne [darila korumpirana mo-«tična reakcija, ki je neu-No izkoriščala delovno *vo a delavstvo ni smelo i takih organizacij, ki bi si t "'iki to nastopati proti tej ■rti ljudskih zajedalcev, da izkoriščano ljudstvo na 11" "ajt izhod iz zavože-državnega gospodarstva, kljub vsem tem in še dru-- r' t.m in v bistvu ' hodni nemško-na- propagandi, je večji Mganjcev — predvsem pa ter.....i a delavcav v je- -ta nemški fašistično-na-v •• krepko odbil, tudi je Mklarna bila " tn na Nemcev, mo-' ! lj ti-ina ko leta 1920, i večji del delnic '^U-iji Avstrije, od-!aiL" tkrjevega nacio- Zato pa je Guštanj dal lepo število pravih svojih sinov na-rodno-osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita. Guštanjce najde-mo kot hrabre borce v borbah okrog Ljubljane in na Dolenj i skem, v Savinjski dolini, pod Uršljo goro, na pobočjih Pece, okrog Borovelj, onstran Drave v Labudski dolini, pa tudi v Bosni, Dalmaciji in pri Reki ter Trstu. Zaradi hrabrosti in vojaške spretnosti so bili nekateri od teh guštanjskih domačinov odlikovani in postavljeni na mesta komandirjev in komisarjev čet, pa tudi komandantov in komisarjev bataljonov, mnogo jih je bilo ranjenih, 20 pa jih je dalo v boju za svobodo slovenskega ljudstva svoja življenja (Juh Luki in Franci, Plešnik, Nesti in Fridi, Knez, Krivograd Franc in Franjo, Slemnik, Reven, Plazov-nik, Sadovnik, Petrej, Trbovšek Jožef in Štefi, Enci, Kotniki: Drejče Lojze in Rajkofc Važno je tudi, da se pribije, da so bili vsi tiluorci prostovoljci in da so že pri odločitvi za vstop v partizane dobro vedeli, kakšno trpljenje in koliko nevarnosti jih čaka v gozdovih, po naših planinah in dolinah. Guštanj ima svoje smrtne žrtve za svobodo slovenskega naroda tudi med talci, na smrt obsojenimi ter med onimi, ki so po ležkem trpljenju pomrli po taboriščih. Po končani osvoboditvi — 9. maj 1945 je za Guštanj tisti veliki dan—je Guštanj z odločnim korakom nastopil pot obnove v novi Titovi Jugoslaviji. Poleg rednega dela opravijo jeklarni-ski delavci vsak mesec vsaj eno nedeljo prostovoljen udarniški šiht in ves zaslužek tega šihta (dnine) gre za gradnjo novega poslopja, za popolno gimnazijo, ki ga bodo postavili v lepem grajskem parku, ki je bil prej last grofov, sedaj pa je z gradom vred pbsest vsega slovenskega ljudstva. V gradu se v šestih razredih gimnazije uči že 320 u-čencev, večjidel sinov in hčerk kmetskih in delavskih staršev iz Mežiške in Dravske doline. V gradu stanuje okrog 100 mladih študentov iz oddaljenih krajev. Večino teh preživlja dijaški dom napol zastonj, 12 najbolj revnih pa popolnoma brezplačno. Gimnazija se bo polagoma razvila v popolno sedemrazredno srednjo šolo. Jeklarna je sedaj skupa lastnina ljudstva. Ker je to ljudstvo slovensko, je slovenska tudi jeklarna. Nemške gospode in nemškega vodstva ni več; vsi so i-meli na sebi težke grehe zaradi nasilja, ki so ga vršili nad slovenskim ljudstvom; vsi so zaradi svoje slabe vesti zbežali, ko se je Guštanju bližala maja meseca 1. 1945 zmagovita svobodo in pravico prinašajoča jugoslovanska narodno-osvobodilna vojska. Meseca avgusta 1945 so v Guštanju bile že volitve za krajevni narodnoosvobodilni odbor, prve volitve v svobodi. Kandi- Ti vodstvo jeklarne ■'< v nemških ro-'kor 1. 1920. Le 'anjcev se je da-nianjfcim navdu v jarem nemške in kar je poseb-' dejstvo, da je • nacističnih ;';,1>> guštanjskih * h Slovencev, ki.i^ač? pa še priganjati zal » bJi sami prt- J '-]* Štajerske in ''d teh so se! -*'*! ^ pred prvo pr Osiander. Lu-ner). druge; Blršl kentuckytkl kongresni k '< r Standard Ari" določa, da motajo biti vsi drlavci, ki delajo nad 40 ur na teden, plačani čas in pol sa nadurno delo, če pa je kršena to jxjstava, delavec dobi dvojno plačo ali po trojno. To pomeni, da bo lohko unija izvojevulo velike vsote zo zuostale plače /a tiste slovenske opcratorlcc, katere so delale domu po regularnem delu. Vzemimo za primero, da je operatorica zaslužila povprečno $1.50 na uro. Za vse delo, ki gu je naredila doma t vednostjo delodajalca, bo lahko izkolektulu $3 na uro ali več. Kectmo, da je naredllu samo 100 delovnih ur na domu v trku vsake sezone v zadnjih petih letih. Taka delavka bi bila upravičena do S300 na leto ali $1,500 zaostale plače v petih Jetth. Unija bo na|>ela vsr atrune, da jim dobi ta denar! Klobučarska unija nima nič proti slovenskim klobu^arskim os. alamnlkarkkim oprratoricam, ki ao bile prisiljene delati tudi donia, toda napela bo vse sile, da te delavke dobijo plačano ro ves nadurni čas Prav tako je glede otroAkrgu dela V naAi uniji Imamo člane, ki so oaebno izpričali, da ao delali v teh odprtih delavnicah pred nekaj leti, ko Ae ruao bili dovolj atari, ko pa ao priiJi v deiavnu'0 državni nadzorniki pieiskovat, j-e dela kakfcn mladoletnik, so bili mati uirani, naj ne skrijejo pied nadrornikl, In te di-lodajalrr neunijski ilelevn imenujejo "najboljAe delodajalce ne svetu" itd ? Naš namen ni napadati te delodajalce s oeebm-ga stelt#ča, toda menimo, da bi morali neutiij* aki dr level iszumeti, da je lest-ni k odprte delavnice zatnteresi-rsn v prvi vrsti le v veemeAko komisijo in Mednorod-nl rdeči križ. TI dve "dobrodelni" Uklonov! sto nove/alt trdno stike s taboriščniki. Zalogala sta jih tudi z ilegalno fašistično ter protikomunistično literaturo Ko pa je nekega dne priAlo na dan, da Ima komisar toboii-Uu pri kebl v taborišču avojo ljubico In je t# škandal prišel na uho rimskim vladnim krogom, Mi Arnadaslja preselili »i |»osloll drugega nJemu p<*lobtiega go-spoda, da ur je kmalu piuv tako kompromitiral / neko žensko. Končno je pi lAel v taborile nov komisar, ki je čuteč odgovornost in dolžnost poštenega človeka, takoj prepoved«! ieAisto« vsako dovoljenje Poostril je disciplinarne ukrepe ter jim znUel obrok kruha na 400 gi dnevno, ko-likor so ga dobivali ktiaš.itjl ta-1 borifca Prefektura iz Modem i po je takoj ukazala, da se mora 'fašistom dsjstl OOO gr. ki uho i Ukrepi novega komisar ja niso prav nič prizadeli zaprte ustaŠe in druge fašiste. Ti so imeli že dobro organizirano zvezo s pa-peško komisijo in Mednarodnim rdečim križem, ki sta jim omogočila dobivati pisma In poročila, ne da bi komisar taborišča za to vedel, Tako je torej taborišče Fossoli. Koncentracijsko tubor:šče za nevarne fašistične zločince v Fossoli ni drugega kakor centrala fašistične propagande, ki je tesno povezuna z ostalimi centralami v Italiji. Od tukaj ao organizirali, kukor se je v sad* njem čaau zvedelo, skupno s papeško komisijo in Mednarodnim rdečim križem izseljevanje ustaških zločincev v Južno Ameriko. Preko pristanišča v Genovi je pobegnilo nešteto ustašev in drugih vojnih zločincev. Vsi so bili preskrbljeni z rednimi potnimi dovolilnicami Mednarodnega rdečega križa, vsi ao dobili zatočišče, denar in vse potrebno v neki vatikanski dobrodelni ustanuvi v Genovi, preden so se vkrcali sa v Južno Ameriko. Vzdrževanje vojnih zločincev v Italiji predvsem jugoslovanskih je tudi tesno povezano z vsoklevetniško antljugoslovan-sko kampanjo, ki jo vodijo italijanski in svetovni reakcionarni krogi. Od konca do začetka V filmskem ateljeju se je vršila seju. Udeležili so se je tehniki in pisatelj filmske družbe. Edina točka na dnevnem redu je bila: nov film. Zavrnili so vsako romantično (na vrsto bi moral priti to pot že vnuk grofa Monte Crista) in zgodovinsko snov, prav tako meščanake drame in vaške idile. Občinstvo si želi izpremembe. Variatio de-lectst. In po daljšem razmotri-vanju so jo istaknill. Nekaj Btn sacionalnegat Predvaja naj ae dejanja tako rekoč v nasprotni smeri, od konoa do začetka. Pi sutelj je dobil nalog, naj sestavi preprost dogodek, Ta dogodek se spravi na filmski pas, nakar nastopijo tehniki, ki morajo po-aamezne filmske slike tako razvrstiti, da se dejanje začne z koncem in konča z začetkom. Kako to napraviti, je pač njihova skrb, zakaj so pa tehniki! Pisatelj Je predložil odboru, upoštevajoč njegove želje, tole kratko in preprosto dejanje: V gostilno stopi gospod, sede k mizi In noroČl vrček piva. Pivo mu tekne. Naroči si drugI, tretji In še četrti vrček. Nato pla ča in zapušča—nekoliko negotov V litiji—gostilniško sobo. Po tehnični preureditvi—teh ni ki so nc bili to pot zares postavili- -se Je odigravalo v filmu dejanje, zvesto geslu: od konca do začetka, takole: Vrata v gostilno se odpro In ritenski gredo* se bliža min mo spod precej dobre volje. Neko liko se mu zapletajo noge. Prav tako stopajoč nazaj prihaja plačilni natuker, seže v žep in pla ču gostu zapitek, ki ga ta šele misli napraviti. Nato ae obrnjen stran pnbliža gostu pikolo in po stavi piedenj pra/eri vrček. Goat dvigne vrček k ustom in iz uat mu privre pivo v vrček. Po tretjem dvigu vrčka k ustom je vrček poln penečega ae piva. Pikolo odnese poln vrček in mu prinese proznega, Končno je gost no to način napolnil štiri vrčke, Ko mu je pikolo odnesel četrti polni vrček, zapušča gost zopet stopajoč nazaj in tre /.en gostilno. Vse dejanje Je podobno nori prikazni, Je ps mnogo pomem bnrjAr kot se dozdevs. Tsko vidi plačilni natakar v našem filmu: "Od konca do začetka" v bodocnokt, ko plača goatu, bolje rečeno "dobavitelju" zapitek, ki ga ta Aele namerava napraviti. Dejanje v takem filmu postavlja vso unAo miselnost, posebno ps zakon o vzroku, popoi noma na «lavo. Kako jr »prejelo občinstvo to "narobe" uprizoritev, poročilo ne omenja, ttsjbrž počiva ta nenavadni film v kakem arhivu, ker kr ljudje mao mogli ran) navdušiti. V ¿olí Katrhet Kdo ve, zakaj )e Jude/ izdal Oosfioda za trida»! siehtnikov? ftpckuluritov sinček Inflacije ae je bal, pa nt h'Hal sprejeti papirnatega denarja, (Nadaljevanji) Visoka postava s puško na rami se utrga iz teme. "Črt . . .!" vzkliknem pridušeno. Postava ne more obstati. Mimogrede plane k meni, podava si roke, krepko si jih stisneva, vsi trije smo spet čisto blizu, živi in zdravi in v tem nemem dotiku rok vsi trije vemo, da smo močni, trdni in verni. Drugega ne potrebujemo za enkrat. Črta je spet tema požrla. Kolona je dolga, dolga, noče ji biti konca, mi pa vsi nestrpni mencamo na mokri zemlji in jih priganjamo. Postave se dvigajo iz teme, zata-vajo nekaj korakov mimo nas, ter ee spet vgreznejo v noč, kakor da bi nenadoma padli v prepad. Zamolkli koraki trgajo nočno tišino, ki zlokobno preži na nas. Spodaj v dolini, na cesti, se zdaj pa zdaj prižgejo svetlobne rakete in njih bledikast žar se dviga skoraj do nas. Če bi ne bilo krvave resnice, bi človek mislil, da je tam spodaj nekje nekakšno slavje, saj se tudi brzostrelke oglašajo kar tako brez reda in brez cilja. Lačni smo. Prejšnji dan smo že kurili pod kotlom, pa smo se morali umakniti in pustiti napol kuhano meso mule lisicam in vranam. Komaj smo pete odnesli, so že šavsnile dum-dumke po vejah dreves. Pa so ptičice previsoko letale, umaknili smo se v dolino in žvečili rdeče medvedove hruške. "Fantje, takoj ko pridemo v vas, moramo dobiti za kosilo kokoš!" pravi nenadoma Bres-kvarjev Jože, ki sedi poleg mene. Fant je giz-dav, sedi na puški, da si ne bi hlač umazal, vedno se krtači in tudi za nas vse skrbi. "Eh, kokoš kokoš . . .!" "Koliko pa naj ponudim?" "Kolikor hočeš. Morda boš dobil celo dve!" Pet nas je, ki smo vedno skupaj. Bteskvar, Tonček, Žiberna, sin moj Zlatko in jaz. In ko hodijo tovariši iz Cankarjeve mimo nas, nam lakota užiga sladostrastne privide: ogenj, ra-ženj, na ražnju putka, lepo rumeno zapečena, mastna, morda še kak kos kruha ali pa nekaj krompirjev v žerjavici . . . Kokoš imamo. Res smo spali na I lovi gori pod streho in celo na slami, menda v šoli, kajti na steni je visela velika slika neke čudne živali, morda je bil slon, ali pa žirafa, v temi se ni dalo prav videti. Komaj se je pričelo daniti, so nas Cankarjevi pregnali, da zavzamejo položaje, mi pa smo se spet lačni pomaknili niže spodaj pod vas v majhno naselje dveh hiš, ki se mu pravi Kurja vas. Obe hiši so zasedli tovariši iz štaba divizije in brigade, postavili smo mitraljeze na vse strani in si poiskali pred mrazom zavetja v skednju, ker nas je pošteno treslo. Megla je segala prav do nas, spodaj v dolinah so se vozarili tanki, mi pa smo bili v tem naselju sredi megle kakor brodolomcl. Ampak kokoš smo imeli! Žiberna jo ima obešeno na nahrbtniku kakor nedeljski lovec, ki se zadovoljen vrača z lova. Dolg je in me malce spominja na Pata, kajti prav take brčice nosi kakor tisti filmski bedakovič, ki smo mu toliko smeha dolžni. Zlatko in Tonček iščeta prostor za ogenj, Breskvar in jaz pobirava suh-Ijad . . . Toda že nas kličejo v štab. Dva na patrolo proti cesti, eden na stražo spodaj k ho-sti, drugi na stražo pred štab. Žiberna jo mahne kar s kokošjo na stražo. Toda nenadoma nas prepode iz naselja mitraljezi. Cankarjevi so se zgoraj na Ilovi gori spopadli z Nemci. Spet begamo. Tolčemo se skozi obroče sovražnikov, plazimo se po trebuhu, mokri smo in blatni. Ponoči smo se ustavili globoko v gozdu. Kokoš še vedno visi na nahrbtniku. Otipavamo jo. Rejena je. Res prava kokoš in je rejena! Toda ponoči ne smemo kuriti. Niti cigarete ne smemo prižgati! Sovražnik je spodaj na cesti, tri sto metrov daleč. Niti na glas ne smemo govoriti. Razločno slišimo ropot tankov. K sreči smo preveč utrujeni, da bi nas kokoš vznemirila. Zaspimo brez besed in brez želja na mokrih tleh. Ko se dani, javljajo naše izvidnice, da se je sovražnik premaknil. Daleč naokrog ga m+ brez skrbi smo za nekaj ur. Oh, zdaj bomo vendarle lahko zakurili! Motamo se iz premoče-nik šotork. Slana je padla. Počasi se drami-mo. Pretegujemo se, noge so še trde, zebe nas, toda misel na ogenj in na kurjo pečenko nas poživlja. Zlatko že nabira suhljad, Breskvar ie s slano umiva, žalostno opazuje svoje hlače, ki nimajo več roba, Žiberna skubi kokoš, Tonček je iz dna nahrbtnika privlekel tablico suhorja, ki ga silno natančno razdeli, Zlatko pa piha in piha in piha v mokre veje, da ima že krvave oči. Potem prevzamem ta posel jaz, Zlatko se spravi nad raženj. V kotanji že gori ogenj naših kuharjev, zadnje stegno mule smo še rešili, torej bo za vse dovolj tople jedače. Vendarle se bomo najedli po tolikih dneh! Toda seboj imamo ranjence. "Joj putka!!" vzklikne bolničarka. "Kako bi teknila našim ranjenim tovarišem!" Spogledamo se. Žiberni obvisi kokoš v roki, pogleda nas vse po vrsti in brez besed izroči kokoš bolničarki. "Mar ne boste lačni potem bolničarka. .?" nas vpraša "Ah, kako bomo lačni, saj je mula skočila v kotel!" pravimo. Potem sedimo okoli ognja in čakamo, da se omehča mula v kotlu. Pozabili smo na kokoš, kakor da bi je sploh ne bilo. Žiberna je razstavil puško in se ukvarja z njo, kakor da bo vsak čas slišal povelje za parado. Bre3kvar si čisti čevlje in nam razlaga, da jih ni dobro ma-zati z lojem, ampak z ribjo mastjo, Zlatko nalaga na ogenj, Tonček si šiva rokavice, ki si jih je bil raztrgal, ko dračje nabiral. Čutim, da nam je vsem nekako lahko in dobro. Kakor da nam je vest čista vsega zla. Preobrnem vse žepe in si zvijem cigareto iz prahu in drobtin koruznega kruha. Daleč nekje je zalajal težki mitraljez. Deževni oblaki se pretrgajo in sonce nas obsveti. Čutim zemljo pod seboj. Ta zemlja je domovina! Čemu pa nam bo kokoš? Ležem na hrbet. Ležem domovini v naročje. Novembra 1943. (Dalje prihodnjič.) Dahavska kronika po osvoboditvi Piše ZDENKO KNEZ (Nadaljevanje in konec.) Grška skupina je ostala brez zastopnika, ker je njen delegat Jokarinis zdaj v taboriščnem zaporu. (Iz zapisnika eksekuti-ve z dne 2fl. 5. je razvidno, da je zakonita grška vlada v Kairu obsodils Jokarinisa na smrt za radi izdaje. Sodeloval je kat najintenzivneje z Nemci, nagovarjajoč in silec svoje rojake, da gredo na "prostovoljno" delo v Nemčijo. Spravil je ogromno število svojih rojakov v nemška delovna in koncentracijska taborišča. Nemci ga niso vtaknili v Dachau zaradi politike, ampak zaradi črne bot/e. Crški narodni skupini se je vsilil kot njen predstavnik), (iike bo odslej zastopal Kuči. (Toda tudi njega niso maisli: kmalu nato je za njim sledil Ta*»* Hadjanasta-siou). Malczew»ki je plaal gemaalu Mihajlovu in Micheletu poslovilni in hkrati zahvalni pismi. Prečita Michdetov odgovor. Na dnevnem redu m» nato zadeve Rdečega kriia Imena tistih, ki se nahajajo v Dachau. bodo objavili po radiu Zato na) vsak narodni odbor čim prej odda seznamek svojih pripadnikov 1.300 Italijanov odpotuje jutri domov. Popovič sporoči, da je 29. 5 dol«»čen kot dan. ko' bo repatrl iranih prvih 1,000 Jugoelnvanov. za njimi pa na) bi v kratkem sledili ostali. (Repatriacijo pr vih 1,000 naših rojakov so morali odložiti za teden dni, ker ni bilo vozil. Taboriščna psihoza, ki se odlikuje po tem, da je vse taborišče zdaj pretirano optimistično, zdaj docela obupano, kakor prispevajo "parole", to so več ali manj resnične, toda vedno alurmantne vesti, ki jih vse tuborišče komentira in seveda tudi ustrezno popači, je navdala tedaj vse Jugoslovane z najbolj črnim |>esimizmom. Tedanje ra/)>oloienje se verno zrcali v članku tovariša Ludvika Mrzela "V tretjem taborišču", ki je izšel v "Dahavskcm poročevalcu" z dne .'10 5. V nJem je poveda no, da smo očividno—talci v rokah Američanov!) Kulda se loti vprašanja zaostalih Čehov in preostankov drugih repatriiranih narodnih skupin. Vsaka takšna skupina naj imenuje svojega predstavni ka zveznemu oficirju, brž ko se nabere 10—20 zdravih. Jih Je treba odpeljat! domov. Kkseku* tiva se ukvarja s tekočimi taboriščnimi zadevami; zdaj je na primer na dnevnem redu ponovna ustanovitev p o i a r n e hrambe. Nemci so namreč od peljali ves njen Inventar. 19. saje z dne 91. mala )e akll cana zlasti zato. da bi eksekuti va poročala o svojem delu. Os kar Mtlller odpotuje te dni i svojo narodno skupino; ek»eku tiva predlaga, da poetane prvi starešina taborUča Zdenko Knez, "ker je najbolje uveden v delo in ker se najbolje sporazumeva v vseh taboriščnih jezi kih". Soglasno in s splošnim o dobravanjem sprejeto. (Ko Je bil poročnik Rosenbloom spričo skorajšnjega Oskarjevega odhoda prisiljen, imenovati novega starešino, je poveril jugoslovanski narodni skupini kot "najbolj discipliniranemu, najaktivnejšemu in sploh elitnemu" taboriščnemu narodu "carte blanche" « nepopisan list papirja), t. j. pravico, da iz svoje srede imenuje prvega starešino. Jugoslovanski narodni odbor Je imeno val Kneza, ki je kot predstojnik pisarne I. P. C. jn pozneje vodja pisaine poročnika Rosenblooma imel vsak dan najožji stik z vsemi narodnimi odbori in z ameriškimi oblastvi. Tako ni prišlo do imenovanja, temveč do izvolitve ) PBOSTBTA bo evakuacija zaključena. V mestu Dachauu (3 km od taborišča) prične v kratkem poslovati pisarna z dvema nemškima internirancema, ki bo po likvidaciji dajala vse informacije o taboriščnih zadevah. — Muller spomni ob slovesu na nevarnost, ki je po esesov^kih načrtih pretila taborišču in povdari, da je le tovariško sodelovanje vseh preprečilo katastrofo. Zahvali se ameriškim oblastvom, zlasti pa poročniku Rosenbloomu za aktivno pomoč v posebno težavni prehodni dobi. Ameriška oblastva dostavljajo taborišču toliko živil, da pride na vsakogar polnih 3,000 kalorij. Prebivalci zunanjega taborišča, kjer vlada v kuhinji sovjetska vojaška atrogorednost in kontrola, imajo čezinčez dovolj izvrstne hrane, medtem ko je v compoundu položaj ravno obraten. Čeprav sprejema kuhinja v compoundu prav take količine prav tistih živil, je hrana pičla, neokusna in pogosto tudi docela pokvarjena. Kuhinjsko osebje compounda krade tovarišem živila kar na debelo in jih prodaja,* Npmcem <¿1 l Eksekutiva je poverila Popo-viču prigled (— kontrolo) razdelitve. (Popovič je nato dan za dnem objavljal v vs^h taboriščnih časopisih in,ie na lepakih jedilni Jiat z. natančno navedbo količin, ki pridejo na vsakega poaameznika, v kuhinjo pa je postavil ostrega kontrolorja, ki se je znal uveljaviti. Čez noč je zavladal v compoundu vzoren red; kuhinje niso mogli prehvaliti. Izkazalo se je, da so bili dotlej pokradli nad polovico živil!) . Coman in Kuči se sporečeta zaradi repatriacije malih narodov; Haulot ju prekine z ugotovitvijo, da repatriacija sploh ni zadeva I. P. C., marveč zadeva posameznih vlad. Naša naloga je le, d* skrbimo za blaginjo vseh tovarišev, ki so še tukaj. Na 19. aeJi z dne 4. 9. nam pove Haulot, da odidejo ta teden Jugoslovani, kmalu nato Romuni in Madžari in tudi 1,297 bolnih Rusov odleti z avioni domov. Številčno stanje v Dachauu je 15,445. Okoli 10,000 mož je ¿e repatriiranih. Del poljske skupine je odšel v Frei-mann. V nekaj dneh bo število padlo na 12,000. Izvršili smo torej s pomočjo ameriških obla-stev svojo najvažnejšo nalogo: da izpraznimo taborišče. Ko o-dide Juranič z Jugoslovani, bomo ob poverjenika za pravosodje. Zani moramo torej najti nadomestilo. Na predlog ekse-kutive poverijo ta resor soglasno židovskemu predstavniku dr. Dortheimerju, ki je tudi pravnik. Grška narodna skupina se je zavzela za Jokarinisa, ki naj bi ga izpustili iz bunkerja. Jamči, da ne bo ušel. Nemški vojni ujetniki čistijo zadnje bloke in postavljajo ograjo med njimi in sprednjim delom. Prva skupina Jugoslovanov odi/de jutri ob 5h z ameriškimi kamioni v Ljubljano. Predsednik Haufot potu je v sredo v Bruselj. Treba bo izvoliti novega predsednika.^ Ob slovesu od Haulota pove Ta trojica velikih glav—Johna L. Lewisa poznate!—J« razprav ljala o pravilih sa upravljanje blaginj skaga sklada, katerega Je lan ako pomlad isvojevala rudarska unija UMW. V tam skladu. Id Je bil do zdaj "mrtev." se Je še nabralo čez 919 milijonov. Poleg Lewisa sta Thomas E. Murray, predsednik sklada, in mornariški oficir N. H. Collisaon. načelnik vladne premogovne administracije. v Mtinchenu bo izvrta?" po odhodu jutrišnjega 1«, vanskega transporta S prvega starešine m N ' zunanjega in nct^jc "S sca preide po Knezove*™ du na narodne skupine b bodo odpravljale v sporah vojaškimi oblastvi. Naslednji večer je bil transport Jugoslovanov m na Kongresnem trgu v L]uk ni z vso ginljivo pnsrcnc ljubeznijo in gostoljubnosti jih je zvesta Ljubljana ved mela za svoje Dahavce. Na zanimivo poglavje iz zgo še v taborišču, srečno pot domov. Malczewski predlaga, naj se I. P. C. takoj razide, ker je končal svojo nalogo s pomočjo po Zadnji zapisnik eksekutive z dne 8. 6. beleži likvidacijo taboriščne policije (poveljnik Roje). Listnica uredništva Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli arečlcanja v listih, prosimo vse dopisnike, Id oglašajo priredbe svojih društev ali drugih organizacij, ali pa kako drugo akcijo aa zbiranje denarja, naj v svojih poročilih pa omenjajo srečk ali srečkanja, kakor tudi ne lcartnih ali tombulaldh zabav, ako Je zanje določena vstopnina. Poštna uprava zahteva od nas. da mora vse tako oglašanje is lista. Pro-slmo. drllle ee tega.. NA PRODAJ—V STARE KRAJU kmetija v Zagradcu pri Stični, venija. s velikim gozdom, posestva 32 akrov Gozd u takoj proda. Idealna prilik* onega, Id m namerava vrniti ro domovino. Za nadaljne macije ie zglasite pri: Ruttar, 15942 Whitcomb. Cle*« 10. Ohio. ZASTOPNIKI LIS' PROSVETE so vsi društveni tajniki ta tajali člani, ki jih društva isvoUjo i itt ho. Nail nastavljeni lokalni b p valnl zastopniki sa določen« ok sov Lotila Barborlch. sa MlhraJ Wis. In okolico. Anion Jankovich. sa Clevd Ohio In okolico. Frank Klun is Chiiholma. N sa Chiaholm ln okolico. Frank Cvetan Is Tire HUL Pa vso srednje-vzhodno Pesno. Anion Zornlk is Herminie, Pa vso sapadno Pennsylvania Poleg vseh teh pa lahko *uk ali naročnik sam pošlje «vojo m nlno direktno listu PROSVETA 2157 So. Lawndala Ave. Chic«* V/M V1UTVDU VM ...M.v/.P I t I V». O.WJW HH.Wf^V m W J W Malczewski marsikaj zanimive-1 roçnika Rosenblooma. Posamez proletarec Je v boju za pravice delavcev 4t let. NAROČITE SI GAI Stana sa celo lato 93. sa pol leta 91.75, • •••••*•• za tri meeece 91. STE SI TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem angleškem jeziku in drugih .... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskam .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrsti Pišite po informacije na naslov: « snpj printery 2957-59 8. Lawndala Avenue - - Chicago 23. IlUno* TEL. ROCKWELL 4904 naročite si dnevnk prosveto Pe sklepu 12. sadna konvencije se lahko naroči aa lUt Pro«v«to h prišteje eden. dva. iti štiri ah pet članov Is ene družine k eni b v* nini. LUt Proaveta slana sa vsa enako, sa člane ali nečlan« M « « eno letno naročnino. Kar pa člani ia plačajo pri aseemeniu SUO« tednik, se jim io prišteje k naročnini. Torej sedaj ni r«roks. «J da Je liai predrag sa člana 9WPJ. Lisi Presveia Je esta la>tnis« ■ foiovo Je v vsaki družini nekdo, kl M rad čiial list *sak Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov pren*h« biti C» SNPJ, ali če se predeli proč od družine in bo zahteval Mm rroj tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako »kup« naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvniStvu i* ln obenem doplačati dotično ' vsoto listu Prosvets Ak* tej« " stori, tedsj mora upravntitvo znižati datum za to vioto n«r<*nizi AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK Stane 91.50. 1 947. i« naročili? Za v stari kraj 9145. V zalogi imamo tudi Adamičeva ter rasna druge angleška knjige. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Piilt« po cenik. Naalov: ! Cena listu Proeveta jat Za Chicago In okolico je 1 tednik in...... 2 tednika In 9 tednike in . 4 tednike in t tednikov in .........911.00 Izpolnita spodnji kupon. priložite potrebno veo lo Money Order v plinu ia si naročite Proeveto. Hat. ki je »eie W Za Zdrui. države in Kanado 99.00 1 tednik In ...................... 9 90 2 tednika in _______________ft.90 3 tednike in.................. 4 40 4 tednike in__________________ 3.20 » tednikov ln.............2.00 Za Evropo je u 711 si i* J M PROSVETA. SNPJ. 2957 So. Lawndala Ava. Chicago 29. IIL Priloieno poiiljam naročnino sa Ust Proewu» eeofo I _____CL «rušiva iL Waatov proletarec 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Ustavita tednik ln članov moja dmiiaei L . 9._____ pripišite k maji naročnin' 4. 9. ČL draštve * _ČL draštve It _ČL druši*«* „CLámitv.*