I 1 . StASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ m MAJ 1986, ŠTEVILKA 5, LETO XX aSn'*c ‘zt^aja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.500 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Anka Brezec, Janez Dolinar, Marjan Lj®r> Vladimir Jambor, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač (predsednik), Jelka Mayer, Bogdan Sagaj, Majda Slapar, Janez Penca, Dragica Vake (namestnica predsednika) Helga Vovk in Primož Zupančič. Tiska Tiskarna s*e pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. 0 I- Munih še naprej Predsednik Sozdovega delavskega sveta V sredo, 23. aprila se je v.noveni mandatnem “bdobju sestal novoizvo-jeni Sozdov delavski svet 1,1 se konstituiral. Delegati s° za predsednika po-b^no izvolili Iztoka Mu-Jbba iz Livarjeve delovne '»pnosti, za podpred-Sednika pa so izvolili Kli-bjatovega delegata Jožeta Kenerja. n k^er V delov- ; organizacijah še niso Imenovali svojih delega-s°v v komisije in odbore °zdov ega delavsk ega v®ta, je bil sprejet sklep, j1! v vseh delovnih orga-*Zacijah čim prej imenu-delegate za Komisijo a Planiranje in družbe-^Oekonoiiiidce odnose, Komisijo za razvojna in tehnična vprašanja, Komi-®*jo za samoupravljanje in Ddbor za obveščanje. V Seh enovitih delovnih or-pbnizacijah, tozdih in de-°ymh skupnostih pa mo-r«jo imenovati delegate v Syet Počitniške skupnosti. Posodobiti stroje in povečati delež izvoza Sozdov delavski svet je na aprilski seji obravnaval in sprejel poročilo generalnega direktorja inž. Franca Kuinšeta o IMP-jevem poslovanju v letu 1985. MP-jev Glasnik je časopis! ^opisujte! Ker je bilo Poslovno poročilo objavljeno že v aprilski številki Glasnika, se je inž. Franc Kumše omejil le na glavne podatke in več pozornosti posvetil nalogam v letošnjem letu. Spomnil je delegate, da je sozd kot celota glavne cilje v letu 1985 presegel — to je celotni prihodek, dohodek, osebne dohodke in še najbolj (za 53 odstotkov) bruto akumulacijo. Dosegli smo tudi dobro pokritost uvoza z izvozom. Vse to je dobra osnova za poslovanje vnaprej. Med tozdi, ki so lani dosegli izredno uspešne poslovne rezultate velja posebej pohvaliti Ikova tozda Avtomatika in Črpalke, Elektro-montažo (od novega leta Elektro-monter) in Montažo Maribor. Trije tozdi pa so lansko leto končali z izgubo: Panonijina Kmetijska mehanizacija, Ten-Energetika in Elektrokovinar. Za vse tri smo v IMP-ju združevali denar za kritje izgube in jo tudi pokrili — pri čemer so Panoniji pomagale tudi nekatere pomurske delovne organizacije, saj je bila njena izguba največja. Za vse tri navedene organizacije so bili tudi pripravljeni in sprejeti sanacijski programi, katerih cilj je doseči, da nobena ne bo imela več izgube v letu 1986, je poudaril Kumše. Obseg naših montažnih del v tujini se je v letu 1985 močno skrčil. V Iraku je zdaj manj kot 200 naših delavcev, ki izvajajo dela pod težkimi pogoji — odlaganje plačil, manjši konvertibilni delež. Padec naftnih cen je prizadel vse izvoznice nafte. Tako tudi v Alžiriji, Libiji, Kuvajtu in drugih državah, s katerimi je imela Jugoslavija precej stikov, sprejemajo varčevalne pogoje in zaostrujejo plačilne pogoje pri izvajanju investicijskih del. Cilji v letu 1986. V preteklih letih smo imeli zastoj pri gradnji novih tovarn in posodabljanju tehnologije, je dejal Kumše. Za to so bile krive uvozne omejitve, pa tudi dejstvo, da v IMP-ju nismo združevali dogovar-jenega 20-odstotnega deleža amortizacije in poslovnega sklada za skupne naložbe. Mehanizem združevanja za naložbe smo lani uvedli. Tako se je v letu 1985 začela modernizacija livarne v Ivančni gorici. Z modernizacijo bodo zmogljivost livarne povečali le za desetino, zato pa bodo povečali kvaliteto in prešli na nodulamo litino. S tem se bodo povečale možnosti izvoza na Zahod, tako da v Livarju pričakujejo podvojitev izvoza. Kaže, da bo drugo mesto med IMP-jevimi izvozniki prevzela Panonija, je nadaljeval Kumše. Panonija v kooperaciji ali na osnovi licenčnih pogodb oblikuje program sodobnih kmetijskih strojev, ki so zanimivi za evropsko tržišče. V načrtu imajo, da bodo letos 25 odstotkov celotnega prihodka ustvarili z izvozom. Kumše je delegatom tudi povedal, da je strokovni kolegij na zadnji seji obravnaval nove investicijske načrte. Ugotovili so, da je za začetek del v letu 1986 pripravljena investicija tozda Avtomatika — gradnja nove tovarne regulacijskih elementov za ogrevanje, prezračevanje, klimatske naprave, hišne toplotne postaje in druge namene. Z novostmi, ki jih je Avtomatika ponudila kupcem lani in jih bo še letos, nadomešča drage uvozne elemente. Tudi Ljubljanska banka je obljubila podporo temu načrtu, tako da lahko sredi leta pričakujemo začetek gradnje. S preselitvijo tozda Avtomatika v nove prostore, bo imel tozd Črpalke možnost za širitev svoje proizvodnje, saj je povpraševanje na trgu veliko. Tozd Itak pa se pripravlja na začetek proizvodnje adsorpcijskih hladilnih agregatov po Carrierjevi tehnologiji v sodelovanju z IMP-Metallom. To je izdelek, ki ga v Evropi nihče ne proizvaja in si v IMP-ju od njega pre- cej obetamo. Spremembe v proi- Odstavitev PMI-jevih komunalnih programov ^ 80 v PMI-ju organizirali zanimivo predstavitev svojih programov, ki posegajo na po- ol( ^^unalnega urejanja — to je popravljanje in obnavljanje vodovodov, racionalnejša gradnja plin- i1 go*** 'n daljinskega ogrevanja, varčevanje z energijo ter priprava pitne vode in čiščenje odplak. Z vsem seHttnili predsednike Izvršnih svetov mesta Maribor in nekaterih mariborskih občin in predstavnike i/j jVj komunalnih skupnosti in delovnih organizacij. Največ pozornosti so pritegnili načrti maribor- bolt0^nt**e za skupno naložbo s Sebo, zanimive pa so tudi nekatere druge novosti iz Montažinega in Elek- ki jih podrobneje predstavljamo na 4. in 5. strani. Vsekakor so takšna sreča-Pjuj0.*1 s*i t*ko seznanjamo možne naročnike in tudi širšo javnost s svojimi dosežki in razvojnimi na-• rt»)~ieva predstavitev je tudi doživela precejšen odmev v sredstvih obveščanja. Na sliki: PMI-jev ;il‘ l.) a'rektor Safko Orešnik je pozdravil goste, ki so se zbrali v prostorih mariborske Montaže. (Foto: L. zvodnem programu načrtuje tudi Skip, saj se bo v okviru delovne organizacije Iko bolj vključil na področje proizvodnje naprav za energetiko, ker povpraševanja po gradbeni mehanizaciji ni dovolj. Proizvajalci klimatskih naprav (Klimat, Klima, Tio in Montaža Maribor) usklajujejo svoje razvojne načrte v okviru Skupnosti za klimatizacijo. Kljub občasnim konfliktom zdaj na tem področju nimamo več večjih problemov, saj so usmeritve že dokaj razčiščene, je dejal Kumše in še dodal, da bodo vse organizacije s tega področja letos nabavljale novo, sodobno opremo in dokompletirale proizvodne programe. Na področju elektroopreme je zastavljen načrt za razmejitev programa med Tenom in Isom, tako da bo Iso delal le nizkonapetostne naprave, Ten pa srednje in visokonapetostne. Take razmejitve seveda ni mogoče narediti čez noč, zato predvidevajo, da bo povsem razčiščena do konca srednjeročnega obdobja, vendar so prve korake v to smer že naredili. Tak korak je Isov sporazum z ohridskim Emom o sovlaganju v proizvodnjo nizkonapetostnega stikala. Na področju montaže pa se uveljavlja usmeritev, da je potrebno narediti korak naprej od obrtniškega pristopa — s tem da začnemo prodajati sisteme. Kot je IMP v preteklosti že uspešno ponujal kotlarne na ključ (od projekta do gradnje) je treba usposobiti. Inženiring, da bo lahko izvajal tudi druge industrijske objekte. Tako v Črni gori že ponujamo tudi tehnologijo, seveda v povezavi s proizvodnimi organizacijami, ki jo obvladajo, poleg tega pa tudi gradbeno projektiranje in vodenje gradbene izvedbe in seveda tudi kompletne instalacije. Tak kompleten posel smo sposobni ponuditi na manjših in srednjih industrijskih objektih. Ena glavnih nalog v letu 1986 bo tudi krepitev razvojne dejavnosti. Nadaljevanje na 3. strani Zbor interne banke: Posojila Skipu, Tenu in Panoniji V torek, 6. maja je imel prvo sejo novo izvoljeni Zbor Interne banke, ki se je konstituiral in ponovno izvolil za predsednika Leopolda Fakina iz delovne organizacije Dvigalo. Delegati so izvolili tudi druge organe Zbora: Predsednik Poslovnega odbora je Ivan Batagelj iz Montaže Koper, njegov namestnik je Leopold Fakin, imenovali pa so tudi novo sestavo Kreditnega odbora. Sicer so delegati na prvi seji Zbora Interne banke obravnavali poročilo Poslovnega odbora, odobrili pa so tudi tri sanacijska posojila iz združenih rezervnih sredstev: Skipu, Tenu-Energe-tiki in Panoniji — vsakemu po 30 milijonov. Glede obrestne mere so sprejeli sklep, da bodo za vsa posojila iz združenih rezervnih, sredstev zaračunali polovico splošne obrestne mere. Skipu je Zbor Interne banke odobril dolgoročni kredit na osnovi predsanacijskega programa, da bi izpeljali delno preusmeritev proizvodnje. Skipu pomagajo tudi Ikovi tozdi, ki so v ta namen združili 60 milijonov dinarjev brezobrestnega posojila. Tenu Energetiki so odobrili posojilo za uresničitev razvojne naloge — razvoj in uvajanje srednjenapetostnega ločilnega stikala. Zbor je sprejel pogojen sklep: Ten bo lahko koristil posojila, ko mu bo tudi Ljubljanska banka odobrila inovacijski kredit, za katerega so že pred časom zaprosili. O Tenu še to: Pri pregledu likvidnostne situacije so ugotovili, da kljub zelo dobri poslovni bilanci v prvem kvartalu ta delovna organizacija še ni rešila svojih finančnih problemov, saj ima še vedno neugodno struk-toro virov. Posojilo Panonijini Kmetijski mehanizaciji pomeni realizacijo pogojnega sklepa, ki je bil sprejet že lansko jesen. Na Zboru so poudarili, da je s tem sozd IMP izpolnil vse finančne obveznosti, ki jih je sprejel v okviru Panoni-jinega sanacijskega programa. Sprejemanje novih obrestnih mer pa je postalo že kar stalna točka na organih Interne banke, ki svoje obrestne mere usklajuje z obrestmi poslovnih bank. Ker se obrestne mere tako pogosto spreminjajo, je Zbor pooblastil Poslovni odbor, da to tekoče opravlja. Tisti, ki so na osnovi Zisovih napovedi pričakovali nižje obrestne mere, so se motili, kajti zaradi rastoče inflacije so se obresti spet zvišale. Večja novost je uvedba depozitov nad 24 mesecev, za katere bodo tudi najvišje obresti — doslej so bili najdaljši depoziti nad 12 mesecev. Poslovni odbor pa je med drugim sprejel nekaj ukrepov za ob-jektivnejši pregled finančnega stanja v IMP-ju. Od tozdov in enovitih delovnih organizacij zahteva tudi podatke o denarju, ki ga ti planirajo zunaj IMP-ja. Podatke je treba pošiljati o stanju vsakega 10. in 25. v mesecu kot doslej — poleg tega pa še stanje konec meseca, da bi lahko te podatke primerjali s poslovnimi bilancami. L. J. i Ponekod ponovni zbori o Temeljih plana Sozdov delavski svet je na aprilski seji sprejel sklep, naj v tistih delovnih organizacijah in tozdih, ki Skupnih temeljev srednjeročnega plana sozda IMP za obdobje 1986-1990 še niso sprejeli, ponovno skličejo zbore delavcev. Marsikdo se je že spraševal, kako se bo v IMP-ju nadaljevalo oblikovanje srednjeročnih planov. Odgovor je bil podan na zadnji seji Sozdovega delavskega sveta. Skupni temelji plana sozda IMP za obdobje 1986-1990 so tista osnova, ki jo potrebujemo za nadaljnje delo. Njihov predlog je bil objavljen kot priloga lani v oktobrskem Glasniku. Večina tozdov in delovnih organizacij je Skupne temelje na zborih tudi sprejela v predlaganem besedilu. Le v Projektivnem biroju je zbor delavcev glasoval proti sprejemu Skupnih temeljev, v OV-ju pa so Skupne temelje sprejeli s pogoji, medtem ko so Ikovi tozdi poleg Skupnih temeljev sprejeli še dopolnitve, kar pa tudi ni možno, ker so drugi tozdi sprejeli predloženo besedilo. Zato je Sozdov delavski svet sprejel sklep, naj v vseh naštetih delovnih organizacijah in tozdih odločanje o Skupnih temeljih na zborih delavcev ponovijo. V delovni organizaciji PMI pa Skupnih temeljev na zborih delavcev sploh še niso obravnavali, zato je Sozdov delavski svet pozval to delovno organizacijo, naj izpelje obravnavo temeljnega Sozdovega planskega akta. Skupni temelji sozdovega plana bodo veljavno sprejeti, če bo skupno s ponovnim glasovanjem zanje glasovalo dve tretjini vseh IMP-jevih delavcev, je na seji Delavskega sveta pojasnil pomočnik sozdovega generalnega direktorja Tone Marolt. L. J. Osebni dohodki po novem Maja smo v IMP-ju prvič prejeli osebne dohodke po novem sistemu — seveda samo v tistih delovnih organizacijah, id so pristopile k Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev ,za osebne dohodke in skupno porabo. Sozdova Komisija za izvedbo referenduma je ugotovila, da so ta sporazum sprejeli v enajstih IMP-jevih delovnih organizacijah in so torej izpolnjeni pogoji, da začne veljati. Slabšo usodo je doživel Samoupravni sporazum o skupnih osnovah za ugotavljanje uspešnosti delavcev, iri ga še ni sprejelo zadostno število delovnih organizacij, da bi stopil v veljavo. Podrobnejše podatke lahko preberete v poročilih Komisije, id ju objavljamo na 2. strani. Poročila referendumskih komisij Na podlagi sklepa 6. redne seje delavskega sveta SOZDA IMP z dne 21. 6. 1985 daje komisija za -izvedbo referenduma delavskemu svetu SOZD IMP UGOTAVLJA IN RAZGLAŠA IZID REFERENDUMA za samoupravni sporazum 6 skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 1. Samoupravni sporazum je bil sprejet v DO: 1. OV — na referendumu dne 19. 12. 85 2. KM — na referendumu dne 19. 11. 85 3. MK — na referendumu dne 27. in 28. 2. 86 4. PMI — na referendumu dne 23. 12. 85 5. KLIM ANT — na referendumu dne 31. 10. 85 6. PANONIJA — na referendumu dne 17. 03. 86 7. TEN — na referendumu dne 26. 12. 85 8. TELEKOM — na referendumu dne 25. 11. 85 9. DVIGALO — na referendumu dne 11. 11. 85 10. ISO — na referendumu dne 14. 11. 85 11. IZIP — na referendumu dne 19. 12.85, 20. 12.85,26. 12. 85 in 10. 2. 86. Samoupravni sporazum je bil sprejet v DS SOZD 27. 11. 1985 Podrobnejši izidi referendumov po posameznih TOZD, DS in EDO so razvidni iz tabele, ki je sestavni del tega poročila. 2. Na podlagi navedenega komisija za izvedbo referenduma SOZD IMP ugotavlja, da so bili referendumi izvedeni zakonito, ter da je Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo veljavno sprejet Samoupravni sporazum velja v tistih DO, Id so ga sprejele. 3. Zapisniki oz. poročila za izvedbo referendumov v TOZD, DS in EDO se arhivirajo v pravni službi SOZD IMP Ljubljana, Titova 37. 4. To poročilo se vroči delavskemu svetu SOZD ter objavi v IMP Glasniku. Komisija za izvedbo referenduma: ILA ZUPANČIČ — predsednik STANE MAURI — namestnik predsednika GOJKO USENIK — član PRIMOŽ ZUPANČIČ — namestnik člana ANDREJ PLAHUTNIK — član FRANC KLOPČIČ — namestnik člana Kaj prinaša novi sistem OD? Nekaterim nova imena za isto delo Često smo v kaki godlji pri samoupravnem sporazumevanju... Zdaj na primer pri osnutkih za delitev čistega dohodka, osebnega dohodka. S to zadevo se ukvarjamo ie nad eno leto. Od nekod nas opozarjajo na roke, pa to ne vžge in razprava se podaljšuje, raje bolj mrtvo kot živo. Zdaj določeni termin do srede aprila 1986 je pa že kar ultimat, če hočemo maja kaj bolje preštevati dinarčke, vredne, kakor za koga. Zbori manjših skupin po tozdih, DO itd. dokazujejo, da tudi ta oblika ni imela pravega učinka. Ure se je debatiralo, ob glasovanju je bilo: kdo za? ni bilo dviga rok; kdo proti? roke so ostale ob telesu. Vprašanje vzdržali? se pa skoraj več ne postavlja. Ljudje so se vračali k strojem s precej meglenim pojmovanjem, kaj so sploh obravnavali in še bolj, koliko sklenili in s tem kaj spremenili v svojem samoupravnem odločanju. In še naprej bodo nejasnosti, kajti v štirinajstih dneh v aprilu bodo morali mojstri in komisije (?) določati, koliko je kdo vreden. No, tako se govori o načinu ocenjevanja. Saj morda ne bo slabo, a to se bo kmalu videlo. Denar je adut, ki ga vsakdo želi čim več, pa bo morda tale beležka strokovno mimo udarila, za razmišljanje pa bo kar dovolj, kako bodo to dolgoobravnavano temo osebnega dohodka speljali po čisto realnih kriterijih nagrajevanja po delu in ne po delovnem mestu. Ta drugi način »vrednotenja« je namreč še vedno v premoči, čeprav vidimo, da mnoge kaj slabo spodbuja k delu: Plačo po določilih vendar mora dobiti, delovne zasluge so pa vzporedna stvar. Leto razprav bi se moralo primerno zaključiti, a kaže da bo ostalo nekje na pol poti. V prihodnje bodo še teme, morda bolj zakotne, vzpodbudne, koristne pa... Vsak lahko razmišlja. Da pa bo zaključek maratonske obravnave višine osebnega dohodka bolj zanimiv, so za tiste, ki so bili nekdaj strugarji, brusilci, livarji itd. iznašli nova imena: strugar je po novem strojni obdelovalec kovin, brusilec verjetno enako, livar, itd. pa bo (?) oblikovalec kovin. Če je tako, bomo potrebovali kar precej časa, da bomo povedali naziv svojega poklica, sekunde pa bodo šle. Verjetno se med pogovorom ne bo tako hitro odpravilo s to novo dolžino poklica kot pri individualnem poslovodnem organu, ki smo ga iz praktičnosti vrnili nazaj — direktor. Torej še vedno kaj kujemo, čeprav ni jasno, kaj nam te novotarije prinašajo, pomembno je morda, da nekaj le počnemo, tudi okrog imen, pa če boš krop ali voda. Namen tega zapisa je, da pridejo v zgodovino poleg naporov za delitev po delu tudi inovacijski napori pri kovanju novih imen za stara dela. FRAN VODNIK Na podlagi s.C 6. redne seje delavskega sveta SOZD IMP z dne 21. 06. 1935 daje koron. a izvedbo referenduma delavskemu svetu SOZD IMP POROČILO O IZIDU REFERENDUMA ZA: — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Delavski svet SOZD IMP je na svoji 6. redni seji dne 21.6.1985 razpisal referendum o predlogu Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, imenoval komisijo za izvedbo referenduma na ravni SOZD. Sklep je bil objavljen v septembrski številki IMP Glasnika. Referendumi v vseh TOZD, DS in EDO bi se morali izvesti do 04. 11. 85, vendar še do danes niso bili izvedeni v DO Klima Celje, v DO LIVAR in DO IKO. V DO LIVAR bodo imeli referendume 18. 04. 1986. Do sedaj je bil sporazum sprejet v 11-ih delovnih organizacijah. Samoupravni sporazumni bil sprejet v DO ELEKTROMONTER, DOTIO in IB. Iz točke 6. sklepa delavskega sveta 6 razpisu referenduma izhaja, da je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina tistih, ki imajo pravico do glasovanja v vsaki TOZD oz. DS v najmanj 6-ih delovnih organizacijah. V času po razpisu referenduma pa sta se reorganizirali DO PROMONT in DO EMOND. Tako so iz DO PROMONT sedaj nastale 3 EDO, iz DO EMOND pa 5 EDO. V SOZD IMP je sedaj 16 DO in je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina tistih, ki imajo pravico do glasovanja v vsaki TOZD oz. DS v najmanj 9-ih DO. Referendumi so bili izvedeni v času od 04. 11.85 do 17. 03.86. Na referendumih so odločali tudi delavci, ki so začasno razporejeni na delo v tujino in sicer DE Irak in DE Alžir. V TOZD ALCHROM so posebej glasovali za samoupravni sporazum in posebej za Metodologijo, čeprav je Metodologija sestavni del sporazuma. Prav tako so glasovali tudi v DS SOZD in IB. V TOZD ALCHROM in DS SOZD to ni vplivalo na izid glasovanja, ker sta bila oba akta sprejeta. V IB pa Metodologija ni bila sprejeta in bo tako potrebno referendum ponoviti. Na podlagi izidov referendumov, ugotovljenih iz zapisnikov oz. poročil komisij za izvedbo referendumov v TOZD, DS, in EDO, komisija za izvedbo referenduma na ravni SOZD POROČILO O IZIDU REFERENDUMA ZA: — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev. Delavski svet SOZD IMP je na svoji 6. redni seji dne 21. 06. 1985 razpisal referendum o predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev ter hkrati imenoval komisijo za izvedbo referenduma na ravni SOZD. Sklep je bil objavljen v septembrski številki IMP Glasnika. Referendumi v vseh tozd, DS in EDO bi se morali izvesti do 04. 11. 1985, vendar še do danes niso bili izvedeni v DO KLIMA Celje, v DO LIVAR Ivančna Gorica, v DO IKO Ljubljana, v DO OV Ljubljana, v DO KM Ljubljana in v tozd ALCHROM Ruše. Do sedaj je bil sporazum sprejet v 8 delovnih organizacijah. SaS ni bil sprejet v DO ELEKTROMONTER Ljubljana in DO TIO Idrija. Iz 6. točke sklepa delavskega sveta o razpisu referenduma izhaja, da je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina tistih, ki imajo pravico do glasovanja v vsaki tozd oz. DS v najmanj šestih delovnih organizacijah. V času po razpisu referenduma pa sta se reorganizirali DO PROMONT in DO EMOND. Tako so iz DO PROMONT sedaj nastale 3 EDO, iz DO EMOND pa 5 EDO. V SOZD IMP je sedaj 16 DO in je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina tistih, ki imajo pravico do glasovanja v vsaki tozd oz. DS v najmanj devetih DO. Podrobnejši izidi referendumov po posameznih tozd, DS in EDO so razvidni iz tabele, ki je sestavni del tega poročila. Referendumi so bili izvedeni v času od 04.11.1985do 17.03.1986.Narefe-rendumih so odločali tudi delavci, ki so začasno razporejeni na delo v tujino in sicer DE IRAK in DE ALŽIR. V DO IZIP SaS ni bil sprejet v TOZD ALCHROM, tako sporazum v tej DO ni bil sprejet. Na podlagi izidov referendumov, ugotovljenih iz zapisnikov oz. poročil komisij za izvedbo referendumov v tozd, DS in EDO, komisija za izvedbo referenduma na ravni SOZD UGOTAVLJA IN RAZGLAŠA IZID REFERENDUMA za SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI DELA DELAVCEV. Samoupravni sporazum je bil sprejet v DO: 1. MONTAŽA Koper — na referendumu dne 27. in 28. 02. 1986 2. PMI Maribor — na referendumu dne 23. 12. 1985 3. KLIMAT Ljubljana — na referendumu dne 31. 10. 1985 4. PANONIJA Murska Sobota — na referendumu dne 17. 03. 1986 5. TEN Ljubljana — na referendumu dne 26. 12. 1985 6. TELEKOM Ljubljana — na referendumu dne 25. 11. 1985 7. DVIGALO Ljubljana — na referendumu dne 11. 11. 1985 8. ISO Slovenske Konjice — na referendumu dne 14. 11. 1985 IMP je pristopil k zveznemu Sporazumu o skupnih osnovah pri izvajanju del v tujini Enotno za vse Sozdov delavski svet je na aprilski seji sprejel sklep, da IMP pristopi k Samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in merilih za ureja; nje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na osnovi izvajanja investicijskih del v tujini. To je zvezni samoupravni sporazum, ki bo opredelil osnove za enotno urejanje tega področja v vsej Jugoslaviji. O tem, ali naj IMP pristop k navedenemu sporazumu, ki ga je pripravilo Splošno združenje gradbeništva Jugoslavije, ni bilo dosti dilem, saj je po Zakonu o izvajanju investicijskih del v tujini podpis tega sporazuma pogoj, da lahko določena organizacija izvaja dela v tujini. Poleg tega sta pomočnik sozdovega generalnega direktorja Tone Marolt iu pomočnik direktorja tozda Inženiring Dušan Hočevar zatrdila, da omenjeni Sporazum ne bo prinesel nobenih bistvenih sprememb za IMP-jeve delavce, ki delajo v tujini.' Sporazum ureja naslednje zadeve: Način samoupravnega organiziranja in odločanja, delovni čas, osebne dohodke in nadomestila ter zaščito delavcev med delom v tujini. Po Sporazumu se za osebne dohodke delavcev na deloviščih v tuji® uporablja iste osnove kot- doma, ki pa se jih pomnoži s koeficiente® 3,20 do 5, ki upošteva težavnost delovnih in življenjskih razmer v deželi, kjer delavec začasno dela. Z drugimi besedami to pomeni, da je lahko osebni dohodek za delo v tujini za največ petkrat večji kot za is® delo doma. Edino v primeru izredno težkih razmer (neposredna vojn* nevarnost, izredno težavne in nezdrave klimatske razmere) se lahko ta razlika poveča še za 30 odstotkov. 17. člen-določa, da je možno delavcem izplačevati v lokalni ali konvertibilni valuti do 70 odstotkov akontacije osebnega dohodka, pri čemer so kriterij življenjski stroški, ki j^ ima delavec med delom v tujini. Pristop IMP-ja k omenjenemu Sporazumu bo sicer terjal določen® popravke našega Sporazuma o razporejanju delavcev na delovišča v tu-_ jini. Kot je povedal Tone Marolt, bo treba določiti, da ustrezen organ,-to je Sozdov delavski svet določi pogoje gospodarjenja delovnih enot v tujih državah in način za preverjanje njihovih poslovnih rezultatov. ^ IMP-ju že imamo uveljavljeno razmerje l proti 5, potrebno pa bo š® predvideti možnost 30-odstotnega dodatka za izredno težke razmer®, Dušan Hočevar, ki je tudi v odboru podpisnikov slovenskega Družbenega dogovora o izvajanju investicijskih del v tujini, je menil, da j® zvezni Sporazum rezultat usklajevanja v Jugoslaviji in ni povsem tak, kot so ga podpisniki slovenskega Dogovora želeli, vendar pa so odstranjene vse zadeve, ki so najbolj motile. Zelo pomembno pa je, da smo5 tem zveznim Sporazumom dobili osnovo za poenotenje pri izvajanju del v tujini, kar smo tudi IMP-jevci večkrat zahtevali, saj prihaja t® gradbiščih do težav, če se srečujejo organizacije, ki imajo osebne dohodke in druge bistvene zadeve urejene vsaka drugače. L. J- V delovni skupnosti SOZD IMP je bil SaS sprejet dne 27. 11. 1985, v delovni skupnosti Interne banke IMP pa tudi 27. 11. 1985. Na podlagi navedenega komisija za izvedbo referenduma SOZD IMP ugotavlja, da so bili referendumi izvedeni zakonito, ter da samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev ŠE NI SPREJET. Zapisniki oz. poročila komisij za izvedbo referendumov v tozd, DS in EDO se arhivirajo v pravni službi SOZD IMP Ljubljana, Titova 37. To poročilo se vroči delavskemu svetu SOZD IMP ter objavi v IMP Glasniku. KOMISIJA ZA IZVEDBO REFERENDUMA SOZD IMP: ILA ZUPANČIČ, predsednik STANE MAURI, namestnik preds. GOJKO USENIK, član PRIMOŽ ZUPANČIČ, nam. člana ANDREJ PLAHUTNIK, član FRAN KLOPČIČ, nam. član Karikaturistov pogled Mi in naše plače Sklepi 2. seje Koordinacijskega odbora sindikata sozd IMP Na 2. redni seji je Koordinacijski odbor sindikata sprejel naslednj® ; sklepe: • Koordinacijski odbor podpira pobudo za ustanovitev Kulturnega 1 društva IMP. ' • Imenuje se pripravljalni odbor v sestavi Draga Milenkovič, Ton® Štrus, Janez Penca, Cilka Brlečič, Vinko Lapuh, Edvard Kržišnik in Lojze Javornik, ki naj pripravijo vse potrebno za sklic ustanovnega občnega zbora Kulturnega društva IMP. • Kos predlaga za predsednika Sozdovega delavskega sveta za naslednje mandatno obdobje Iztoka Muniha, IMP — DO Livar. Za namestnika predsednika sta predlagana dva kandidata: Štefan Novak (IMP — Klima montaža) in Jože Rener (IMP — Klimat). • Kos imenuje svoje delegate v naslednje organe: 1) Svet počitniške skupnosti: Vlasta Kodela (DS SOZD) 2) Odbor za obveščanje: Janez Penca (IMP-Marketing) 3) Odbor za SLO: Vili Bertole (IMP — Klima). • Kos imenuje Komisijo za šport in rekreacijo. Tiste delovne org®" nizacije, ki svojih delegatov v to Komisijo še niso imenovale, naj toči® prej storijo. Rajko Primc (DO Iko) naj pripravi osnutek Pravilnika 0 športni dejavnosti v IMP-ju, ki naj ga Komisija za šport in rekreacij0 uskladi in ga pošlje v sprejem Koordinacijskemu odboru sindikata-Rok: do 15. julija 1986. Osebni dohodki ali plače so vedno priljubljena tema pogovorov. Tudi naš karikaturistični tandem Vodnik-Repnik osebne dohodke in naš odnos do plače (zaslužene ali ne) pogosto obravnava. Za priložnost, ko mnogi v IMP-ju prvič preštevamo na nov način obračunano plačilo, smo zbrali nekaj njihovih humoristično-ka-rikaturističnih pogledov na to temo. Hudič je, če ne dobi vsak svojega koritka! Krivica! Le poglejte, koliko $ vorim, pa me tako slabo plač*" Tudi to bomo doživeli, ko bomo zares uresničili geslo: Vsakemu po njegovi zaslugi! Jaz pa že nočem tekmovati z drugimi. Skromnost je lepa čednost in tudi manj utrudljiva od dela. »Kakšno plačo pa ti pričakuješ od novega sistema?« »Takšno kot direktor, vendar, saj oba enako rada papcava ■* pupcava!« Stopi reja- snovi Dora- :j Ju- ipra-n,saj jora-Joleg olt in i, da ib za Migalo: konec ukrepa Sanacijski program Tena-Energetike ^jžbenega varstva Direktor je Igor Bončina ^Dvigalo je 3. aprila dobilo no-8a direktorja. Namesto sana-riev je po prenehanju veljav-st| ukrepa družbenega varstva za krmilo direktor Poudarek razvoju novih izdelkov Ten je lani slabo posloval in že ob devetmesečju zabeležil 69.191.611 dinarjev izgube. Seveda so ob tem ukrepali in izdelali sanacijski program, ki ga je konec decembra sprejel zbor delavcev. Toda sprejem sanacijskega programa ni mogel čez noč razplesti nakopičenih težav, tako daje imel Ten izgubo tudi po zaključnem računu — 131.897.893 dinarjev. h eu za °°nčina Igor , —u po poklicu diplomirani K°nomist. Rodil se je 7. ja-Lj.rja 1948. VIMP-ju je nepre-e^no od leta 1973 in je v naši rr0i opravljal različna L. J' :dnje nega i Pon C ik in nega j na-i na-ovak trga' j čim ika° acij° kata’ nik t ' Nazadnje je bil pomoč-Iku ^0rrierc>alnega direktorja v JlMP-ju je opravljal različne tj i £ciie v Interni bankj, pa par-2 Jske funkcije ter funkcije pove-e z nalogami in opravili. Poznaj IMP-ja je bil družbeno-k''lično aktiven kot član Zveze dnj-Un*StOV' je predsednik za zbenoekonomske odnose pri Q|Pobliški skupščini Slovenije, zb*1 "tedobčinske gospodarske °rnice ter podpredsednik baiVne8a °dbora Ljubljanske Go • — Temeljne banke Nova ^8jski program uspešno dieti 'Cen 'n se Je to naše mešano poldne na avstrijskem Koroškem zdaj hoa Postavilo na noge. V kratkem pr0jz odprli 900 kv. metrov novih UxrnpVodnih prostorov. Osnovna je,cjantev pri Metallovi proizvodnji Dioj v Jugoslaviji kupuje vse, kar je tetj) i0 dobiti na našem tržišču, med-p]et: 0 v St. Jtikobu izdelke dokom- Povprečje gradbe- ništva Visoke gradnje Nizke gradnje Insta- lacije Industrija Zaključna gradbenega dela materiala Povprečje gospodar. SRS 187 176 157 192 191 189 182 192 175 151 195 193 200 188 177 178 170 185 186 150 158 198 207 181 199 193 181 187 201 203 198 198 204 190 201 50.208 44.830 50.052 55.572 52.275 47.257 53.985 198 197 194 201 202 192 196 169 183 122 184 161 157 156 Indeks rasti celotnega prihodka Indeks porabljenih sredstev Rast dohodka Čisti dohodek Masa osebnih dohodkov Neto OD na zaposlenega Rast netto OD Porast akumulacije Ti rezultati so, ugotavljajo na Splošnem združenju, delno tudi plod uspešnih del, ki so jih gradbene organizacije izvajale v preteklih letih in zaključile lani. To še zlasti velja za dela v tujini, kjer so precejšnji časovni zamiki med izvajanjem del in prilivi plačil. . . Ob zaključnem računu je imelo izgubo 10 organizacij s področja gradbene operative, 15 proizvajalcev gradbene organizacije ter trije tozdi s področja ostalih dejavnosti. Vseh izgub v gradbeništvu je bilo za 1,16 ,-■Mjvst ti , . , „ . , milijarde dinarjev, torej za 16 odst. več kot v letu 1984, medtem ko so bile izgube vsega slovenskega go- filgliraj0 s ti shm? ek men fiC kl^h na spodarstva za 122 odst. večje kot predlanskim. Najbolj so se povečale izgube v opekarnah m proizvodnji >*vnPeva k več e vanju iMP-icvcga Na začetku leta gradbeno operativo spet pesti pomanjkanje dela, saj je anketa Splošnega združenja po-ha, 5®' ^ trgovini pa nam IMP Me- kazala, da imajo izvajalci visokih in nizkih gradenj za naslednje mesece zagotovljenega manj dela kot lam ob tem času. Razen tega delajo večinoma na manjših objektih in ne vidijo posebnih perspektiv za pridobitev novih del. Dodatne skrbi povzročajo gradbeni operativi zahteva investitorjev po zelo kratkih rokih za izvršitev del. Podatki Splošnega združenja kažejo tudi vračanje gradbincev v tujini. Leta 1984 je delalo v tujjni povprečno 3.678 gradbincev, ki so opravili za 202,6 milijona dolarjev del; lani jih je bilo 3.075, njihova realizacija pa je bila 95 milijonov dolarjev, medtem ko letošnji plani kažejo, da bo v tujini delal 2.901 delavcev, načrtovana realizacija pa bo mnogo večja kot lani — nekaj pod 192 milijonov dolarjev. , t i i i • j vedno večja od povpraševanja po Obseg del v Iraku slovenski grad- ...... ■ • • - ■ binci zmanjšujejo, zato pa predvidevajo večjo angažiranost zlasti v Alžiriji, Libiji in NDR. Na Splošnem združenju-tudi ugotavljajo, da je bilo slovensko gradbeništvo močno angažirano v državah, ki so svojo investicijsko dejavnost financirale s prodajo nafte in da pocenitev nafte že povzroča krčenje investicijske dejavnosti. Ponudba gradbincev je v svetu še 141] .v, “guvini pa nam livar ivie-goča men' okno v svet in nam omo-tujih rnnogo bolj prožen dostop do Partnerjev. sveta e8ari Sozdovega delavskega tQrja 50 Poročilo generalnega direk-Pon1()sPreieli soglasno in brez pri- LOJZE JAVORNIK Želite Počitnice v Kranjski gori! Vratatcute Preživeti dopust v Kranjski gori, vam IMP Livar odpira letneSVOjega P°čitniškeSa doma. odprt bo od 20. junija dalje. Za po-za bj Mesece je na razpolago še nekaj prostih ležišč. Možnost prijave pri.anje v Livarjevem domu ima vsak IMP-jev delavec. spj0iJave za letovanje v tem domu sprejema Livarjev Kadrovsko GreDm pektor v Ivančni gorici. Če želite v ta dom, pokličite tovariša l^kod Bre8aria na telefonsko številko (061) 783-140. Prijavite se gubo v omenjenem obdobju še ni bil realiziran priliv sredstev za inovacijski predlog za srednje napetostno stikalo, ki je ovrednoten z več kot 1 It) milijonov dinarjev in v banki pozitivno ocenjen (le to bo osnova povečane serijske proizvodnje in zato med temeljnimi spremembami v modernizaciji in pocenitvi proizvodnje) in ker Ten še ni mogel v okviru IMP-ja pridobiti dodatnih trajnih obratnih sredstev za izboljšanje finančne strukture v predvideni višini 50 do 60 milijonov dinarjev (ena tretjina izgube), se kaže izpad sredstev v omenjeni problematiki. Seveda je nad 96 milijonov dinarjev eksternih prilivov precej vplivalo na zboljšanje Tenovega finančnega stanja po zaključnem računu v marcu, saj so del teh prilivov lahko namenili za izboljšanje plačilne sposobnosti, s preostankom od prilivov pa so zmanjšali saldo kratkoročnih posojil. Ti učinki se bodo kazali dalj časa in bodo vidni tudi po letošnji četrtletni analizi gospodarjenja. Glede na omenjeno finančno problematiko je za izvajanje naloge sanacijskega programa letos trajna finančna utrditev in zagotovitev trajnih virov obratnih sredstev. V Tenu so po analizi vzrokov upadanja prodaje okrepili prodajno službo s tehničnim oddelkom ter s projektom, kar pomeni, da bo prodajna služba delala po marketinškem sistemu. Precej so razširili sistem obveščanja v obliki strokovnih seminarjev, informativnih sestankov za projektante, tečaje za vzdrževalce Tenove opreme v distribuciji, pa strokovni posvet za slovensko distribucijo o novih vidikih gradnje razdelilnih distributivnih transformatorskih postaj 110/20 kV, na katerem je bilo uradno objavljeno objavljeno med Tenom in TSN Maribor na tem področju. Kljub nekaterim pomanjkljivostim v organizaciji novega načina dela, kadrovskim težavam ter kratkem času so se pokazali ohrabrujoči rezultati, ki jih prikazuje naslednja tabela: 1. Januar kumulativa 2. Februar kumulativa 3. Marec kumulativa Pri tem je treba poudariti, da proizvodne zmogljivosti še niso polno zasedene, zato je bilo v prvih treh mesecih še okoli 2650 ur v proizvodnji nezasedenih. Sklepanje pogodb je na meji planskih obveznosti. Prodajna dejavnost narašča. V primerjavi z izdelanimi ponudbami so v 1. trimesečju realizirali kar 35 odstotkov sklenjenih pogodb. Reorganizacijo oziroma razpad Emonda je najbolj občutila razvojna služba, saj je Ten zgubil mnogo strokovnjakov. Zato so nekatere razvojne naloge iz sanacijskega programa odložene in bodo opravili le najnujnejše. Med temi nalogami je Plan Realizacija Odstotek Izvrš. 86/85 124.206.000 142.103.852 114 124.206.000 142.103.852 114 375 144.032.000 167.771.412 116 268.238.000 309.875.264 116 353 163.858.000 200.130.234 122 432.096.000 510.005.498 118 242 izdelava izvlačljive celice CR 1 V 24, ki jo bo Ten izdelal skupaj s TSN Maribor. Prednost ima tudi razvojna naloga izdelave stikala BAL 24, s katerim namerava ta naša delovna organizacija širše prodreti na jugoslovanskem tržišču na področju napajalnih transformatorskih postaj 20/0.4 kV. Ta naloga je novost na področju tovrstnih stikal, kar je potrdila tudi komisija za inovacije pri Ljubljanski banki Ljubljana, ki je predlagala inovacijo za sofinanciranje. Ta projekt počasi uresničujejo, ker ga v celoti financirajo iz tekočih sredstev, zato se bojijo, da bodo izgubili sedanjo tržno prednost. MARIJA PRIMC S Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Poslovanje gradbeništva lani — boljše kot prejšnja leta Leto 1985 za gradbeništvo ni bilo slabo. Od leta 1981 so gradbene organizacije zaostajale za povprečnimi rezultati slovenskega gospodarstva, lani pa so prvič po štirih letih dosegle nadpovprečno rast celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in akumulacije — na drugi strani pa so se izgube v gradbeništvu povečale mnogo manj od republiškega povprečja. Poglejmo nekatere kazalce o lanskih gospodarskih rezultatih, ki jih je prispevalo Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala! njihovih storitvah, kar tudi otežuje prodor slovenskih gradbincev na tuje, saj nimajo sredstev ža kreditiranje del. Splošno združenje tudi ugotavlja, da je položaj ozdov pri pridobivanju in izvajanju del v tujini še dodatno otežen, ker so bile letos ukinjene republiške spodbude za izvoz in izvajanje del v tujini, medtem ko so zvezne spodbude minimalne. LOJZE JAVORNIK Novost iz Telekoma Prvi desetkilovatni televizijski oddajnik Sredi aprila je ekipa strokovnjakov iz RTV Zagreb prevzela prvi 10 kilovatni televizijski oddajnik za objekt Učka, jrotem ko je skupaj z IMP-jevimi (Telekomovimi) strokovnjaki uspešno opravila vse potrebne meritve. V Jugoslaviji je IMP-Telekom edini proizvajalec televizijskih oddajnikov. Razvoj domačega oddajnika je zaradi vse težjega pridobivanja deviznih sredstev za uvoz tovrstne tuje opreme narekovala potreba jugoslovanskih televizijskih hiš. Naša delovna organizacija Telekom je imela vse pogoje za začetek razvoja te opreme, saj je pred tem vrsto let sodelovala s firmo Siemens pri proizvodnji že pol leta uspešno obratujejo na objektu Labištica nad Splitom, Čelavac nad Zadrom, tretjega pa je prevzela RTA' hiša Beograd. Istočasno je Telekom izdelal tudi oddajnike z močjo enega kilovata za naročnika RTV Ljubljana in RTV Skopje. Potrebe RTV hiš pa so narekovale tudi proizvodnjo TV oddajnikov večjih moči. Zato je v Telekomova eldpa, Id je sodelovala pri realizaciji prvega desetki-lovatnega TV oddajnika s predstavniki RTV Zagreb močnostnih ojačevalnih stopenj za Siemensove oddajnike. Istočasno pa je Telekom tudi že sam razvil proizvodnjo celotnega asortimenta televizijskih pretvornikov. Leta 1982 se je Razvojni oddelek telekomunikacij lotil razvoja TV modulatorja, ki je duša TV oddajnika, v katerem se kompletno obdela slikovni in tonski signal. Po enem letu so v tem oddelku sestavili prvi prototip TV oddajnika z močjo 5 kilovatov. Na tem prototipu so bile opravljene tudi uspešne meritve, na osnovi katerih je prišlo do naročil teh oddajnikov. Prve serije teh oddajnikov IMP-ju prišlo še do realizacije 10-ki!ovatnega oddajnika, hkrati pa je tudi RTV Zagreb naročila štiri takšne oddajnike. Prvi prototip 10-kilovatnega TV oddajnika je IMP predstavil na lanskem sejmu elektronike v Ljubljani. Tovrstni oddajnik bo maja letos predstavil še v okviru zasedanja mednarodne konference CCIR v Dubrovniku, kjer bodo zbrani vsi svetovni strokovnjaki s tega področja. Take predstavitve, kot bo dubrovniška, so pomembne za odpiranje novih izvoznih možnosti na tuja tržišča, saj se že sedaj nekateri tuji kupci zanimajo za tovrstne proizvode. M. P. NOVOSTI IZ MARIBORSKE MONTAŽE Merilna naprava, ki omogoča varčevanje Ker lahko v sistemih ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, pa tudi ' t**' nih tehnoloških procesih z optimalno regulacijo prihranimo mnogo energij6'^ v P MI-ju ustanovili poseben oddelek, ki lahko naročniku izdela predloge z*1* cionainejšo rabo energije. ztldKih. Prikaz, kako deluje P.I.M. — stroj za zamenjavo cevovodov brez kopanja jarkov. Zdravilo za vodne šok Mariborska Montaža seje odločila za sodelovanje z avstrijsko firmo Seba pri sanacijah vodovodov. Način sodelovanja je skupna naložba (sodeluje tudi Elektrotehna), s katero bo Montaža pridobila potrebno opremo. Tu je najprej merilna oprema za iskanje lukenj v vodovodnih ceveh, pa tudi oprema za učinkovit način zamenjave litoželeznih ter salonitnih oziroma betonskih cevi. Avstrijci bodo tudi Montažine strokovnjake usposobili za delo s temi napravami in obljubljajo, da jih bodo vključili v dela na območju Avstrije in sploh Zahodne Evrope. Ob tem se seveda marsikdo sprašuje, kakšna firma je Seba in kakšno tehnologijo ima. Firma Seba Messtechnik ima sedež v Celovcu. Ustanovil jo je pred dvajsetimi leti gospod Helmut Schandl kot družinsko firmo, v kateri sta bila na začetku le dva zaposlena — on in žena. Danes je v njegovem podjetju 60 zaposlenih. Toda Seba je mnogo močnejša firma, kot bi lahko sklepali po številu njenih zaposlenih, saj je udeležena še v osmih mešanih družbah Avstrije, ZRN, Franciji, Španiji in Italiji. Pogovarjajo pa se tudi o ustanovitvi mešane družbe v Združenih državah. Na pobudo Schandla so lani v Avstriji ustanovili združenje sedmih firm (v njem so banka, razni proizvajalci armature, cevi in podobno — ter projektanti), ki skupaj rešujejo problematiko vodovodov. V teh firmah je skupno čez 10.000 zaposlenih, predsednik pa je g. Schandl kot pobudnik te povezave. In kaj delajo? Helmut Schandl nenehno ponavlja: »Za naftnim šokom bo svet doživel vodni šok.« Pravzaprav ga že doživljamo. Tako kot pri nas, po vsem svetu ugotavljajo, da je virov zdrave pitne vode vse manj, naložbe v nove vodnjake ih vodovode pa so vse dražje. Na drugi strani pa so večino vodovodov v današnjih velikih mestih začeli graditi pred sto in več leti in jih kasneje mačehovsko obravnavali. Ko so vodne cevi zakopane, se navadno nihče več ne zmeni zanje. (V Ljubljani, na primer, so po vojni sanirali komaj 5 odstotkov vodovodne mreže.). Z leti seveda cevi začnejo puščati. Slovenski vodovodi ocenjujejo izgube na 20 do 30 odstotkov, Sebini strokovnjaki pa celo ugotavljajo, da so v praksi marsikakdaj 50, 60 ali celo še več odstotkov. Zato so razvili filozofijo, da je najcenejši način vodne oskrbe sanacija vodovodnega omrežja. Seveda že dolgo obstajajo načini, kako poiskati mesto, kjer iz vodovodne cevi uhaja voda. Toda stara prisluškovalna metoda ni niti hitra niti dovolj zanesljiva, še zlasti ne v mestnem okolju, kjer cestni promet s svojimi šumi otežuje iskanje napake. Tako je Seba dosegla leta 1976 precejšen uspeh, ko so razvili povsem novo metodo, po kateri zaprejo del mreže in merijo pretok vode v takšnem zaprtem krogu. Če jim naprave pokažejo, da voda nekje uhaja, začno ožiti območje meritev, dokler ne pridejo do približnega mesta luknje v cevovodu. Natančno ga določijo s prisluškovanjem, toda ne po klasični metodi, pač pa uporabljajo d,va senzorja in ugotavljajo časovno razliko pri registraciji šuma, iz katere izračunajo, kje pušča vodovod. Ti podatki so zelo pomembni za popravilo cevi. Zdaj vedo, kje je napaka in koliko vode uhaja. Popravilo Cevovoda seveda tudi nekaj stane, zato ugotavljajo, da se ne izplača mašiti vsake razpokice, saj praksa kaže, da lahko s sanacijo petih odstotkov največjih lukenj odpravijo 60 do 70 odstotkov vseh izgub na določenem območju. Najbolj zahteven del sanacije pa je ravno popravilo cevi. Povsem jasno je, da razkopavanje cest v mestih ni prijetno ne za monterja, ki to dela, pa tudi ne za okolico. Zato so Sebovci iskali enostavnejše načine in našli dve rešitvi: 1. Od firme British Gas so kupili sistem, kjer s hidravličnim kladivom najprej razbijejo staro litoželezno ali salonitno cev in v odprtino takoj potisnejo novo cev, ki je lahko tudi večjega premera. Dolžina je seveda omejena,toda 150metrovje vpraksi običajno povsem dovolj. Ta sistem namerava uporabljati tudi mariborska Montaža. 2. Sama Seba pa razvija tudi sistem horizontalnega vrtanja. V Montaži so za skupno naložbo v sanacijo vodovodov pripravili precizen elaborat, v katerem so med drugim navedeni naslednji podatki: • Po podatku iz leta 1982 v Sloveniji porabimo približno 250 milijonov kubičnih metrov pitne vode letno in če imajo vodovodi povprečno 30 odstotne izgube, to pomeni, da odteče vsako leto — nazaj v zemljo kar 80 milijonov kubičnih metrov vode. Če bi zadržali polovico te izgubljene vode, bi je bilo prav toliko, kot naj bi jo priteklo iz načrtovanega črpališča na Sorškem polju. To črpališče pa naj bi po grobi oceni stalo 1,8 milijarde dinarjev. • Za črpanje vode je seveda potrebna električna energija, ki je nekoristno porabljena, če voda uhaja. Pri 30 odstotnih izgubah porabijo slovenski vodovodi 33 milijonov kilovatnih ur električne energije letno samo za črpanje tiste vode, ki nato spet uide iz mreže. ® Pri tako velikih količinah izgubljene vode, bi dosegli tudi znatne prihranke pri obrabi opreme (črpalke) in pripravi vode, če bi črpali le toliko vode, kot je porabniki potrebujejo. © Praksa kaže, da se stroški sana- Zelite, da bo Glasnik boljši? Izboljšajte ga s svojimi prispevki! Telefon uredništva: 061-314-562 Sebin direktor gospod Helmut Schandl je opisal delovanje te naglo razvijajoče se firme. cije vodovoda po Sebini metodi (meritev, projektiranje del in zamenjava poškodovanih cevi), povrnejo s prihranjeno vodo in manjšo porabo elektrike že v približno letu dni. Zadnje čase se tudi pri nas krepi zavest o nujnosti varovanja okolja, pa tudi spoznanje, koliko škode je bilo v preteklosti že narejene. Načrti mariborske Montaže za delo pri sanaciji vodovodov dajejo perspektivno rešitev za oskrbo s pitno vodo, ki zares postaja vse težji problem v večini slovenskih in jugoslovanskih mest. Predstavniki IMP-ja in Sebe so se že tudi pogovarjali s predstavniki Slovenske gospodarske zbornice, ki so podprli njihove zamisli. Po drugi strani pa si Montaža tudi obeta odločene gospodarske učinke od oljub-Ijenega sodelovanja s Sebo v Avstriji in drugih zahodnoevropskih državah. L. J. Poleg znanja so za takšno nalogo potrebne tudi merilne naprave. Mariborska Montaža je še posebej ponosna na nedavno kupljeni ultrazvočni merilec pretokov in energije tekočin. To je zelo draga naprava — stala je okrog 30 milijonov dinarjev — ki jo kot edini svetovni proizvajalec izdeluje firma Controlotron iz ZDA. Zato pa ta naprava, kot je povedal vodja Montažinega oddelka za meritve, regulacije in reklamacije' inž. Janez Janko, na enostaven način in zelo točno izmeri podatke o pretoku in energiji tekočine v cevi pri nemotenem obratovanju. Tako torej dobimo sliko, kaj se v določeni napravi dogaja med obratovanjem, kar je trdna osnova za optimalizacijo njenega delovanja. Montaža Maribor opravlja meritve in izvaja ukrepe za energetsko optimizacijo predvsem na ogrevalnih sistemih v stanovanjskih in industrijskih objektih (radiatorsko, kalorifer-sko in konvencijsko ogrevanje), prezračevalnih, klimatskih toplozračnih in hladilnih sistemih ter sistemih po-trošne vode. Z ultrazvočnim merilcem je možno meriti pretoke najrazličnejših tekočin od vode, nafte, bencina, kislin, lugov, vina, sadnih sokov in tekočih plinov pa do fekalij. Tako mer- jenje torej pride v poštev tudi v r*|, nih industrijskih panogah ter drug veiah- , ka. V mariborski Montaži so že 00* zali, da se stroški meritev in ureg1111 ranja zelo hitro povrnejo. V stane vanjskih blokih na Ptuju so s pravi”' uregulacijo ogrevanja zmanjšali P" rabo energije za 40 odstotkov. meritve, ki so jih opravili dosleji ^ pokazale večja ali manjša odstopa®) od projektiranih vrednosti preto*-. — to pa z drugimi besedami poif6 neekonomično delovanje. . Saj vemo, kako gre: Če na pri®, klimatska naprava zaradi nepravi*’' ustv*; orabf nit!1 ureguliranosti v prostoru ne usn., zahtevane mikroklime, upor pač poveča temperaturo pretep vode. To pa pomeni večjo P0,iv energije. Da dosežemo flajkrajL možno porabo, je treba nafe® dvoje: 1. ) Pravilno nastaviti pretoke- 2. ) Pravilno nastaviti avtomat* oziroma regulacijo pretoka. j Merilna naprava pa je potreb** da dobimo podatke za pravilno , stavitev. V Montaži sprašuje) »Zakaj trošiti več toplotne enerfl kot je potrebno?« in svetujejo: »'"J timizirajte, kar še ni optimiziran® ^ področju porabe toplotne energijej L- Demonstracija ultrazvočnega merilca pretokov in energijskih vrednosti tekočin. Naprave, ki lovijo toploto Mariborska Montaža že nekaj let proizvaja strešne in zidne naprave za izkoriščanje energije iz odpadnega zraka in plinov. Na ta način lahko dosegajo precejšnje prihranke, saj je možno uloviti tudi 80 in več odstotkov energije, ki bi sicer brez koristi ušla v okolico. Prve tovrstne naprave so vgradili kar v svoje prostore na Špelini ulici. Na tem kompleksu so v zadnjih letih najprej zgradili 700 kv. metrov dodatnih pisarniških prostorov, nato halo s 1.000 kv. metri in prav zdaj se pripravljajo na gradnjo nove hale z 2.000 kv. metri. Kotlarne pa ves ta čas niso širili — in že na začetku je kotel delal s polno zmogljivostjo. Vse novozgrajene'prostore namreč ogrevajo s toploto odpadnega zraka. Drug večji kompleks, ki so ga projektirali in ga izvajajo Mariborčani pa je sistem za izkoriščanje odpadne energije iz kompre- sorske postaje v mariborski Metalni. Metalna ima dva kompresorja, ki dajeta toliko odpadne toplote, da bo moč prestrežen£l( koristno uporabljene energij6£ ° megavat. Strešna regenerativna toplozračna naprava. Tipizirane toplotne podpostaje Pa še to Avtomobil s Sebi ni mi merilnimi napravami. V mariborski Montaži so razvili nekaj tipov toplotnih podpostaj za stanovanjske in industrijske objekte. Prepričani so, da imajo tipizirane toplotne podpostaje precejšnje prednosti od starega načina, ko je projektant projektiral vsako toplotno podpostajo posebej. S tipizacijo je projektiranje enostavnejše, prav tako montaža, elementi so poenoteni, kar pomeni lažje vzdrževanje, hitrejši servis in krajše dobavne roke. V montaži pa so naredili že naslednji korak, saj so razvili tudi manjše prevozne kotlovnice, s katerimi je mogoče reševati probleme na objektu, kjer je energija potrebna le določen čas ali če odpove običajna energetska oskrba. Vse za lep vtis V Mariborski Montaži so se za obisk mariborskih politikov in vodilnih delavcev komunalnih organizacij in sisov res dobro pripravili. Poleg tega, da so gostom dali mape z gradivi, jim pripravili uvodne obrazložitve, razkazali proizvodnjo in jih nazadnje pogostili, so tudi pomili prizidek in sploh uredili okolico. Slika na desni je dokaz, da so za ta visoki obisk pometli pred svojim pragom — v dobesednem pomenu besede. "n v*tt ttc, ,d4 *6it N, lej S kv; »a F ste, strc akl % Mo J; rijs ftlo: S p SUb 'ete 'tol bett PteS Ss fon Prid 1 t S' H S NOVOSTI IZ ELEKTROKOVINARJA :iraniJ lergij*, °8*ed v Elektrokovinarjevo proizvodno halo priča, da je tozd dobro založen z delom. Avtomatski stroj za varjenje. Elektrokovinar: Plan precej presegajo *al .ekfr°kovinar je v letošnjem prvem četrtletju dosegel lep rezultat in doka-tes’, J® biIa izguba po zaključnem računu (znašala je 28,8 milijona dinarjev) Ho^Peehodnega značaja. Letos v prvem kvartalu so zastavljene ciije celo P r ese^Is < lt0v- Prvih treh mesecih je Elektro-nar-nar dosegel 283,5 milijona di-vežf eel°tnega prihodka (65 odst. , en p?1 'ani) in s tem presegel plan za ifotn .teek Da so prislužili ta ce-I Uirlr Prihodek, so porabili 168,4 mi-I JU|>a dinarjev, kar je 6 odstotke. jču^i od Planirane vsote. Tako ni f Por’ da ie indeks dohodka močno 0sko Vendarle obračunal vso za- ltaV?'0riz^r e|dP'sano amortizacijo in RJddi u J3! zaloge. Med letom so j ako fjP6 * (zboljšati finančno stanje, ■pr ^dobj]-50 Povečali poslovni sklad, ®>teobg0r0Čne " bralna sredstva ter ome- šp 2g°®e’ki šobile lani povprečno le °dst. nad povprečjem leta V oceni problemov so zato podčrtali, da je prodaja pridobila premalo naročil za izdelke s področja tehnologije vode, po drugi strani pa tudi IMP-jev razvojni oddelek precej zamuja z nekaterimi razvojnimi nalogami za tozd Elektrokovinar. Tako so tudi med naloge za letošnje leto napisali, da je treba v tozdu Inženirski biroji zaposliti ustrezne kadre za prodajo Elektrokovinarjevega vodnega programa, prav tako pa je treba okrepiti razvojni oddelek, da bo lahko hitro končal nujne naloge. Inženirski biro so danes za prodajo vodnega programa že bolje usposobljeni, je povedal Elektroko-vinarjev direktor inž. Karl Leskovar, tako da pričakuje, da bo v letu 1986 dosežen premik v prid zahtevnejšim izdelkom. Cilj je postavljen dokaj visoko, saj Elektrokovinar načrtuje 1,8 milijarde celotnega prihodka. 800 milijonov naj bi ga ustvarili z montažno dejavnostjo, milijardo pa s proizvodno dejavnostjo — od česar naj bi 60 odst. znašale naprave za kemično in biološko čiščenje ter pripravo pitne in industrijske vode. Ti plani temeljijo na nekaterih večjih objektih, za katere se pogovarjajo, pa tudi na novih izdelkih, ki jih bodo uvedli v proizvodnjo — zlasti kontejnerske biološke čistilne naprave (ki jim je posvečen poseben članek). Elektrokovinarjeva montažna dejavnost trenutno posluje brez večjih problemov, vendar v skrčenem obsegu. Še predlani so imeli okrog 90 elektromonterjev na začetku leta pa je njihovo število padlo na 78. Konec lanskega leta je Elektrokovinar navezal stike z Elektromontažo in kot pravi Karl Leskovar, z njo odlično sodeluje., Elektromontaža je čez zimo vzela na svoje objekte 18 do 20 Elektrokovinarjevih monterjev in tako. Ptujčanom pomagala pretolči suhe mesece. Trenutno pa ima Elektrokovinar za svoje elektromonterje dela dovolj, celo nekoliko preveč. Pogled v novi prizidek, kjer so zdaj združeni vsi obdelovalni stroji. • Avtomat za varjenje zunanjih in notranjih zvarov. • Stroj za avtogeno obrezovanje podnic pri posodah. Temu stroju gre zasluga, da podnic ni treba več nabijati, saj je avtogeno obrezovanje tako natančno in pravilno, da podnico enostavno privalijo. • Avtomatski stroj za razrez materiala. Stroj ima optično glavo, ki avtomatsko sledi načrtu, medtem ko lahko štirje avtogeni rezilniki hkrati razrezu jejo štiri kose kovine v enaki obliki. S tem strojem je delo seveda mnogo hitrejše in tudi mnogo bolj natančno, kot bi lahko delali ročno. • Sami pa so skonstruirali avtomat za varjenje hidroforov. V Elektrokovinarju so tudi naredili prizidek k proizvodni hali, kamor so prestavili obdelovalne stroje. Tako imajo vse obdelovalne stroje združene v enem prostoru, v večji hali pa imajo razrez in druge delovne operacije. S tem so v obdelovalnici ustvarili boljše in varnejše delovne razmere. Elektrokovinarju lani na- terno Marsikaj drugega. Predvsem tako da računajo število monterjev spet nekoliko povečati — do 85. Čez Nove čistilne naprave Elektrokovinar je pripravljen na proizvodnjo kontejnerske biološke čistilne naprave. Pripravljena je delavniške dokumentacija za proizvodnjo, pripravljeni pa so tudi prospekti za pridobivanje naročil. Posodobili z novo opremo nekdanji obseg pa ne nameravajo iti. Pač pa se Elektrokovinar usmerja Komandna omara v domžalski Tosami, kjer so Projektiva Maribor, Montaža Maribor in Elektrokovinar postavili linijo za nanos mavca na povoje. Kontejnerska čistilna naprava je sestavljiva, tako da lahko čisti od 50 do 1.000 enot. Primerna je za manjša naselja, za industrijske in kmetijske objekte, še zlasti pa za turistične objekte — hotele, motele in kampe. S tem izdelkom se Elektrokovinar vključuje v rastočo ekološko zavest, zato pričakujejo, da naročil ne bo manjkalo. Za primer: Samo v Podravju načrtujejo gradnjo šestnajstih čistilnih naprav. Kontejnerska čistilna naprava pa je najhitrejša in tudi najcenejša rešitev za manjše in srednje biološke čistilne naprave. Inženirski biroji so že navezali stike z nekaterimi potencialnimi naročniki na Štajerskem, preverjajo pa tudi možnost za izvoz takšnih naprav. Preko Marketin- gove predstavniške mreže pa bo Elektrokovinar prodajal kontejnerske biološke čistilne naprave tudi v drugih republikah, zato so že organizirali seminar za predstavnike, na katerem so jih seznanili s to zanimivo novostjo. Kontejnerske biološke čistilne naprave ponujajo v desetih tipskih velikostih, tako da lahko zmogljivost sistema prilagodijo naročnikovim potrebam. Naprava je sestavljena iz naslednjih delov: 1. ) Črpalni del. Tu sta dve potopni črpalki, ki črpata odplake. Upravljanje je lahko avtomatsko ali ročno. 2. ) Sledi mehansko čiščenje. 3. ) Naslednja faza čiščenja je z vpihovanjem zraka. 4. ) Končna faza čiščenja pa so usedalniki. OBJEKTI, KI JIH GRADIMO: RIVIERA V KOTORU Za Riviero izvajamo tudi tehnološke inštalacije St Črnogorska Riviera — tovarna mil v Kotom gradi svoj novi objekt v 9 kilometrov oddaljenih Radanovičih na Grbaljskem polju. Iz Kotora, ki je registriran kot svetovni kulturni spomenik in je pod zaščito Unesca, se mora izseliti vsa industrija in bo zato svojo proizvodnjo preselila na novo lokacijo v Radanovičih tudi 60 let stara Riviera. Novi objekt bo v 1. fazi namenjen proizvodnji higiensko kozmetičnih izdelkov — mil, tekočih in praškastih detergentov, celotnemu asortimentu kozmetike za široko potrošnjo, proizvodnjo maščobnih kislin in glicerina vseh kvalitet do nitroglicerina. To bo edina tovarna v Jugoslaviji z najmodernejšo tehnologijo hidrogenacije. Načrtujejo še 2. fazo, ki bo namenjena proizvodnji praškastih detergentov z novo tehnologijo. Na gradbišču 1. faze nove Rivie-rine tovarne dela tudi IMF: mariborska Montaža, Projektiva, ruški Alc-hrom, ptujski Eko, terTehnomont in Ten iz Ljubljane. Prek našega titograjskega predstavništva je IMP vzpostavil prve stike z investitorjem leta 1983. Za vzpostavitev teh stikov pa imajo največ zaslug vodja predstavništva v Titogradu Ciro Vušanovič ter France Križaj in Drago Ambrož iz Inženiringa v Ljubljani, ki so naredili dober vtis na investitorja in se dobro lotili pridobivanja posla. Avgusta 1984 je IMP z investitorjem Riviero Kotor sklenil osnovno pogodbo. Septembra 1985 je IMP začel z montažnimi deli na Rivierinem gradbišču Alchrom, Eko in Ten pa so se lotili proizvodnje tehnološke opreme, ki je bila v glavnem nared do lanskega junija. Ta začetek montažnih del pa pomeni že kasnitev, ki so ji botrovale zamude gradbincev. IMP je z investitorjem sklenil aneks — torej nadaljevanje k osnovni pogodbi za montažo tehnološke opreme, ki jo za investitorja dobavlja italijanska firma Mazzoni. Ta del montaže je prevzela Montaža Maribor. Investitor je IMP-ju zaupal tudi del projektiranja tehnologije (Projektivni biro Maribor), za katero je delno sam dal osnovne tehnološke podloge, delno pa je IMP pritegnil k sodelovanju tehnologa iz mariborskega Zlatoroga. S tem je tehnološka skupina IMP-jevega oddelka Inženiringa, ki ga vodi Vlado Novak, na- pravila pomemben korak v vključevanju IMP-jeve tehnologije. Pri koordinaciji tehnologije z investitorjem je veliko pripomogel kot kemijski tehnolog Ciril Štros, vodja ponudbe iz oddelka za tehnologijo. S svojim strokovnim delom si je IMP pridobil veliko investitorjevo zaupanje. Za nemoten potek del ima veliko zaslug vodja izvedbe iz tehnološkega oddelka Inženiringa Radko Čemčič, ki je zasnoval pravilni pristop k izvedbi. Da je to res, so potrdili tudi vodilni ljudje iz firme Mazzoni, ki so decembra lani, ko so se prišli v Tito-grajsko banko pogovarjat o kreditiranju 2. faze gradnje Riviere, hvalili kvaliteto vseh IMP-jevih del. S tem se je po Črni gori tako razširil dober glas o IMP-jevem strokovnem delu in njegovi dobri organiziranosti, da se na črnogorskem območju IMP-ju že odpirajo novi posli. Tako se tehnološki oddelek Inženiringa dogovarja o gradnji Žičnice iz Kotora na Sveti Ivan v starem delu Kotora, ki jo bo sofinanciral Unesco, pa o gradnji čistilne naprave po najnovejših tehnologijah za mesto Kotor, Tivat in Industrijsko cono. Ko sem se o delu na Rivierinem gradbišču pogovarjala z vodjem montaže iz mariborske Montaže Šta-netom Lemplom, mi je povedal, da na tem objektu vgrajujejo tehnološke in strojne instalacije, Mazonijevo opremo in našo. Tako zahtevno tehnologijo, kot je v Rivieri, vgrajujejo zdaj prvič. Sicer so podobna dela opravljali doslej v farmacevtski industriji, v kemični pa nekaj manj. Tu zdaj delajo po italijanskih shematskih prikazih. Sprva so imeli nekaj težav zaradi pomanjkljivih italijanskih načrtov. Ko je italijanski strokovnjak pregledal IMP-jevo delo, nanj ni imel večjih pripomb. Na gradbišču je bilo od IMP-ja iz Montaže Maribor povprečno 20 monterjev; vodja montaže iz tega tozda je Stane Lempl, vodilni monter pa Vlado Žirovnik. Alchrom je imel na gradbišču 8 monterjev, (vodja montaže Franc Kotnik), Eko pa 20, (vodja montaže Jože Lamberger). Monterji, ki se vozijo na gradbišče iz 10 kilometrov oddaljenega Tivta, delajo na gradbišču vsak dan od 7. do 17. ure, medtem ko v soboto do 15. ob nedeljah pa do 13. ure. V hotelu Mimoza v Tivtu zajtrkujejo in večerjajo. Na gradbišču monterji nimajo pitne vode in ne sanitarij. Za garderobo imajo dva kontejnerja, pa 6 barak za skladišča. Pri svojem delu pa so imeli tudi težave, saj jih je pestilo pogosto de-, ževje ter hude burje. Problem je bil z dobavo italijanskih materialov zaradi neusklajenih dobav. Povejmo še nekaj o investitorju, o katerem je dal podatke Tripo Schubert, direktor investicijskega sektorja, ki mi je razgrnil celo zgodovino Riviere. Začeli so jo graditi leta 1923. S proizvodnjo pa je začela leta 1926. To je prva tovarna industrijske proizvodnje v Čmi gori. Trije razlogi so, da so zgradili tovarno mil prav v Kotorskem zalivu: 1. ) Ker je bila surovinska baza na območju Dalmacije in otokov, kjer je bilo zelo razvito oljarstvo — olivno olje pa so kot surovino uporabljali v proizvodnji mila. 2. ) Ker je bil najcenejši transport surovin in opreme gotovih izdelkov po morju na lesenih ladjah in lesenih jadrnicah. 3. ) Ker so imele tropine — to je proizvod, ki je ostal od stiskanja oliv, podobno kalorično moč kot rjavi premog, so jih uporabljali za kurjenje kotlov oziroma za proizvodnjo vodne pare za tehnologijo. Riviera je doleta 1950 izdelovala pralna in toaletna mila, glicerin, loščila za čevlje, paste za parket, parfumerijo in kozmetiko. V tem letu je začela proizvajati jedilno olje, leta 1960 pa praškaste in tekoče detergente. Od 1971 do 1976 so rekonstruirali tovarno ter s tem rešili problem proizvodnje toaletnega mila s kontmuiniranim postopkom. Zgradili so novo toplarno za proizvodnjo vodne pare na tekoča goriva, obrat za tehnologijo kozmetike. Začeli so proizvajati aerosol preparate. Modernizirali so tehnologijo za proizvodnjo praškastih in tekočih detergentov. Po potresu, ki je bil v Čmi gori aprila 1979, so začeli projektirati novo tovarno na novi lokaciji v bližini letališča Tivat. Zdaj pa preidimo k novi tovarni! Tovarna ima 13.500 kvadratnih metrov pokritih prostorov z vsemi spremljajočimi infrastrukturnimi objekti. Predračunska vrednost te investicije je približno 1,3 milijarde dinarjev, od tega so gradbena dela 560 milijonov dinarjev. Gradnjo financirajo predvsem iz sredstev sklada za sanacijo ob potresu poškodovanih objektov, s krediti izvajalcev del, s tujimi krediti, s kreditom Poslovne banke Kotor in z lastnimi sredstvi. Glavni izvajalec gradbenih del je beograjski Napred s svojim kooperantom, izvajalec obrtniških del, del in instalacij je Unioninvest Sarajevo. IMP je izdelal del opreme in jo tudi montiral. Vrednost njegovih del z osnovno pogodbo in aneksi znaša za 1. fazo gradnje približno 500 milijonov dinarjev. IMP-jevci pa so poleg domače montirali tudi tujo opremo. Poleg IMP-ja so vključeni v strojni del projekta zagrebški Pastor, Iskra Avtomatika Ljubljana, Olga Meglič Ptuj, visoko regalno skladišče s transportno opremo je montiral in dobavil IBL Ljubljana. Tujo procesno opremo dobavlja Rivierin dolgoletni partner Mazzoni iz Milana, s katerim ta tovarna sodeluje od leta 1960. V novi tovarni bo montirana najsodobnejša oprema za rafiniranje in hidrolizo maščob, za destilacijo maščob, za destilacijo maščobnih kislin, za hidrogenacijo maščob, za prečiščevanje, uparjanje in destilacijo glicerina, za kontinualno miljenje maščobnih kislin, za sušenje mil ter dodelavo pralnih in toaletnih mil. Na osnovi tehnološkega projekta za proizvodnjo higiensko kozmetičnih izdelkov, parfumerije, tekočih sredstev za pranje in čiščenje, ki so ga izdelali Rivierini delavci, je Projektiva Maribor izdelala strojne projekte, elektro projekte pa Slovenija Projekt iz Ljubljane. Najsodobnejša tehnologija bo v novi tovarni pripomogla k visoki kvaliteti izdelkov, k potrebni higieni delovnega mesta, k solidnim delovnim pogojem ter k večji produktivnosti dela. Posebno dobro bo poskrbljeno V okviru celotnega kompleksa za transportne poti, predvsem pakiranja, skladiščenja. Omogočen bo tak transport materiala in končnih izdelkov, ki bo potekal po najkrajši poti, poskrbljeno bo za dobro zaščito izdelkov ob čim manjšem angažiranju delovne sile. V novi tovarni bodo, kot predvidevajo ob novem fleksibilnejšem postrojenju, proizvedli v prvem letu 6000 ton maščobnih kislin, 2000 ton stearina, 750 ton glicerina, 4500 ton toaletnih mil, 2000 ton pralnih mil ter velike količine tekočih sredstev za pranje in čiščenje ter higiensko kozmetičnih izdelkov. V prvem letu bo v novi tovarni zaposlenih 350 delavcev. Zaradi sodobne tehnologije in avtomatizacije proizvodnega procesa se bo bistveno spremenila kvalifikacijska struktura delavcev. Riviera se je doslej glede na premajhne zmogljivosti orientirala na gravitacijska območja ter na Pr‘ skrbo centrov. ; Pl Od leta 1984 Riviera precej P® te zomosti namenja izvoznim aranži® : (j] jem, od tega največ izvaža v Sovf L sko zvezo, na Madžarsko, letos P“i, re sklenila izvozne pogodbe z BoIga jo, Albanijo in ZDA. ^ Tako bo tudi v bodoče Rivi^J 9p poudarek na izvozu, ki ga bodo “ ^ , kva*' sodobni tehnologiji in z dobro 1 teto izdelkov laže uresničili. J .. V zvezi z omenjeno novogratM pa je Tripo Schubert povedal, da * '*< pri gradnji prisotni vsi tisti proble^J ki nasploh spremljajo gradnjo v nr ‘ji državi — to sta kvaliteta izdelavete rok gradnje. Ker se je Riviera odi0*;1 $n la, da bo sama nadzorovala grad|,( L, — je tako problem kvalitete ^ šan na minimum, medtem ko na r° si gradnje ni mogla vplivati in tako*0 gradnjo v devetmesečni zamudi- T Pričakujejo, da bodo grad^ k< 'obrtniška dela zaključena do ko^ V; letošnjega aprila. Glede na to, dJf (j. začeli z montažo opreme v zadflr! & lanskem četrtletju, pričakujejo- * „ bodo začeli s poskusno proizvod^) v ^ vseh tehnoloških celotah, do letoS njega septembra. »Zaključek dela Je objektu in začetek redne proizv ^ Pc nje v novi tovarni pade v leto,*' ta dejal Tripo Schubert, »ko Riv'eai taj praznuje 60-letnico svojega obstt’|ij tako da bo nova tovarna poflifj l' najlepše darilo za delavce, ki J c ’str dolgo delali v težkih pogojih nasP lokaciji. Ko smo licitirali proizvodnjo h mače opreme, smo iskali takega d ^ jalca, ki bi s svojo kvaliteto, rok izdelave in z organizacijo dela za‘-,, Ijivo izvedla vemo realizacijo za11’, Ijene tehnologije. Zdaj lahko sp0 odgovornostjo rečemo, da sine dobili z angažiranjem firme upamo, da bomo na koncu, ko instalacije začele delovati, doka* -- -- ■•o*' tudi načrtovano kvaliteto izdelkj^ MARIJA PV-V Skupina monteijev iz mariborske Montaže na objektu. Destilacija glicerina v novozgrajeni tovarni. J oprema za kopalnice enoročne in dvoročne pipe banje sanitarna keramika se uporabljajo presevalne naprave Pogled skozi kovino . ^lepa še ni bil IMP deležen toliko javne pozornosti kot tisti aprilski e|ttek, ko je radio nenehno oddajal opozorilo o nevarni jeklenki, ki ? je izginila nekje med Žalcem in Slovensko Bistrico. O tem, kako so t^ejevd izgubili napravo za preverjanje kvalitete zvarov, je poročal '•»jug in poročilo so prevzeli časopisi širom Jugoslavije, da o sloven-/»» sploh ne govorimo. Danes je videti, kot da je bila to generalka za ueplah ob radioaktivnem sevanju iz Černobila. H-eVec*a ta^° razburjenje za-V?' a(» gammamata ni bilo potreb-> saj nevarnost ni velika. ■■I arna8' s« to tudi vedeli. Tako je Rednik našega Odbora za 1 J^eščanje Jože Kovač povedal, ako mu je znanec iz gradbene r l e °b vsem tistem direndaju I »Glej, glej — nisem vedel, - a v IMP-ju uporabljate tako vi- -----'logijc... Monterji presevalne naprave v^eda dobro poznajo — toda aQna drugih IMP-jevcev se je j »t spraševala, le kaj šarimo z o^^oaktivnimi bombami« po 9 jpdbiščih. Zato je prav, da po-& j5»o nekaj več o defektoskopiji Pomenu te dejavnosti za tc r^n° montažo. 113 P Dra ^re-i Povejmo» da so to na-• ei P0 te'k6 23 snemanie zvarov, v ka-ranž1"*1 (jh »Porabljajo vire ionizirajo-Sovj{l •»vanj. V Oveju imajo zdaj tospa? t.1 takih naprav — dva prava B°Iga(l j "»genska aparata, ki sta večja tat —ter štiri manjše apa-.te- Podobne defektoskopske ot JParate da je to najnatančnejše preverjanje kvalitete, saj rendgenska slika povsem natančno pokaže, kakšen je zvar. Marsikdaj je v zvaru drobna napaka, ki se pri tlačnem ali hladnem preizkusu niti ne pokaže. Toda ko plinovod, vodovod ali vročevod obratuje, ko začne učinkovati tudi raztezanje in krčenje zaradi toplotnih sprememb, ta slaba točka preraste v razpoko. Rendgenski posnetek pa lahko takšno točko pokaže takoj. V Oveju so tudi opazili, da se je po uvedbi lastne defektoskopske službe tudi zboljšala kvaliteta dela. Zgodi se, da varilec pri delu dela kaj narobe — in ko na filmu opazijo napako, ga lahko takoj opozorijo, da spremeni način dela. Ne brez ponosa mi je Franc Paulin povedal, da Ovejevi de- fektoskopi odkrivajo manj kot 3 odstotke slabih zvarov. Po zahodnoevropskih standardih velja za normalno uspešnost, če je defektnih zvarov 5 do 8 odstotkov — torej so Ovejevci kar precej boljši. Ne mislite, da vsi ti odstotki pomenijo napake, ki jih naredi monter — tu je še vpliv kvalitete materiala, pa vremena in ne nazadnje je pomembna tudi kvaliteta varilne opreme, kjer mi za Zahodom nekoliko zaostajamo. To pa je že dosežek, da Ovejevci s slabšimi aparati presegajo povprečje zahodnoevropske kvalitete! Obseg dela Ovejeve defektoskopske službe se iz leta v leto povečuje. Od ustanovitve so naredili 125.000 posnetkov, samo lani pa 17.000. Tudi letos imajo ogromno dela in so zato vse tri njihove dvočlanske ekipe stalno na terenu. Za konec morda še. en podatek: V Jugoslaviji je 260 delovnih organizacij in drugih institucij, ki imajo dovoljenje za uporabo virov ionizirajočih sevanj v defektoskopske namene. LOJZE JAVORNIK Štafeta mladosti v Livarju »Mladi iz IMP-ja smo veseli, da se je štafeta mladosti na svoji poti ustavila v naši delovni organizaciji. Štafeta je od nekdaj predstavljala simbol enotnosti in povezanosti mladine Jugoslavije. Tito je bil in je ostal naš navdih. Zaupal nam je, mi pa smo mu vračali z ljubeznijo in delom. Boj, ki ga bijemo sedaj, osvešča in krepi na nov način. Dobro je, da boja za socializem !odoot )5‘lrate ima tudi mariborska -o kva|r ^»»taža. (M1 slij^Veiu 80 Defektoskopske gradnj. j ustanovili pred približno J- Setimi leti, ko so delali sloven--obK kipi,-10 V < Jali, Vi mi sir . len’ KO so aela11 stoven- b liarPlinoVod- ^eveda 80 uP°rab~ lave i" U rendgensko kontrolo zvarov ^HloSj Prej, toda takrat so naročali gradnj' Tkanje pri drugih inštitucijah. zrrtff ina| morali so čakati na sne-i na r° ,, a*»o ekipo, pa na posnetke, ako Zlatka, nemogoče je bilo doseči udi kontrolo. Lahko si mi- radtk' ko’ da delo precej moti, če ° Var!iroIa h* sProtna» Pa 56 mora t°, da? daj1®" z vso opremo vračati zadflie, e» nazaj, popraviti kak slab iei°’ I snT T' m zato tudi ni mogoče 2as>Pati jarka itd. Lastna 0 j i n tektoskopska služba «« Ove-k ^Cem omogočila, da mon. leto ‘ | ^kličei0 snemalca, ko ga rabijo, Rjvid’ hj2v?re posname, razvije film in 0^°j sporoči, ali je delo v redu javljeno. Delo tako teče glad- n3 * zakaJ le sploh potrebno Vensko snemanje zvarov? mjo si ,»Ja Ovejeve defektoskopske UZ»e Franc Paulin pojasnjuje, EKSKLUZIVNO ZA IMP GLASNIK Intervju s strokovnjakinjo za jod :gV Ker smo dobili šifrirano vest, da so našemu pogovoru s profesorico kemije gospo Polono, prisluškovali novinarji nemškega časopisa »Dojče cajtung« in francoske revije »La Pigal«, vam posredujemo toplo in nepreverjeno vest o najnovejših odkritjih in mnogostranski uporabi joda 131. Gre za izredno pomembno in dragoceno spojino jodovih molekul, ki so vezane v jod 131 z atomskimi kislinami, ki jih lahko po mili volji in zastonj preizkuša tudi naš človek. S to specifično vrednoto nas je pogostil oblak, ki se je slučajno znašel v pravem trenutku nad našo deželo. Namreč, predhodno je bil namenjen v skandinavske dežele, kjer naj bi odvrgel svoj dragoceni tovor na neobljudeno pokrajino, v zadnjem trenutku pa je pričela pihati usodna sapa iz smeri se-verozapad in tovor je bil v največji tajnosti raztresen na našem področju. Zaradi popularnosti, ki ga je deležen omenjeni jod 131 v naši deželi smo profesorico Polono povprašali, kaj meni o tem nenavadnem in pomembnem paketu. »Jod 131, ki se ga ljudje danes tako strašno bojijo je bil v času čarovnic pravo odkritje,« pravi profesorica. »To je bila najbolj dragocena in iskana snov. Še naši pradedje so ga s pridom uporabljali pri kuhanju žganih pijač. Dodajali so ga žlahtnim vinom zaradi prefinjenega okusa, ki se rodi s spajanjem obeh kislin. Razredčenega so ljudje uporabljali za razne prikuhe in omake. Predvsem niso skoparili, ko so gostili ,žlahto‘ ali namišljene prijatelje. Kot priliv k solati pa je bil jod 131 nepogrešljiv.« Strokovnjaki v tovarnah so se bali, da njegova vsestranska uporaba ne bi izpodrinila celo jutranje kave, ki je imela med poživili tiste čase vodilno mesto. Jod 131 pa je v sebi skrival še drugo nevarnost. Deloval je namreč v obratni smeri od kave. Povzročal je željo po »ritanju in praskanju«, l o se pravi, da je delavca spodbujal k delu vseh b ur. Zaposleni so namreč na ta način čutili, da živijo in da je treba v službi delati. To delovanje joda pa bi imelo v današnjem času enkratne in zavidanja vredne posledice^ o katerih pa profesorica ni hotela govoriti. Našo ugledno sobesednico smo povprašali tudi o spolnih učinkih, ki pa jih moramo pred objavo še preveriti. VINKO LAPUH a zai";! o zanj' Snlni lMPi doka*' um'. t Ljgjeli smo Naše igre brez meja ■ ^kupina Skipovih smučarjev ni bila zadovoljna s potekom Ikovih zbirnih tekem za udeležbo na sozdovih zimskih igrah. Napisali so oster rilanek, ob katerem uredništvo pripominja, da bi morali po našem . nenju v IMP-ju zares posvetiti večjo pozornost organiziranju vseh Portnih tekmovanj. Morda se komu to zdijo drobnarije, toda v resnici udi take stvari vplivajo na potek športnih tekmovanj. .Vse več ljudi se z rekreacijo ukvarja vse bolj strokovno. Ti ljudje pri-var?iej°. da bo tekmovanje dobro organizirano, od tega, da so tekmo-a>isca kar najbolje pripravljena, sodniki dovolj kvalitetni, pa do tega, • Program teče po vnaprej določenem umiku. Vse to je brez dvoma Potrebno, da so športni boji lepi in pošteni. v koordinacijski odbor IMP-jevega sindikata je na zadnji seji imeno-81 komisijo za šport. Upamo, da bo ta komisija opredelila dolgoroč-. eisa pravila za organiziranje športnih iger in da bo sodelovanje IMP-jCVlb športnih referentov tudi zmanjšalo število organizacijskih spodrs-'Jajev. ^daj pa poglejmo, kaj so napisali Skipovci! , Zaradi previsokih cen smučanje, smo že težko čakali na Ikovo izbirno ^mpvanje, ki je bilo 15. februarja. Dobre volje smo se odpeljali z avto-“som proti Kranjski gori. Najprej smo se ustavili pri gostilni Marinšek Naklem Tam naj bi dobili štartne številke in dnevne karte za smučanje. u°da, pri štartnih številkah se je zataknilo, tako da jih nismo vsi dobili, fali smo nazaj v avtobus, kjer naj bi dobili tudi sendviče. Kot nalašč je a‘teh zmanjkalo, tako da smo starejši odstopili svoje otrokom. \ Podkoren smo prispeli ob 8.45. Tekmovanje v veleslalomu in tekih *!e končalo ob 13.45. Kosilo v hotelu Špik je bilo predvideno ob 16. n> °b 17, Uri pa razglasitev rezultatov. t ' ° variš Rajko Primc zasluži vse graje na račun organizacije celotnega oh rnovania- Prvič smo ga videli pri podelitvi startnih številk, potem pa h J 15, ko je prišel povedat, da diplome še ni uspel napisati, da pa p “o gotove čez 15 minut. Tisti, ki so hodili za točilni pult, pa so tovariša mztea pogosto videvali, kako se je veselo zabaval. No, ob 18.15 se je le s kazal in vsi v dvorani smo si oddahnili. Toda prišel je le povedat, da je Pfanjem veliko dela in da se trudi, ter da bo kmalu vse gotovo. Vsi smo ^1 utrujeni, sploh pa otroci, ki jih je bilo mnogo, toda kaj smo hoteli, f^smo bili na avtobus in morali smo počakati na razglasitev. No, ob y '. le tovariš Primc le prišel, prebral rezultate ter podelil priznanja. 's«fc vsega pa je bil, ko je rekel, da kdor hoče naj ostane še v Špiku, ka‘iPa nai se 0dPrav‘mo z drugim avtobusom domov. Bila je že noč in j ° bo iskal po avtobusu svojo garderobo in smuči, ter jih prelagal na Sj8 ovtobus? Seveda za tovariša Primca to ni bil problem, saj je bil s ^benim avtomobilom. pil n*80 s°boto, 22. februarja pa je bilo IMP-jevo tekmovanje. Nasto-bit ie °krog 450 tekmovalcev in vse je bilo gotovo do 17.15. Nas pa je ° okrog 120 in smo komaj končali ob 19. uri. r . bi se radi še udeleževali športnih iger toda ne tako slabo organizi-‘b, kot je bilo Ikovo izbirno tekmovanje v Kranjski gori. BOJAN MARUCELJ, ŠTEFAN TOLAN ^ TOMAŽ GRUM in PRIMOŽ CVAJNAR Kako je izginil gammamat? Kaj je bilo pravzaprav z izgubljenim in spet najdenim gammamatom, zaradi katerega je bilo v jugoslovanskih časopisih prelitega toliko črnila? In kako to, da so Ovejevci letos takšno napravo že dvakrat izgubili — na istem gradbišču. V časopisih je bilo natančno popisano, da je aparat izginil na gradbišču v Slovenski Bistrici v petek, 10. aprila okrog petnajste ure, da so ga nato iskali tako Ovejevci kot miličniki in tudi posebna skupina z Inštituta Jožefa Stefana, poleg tega pa je UJV po radiu in televiziji opozarjala občane in jih prosila za pomoč Vse to je bilo brez uspeha, pa je presevalne napravo po dobrih štiriindvajsetih urah, v petek nekaj pred 16. našel Ovejev delavec Ivan Križnič na mestu, ki so ga prej že večkrat preiskali sami in tudi miličniki. Ovejevci menijo, da je aparat nekdo ukradel in ga potem, ko je slišal obvestila po radiu ali TV, spet odvrgel. UJV svojega poročila v času, ko to poročamo, še ni dala. Aparat je bil izgubljen in spet najden. Med iskanjem in po njem pa se je marsikdo spraševal, ali v Oveju s temi napravami delajo dovolj previdno. Najbolj precizne odgovore na to vprašanje najbrž daje zapisnik z ogleda, ki ga je opravil republiški sanitarni inšpektor zaradi tega dogodka. Nekaj ugotovitev: Vseh šest naprav, ki jih OV uporablja za snemanje zvarov, ima ateste, da so bili pregledani v marcu letos. S temi napravami dela šest delavcev Defektoskopske službe, občasno pa jima pomagata še dva delavca varilske službe — vsi so opravili ustrezne radio-grafske tečaje, na katerih so se usposobili za to delo. Inšpektor je ugotovil, da ima Ovejeva Defektoskopska služba vsa potrebna dovoljenja in ateste za delo z viri ionizirajočih sevanj, delavci pa so strokovno usposobljeni. Defektoskopska služba ima tudi že od leta 1977 Pravilnik za delo z izvori žarkov X in gamma, na katerega inšpektor ni imel pripomb. Pač pa so vsem delavcem, ki uporabljajo te naprave, ponovno razdelili pravilnik in se dogovorili, da bodo opravili ponovno interno preverjanje znanja. Skratka, inšpektorje ugotovil, da ima OV primemo predpisane postopke — toda: ». ..zaradi prevelikega dela (letos do 18. aprila je bilo izvršeno že 85 prevozov) je prišlo delo z ionizirajočimi sevanji v rutino, kar se jepokazalo v tem, daniso zaklepali vozila oziroma njegovega prtljažnika in da so za krajši čas puščali vire ionizirajočega sevanja brez nadzorstva. To je pripeljalo do izgube gammamata v Slovenski Bistrici 20. febmarja 1986, ko je bil izvor izgubljen dve uri in do odtujitve (kraje) gammamata 10. aprila 1986, ko je bil aparat bre» kontrole 24 ur. Delavci IPM — OV so pn obeh izgubah ravnali po predpisih oziroma po navodilih vodstva Defektoskopske službe in redno izvršili prijavo na postaji milice v Slovenski Bistrici.« Za pravilno oceno dogodka moramo upoštevati, da nevarnost sploh ni bila tako velika, kot so dejala vtis radijska obvestila. Zaprta presevalna naprava sploh ni nevarna, na njej pa je znana rumena nalepka s črnim znakom, ki opozarja na sevanje. Tudi če bi napravo odprli, je moč sevanja na ustju 4 milirend-gene na uro — ki pa seveda pada s kvadratom razdalje. Za primerjavo: za Ovejeve defektoskope je dopustna doza sevanja 400 milirendgenov mesečno. Kljub vsemu je jasno, da gammamat ni nobena »tempirana bomba« pač pa naprava, ki je ob normalni uporabi povsem nenevarna. Seveda pa je ob izgubljanju teh naprav potrebno upoštevati tudi to, da gammamat stane okrog 8.000 mark, vir sevanja v njem pa 300.000 dinarjev. L. J. nikoli nismo idealizirali. Danes je težko biti mlad, zato ni druge izbire, kot da živimo in se bojujemo. Jugoslovanska socialistična revolucija zahteva boj. V tem boju bodimo realni, zahtevajmo tudi »nemogoče«. Bodimo demokratični, pa tudi bre-z kompromisnimi. Le takšen boj nam zagotavlja, da bomo nosilci sedanjosti in ne pripravniki prihodnosti. Zahtevajmo, da se revolucionarni cilji hitreje in dosledneje uresničujejo, da bo delavski razred res vladajoči razred, kar mu po zgodovinskih opredelitvah tudi pripada. Mladi smo na strani teh opredelitev, zato imamo pravico, da to zahtevamo tudi od drugih«, so bile besede predsednika osnovne organizacije ZSMS delovne organizacije IMP-livar Janeza Hrovata, izrečene ob sprejemu zvezne štafete, ki se je v četrtek 17. aprila 1986 za krajši čas ustavila med nami. Livarjeve mladinke in mladinci so skupaj z mladimi iz šolskega centra »Josip Jurčič« in delavci livarjevega kolektiva, IMP-jevi balinarji v finalu Siga IMP-jevi balinarji nadaljujejo tradicijo dobrih uvrstitev na Športnih igrah gradbincev. Na aprilskem tekmovanju so zmagali v svoji skupini in se uvrstili v finale Šiga, ki bo junija v Novem mestu. Tekmovanja, ki ga je organiziralo Gradbeno podjetje Bežigrad, se je udeležilo 28 ekip, ki so tekmovale v osmih skupinah. IMP-jeve barve so branili Jože Šubic, Stane Sojer, Frenk Hočevar in Vili Lavrenčič. L. J. štafeto prisrčno sprejeli in jo ponesli skozi proizvodne prostore. V tem času pa so se mladi livarji, skupaj s predstavniki predsedstva OK ZSMS občine Grosuplje in poslovodnimi delavci TOZD LSNL ter predsednikom konference sindikata, na krajši slavnostni seji, organizirani v počastitev prihodazvezne štafete, pogovarjali o vplivu investicije TOZD LSNL na zaposlovanje mladih in vlogi mladine pri delu in življenju celotnega kolektiva Livar. Po končani slavnosti je štafeta nadaljevala pot proti Vrhniki in drugim krajem SR Slovenije. I. M. Junija bomo delili nagrade Za gesla S to risbo bi vas radi samo spomnili, da še"vedno traja natečaj za IMP-jevo propagandno geslo. Avtoije treh najboljših predlogov bo Odbor za obvešča-nje nagradil s po 2.000 dinarji. Ce se vam je posvetilo, pošljite geslo do konca maja v uredništvo IMP Glasnika, Ljubljana, Liko-zaijeva 6. ZAHVALE Ob nenadomestljivi izgubi očeta se zahvaljujemo vsem sodelavcem iz Tena Energetika za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremljavo na njegovi zadnji poti. BORIS TOPOLE Ob nenadomestljivi izgubi svoje drage mame se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata Tozd Projektivni biro in sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja, ter spremstvo na njeni zadnji poti. ANTON VODEB Ob boleči izgubi svojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in prijateljem ter Osnovni organizaciji sindikata DO OV za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji PO- MARJAN KOŠIR Ob smrti mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozd Črpalke za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se še zahvaljujem pevskemu zboru IMP za zapete pesmi ob grobu. JURIČ IVANKA Ob izgubi svojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata DO Telekom za darovano cvetje in izraženo sožalje. CIGLAR KATICA Osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem Klima-montaža se ob izgubi očeta iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. ALOJZ BRINC 27. maja bo minilo 2 leti odkar me je prezgodaj zapustil moj ljubljeni ati Marjan Kopitar. Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Hvala tudi njegovim sodelavcem in članom izvršnega odbora OO sindikata tozd Dvigalo sin ANDREJ Zahvaljujem se vsem delavcem tozd Blisk Murska Sobota, ki so mi priskočili na pomoč z denarnimi sredstvi ob nesreči — požaru ki me je doletela. Zahvaljujem se tudi osnovni organizaciji zveze sindikatov in posebej izvršnemu odboru za izvedeno akcijo zbiranja pomoči. KLEMENČIČ FRANC Prvi maj v Klimatu Letos smo se v DO KUmat odločili, da za prvi maj ne bo samo simbolični sendvič in »dva ded«, temveč po dolgem času tudi kulturni program. Rečeno, storjeno! Odločili smo se v zadnjem trenutku. Šolarji so bili prosti, torej smo se morali opreti na lastne sile. V svoji sredini smo poiskali ljudi, ki se uk-varajo s, kulturo. Organizator — OOS si je proslavo zamislila precej amatersko in jo v tem slogu tudi speljala. Končno je napočil zadnji april — zadnji dan dela in tudi čas naše proslave. Delavci smo se zbrali v mali proizvodni hali klimatov (marsikoga je privabila radovednost, kaj bo). Uvodni govor je imela predsednica OO sindikata Jožica Pogačar; spomnila nas je na minule boje in žrtve, ki so bile potrebne, da danes lahko svobodno praznujemo praznik dela. Po svetu je še mnogo delavcev, ki tega praznika še ne smejo praznovati, zato moramo to pravico ceniti, in jo ohraniti. Kulturni program je začel Jože Perčič, ki je na harmoniko zaigral valček. Vinko Jager se je nato predstavil z recitalom Edvarda Kocbeka: Zgodovina in Na polju. Kljub prizadevanju tov. Jagra, pa ubogi dotrajani mikrofon in sploh celotno ozvočenje ni »hotelo sodelovati«, kot bi moralo. Zato je Tone Strnad kar mimo mikrofona zaigral nekaj iz Avsenikovega repertoarja na klavirsko harmoniko. Recitacija Menartovih pesmi: Post festum in Človeške zapovedi je zvenela dosti bolj živahno morda zato, ker sta bili pesmi bolj melodični (zveneči) ali pa bolj poznani. Za konec sta ponovno nastopila harmonikarja in zaključila proslavo. Lahko rečemo, da nam je proslava uspela. Seveda pa moramo odmisliti nesrečni mikrofon, saj je bil edini krivec za nezadovoljstvo ob dobrem splošnem mnenju o programu in proslavi. Strli smo oreh, se obogatili z novo izkušnjo in se odločili, da bomo v bodoče še prirejali takšne in boljše proslave ter si tudi na ta način dvigali kulturno raven. M. D. S proslave 1. maja v Klimatu (Foto: M. P.) letne igre IMP bodo 13. septembra V delovni organizaciji Iko so z e imenovali organizacijski odbor in začeli priprave na 6. letne igre IMP. Igre bodo v soboto 13. septembra na igriščih Športnega društva Slovan na Kodeljevem. Organizatorji napovedujejo, da bodo prijavnice razposlali v kratkem, tako da bodo prijavljanje opravili že pred dopusti. L. J. Ob prvem maju Nedelo za praznik dela Prvi maj so si delavci pred sto leti priborili s krvjo, da bi delali osem ur, torej dosti manj, kot so morali do takrat. Obseg delavskih pravic je bil v raznih družbenih sredinah različen in marsikje so si jih morali delavci priboriti tudi s štrajki, kar doživljamo tudi še danes: Med sabo pa imamo tudi nasprotno obnašanje, ki maliči delavsko solidarnost in perspektivo za boljše življenje. Tega ne počno le posamezniki, ponekod so ti pojavi že množični. Za prvi maj so se marsikje pripravili že 30. aprila. Na zboru smo pregledali in potrdili trimesečno bilanco z zelo spodbudnimi rezultati. Pripisovali so si jih tudi tisti, ki zelo skromno delajo, na ta dan so se pa še posebej potrudili, da niso čisto nič delali, le čakali na dobro malico in kuvertoz »dobičkom«, ki so ga nekateri dobili tudi za — nedelo. Še najbolj pa so padli v oči ta dan, ko so dobili plačanih osem ur kot šiht, za sedenje. Ob povabilu, naj gredo na proslavo 1. maja v drugi tozd na Trati, so se razgubili po kotih, k pijači, le četrtina kolektiva ga je slišala. Ta zadnji april je bil delovni dan. Toda mnogi so ga spremenili v čiščenje, nekateri so celo dosegli ob stroju pol ali nekaj več norme, skratka, kak odstotek je normalno delal, in človeka močno pogreje, ko sliši da bodo rudarji marsikje delali čez prvomajske praznike, tu v okolici pa ljudje, ki počivajo že en dan prej in to v kolektivu, ki želi novo tovarno, kjer bi ob normalnem delu zaslužili ta dan eno milijardo din (staro), ko je bil finančni uspeh v aprilu skoraj 46 milijard (nekateri so cagali za komaj 38 milijard, so pa drugi zagrabili in uspeh je bil). In seveda, če človek sicer ni ravno za delo, ni nič čudnega, da je na praznični dan na lepo počiščeni mizi pustil za seboj celo svinjarijo ostankov od pijače, kosti, kruha, še pladnjev in posode se jim ni ljubilo vrniti nazaj v jedilnico. In ko bodo to prebrali, bodo skočili, zakaj je to povedano, koga se pa to tiče — in zamera bo tu. Pa naj bo, če jo pove tisti, ki dosti več dela, spoštuje delovni čas, pomaga k delovnim uspehom, gre tudi na proslavo, in je torej dosti drugačen od K. C-ja, ki je 16. aprila žigosal kartico ob 6.00, v delavnico prišel ob 6.50, odšel ob 13.40, žigosal ob 15.35, čeprav dela v izmeni, nekje se je zamotil v tovarni, in ima višek ur, pa bo lahko drugič pozneje prišel v tovarno. Gotovo pa ni to edina goljufija in če je komu v tovarni kaj za delovno disciplino, bi to raziskal, in vse minute brisal, ki segajo preko 14. ure, ker je pač izmensko delo. F. V. Anketa — vas zanima kultura? V Glasniku smo že pisali o pripravah za ustanovitev kulturnega društva IMP. Ker bi organizatorji želeli zasnovati dejavnost drU' štva tako, da bi bila zanimiva za čim širši krog IMP-jevcev, sui® pripravili naslednjo anketo, s katero zbiramo vaša mnenja in p<>' bude. Pomagajte pri ustanavljanju kulturnega društva IMP! Vprašanja: 1. Ali se ljubiteljsko ukvarjate s kulturo? DA NE (obkrožite ustrezen odgovor!) Če se ljubiteljsko ukvarjate s kulturo, navedite, prosimo, na katerem področju! 2. Ali mislite, da je potrebno v IMP-ju bolj organizirati amatersko kulturno dejavnost? DA NE 3. Bi se včlanili v Kulturno društvo IMP? DA NE 4. Katere oblike kulturne dejavnosti bi vas zanimale? a) Koncerti pevskega zbora b) Literarni večeri c) Nastopi igralske skupine č) Razstave likovnih del d) Predavanja e) Organiziran ogled gledaliških predstav in pogovor z ustvarjalci. 5. Napišite še svoje predloge, kaj naj bi delalo Kulturno društvo IMP! Za konec pa še: Kje ste zaposleni (tozd, DO)? Izpolnjeni anketni list pošljite na naslov: Draga Milenkovič, IMP — DO Klimat, Vojkova 58, 61000 Ljubljana. Hvala lepa za sodelovanje! Če želite sodelovati v društvu, pripišite še svoje ime in priimek! Joti tač do Oai 8u| sto "a, dal sar ) Pos Oto Po( || Pst dte PLANINSKE NOVICE i bo 1 ____^>Po, Organizirali bomo planinski tabor Upravni odbor Planinskega društva IMP je sklenil prevzeti tabor ljubljanskih planinskih društev v letu 1986. Tabori so že uveljavljena Oblika srečevanja pla-nincey. Predstavniki meddruštvenega odbora so že pred časom opozorili, da bi bilo prav, če tako močno društvo, kot je IMP-jevo s preko 400 člani, prevzame organizacijo tabora za planince ljubljanskega območja. Upravni odbor je menil, da je za takšno prireditev najprimernejši datum prav prihodnje leto, ko praznuje Planinsko društvo IMP desetletnico svojega delovanja, sozd IMP pa štiridesetletnico. Konkreten načrt za izvedbo te naloge bo pripravil organizacijski odbor, ki ga je OO Planinskega društva že imenoval. L. J. V središču Slovenije V zgodnjih jutranjih urah, 26. aprila smo se planinci PD IMP Ljubljana odpeljali na četrto etapo po Badjurovi krožni poti. Pot pred nami sicerni bila tako dolga, da bi morali odriniti tako zgodaj, toda zaradi slabih prometnih zvez nismo imeli druge izbire. Peljali smo se do Moravč. Čeprav so Moravče poznane iz časa NOB in po dobrih gostilnah, se nismo ustavljali. Današnja pot je bil usmerjena na Slivno, Vače, Zasavsko goro s povratkom na železniško postajo Zagorje ali Savo. Nekoliko smo bili v zadregi, ali bomo našli pravi izhod iz Moravč, ker nismo imeli vodnika (zamudil je avtobus) pa nas je teh skrbi rešil Jure Novak. Nad Grma-čami smo stopili na Badjurovo pot in vztrajno grizli v strmino. Ko smo prišli do samotne kmetije pri Uštetu, smo pričakovali, da bomo dobili kakšno okrepčilo (kot takrat, ko nas je tu mimo peljala pot v neznano), pa ni bilo nič. Sonce je prijetno grelo, zato bi se prilegel čaj ali tepkovec. Še predsednik PD IMP Lojze Kosi je to potrdil. Jaz sem mu verjel, ali pomagati mu pa nisem mogel niti z vodo. V zaselku Stance Laze, na prelazu med Savsko in Moravško dolino smo se za kratek čas ustavili, da smo zajeli Da smo dosegli najvišjo točko današnje poti, smo morali premagati še zadnji del strmine, ki se zelo hitro dviga in prišli na teme Slivne (870 m), ki ga domačini imenujejo Piv-kelj. V zaselku Zg. Slivna, ki je od Pivkeljna oddaljena 15 min., smo odtisnili prvi današnji žig BKP št. 13. Po spustu iz Zg. Slivne na Spl. Slivno, smo si ogledali še obeležje GEOS, ki nam označuje geografsko središče Slovenije, nato pa zavili v kmečki turizem. Tu smo se zelo dobro počutili, poti pa še ni bilo konec, zato smo po malo daljšem počitku odšli v Vače. Tu smo v dnevnike BKP odtisnili drugi žig današnje poti št. 14. Ker na vrhu Slemška (670 m) ni nikogar, da bi skrbel za žig BKP št. 15, ga hranijo kar na Vačah, kjer smo ga tudi odtisnili. Iz Vač smo se usmerili proti zadnji točki današnje poti na Zasavsko goro. V vasi Klenik smo si ogledali eno najdragocenejših eksponatov prazgodovinske dobe, tu je kopija, original je v Narodnem muzeju v Ljubljani, vaško situlo. Vaško situlo je po naključju odkril Janez Grilc. V okolici Vač so našli več grobišč in raznih predmetov, kar priča, da so bili ti kraji naseljeni še pred našim štetjem. Na Zasavski gori smo odtisnili še zadnji žig tokratne poti, nato pa se predali sončenju in uživanju v naravi. Tu je bil daljši počitek, saj časa je bilo dovolj. Pri odhodu smo se razdelili v dve skupini. Ena je odšla v Izlake in železniško postajo Zagorje, druga pa v vas Tima in na železniško postajo Sava. Vodja današnje poti Robert Kastelic ni imel nič proti. Bil pa je toliko bolj zadovoljen, ko smo na železniški postaji Sava spet prišli vsi skupaj. Rad ima načelo, da je v skupnosti moč. Preko Janč v Ivančno gorico Prispevajmo za obnovo koče pri sedmerih jezerih! Tretja etapa Badjurove krožne poti (BKP) nas je 19. aprila vodila preko Janč, Obolnega v Ivančno gorico, kot je bilo planirano. Čeprav ni kazalo na lepo vreme, se je zbralo kar precej IMP-jevih planincev, da se razvedrijo v spomladanski naravi in odtisnejo v dnevnike žige z BKP. Z vlakom smo se peljali do Jevnice. Prva postaja in žig pa je bila na Jančah (794 m). Prijazna gorska vasica Janče so zelo priljubljena izletniška točka ne samo za Ljubljano, obiskujejo jo tudi iz drugih krajev Slovenije in republik vse leto, zato je v domu II. grupe Odredov vedno živahno. Poleg prelepih razgledov na vsa slovenska gorstva s Triglavom je kraj poznan tudi po dobrih češnjah, tu je mnogo borovnic, gob in jeseni obilo kostanja. V zimskem času pa je na gričevnatih Jančah prijetna smuka. Janče pa so poznane tudi v borbi za narodnostne pravice. V maju 1896 so na nekem propagandnem izletu, ki so ga priredili Nemci iz Ljubljane, domačini iztrgali njihovo zastavo erieo) in jo poteptali. (frankfumrico) Nemce p« nagnali do Vevč. Ta boj seveda ni bil brez žrtev. Tudi v drugi svetovni vojni so Janče in okoliške vasi prispevale krvni davek za svobodo domovine. zato je postavljeno primemo obeležje, ki spominja na tiste čase. Največji boji pa so bili v maju 1942. Takrat je sovražnik imel občutne izgube, padel pa je tudi narodni heroj Jože Kovačič. Po kratkem oddihu smo nadaljevali pot proti zaselku Obolno (771 m). Skozi gozdove in senožeti je bila pot kratkočasna, čeprav je po globačah še ležal sneg, drevje pa tudi še ni imelo zelenja. Tudi ptičjega-petja ni bilo na pretek. Le naši želodci so se začeli oglašati vedno glasneje in ravno prav je bilo, da smo prišli na Obolno, kjer je tu dobro razvit kmečki turizem. Posedli smo v lepo opremljeno kmečko sobo z zakurjeno kmečko pečjo. Ni bilo treba dolgo čakati in že smo imeli vse dobrote, kar smo naročili. Prilegle so se nam, saj je bila za nami skoraj peturna pot. Nadomestiti je bilo treba še izgubljeno tekočino in odtisniti drugi žig današnje poti. Kar prijetno je bilo pokramljati z domačimi pri topli peči, čeprav je uradno že dolgo časa pomlad. Zapustili smo Obolno in se usmerili proti Pristavi. Še prej smo si iz Obolnega ogledali Zasavski in Dolenjsko -gričevje, ker je lep razgled. Pot iz Obolnega na Pristavo še ni očiščena od jesenskega žleda, zato smo plezali čez debla ali se jim izogibali. Tako smo imeli še telovadbo poleg hoje. V bližini Pristave, predno pridemo na planoto, stoji na nižjem vrhu gotska cerkev iz leta 1496. V neposredni bližini cerkve pa je nekoč bilo gradišče, v katerem je od leta 1386 do 1414 bivala mati koroškega vojvode Ernesta Železnega, plemkinja Viridis. Zgodovina pravi, da je bila dobrotnica revežev, povest o njej pa je napisal v »Dom in svet 1894« Ivan Janežič. Od cerkvice je tudi lep razgled. Žal Partizanski dom na Pristavi ni več odprt za širši krog obiskovalcev, zato smo odtisnili tretji žig današnje poti na kmetiji, predno smo stopili na cesto Pristava-—Stična. V Pristavi smo zapustili BKP in sestopili po vozni poti proti Stični in naprej v Ivančno gorico. Tako smo zadovoljni prispeli nazaj v Ljubljano. ZDRAVKO NASTRAN SOZD IMP je pred kratkim prejel zahvalo Planinskega društva Ljubljana matica za pomoč pri obnovitvi in razširitvi Triglavskega planinskega doma na Kredarici. IMP-jevo je tudi vklesano v domu med tistimi organizacijami, ki so najbolj izdatno podprle obnovo te najbolj znane slovenske planinske postojanke. Matica zdaj snuje novo veliko akcijo: obnovo in razširitev Koče pri Sedmerih jezerih. Tudi te koče vsi planinci dobro poznajo, posebej še IMP-jevi, saj se na vsakoletnem pohodu na Triglav redno ustavljamo v njej. Tako vemo, da je ta koča mnogo premajhna za naval planincev, ki hodijo občudovat leppte osrčja Julijskih Alp. Obnova bo seveda draga, in vsa pomoč planincev IMP-jevega in drugih društev — ne bo zadoščala. Zato upravni odbor našega Planinskega društva apelira na vse IMP-jeve tozde in delovne organizacije, naj v okviru svojih možnosti prispevajo denarza to akcijo, ki bo slovenskemu planinstvu res veliko pomenila. Če bomo v IMP-ju zbrali več kot 5 milijonov dinarjev, bo soz-dovo ime vklesano na plošči med tistimi delovnimi organizacijami, ki bodo podprle obnovo Koče pri sedmih jezerih. Obvestila 31. maja na Golico Tudi letos bomb šli občudovat narcise na Golico. Planinsko društvo IMP bo organiziralo izlet na ta karavanški vrh v soboto, 31. maja-Zbrali se bomo ob 6. uri pod uro na ljubljanski železniški postaji, o4 koder se bomo odpeljali z vlakom do Jesenic, od tam pa z avtobusom na Planino pod Golico. Hoje na vrh Golice in spet nazaj v dolino čez Ja' vomiški rovt bo 5 do 6 ur, vendar je pot lahka in primerna za vsakogaf-Izlet bo vodil Marjan Požar. 14. junija na Kamniški vrh »b, Sei lin koi V soboto, 14. junija bo PD IMP organiziralo izlet na Kamniški vrh-Zbrah' se bomo ob 6.30 pod uro na Železniški postaji in se ob 6.40 odpeljali z avtobusom do Stahovice. Tu bomo izstopili in krenili P° dolini Bistričice do vasi Slovo, od tod pa naprej po markirani gozdni poti in nato po strmem travnatem pobočju na 1.259 metrov visoki Ka' mniški vrh. Hoje od Stahovice je dve uri, morda malo več. V dolino se bomo spustili po grebenu na markirano pot in nato po dolini Korošice do žičnice na Vefiko planino. Kogar zanima le Kamniški vrh, bo izlet tu končal in se vrnil domov-Ker pa je naslednji dan, v nedeljo 15. junija na Veliki planini tabor plaj nincev ljubljanskega območja, je Planinsko društvo predvidelo tudi j možnost, da se že v soboto vzpnemo na Veliko planino in se udeležim0 tabora. Zato smo rezervirali obe IMP-jevi koči na Veliki planini, v ka' terih bomo prespali. Kdor bo utrujen od poti na Kamniški vrh, se bo na Veliko planin0 lahko odpeljal z žičnico, prave planince pa bo Rihard Hribar vodil P° Dolskem grabnu na planino Dol in naprej čez Konjščico na Zeleni rob-Tu bo hoje še približno dve uri in pol. = m 15. julija tabor ljubljanskih planincev V nedeljo, 15. junija se bodo ljubljanski planinci zbrali na Velik' planini. Seveda tudi naše Planinsko društvo organizira udeležbo IMP' jevih planincev na planinskem taboru. Predvideni sta kar dve možnosti-Prva možnost je dvodnevni izlet v Kamniške planine —- v sobot0 vzpon na Kamniški vrh in prenočevanje v IMP-jevih kočah na Velik* planini. Podrobnosti preberite v zgornjem obvestilu! Če pa v soboto niste prosti, pridite v nedeljo ob 6.30 pod uro na ž0' , lezniški postaji, kjer se bomo zbrali in se ob 6.40 odpeljali z avtobusom do Stahovice. Od tam nas čaka na Veliko planino približno tri ure f0 pretežke hoje. Skupino bo vodil predsednik Društva Lojze Kosi. Vabljeni! Obvestilo udeležencem septembrskega izleta na Olimp Vsi, ki ste se prijavili za septembrski izlet na Olimp, ste vab" Ijeni na sestanek v sredo, 11. junija ob 15.30 v menzi na Vojk0" vi. Glavni namen sestanka je pridobitev grških viz, zato princ* site s seboj veljavne potne liste in 2.000 dinarjev za stroške* Potne liste boste za nekaj dni oddali, da vam ho organizacij' ski odbor preskrbel vizo, ki je potrebna za Grčijo. Na sestanke boste zvedeli tudi druge podrobnosti o izletu. ______________________________[:>k Sp IN