XII letnik. V Gorici, dne '24. novembra 1004. ■ —------------------------~ ats 47. številka. ____________ ..‘.■A Ib venski* && vero dom gEsaj l/haja v :nki iVtrtet ot< 11. »n dopoldne Rokopisi sp ne vra čajo. Nefrankovann pisma se ne spre jeinajo. Cena listu znaS." 13 celo leto '1 krone l3 pol leta 2 k i oni Za m a n j premo}«!’ za celo leto 3 krone la pol leta K l‘S0 /.a Nemčijo je cen.! listu 5 K, ?a drug' dežele irven Avstri'« 6 K. Rokopise sprejei"» .Narodna Tiskarna* v Ooiici, ulica Vel turini št. P. Naročnlno In naznanila sprejema upravniStvo v (loiirl, SemeniSka ulica 5. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se rafunijo po petil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. ^v^p^^dajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Goriški deželni zbor. Štirinajsta seja. Dne 12 t. m. je bila štirinajsta soja. Dr. Kaidulti utemeljuje svoj predlog, da naj dežela z denarom iz stavbenega zaloga za norišnico kupi Deckerjev paviljon ali barako, ki bi se začasno postavil na zemljišču ženske bolnišnice goriškega mesta, pozneje pa prenesel na zemljišče, namenjeno za deželno norišnico, kjer bi namestoval eden izmed namerovanih paviljonov deželne norišnice, ki se bo šele zidala. Vlada nama pritiska na deželo in mesto, naj se vsaj začasno pomn žijo prostori za goriške umobolno, ker zdaj nimajo kje spraviti jih pod streho. Po kratki razpravi se predlog vsprejme nujnim potom. — Poslanec Štrekelj prečita interpelacijo o žalostnih odnošajih na c. kr. realki v Gorici ter vpraša vlado, ali so jej ti odnošaji znani in kaj misli ukreniti, da se odpravijo. — Zapisnik prejšnje soje 8e potrdi, ne da bi se prečital. Nato preide zbornica k 116 točkam dnevnega reda. — Branilka cesta od lam, kjer se odcepi od rihemberško-štanjelske okrajne ceste, do kranjske meje se vsprejme med skladovne ceste, dasi je bil ajdovski cestni odbor temu nasproten. — Deželnemu odboru se naloži, naj izdela načrt za zgradbo novo deželne palače, v kateri bi dobili dostojne prostore deželni uradi in nekateri deželni zavodi, ter naj predloži tehnični in linančni načrt deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. — Županstvu v Renčah podeli deželni odbor za napravo potrebnih vodnjakov podporo do 500 K, katere mu je stavil deželni zbor na razpolago. O predlogu dr. Tume glede formalnega razpravljanja vloženih predlogov in čitanja interpelacij, stavljenih po posameznih deželnih poslancih, preide zbornica na dnovni red. Dotično poročilo dr. Eggerja je temeljito delo, ki objektivno navaja določbe opravilnega reda v označenem pogledu ter, strinjajoč se z do-tično prakso, ki je veljala v goriškom deželnem zboru do predzadnjih let, označuje novotarije, uvedene v tem pogledu v zadnjih letih, kot take, ki ne odgovarjajo črki in duhu deželne ustave in deželnega opravilnega reda. Ker pa je obsegal predlog dr. Tume tudi točko, ki po mnenju pravnega odseka se ne ujema s poslavnirni določbami, jo bil predlog radi te točke v celoli odklonjen. — Potrdil se je proračun Wenderberških štipendi-jev za leto 1904 brez upravnega prispevka dež. zalogu. Na vrsto pride sistemiziranje civilnega zemljemerca. Poročevalec je bil dr. Treo, ki je predlagal: 1. Nalaga se dež. odboru, da po svojem uradništvu in potom primernih poizvedb dožene: a) občine (krajevne in katastralne), katerih občani uživajo še skupne pašnike in gozde in v katerem obsegu; b) občani so si dosedaj formalno nepravilno ali nepotrebno razdelili skupno pašnike in gozde, in v katerem obsegu; c) občine, katerih občani uživajo potom deželnega zakona že razdeljen svet in v katerem obsegu in d) katastralne občine, v katerih je lak skupen svet prepisan izjemoma opravičene posestnike in v katerem ob- Tiska ,,Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Begu. 2. Da na podlagi tega statističnega materijala stopi v zvezo z visoko c. kr. vlado v svrho podrobnejših določil pogojev, pod katerimi je c. kr. visoka vlada pripravljena na sličen način kakor v vojvodini kranjski dati na razpolago goriški deželi upravno in tehnično osobje, potrebno za izvršitev razdelitve skupnega sveta. 3. Da o storjenih korakih in doseženih vspehih poroča v prihodnjem zasedanju dež. zbora. — Predlog je bil vsprejet. Nato jo sledilo dovoljevanje raznovrstnih podpor. Za izvršitev brambenih del na levem bregu hudournika T o r r e (T6r) pri Viškonu se dovoli podpora 3000 K in za popravo neke ceste tudi tam bOO K. -- Zi kanalizacijska dela v občini Ajello se dovoli 3500 K, za most čez Idrijco v S t o p n i k u tudi 3500 K. — Obrtno-nadaljevalni šoli, ki se ustanovi v Mirnu, se dovoli stalna podpora letnih 600 K, kmetijski večerni šoli, ki se ustanovi v Tržiču, letna podpora 300 K. — Županstvu v Rihemberga se dovoli podpora 400 K za popravo ceste v Brjah. — Emiliji Slejko, ki obiskuje čipkarski oddelek šole za umetno vezenje na Dunaju, se dovoli podpora 200 K. — Za uravnavo hudournikov Kopica in Lipnik r Bavšici pri Bovcu se dovoli prispevek iz deželnega zaloga v znesku 1500 K ter se pozove c. kr. vlada, naj z obilnim pr spevkom iz državnih sredstev omogoči prepotrebno in nnjno delo. — Občini Šlovrenc pri Muši se dovoli za napravo sesalk v občinskih vodnjakih 800 K ; občini G a m-polongo za ureditvena dela 1100 K; odboru morskih kopelij za škrofulozne otroke v Gradežu 1600 K. Društvu sv. Vincenca Pavlan-skega za uboge v Gorici se dovoli 600 K; slovenskemu in italijanskemu Aloj-zijevišču vsakemu po 600 K ; Amaliji P o c a r, učiteljevi udovi 200 K ; Alojziji Velicogna udovi 100 K; Josipini udovi Radizza 80 K; županstvu v Turjaku za popravo obcestnih cevij 250 K. — Za javni italijanski stenoorrafični tečaj v Gorici B6 dovoli 300 /. — O prošnji občinskih tajnikov in uradnikov v gradiščanskem političnem okraju za ureditev njihovega gmotnega stanja se preide na dnevni red z ozirom na okoliščino, da novi občinski red, ako bo potrjen, jim podeli, kar prosijo. — Mariji Maver, udovi po deželnem asistentu, se podeli podpora 1000 K. Obrtno-nadaljevalni šoli v Foljanu se dovoli podpora 400 R; prostovoljnemu gasilnemu društvu v Tržiču 200 K; občini Medani za gradnjo vodnjaka 1200 R; občini S tržiš če za vodovod v Ralu 600 K, za dva vodovoda v Stržiščih 1200 R z naročilom dež. odbora, da naj predloži dotični prošnji visoki vladi za državno podporo. Pri tej priliki je stavil posl. Lapanja predlog, naj se c. kr. vlada pozove, da pomnoži tehtično osebje pri stavbenemu uradu v Tratu in na Goriškem, da se ne bodo prošnje za vodnjake, vodovode in ceste tako zavlačevale, kakor se zdaj godi. Predlog je bil vsprejet. — Občini Koritnici pri Grahovem se dovoli podpora 760 R za popravo vodovoda ter se odpošlje prošnja vladi, da bo tudi država k delu prispevala. LISTEK. Cvetje z vrtov večnih višav. Nabral: dr. Andrej Pavlica. Brezmadežna. „Od vekomaj sem postavljena" .... Berilo na brc / 111 a d e 2 n o S po C etj e. Razodeni, o Devica sveta, kdaj v Gospodu bila si spočeta? „Jaz od vekov sem v Gospodu bila, že v začetku sem se v Njem rodila! Ni še stvarstvu prvi dan napočil, ko je mene O11 že bil določil! Ni še bilo hreznov zevajočih, ni studencev bistrih z gor deročih; gore s silno težo niso stale, reke niso še planjav poznale; ni Je zemlja gibala se v kropu, ko sem jaz že davno bila v Bogu! Ko narejal je neba trdino in ograjal breznov globočino; ko hlipiše zgoraj je utrdaval, ko voda studence pretehtaval; ko določal morju je bregove, ko postavljal rekam je branove, sem pred Njim se kakor hčerka tnala iz vse davne večnosti igrala 1“ 1 Spomini s pota. (Dalje.) 5. V Lyon. Nepozabljive ostanejo človeku ono ure, ki jih je preživel pri takem svetišču, kot je Lourdes ; posebno pa se bo spominjal vedno z veseljem onih trenutkov, ko je molil pred votlino D. M, in so ga prevevali blagi, skrivnostni občutki. Ali Irebalo se je ločiti. Iz Lourdesa bi se bila peljala še par ur, pa bi bila pri Atlanškem oceanu in bi bila lahko šla v Ameriko ; toda lega ni bilo v najinem načrtu. Vrnila sva se toraj po prvi poti proti Tarbesu, Toulousu in naprej. Vožnja je bila iz početka prijetna; ali Irebalo je misliti 11 h dalje. Nocoj bo treba večerjati in prenočiti v vlaku in jutri izstopiva po 17 in pol urni vožnji v Lyonu ob 6. uri 26 minut. Po 7. uri pridrdra hlapon v Carcassone. Ves kolodvor je bil v zastavah; ali nisem ulegnil vprašati po vzroku. Stopim v restavracijo po večerjo. „Ali imate lu v Carcassone le jam-bon“ (du cochon bi bil kmalu rekel)?1 To sem dobil. „Pa vino belo ?;‘ — „Ga ni več.“ — „Ali ste vse izpili ? Pa dajte rdeče.“ V tern pa mi že prinese služabni duh malo steklenico „bordo“. Naj bo! (Ali ni bilo dobro.) Mudilo se je; jaz imam itak posebno srečo, treba pohiteti. Ali odkod toliko ljudi, vse prepolno, kaj neki praznujejo? In kako te gledajo izpod čela — pa ne da bi bili to sami grdi Kombovci ? — Mračilo se je in vlak je pihal dalje. Vozili smo se zopet mimo in skozi Nar-bonne, Beziers in doBpuli ob 10. ari v Cette. Tu je bil vsaj prijazen izprevod-nik ; zahvalim za dobro srce I Minuli smo Montpelier in Nimes ter prišli v Tara-scon. Mesto ima 0000 prebivalcev, ime pa neki od zmaja „tarasco“, ki je nekdaj strašil tu v prvem stoletju po Kr. Ukrotila ga je bajč sv. Marta. Okoli 1. ure dospemo v Avignon. Rimski Avenio je bil glavno mesto galiških Gavarov, pozneje pa cvetoča rimska naselbina. Potem je prišel v roke Burgundcev in Frankov, v trinajstem stoletju pa pod Francoze — Ljudevita VIII. Zdaj šteje 46.000 prebivalcev. Tu in v bližnjem Vancluse je živel nekaj časa Petrarca, in tu je umrla Laura za kugo (po drugih je niti bilo ni, in je le izmiš- ljena oseba). Posebno pa je znamenito mesto zato, ker je stolovalo tu 7 pape- žev od I. 1309—1378, namreč: Klement V., Ivan XXII., Benedikt XII., Klement VI.. Inocenc VI, Urban V. in Gregor XI. To je bila žalostna doba katoliške cerkve. Zgodilo se je vsled političnih spletk francoskega kralja Filipa IV. Za Gregorjem XI. pa ni bil voljen nobeden Francoz več za papeža. In zdaj ? Na severni strani železniške proge tam na gorenji strani mesta je na skalnem griču nekdanja palača papežev, zdaj — kasarna! Tako se vse menja na svetu. (In v mestu pobarvajo na leto 3000 komadov neizrekljive obleke za francoske vojake.) Moj tovariš je vselej zaspal kot bi ga bil v vodo vrgel. Jaz pa sem premišljeval človeško minljivost nahodišču, ker spanec mi ni hotel na oči. Tedaj pa pride francoski duhovnik iz kupeja. „Kaj, ali ne morete spati ?“ »Saj vidite, da ne.“ „Jaz sem ta in ta — pravi — grem v Švico v Cbamonix pod Mont blanc. Pa vi.“ „Z gospodom tovarišem sva bila v Lonrdesu in zdaj pojdeva še v Paray in potem skozi Švico domov na Goriško v Avstriji.” „Nu, kako vama je kaj ugajalo v Lourdesu ?“ „Izvrstno, na sploh. Vidim : ljudje so pobožni, tisti ki so. Kar se pa tiče duhovščine, je pač velika škoda, da ste se dali zakleniti v zakristijo; zato pa delajo liberalci in framasoni kar hočejo pri volitvah itd. In ta vaš Combes !“ „Da, ali veste, kdo je bil danes v Carcassonu? Combes je bil !u Tristo namalanih! Zdaj vem, zakaj mi je šlo onde tako narobe. Jutri čem pisati onemu nazaj : Ko smo prišli v Car-casson, bil je pravi konfuzijon, ne pas tout e’tait y bon I — — Uskoki, potu-rice so pač najhujši. Combes je bil menda bogoslovec, če ne še več; a zdaj hoče dovesti posvetnega duha do zmage in popolnoma sekularizirati družbo. Tudi Lourdesa se je hotel lotiti, ali ni se upal! Kmalu se je izgubil prijazni gospod v kupe in ostal sem spet sam pri oknu na hodišču. Minuli smo Orange, do I. 1531 glavno mesto male kneževine, kjer so bile znamenite sinode (I. 529 zoper Semipelagijane), in Montelimar, in ko se se je jelo svitati, smo dospeli v Valence. V rimskih časih je bila tu naselbina Va-lentia, pozneje glavno mesto vojvodine Valentinois. Tu je umrl I. 1799 papež Pij VI. kot vjetnik. Tu je izstopilo mnogo potnikov, ker se odcepi tu proga na Grenoble. (Dalje pride.) J e v š k i m Občinarjem na Livka se dovoli za napravo vodovoda 1600 K ter se predloži prošnja c. kr. vladi za državno podporo. — Josip Podgornik in Ivan Stepančič, gojenca na učiteljskem szobraževališču v Kopra ter Josip Loj k, dijak obrtne Sole v Ljubljani dobijo vsak 100 K podpore. — Občini Štanjel se dovoli podpora 2000 K za zgradbo brambenega zida ob levem brega Branice pri Lisjakih. — Občini Libnšnje 400 K za popravo vodovoda na Seliči; občini Nemški Rut za gradnjo vodnjaka 300 K. C. k. kmetijskemu društvuv Gorici se dovoli za I. 1904 izredna podpore 6000 K. Ur. Tama opravičuje to podporo ter izjavlja, da bo glasoval za njo. ProSnja istega draStva za podporo za leto 1906 se odtegne. O prošnji duhovnika Ivana Scaparone za podporo dečkom salezijanskega zavoda se preide na dnevni red. — Občini včor-v in jan n se dovoli za razna ureditvena dela znesek 6000 K; olepševalnemu druStvu »Frogresso** v Gorici 600 K ; prvi mlekarski zadrugi v Fl u m ičel u 600 K; Mariji udovi Terčič, materi pokojnega učitelja 160 K ; gospodarskomu svetu na Kamnem v kritje slroSkov za žično vrv čez Sočo 400 K; občini Ročinj za odkup železnega mostu za pešce med Ročinjem in Avčami čez Sočo 800 K s pogojem, da občina vsprejme most v svojo last in oskrbovanje. Občinarjem v Zakrižu pri Cerknem se dovoli podpora 600 K v delno kritje dolga, ki so ga napravili radi novega vodovoda. — Katarina l.vančič, učiteljeva udova, dobi podporo za leto 1904 in 1906 po 200 K. — Konkretalna pokojnina Teodorja Jegliča, sirote po r. deželnem računarju, v zneska 420 K se podaljša do 29. julija 1906, ako med tem časom ne dobi službe. — Za popravo občinskega vodnjaka v Volčje mg rada so dovoli podpora 300 K; za gradnjo vodnjaka pri Klanjščikih v Št. Ferjanu 600 K; za razširjenje ceste Komen-Preserje 300 K ; avstrijskemu odbora mednarodnega kongresa v Milanu za pre-skrbljenje ubogih 200 K; v kritje tiskovnih stroSkov spisa nldrografia del Kriuli orientale" (dr. Pavel Bizzaro) 600 K; odboru za priredbo razstave cvetlic, zelenja itd., ki bo prihodnjega aprila r Gorici, 400 K. Prispevek dešelnega zaloga za pogozdovanje Krasa se zviša od 6000 K na letnih 8000 K, oni za pogozdovanje gradežkih peščin od 200 K na letnih 500 K. Učiteljevi udovi Neži Pipan se poviša pokojnina od 600 na 800 K, ako v to privoli deželni šolski svet. Angeli Žepič, udovi po r. asistentu na deželni kmetijski šoli se poviša pokojnina od 600 na 800 K. Učitelju v p. Antonu Kacafura se dovoli enkratna podpora 100 K. Deželnemu oficijalu Chiadesa se poviša pokojnina od 2050 na 2200 K. — Prošnja občine Log za podporo k zgradbi pokopališča se zavrne. — Občinarjem v Rutarijh, županija Dolenje, v popravo dveh ceBt se dovoli podpora 800 K. — V nabavo 4 stenskih slik, slikanih na presno v župni cerkvi v Št. Petru pri Gorici za deželni muzej so dovoli 450 K. Pri tej priliki stavi mons. dr. F a i d u 11 i predlog, ki so vsprejme, da naj deželni odbor obrača svojo skrb na to, da se starine in umetnino, ki so odkrivajo v deželi, pridobivajo dež. muzeju, da se ne odnesč iz dežele. Kor m inskemu cestnemu odboru se dovoli podpora 3000 K. — Županstvu v Gorjanskem se dovoli podpora za napravo napajališča 4000 K. — Za gradnjo dovozne ceste k mednarodnemu mostu Mirnik-Albano se dovoli prispevek 800 K, za popravo Hlruge Idrijce pod lem mostom 60O K. — Letni donesek za uboge visokošolce iz dežele pri graških in dunajskih društvih za bolne dijake se določi na 200 K. — Cesarska vlada se poživlja, da prispeva k stroškom za popravo tlaka v gradežki stolni cerkvi in cerkvi „delle grazie* v Gradežu. — Občini F ar ra se dovoli v svrho gradnje vodnjakov podpora 600 K. — Statut, zadevajoč osnovo deželnega melioracijskega zaloga, katerega je predlagal dr. Tuma, se odstopi deželnemu odboru. — Predlog dr. Treota, da naj se podeljujejo nagrade tistim posestnikom, ki v veliki meri spreminjajo kraševitatla v pašnike, se odstopi deželnemu odboru, kateremu je na razpolago znesek 2000 K. — Pavlini R u b b i a, udovi po r. Ježelnem urad mku, se poviša pokojnina za 350 K. — Občini Medeji se dovoli prispevek 1600.K za povišanje nasipov ob Idrijci (Iudrio). Goriškemu mestu se povrne znesek 2006 K 37 h iz glavnega zaloga za uboge, katerega je izdal za nujne poprave v ženski bolnišnici, ki služi začasno kot deželna bolnišnica. — O prošnji društva „G a b i n e 11 o di leltura" v Gorici za prispevek iz deželnega zaloga za nabavo knjig ljudski knjižnici, ki naj se ustanovi v Gorici, se preide na dnevni red. — 0 prošnji društva „Lega nazio-naleu v dosego podpore za zgradbo otroškega vrteča v ulici Barka v Gorici se preide na dnevni red, a podeli se istemu društvu na predlog poslanca Verlentivisa podpora v splošne društvene namene 400 K in na predlog d r. Marani-ja enak znesek slovenski dekliški obrtni in nadaljevalni šoli v Gorici. — Prošnjo in predlogi o pre-ustrojitvi deželnega volilnega roda se odstopijo deželnemu odbora, da zadevo proučuje in stavi eventualne prod' loge, po katerih naj bi se volilna pravica znatno razširila tor prilagodila današnjim zahtevam in nazorom. Dovolijo se raznim občinam podpore za napravo ali popravo vodovodov, in sicer dobijo: Lisec pri Kneži 650 K, P u š n o v občini Ajbi 300 K, Tomaj na Krasu 2000 K, Barka v županiji Naklo 2000 K, Idrsko za odpeljavo vode 1000 K, Sv. Lucija za vodovod 700 K. — Za uravnavo Lokavščeka se da deželnemu odboru na razpolago 2000 K. Sadjarska in vinarska društva dobijo podpore v tej le meri: ono v Prvačini 100 K na račun dolga, narejenega pri letošnji razstavi črešenj, za splošne društvene namene 300 K; ono v Sr. Križu 600 K, v Velikih Žabljah 600 K, v Dornbergu (razun še nepoteg-nene podpore od 300 K iz prejšnjih let) še 100 K, v Kanalu 200 K, v Ročinju 800 K, v Kobaridu 300 K, v Tolminu 100 K, v Kamnjah ICO K, v Rihenbergu 300 K, v Brjah 300 K, v Krepljah 200 K, v Komnu 300 K, v Naklem 100 K. Mlekarski zadrugi v Zatolminu za napravo nove mlekarnice 1000 K, ki se slavijo dež. odbora r ta namen m razpolago. Občini v Biljani se dovoli podpora 1600 K za cesto Biljaaa-Neblo ter 600 K za gradnjo treh vodnjakov. — Za ureditev ceste Medana-Prevali dobi županija v Medani 600 K. Občina Muša za ureditev raznih cest v občini 1000 K — Prošnja tržaške zveze učiteljskih društev, da naj se postavijo učiteljska izobrazevališča v Primorju na narodno podstavo, se sprejme ter se naroči dež. odboru, da sporoči to na primeren način cesarski vladi. — Prošnja goriškega mesta za prispevek iz dež. zaloga v svrho, da se ustanovi v mestu rešilna postaja za ljudi, ki nenadoma obolijo, se odstopi dež. odbora, da se pouči o stvari in da stavi eventualne predloge v prihodnjem zasedanju. Občini Kožbaua bo dovoli podpora 2000 K za vodovod, 1000 K za cesto Bela-Norna ter 1000 K za cesto Mirnik-Brog. Prošnja iste občine za gradnjo ceste Peternel-Illevnik se odstopi dež. odboru, da zahteva neka pojasnila. — Letni prispevek dekliški obrtni in nadaljevalni šoli društvu „Š ilski Dom* v Gorici se poviša, počenšiz I. 1906, podpora od 1000 na 1400 K. - Občini Slivno se dovoli podpora 400 K za razširjenje ceste Slivno-Nabrežina. Občina Bilj ana dobi za ureditev klanca na cesti pred vasjo 1000 K. — Predlog o splošnem navodilu glede postopanja pri urav navi in vzdrževanju cest se odstopi dež odbora, da zadevo pretresa in stavi eventualne predloge. Upokojenemu učitelju Mih. P a vi in u v Ogleju se dovoli enkratna podpora 200 K. — Predlog glede ustanovitve italijanskega in slovenskega senata pri naj višjem sodnem in kasacijskom dvora se odstopi dež odboru. — Občini Versa se dovoli podpora 600 K za nov nasip ob hudourniku Tisu (Tosse) ter 400 K za nabavo sesalk. — Prof. M a i o n i c a, bivši vodja dež. muzeja, dobi 400 K za nameravano potovanje vi z o priliki zadnje svetovne razstave. — Glede gradnje krajnih železnic Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija-kranjska meja se naloži dež. odboru, da dovrši potrebne predštudije in Bplošne načrte ter se mu stavi v ta namen na razpolago znesek 5000 K. Prošnja, da bi se sprejeli stroški za umrlega Ivana Ukmarja iz Koprive na breme dež. zaloga, bs po daljši razpravi odkloni. — Sprejme se predlog poslanca H o Iz e rja glede varstva domačih pridelkov pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom. — Vse prošnje dijakov visokošolcev za podporo, ki so došle dež. zboru neposredno ali po dež, odboru, se odstopijo v rešitev deželnemu odboru, kateremu je v ta namen na razpolago za 'eto 1904 še znesek 2000 K, za leto 1905 pa znesek 10000 K. — Podpore dobijo občina Ročinj 600 K, Občinarji v Doblarju 400 K ter oni pri Kosih 600 K, da naredijo ali popravijo cesto, navedene v dotičnih prošnjah. — Za preložitev državne ceste od solkanske mitnice do Korna in za pokritev Korna, katera cesta bi služila potem kot dovozna cesta k goriški postaji od solkanske in goriške, strani se dovoli znesek 80.000, za druge dovozno ceste na postaje bohinjske Železnice pa 40.000 K. Slovenski poslanci so dokazovali, da zadnji znesek je premajhen ter zahtevali, da se vsprejme odsekov predlog, ki je govoril za 125.000 K za postaje na deželi in 165.000 za ono v Gorici, pa brez uspeha. Prošnja za podporo cesti ob hribu sv. Jurija pri Rorminu se odstopi dež. odboru, da vso zadovo prouči in da stavi dež. zboru eventualne predlogo. — Dovolijo se podpore cestnim odborom, in sicer: onemu v Bovcu 1800 K, v Kobarida 3600 K, v Cerknem 3000 K. v Tolminu 4000 K, v Gorici 4400 K, v Aj- dovšini 1800 K, v Komna 2000 K, v Sežani za zgradbo ceste v Zavrhek 2400 K. Za cesto Kred-Potoki Be dovoli podpora 200 K, za ono iz Grgarja skozi Ravnico v Kronberg 8000 K, za popravo cest na Otlici 400 K, za cesto Trnovo-Voglarji 1000 K, za cesto s Ponikev- Pečin proti Bači 2000 K, za cesto nad železniško postajo v K lav ž ah 800 K, za poravnavo ceste ob Idriji vZapotok (Velendol, Švinki, Dobonje) 400 K, za popravo ceste v Stržiščih 500 K, za cesto L i b u š n je-Vrsno 1000 K, za costo iz Nemškega Ruta v Grant 200 K, občini Gorenja T r i b n š a za napravo načrta iz Gor. v Dol. Tribušo 600 K, za uravnavo klancev za Gomilico, na Kolovratu in v Slemenih na šentviškogorski planoti 700 K, za cesto iz Robodišča proti Nediži 600 K, odboru za gradnjo obč. cest v Kamnjah 400 K, Občinarjem v Podgradu, županija Naklo, za popravo strmo obč. ceste 3000 K, za cesto Kori ta-Laz-Čadr g, županija Tolmin, se da dež odbora znesek 2000 K na razpolago. Prošnja za podporo cesti O z e 1 j a n-D o b r a v a se odstopi dež. odbora, da jo pretrese in s primernim nasvetom zopet predloži dež. zboru. O prošnjah cestnega odbora kanalskega in občine Vrtovin za podporo cestam so preide na dnevni red. Enako tuli o prošnji Viktorja Širce za podporo. Rihonberški zadrugi za zboljšanje „M I a-k eu se dovoli podpora 600 fl. — Prošnja „Goriškega Sokol a“, da bi smel nositi dol deželnega grba v svoji zastavi, se odstopi dež. odboru, da zadivo prouči in stori svoje eventualne nalaljno korake. — S tem je bil končan dnevni I red zadnje seje letošnjega deželnega zbora. Rusko-japonska vojska. Iz Mukdona ho sporočili borolin-skemu „L )kal-Anzeigerju“: 01 tod no bo možno več uplivati na usodo Port Arturja, vendar so v glavnem ruskem stanu uvorjeni, da se bo posadka branila uo skrajnosti. Nadejajo se, da med tem obdajo notranje portartursko mesto z rovom, ki bo 10 metrov globok, da so bo zamogla posadka tudi po padcu zunanjih fortov še nekoliko časa branili. Če tudi zavzamejo Japonci notranje mesto, se bodo obrežni forti zamogli samostojno braniti še mnogo dni, tako, da ne bodo Japonci do prihoda baltiško eskadre imeli časa zopet utrditi to obrežne forte. Tudi če bi bila govorica, da šteje sedaj posadka le 4000 mož, resnična, ne provzroča to nikake skrbi, ker postaja obrambna črta vedno krajša. V nedeljo je bila v Petrogradu ustanovna slavnost pelrograjskega zavoda pomorskih kadetov. Na slavnosti je ravnatelj kon-treadmiral Rimski-Kozakov preči tal brzojavko kontreadmirala Grigoroviča, ki jo je isti poslal direktno iz Port Arturja preko čifn. Grigorovič čestita zavodu ter nadaljuje potem: Mi smo vsi zdravi in navdušeni ter prepričani, da z božjo pomočjo pod vodstvom generalov Smir-nova, Konlradenka in Steselja s strelci, topničarji in mornarji prestanemo oble-govanje ter da bomo držali trdnjavo na radost carjevo. * * * Japonci so dne 17. t. m. zopet z vso besnostjo napadli Port Artur. Govori se, da bo zasedli nekoliko važnih podzemskih rovov, važnih pozicij. * * * „Slandardn“ so sporočili Iz Šangaja od 20. t. m.: Neki iz Čifu semkaj dospeli parnik poroča, da so z rusko uničevalko orpedov „Rastoropnij“ utekle iz Port Ariura še tri druge uničevalke torpedov. Dve so baje zajeli Japonci, tretja je pa ubežala. * * + Specijalni dopisnik nrnske brzojavne agenture* je sporočil v torek iz Mukdena: Japonci bo se nmaknili v Šej-šaksi, potem ko se jim ni posrečilo zavzeti vrhunec Pulilovega hriba. Na vsej črti so Japonci utrdili svoje pozicije. Govori se, da njihova črta ni posebno na gosto razvrščena, ker so koncentrujejo pri Pensiku. * * * „Ruskojo Slovo" poroča iz Harbina: V zadnjih dneh so Japonci dobili znatna ojačenja pohote in gorskega topništva. Če tudi jih je ogenj naših lopov neprenehoma nadlegoval, so vendar napravili mnogo nasipov in drugih utrdb in sicer v naši bližini. Japonci so svoje zaloge, ki so bile v Liaojangu, prepeljali v Jantaj. Kitajci zatrjujejo, da je sovražnik imel dne 10. okt. okolo Šilihe 16.000 mrtvih in 10.000 ranjenih. Vsa znamenja kažejo, da se v kratkem zopet prično boji. + * ♦ ..Reuterjev biro“ poroča iz Mukdona od 21. t. m.: Rusi drže še vedno ob neprestanem ognju topništva in pehote Pulilov hrib, ki so ga bili zasedli. Tako mrzlega vremena, kakor je sedaj, še ni bilo, odkar je pričela vojna. Mraza je 25 stopinj. Razsajajo tudi snežni viharji. * * ♦ „Reuterjev biro" poroča iz Petrograda od 21. t. m.: V dobro poučenih krogih se zagotavlja, da bo cesar Fran losip I. na željo Anglije in Rusije imenoval petega člena mednarodne preiskovalne komisije v hullski aferi. * * * „Morning Post" poroča iz Washing-tona: V diplomatičnih krosih je znano, da obstoja menjica za 109 milijonoi rubljev, izdana od Rusije za 6 vojnih ladij, ki jih je ista kupila od republike I Čili. Nakup se je izvršil posredovanjem ■ načelnika neke prvih tvrdk v New Yorku. Ako bi ne bila čilska ropublika prodala ladij, bi bila to storila Argentinija. Politični pregled. Državni zbor. -- V poslanski zbornici našega državnega zbora, ki se je sošla dno 17. t. m., razpravlja se še vedno o govoru ministerskega predsednika dr. Korberja v zadevi inomoških dogodkov. Dr. Korber je v svojem govoru zvračal krivdo na izgredih, ki so so vršili v Inomostu dne 3. in 4. t. m,, ko se jo namreč tam otvorila italijanska pravna fakulteta in pri katerih je bilo mnogo oseb ranjenih in jedna celo ubita, na Nemce in na Italijane, a večja krivda zadene po njegovih izvajanjih Nemce in pa posebno inomoškega župana in ino-moško policijo, ki ni tako postopala, kakor bi bila morala postopati, ako bi ji bilo res na tem ležeče, da izgrede prepreči. V razpravo posegli so razni poslanci, med lomi tudi grof Sternberg in Pernerstorfer. Ta dva napadala sta v svojih govorih tudi člane cesarske hiše. Posebno pa se je zadnji tako grdo dotaknil celo vladarjeve osebe, da je njegov govor vzbudil največje ogorčenje pri vseh onih, ki še kaj drže na javni mir in red ter na avktoriteto vladarjevo. Oba govornika bila sta pozvana k redu in je tudi ministerski predsednik dr. Korber med burnim odobravanjem poslancev ožigosal nesramno nastopanje poslanca Pernerstolferja, ki se izdaja za socijal-nega demokrata, ki ni pa nič drugega, nego navaden Prusak, ki bi hotel pod krinko socijalizma pripraviti nemški „pikl-haubi“ pot v našo državo. Razprava se še nadaljuje. Ogrski' državni zbor. — V petek je bilo zaključeno zasedanje državnega zbora potem ko je večina ob strašnem razsajanju manjšine vsprejela predlog ministerskega predsednika grofa Tisze, vsled katerega je zbornični poslovnik tako spremenjen, da bode odslej v ogrski poslanski zbornici obstrukcija one- mogočona, ko bodo n« dnevnem redu neka določena važnejša vprašanja. Opo-zicijonalno stranke prirejajo vsled lega v BudimpoSti in drugod proti vladi burne demonstracijo, a več:nu ogrskega ljudstva jo pa jako zadov Ijna z vsprejeljein Tiszovega predloga, h katerim bodo odslej omogočeno redno delovanje ogrskega državnega zbora. Dopisi. Iz Bilj. — (Proslava Brezmadežne M. B. v Biljah.) Petdesetletnico razglašenja verske resnice o brez madežnem spočetju Matere Božje Marijo smo v Biljah kar slovesno in izvanredno praznovali. Naš č. g. kurat napovedal nam je duhovne vaje, in kor je duhovnija velika, imeli smo cel leden vsak dan zjutraj in zvečer govor in premišljevanje o večnih resnicah. Zjutraj imel jo vsak dan premišljevanje g. kurat, govore zvečer pa so iz prijaznosti provzeli čč. gg. Ignacij Valentinčič, župnik renški, Iv. Brezavšček, kaplan šompolerski, čč. oo. kapucina Vi-libald in Rafael iz Gorico. Cerkov je bila vsak dan posebno zvečer natlačeno polna pobožnega Ijndstva. Spovedanih jo bilo nad 800 domačih ljudi. Posebno slovesno in izvanredno se je končala vsa pobožnost prot. nedeljo. U/.o eol teden so so delale priprave za to slavnost. Cerkov kazala je vsak dan kaj novega, na glavnem oltarju postavljen je bil lep kip lurške Matere Božje, obdan a svečami, po ccrkvi nastavljene so bile gir-lande z verskimi znaki, razni transparenti, grbi itd, — pred cerkvijo bile so zastave, lampijoni, podobe M. B, grbi pa-pežovi itd. — V nedeljo je uže zjutraj slovesno pritrkovanje zvonov napovedovalo prelopo slavnost, cerkev je bila pri jutranji in popoldanski službi božji vedno polna ljudstva, slovesne sv. maše se je pa udeležilo tudi slavno starešinstvo, veterani; za is'! dan poskrbel je g. kurat cerkvi nov krasen plašč, oltarni prt, katere je kaj krasno izdelala bratovščina ved nega češčenja v Gorici — Kaj pa popoldne? Kaj takega pa nismo še videli. Ob 3.—4. pop. bila je slovesna ura molitve pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom v natlačeno polni cerkvi; med to uro molilo se je glasno sv. R. T., pele so bo pesmi v čast Najsvetejšemu, Marijine pesmi, slovesne litanije. — Po kratkem odmoru, med katerim je fotograf Weiss fotografiral prizor pred cerkvijo s podobo Matere Božje — sledila je slovesna pridiga č. o. Vilibalda o Brezmadežni, po pridigi pa se je razvila v poznem mraku po vasi krasna, dolga slovesna procesija s prižganimi svečami in s kipom M. B. Čarobno je bilo razsvit-Ijeno pročelje cerkve in zvonik — vse hiše z raznimi krasnimi lampijoni in transparenti. Ker smo napravili v trajen spomin le slovesnosti lepo znamenje ob cesti za kip M. B., blagoslovil ga je preč. g. dekan šempeterski pred procesijo v spremstvu vseh navzočih duhovnikov — na kar so mladeniči vzdignili kip ter ga nesli v slovesni procesiji med streljanjem topičev, spuščanjem raket. — Procesije ■ se je udeležilo par tisoč ljudi s prižganimi svečami, enajst duhovnikov, tuk. starešinstvo in gospodarski svet iz Bukovice in corpore, tuk. veterani, splošno vsi verniki. — Nad vse lep je bil prizor, ko se je postavil kip v določeno kapelico ob glavni cesti ter so se sedli okolu njega vsi ljudje prepevajoč Marijine pesmi. Po ! procesiji bila je zahvalna pesem in blagoslov. Po končani cerkveni slovesnosti i ustavilo so je ljudstvo pred cerkvijo, občudovalo razsvetljeno pročelje cerkve, a naši vrli pevci in pevke peli so še Marijine pesmi, papeževo in cesarsko himno; in ko so nam še pevci voščili „Lahko noč“, smo se razšli — naši Orehovci in Bukovci pa so se uvrstili v nove procesije ter se vrnili med molitvijo in peljem Marijinih pesmij v podružnice. Ta slovesnost ostane nepozabna v našem spominu. Kaj takega ni še bilo pri nas in tudi ne bo. A tudi drugje se take slovesnosti ne prirejajo pogostokrat. Dal Bog, da bi ta slavnost blagodejno vplivala na naše vernike ter jih vnemala še bolj k češčenju Brezmadežne. Pohvalno moramo omeniti, da se je za to slavnost posebno trudil tuk. zidarski mojster Silvester Gorjan, naši | povci in pevke pod vodstvom mladega a nadarjenega orgljavoa Romana Silič-a 1 Novice. Zn „Slovensko sirotišče" so darovali : Nj e c. in kr. visokost n ad- vojvodinjn avstrijsko -o’s te j-ska, in fanti n ja španska Marija Beatriks v Gorici 60 K. — Dalje p. n. gg Anton Kristančič (Gredič) f)0 v; Ivan Humar, kurat 6 K; I K. 2 K; Josip Križman, kaplan 1 K; ..Slovenska Bosoda" 1 K 10 v. P. n. gospa K. Loške je nabrala v Rupi 11 K 34 v, na Peči 17 K 88 v (v mirenski župniji skupaj: 100 K 21 v), v Sovodnjah do zdaj 22 K 84 v, v Gorici še 30 K, ki so jih darovali p. n. gg. dr. Ernest Dereani 5 K, Berta dr. Pavletičeva 5 K in Amalija Jakončič 20 K (skupaj do zdaj v Gorici: f)07 K 84 v.) Za Alojzijevih,e: Preč. g. V. Vodopivec 20 K; preč. g. Jak. Pirih 10 K; Vipolžani nabrali 7 K. Bog plati I I)ar. — Uprava „Primorskega Lista" je prejela za pogorelce v Čopovanu 60 K,’ od katorih jo daroval voleč. g. Andrej Brezavšček župnik, v Rihenbergu 30 K in g. Miha Šinigoj, veleposestnik v Mirnu 20 K. Za „Solski Dom“ je darovala družba „Slovenska Beseda11 1 K 10 v. Srčna hvala darovalcem I Za pogorele« v Čepovanu so na novo darovali: Monsignor Sedej v Gorici 20 K; Josip Skočir, dekan v Devinu 60 K; Marko Vales, kurat v p. v Št. Petru 10 K; monsignor Kodrmatz v Gorici 10 K; Valentin Kumar, okr. šolski nadz. v p. v Gorici 20 K ; Peter Massari, pivovarnar v Gorici 20 K; Dioniz Ussai, deželnosodni svetnik v Motovunu 10 K; županstvo v Podgori 100 K; baron Bianchi v Rnbijah 60 K; Lndovik Kumar, župnik r Biljani 6 K. — Vsem darovalcem srčna hvala ! Smrtna kosa. — V C spodu je zaspal v Črničah previden sč sv. zakramenti za umirajoče v četrtek ob 3. uri zjutraj g. Andrej Kosovel, posestnik, Blar 87 let, ki je bil skozi 40 let ključar črniške farne cerkve. Bodi mu zemlja lahka. Člani ..Centralne posojilnice" v Gorici in drugih posojilnic po deželi, ki so v zvezi z .Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev" se morejo pri teh zadrugah naročiti na Tomaževo žlindro, modro galico in žveplo. Onim, ki so Tomaževo žlindro že naročili, bodi na znanje, da dobe isto v zalogi »Goriške zveze*, ulica V e 11 u r i n i š t. 9. Na razpolago je še nekaj tega prahu, tako da ga morejo še dobiti tudi taki, ki se niso še naročili. Cena žlindri je v zalogi po K 6'16 že v vrečah 100 kg. Društvo ..Skalnlca". — Naznanjamo že danes, da bo imelo novo društvo „Skalnica“ v prihodnjem mesecu prvo veselico in sicer v proslavo petdesetletnice brezmadežnega Spočetja. Več o tem o svojem času. Ženski oddelek društva »Šolski Dom" priredi v soboto dno 26. t. m. v dvorani „Goriške Čitalnice11 v prid društvenemu smotru koncertno veselico, obsegajočo petje, dramatično igro ter godbo. Sodeloval bode oddelek vojaškega orkestra tukajšnjega pešpolka št. 47. Vspored: 1. Janotla „Brez imena", valček, svira orkester; 2. Fr. Zvonar „Vaški zvonček", troglasni ženski zbor s spremljevanjem glasovirja; 3. Tittl „Slo-vanske pesmi", ouvertura, svira orkester; 4 Charles Gounod „Z Irava Marija I", samospev za sopran s spremljevanjem glasovirja in gosli; 5. Dappler „Jeka", fantazija za spevorog, spremlja orkester; 6 P. H. Sattner „Naša pesem", mešan zbor; 7. Maizen »Slovanski svet", pot-pouri, svira orkester; 8. „V posredovalnici*. Burka v enem dejanju, poslovenil E. Klavžar. Osebe: Gospa Pelka, posredovalka ; gospa pl. Steblinska, soproga tovarnarja; Miša Brigthon, angleška učiteljica ; Mademoiselle Beauchamp, bona; gospica Melodina, učiteljica glasovirja; gospa Česarik, frizerka ; Fany Sirkova, cofa; Stanka Melinčeva, sobarica; Lena Zadremal, dekla; Marjanka Simek, kuharica, Gendra Čižek, vratarica. — Po končanem vsporedu prosta zabava. Začetek ob 7. in pol uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin., sedeži na divanih 1 K, drugi 40 vin. Preplače se hvaležno vspre-jemajo. Z ozirom na zgoraj označeni namen veselice prosi se prav obilne udeležbe, Odbor. Porotne obravnave v Gorici. — V pond. dne 21. t. m. je sedela na obtožni klopi JLoaJujn a _,S..t a n o n i k, bivša poštna upraviteljicam Renčah, zaradi po-neverjenja. Iz obravnave smo (zj^deli, da je zatoženka že v G^iiah na Gorenjskem si prii4iQjiJ«,%l2(}(>Kr4irr- pa,&iv-je-.pokrilo, v Renčah pif 1762 K. kdjtjalp. se je ceio za^erJ;vObutJaa.(l^sjipiichtsr#Ih‘‘. žigrie Jako razkošno, se v__mflfki [Iru^-fljT^ele^o^ potikala po gostilnah inMfrčmalPTer Tako jk- ^pravjjala. Z ozTrOm rik to, da je pone-vflfiTaaenar iz lehkoraiselnosti, ne pa iz hudobnega namena, so jo porotniki oprostili. V torek stal je pred porotniki Geza Schubert, star 34 let in doma iz Kološ-vara na Ogrskem. Geza Schubert prišel je k gosp. Plesu, gostilničarju v Devinu in ostal pri njem za hlapca. To ae je zgodilo dne 21. maja t. I. Dne 8. junija pa je izginil iz Devina Geza Schubert, a ž njim tudi najboljši Plesov konj in najlepši koleselj. Orožniške postaje bile so o tem obveščene brzojavnim potom. In res je neki orožnik ustavil pri Viscu na italijanski meji Gezo Schuberta, ko je ravno hotel popihati jo s konjem in s koleseljem v Italijo. Iz začetka je trdil Schubert, da sla konj in koleselj njegova lastnina. Ko je pa prišel v Gradišče, kamor je orožnik Schuberta pripeljal, g. Ples in sla si stala tam drug drugemu nasproti, je Schubert priznal, daje konja in koleselj ukradel z namenom, da bi oboje prodal v Italiji. Istotako je izpovedal Schubert v torek prod porotniki. Izvedenoi so cenili konja in koleselj na 670 K. Gosp. Ples je trdil, da sta bila konj in koleselj več vredna. .Zagovornik Schubertov pa je bil mnenja, da nista bila konj in koleselj niti 600 K vredna, in je priporočal porotnikom, naj z njih pravorekom sicer priznajo tatvino, a z opombo, da ukradene reči niso bile vredne 600 K. Pravorek porotnikov bi je v resnici tak, kakoršnega je hotel imeti zagovornik in Geza Schubert, ki ni bil do sedaj še nikdar kaznovan, bil je obsojen na 18 mesečno ječo z jednim postom na mesec, po prestani kazni pa na izgon. Včeraj je bil obsojen zaradi uboj-stva, izvršenega dne 12. junija t. I. nad Ivanom Tomazinom, cestarjem iz Ročinja, 31-letni Andrej Pičulin z Žage na dve in pol letno ječo, poostreno vsake tri mesece z jednim postom. Neprestani napadi v Furlaniji. — Še vedno se pojavljajo v Furlaniji roparski napadi in tatvine, tako da ni več varno voziti se ali pa hoditi peš po Furlaniji v ponočnem času. V nedeljo zvečer napadla sta dva lopova nekega hlapca, ko se je peljal sam iz Kormina domov v Perteole. Hlapec se jima je komaj ubranil s tem, da je začel mahati po lopovih z debeHm koncem biča. Aretirali so Petra Bandela iz Gorice, ker je na sumu, da je ukradel Petru Pavšiču 110 K. Pavšič in Bandel pila sta skupaj in se tudi opila. Bandel spremil je Pavšiča do doma, a ko se je Pavšič drugega dne zbudil, se je prepričal, da mu je zmanjkalo iz žepa 110 K. Grozna smrt drvarja. — Dne 14. t. m. ponesrečil je v Gaishornu naš domačin drvar Miha Rutar iz Čadre na Tolminskem. Rutar stopil je namreč v drčo, po kateri se spušča les v dolino. Ker teče blizu iste drče potok z močnim šumom, ni slišal Rutar klica, ki ga je svaril, naj se umakne, ko so drva drčala po drči v nižino. Vsled tega so drva podrla nesrečnega Rutarja na tla ter ga s seboj drvila v dolino, kamor je dospel, vsled dobljenih ran, mrtev. Polomljene je imel kosti in odbit mu je bil tudi del črepinje. Pogreb nesrečneža se je vršil 17. t. m. in je bil jako spodoben. Udeležilo se ga je mnogo občinstva, med temi je bilo 53 drvarjev, večinoma njegovih domačinov. Prva sta šla za krsto gospodar Anton Gresing in pa podjetnik dela Jakob Kavčič. Pogreba se je udele-želo tudi delavsko društvo. N. p. v m. Iz Komna nam pišejo: V noči med pondeljkom in torkom so tatje okradli župno cerkev v Komnu. Prišli so notri skozi stranska vrata pri sakristiji. — Odprli so štiri nabiralnice miloščine; glavno izmed teh so k sreči izpraznili pretekli teden. Okradli so kip in oltar M. B. in napravili škode za kakih 100 K ; miloščine so pa odnesli okoli 40 K drobiža. Tabernakelja na glavnem oltarju se niso dotaknili, tudi niso ukradli kelhov in druge srebrnine, ker vse to se hrani v župnišču. O tolikih cerkvenih tatvinah kakor letos se ni še slišalo. Izgubljene reči. — V torek je izgubil nekdo bankovec od 10 K, ko se je vračal opoludne iz ulice Vetturini št. 9 proti domu v Miren. Oni, ki bi bil denar našel, prosi se, da ga prinese našemu upravništvu, kjer se mu naznani ime onega, ki je denar izgubil. V torek popoludne od 1—2. izgubila je neka oseba na potu iz ulice Rabatta pa do Ruse hiše srebrno zapestnico. Pošteni najditelj naj bi jo prinesel našemu upravništvu. Eksplozija v predoru v Hrušici. — V hruškem predoru na novi železnici je v torek ob strašni detonaciji eksplodirala mina, vsled česar je bilo U delavcev ubitih, 19 pa deloma zelo poškodovanih. Med ubitimi osebami je baje osem Bovčanom, jeden Hrvat in dva Italijana. Ravnokar smo dobili iz Bovca poročilo, da se med ponesrečenci nahajajo v rosnici tudi 4 Bovčani in sicer bili so ubiti sledeči: Mihelič Ivan in Kravanja Anton iz Dvora, Mihelič Andrej St 14 in Mihelič Andrej št. 34 iz Pluženj. Bog podeli revnim vdovam in 19 sirotam potrebne tolažbe. Po najnovejših poročilih nastala je grozna nesreča vsled tega, ker so se v predoru nahajajoči se plini vžgali in eksplodirali. Za knjigo »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini1', katero je letos izdala „ Družba sv. Mohorja", je izdelal krasne platnice knjigovez g. Fr. Breskvar v Ljubljani, Ribji trg. Cena vezavi v lične, res umetnilko izdelane platnice je 1 K 20 v. Posamezne platnice veljajo 80 v. Priporočamo ! Obsojen na smrt. — Iz Splita poročajo, da je tamošnje porotno sodiiče obsodilo nekega Josipa Ančiča na smrt na vešala, njegovo ženo Katico pa na 16-letno ječo. Ta zakonska dvojica je — kakor se morda naši čitatelji še spominjajo — pred nekolikimi meseci umorila župeupravitelja Filipa Mimico ter ga oropala. Parna žaga zgorela je v Drvaru v Bosni, kjer je bilo na delu mnogo Slovencev. Delalo je pri ti žagi kakih 800 delavcev. Škoda je velika, a upati je, da se napravi kmalu nova žaga in da Ijndje ne ostanejo brez dela. Velika poplava. — Glasom poročila „Handeisblatau iz Batavije, je orkan na Talaverskih otokih provzročil veliko poplavo. 30.000 prebivalcev je brez strehe. Hiše in ladje so bile razdejane. Nasadi so uničeni. Listnica. — Divovegliardo: Prašate, kaj je z ono obravnavo ? Odgovarjamo, da ni bilo dne 12. t. m. nobene obravnave v oni zadevi. Kakor smo izvedeli, so tožiteljevi prijatelji preprosili toženca, da je odstopil in podpisal neko „izjavo". Sicer smo Vam že prej povedali, da obravnava bo prav gotovo o sv. Nikoli — nel mes di mai in ne o sv. Martinu I Videti je, da ni gospode še zdaj nič sram! Za kratek čas. A. Posodi mi deset kron, rabim jih nujno, da si navijem urol B. Da naviješ uro? Kako to? A. Jednostavno, uro imam v zastavljalnici, če jo hočem nazaj, moram dati deset kron. Loterijske številke. 19. novembra. Dunaj.............. 27 80 41 25 14 Gradec ... . 44 64 60 21 78 Zahtevajte v prid mUj priitM Kathreinerjevo Ktitippovo sladno kavo ••■•TMFojih ■ Tintvuo »antike Knaipp* la ■ Iuhou ■flftnfeir lar •• skrbno ko gibajta ■A MB| vr«4aih pomenkov Lokarna t 1 15 I Prave In (Milno {el. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprenosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (VnrBtvens znamka) p0pjje._ Okrepi is el ode c, storž, da zgine v kratkem Času omotica in Si-notna Unost (mrtvost). Te kapljico tudi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ ^ (f Karol Draščik," pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi |l. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. St. 3449 Op. SsKglae. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrti e tj a t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1903 začne v ponedeljek dne F>. dnom s|0f,a Stare posode popravi in />re-no7'i, poslati in posrebri v ognju, pozlati tudi strelovodne o-sti vse po najnižjih cenah. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim lo s lem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. p. n. na-ročevalec si obroke laliko sam določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! A. Krušič trgovec in kroj. mojster Girica, Gin. Verii 33 naznanja sl. občinstvu, da in dobil ravnokar sveže angleško in avstrijsko blago, ka kor tudisveaih iagotoljenih oblek\in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-rčo jesensko in aimsho st> zono. — Priporoča se sl občinstvu v mestu in na deželi, posebno č. duhovščini — Izdelek lastnega blaga • jamčim. i Prosiva zahtevati listke! I ;l rt M bo 3 d u o tm O eu k Največja trgovina z žel e/jem Konjedie & Zajec Gorica, prefl naličijo štev. 5 in pirnica v hiši Jcila". Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izbor kuhinjskoga in hišnega orodja (K) P P. ® i Prosiva aahtovati listke! Sprejema hranilne vloge katere obrestuj o po 4«/,% polumesečno; ne-vidignene obrestipripi-suje konec leta k glav* nici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udom uh osebni kri 8°/, Id na vknjižbo po 57, P° l,x „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohraniinični konto N. 851.292. Sprojema nove člane a glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrostujepo dogovoru. llradne ure vsak dan od 8. ur»* zjutraj pa do i. ure popoludne.