Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Mirghnnrrrn	-HMm&i
poj^mezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI “CIST
Časopis za tr^o vlito, liicliistrljo in olbrt.
Naročnina, za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. -
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — btevilka pri postni Inamln	J*
LETO XII.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, dne 19. oktobra 1929.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 122.
Olajšave s sl 1 eskontlranje poslovnih menic.
Pred meseci smo opozorili gospodarske kroge na poslovne menice, katere je takrat v interesu gospodarstva pričela eskontirati Narodna banka naše kraljevine po posameznih podružnicah. Za podružnico v Ljubljani je odmerila za eskontiranje poslovnih menic kredit v skupni vsoti 5,000.000 dinarjev, ki se more izrabiti dvakrat na leto. Poslovne menice se ne smejo glasiti na več nego tri mesece in na večje zneske nego po 50.000 Din. 'Poleg tega morajo nositi tri podpise gospodarjev ali trgovcev, ki nimajo pri Narodni banki rednega kredita. Z uvedbo poslovnih menic je hotela Narodna banka omogočiti širšemu krogu gospodarjev, da se posluži jo kredita Narodne banke proti nizki obrestni meri (6%).
Po naših informacijah se pa v naših trgovskih in industrijskih krogih ta ugodnost prav malo ali skoro nič ne izrablja in to navzlic temu, da so razmere vedno bolj ostre in da postaja pomanjkanje gotovine' vedno občutnej-še. Narodna banka je,, upoštevaje te okolnosti, eskontiranje poslovnih menic olajšala. V zadnjem času je dovolila, da zadostujeta na poslovni menici samo dva podpisa in da se smejo
sprejemati v eskont tudi poslovno menice, ki niso domicilirane na kraj podružnice, temveč smejo biti domicilirane tudi na kraj, kjer ima Narodna banka za komitenta denarni zavod, potem kojega more menico po zapadlosti vnovčiti.
Olajšave za eskont poslovnih menic so bistvene in pričakovati je, da se bodo naši gospodarski krogi vsaj sedaj v obilnejši meri posluževali ugodnosti, katere jim nudi Narodna banka s poslovnimi menicami. Ako hočemo gospodarsko do cela ozdraveti, moramo gledati, da se čimpreje zopet uveljavijo v našem gospodarskem življenju poslovne menice, ki bistveno olajšujejo promet in produkcijo. V kreditnih kupčijah je poslovna menica važen pogoj za olajšanje blagovne kupčije, ker more le s poslovno menico dobavitelj vsaj v gotovi smeri razpolagati s kupnino za prodano blago.
V	tem oziru je treba dobre volje ker se ne more tajiti, da smo v zadnjem času že toliko napredovali in da so se razmere že toliko uredile, da so tudi pri nas dani za gotove stroke pogoji za uvedbo in udomačenje poslovnih menic.
Stanj® naših cest in potrebe j avtenr obilnega prometa, i
(Poročilo zborničnega tajnika gosp. Ivana Mohoriča na plenarni seji TOI zbornice dne 15. oktobra 1929.)
Razvoj dogodkov je stavil na dnevni red problem naših cest in avtomobilizma. Vprašanje je postalo pereče z ozirom na nepovoljno stanje cest in naglo rastoči avtomobilni promet. Zato je njegovo sistematično obravnavanje postalo ne samo aktualno, marveč 'neodložljivo nujno.
Poleg tega je pa še v administrativ-nopravnem oziru več momentov, ki dajejo v zadnjem času temu vprašanju posebno važno obeležje. Med te spadajo: 1. Oba cestna zakona, ki sta bila uveljavljena meseca maja t. 1.; 2. ratifikacija pariške konvencije o mednarodnem avtomobilnem prometu iz leta 1926, katero je kraljevska vlada uveljavila za našo državo dne 27. aprila 1929; B. potreba enotne ureditve prevoza potnikov na stalnih cestnih progah potom posebnih pravilnikov, ki se jih namerava še ta mesec uveljaviti.
Vse to kaže dovolj, da je za zbornico kot interesno zastopstvo gospodarskih krogov nastala potreba, da zavzame napram tem dogodkom svoje stališče.
Problem, kakor se pojavlja, je tehničen, finančen in administrativen. Je to problem, ki ima tudi pri nas
poleg svojega krajevnega tudi splošno državni in velik mednarodni pomen.
Stanje, v katerem se danes to vprašanje pri nas nahaja, je tako, da ne vodi do onih rezultatov, ki bi omogočili sistematično in temeljito rešava-nje vprašanja.
Avlomobilni promet na zborničnem področju se je v zadnjih dveh letih živahno razvil. Intenziteta avtomobilne-ga prometa v okolišu večjih mest ter industriiskih krajev je postala tako močna, da jim ceste, ki se vzdržujejo 80 Po starem sistemu, nikakor več ne ustrezajo. Promet z motornimi voz.ili pa se medtem od leta do leta stopnju-■’e in njegov razvoj se ne da več zadržati. Ž razvojem avtomobilizma se
je pričel vračati promet zopet v večji meri na ceste. Ali naše ceste so bile zgrajene za potrebe in brzino živinske priprege, (ločim je dejstvo motornih vozil na ceste bistveno drugačno. Avtomobilizem nas interesira z vidika turizma, z vidika stalnih zvez, transportov blaga in poslovnega trgovskega potovanja.
Število motornih vozil je doseglo v ljubljanski oblasti koncem septembra letošnjega leta 685 osebnih avtomobilov, od tega 62 avtobusov, 264 tovornih avtomobilov, 5 traktorjev in 610 motociklov. V mariborski oblasti znaša število motornih vozil 670 osebnih avtomobilov, 45 avtobusov, 326 tovornih avtomobilov, 7 traktorjev ter 730 motociklov. Po tej statistiki pripade torej na ne celih tisoč prebivalcev po en osebni avtomobil, kar je v primeru z zapadnimi državami vsekakor izredno malo. Toda prirastek motornih vozil je od leta do leta večji, kljub teinu, da ovirajo pri nas razvoj avtomobilizma še razne občutne dajatve in davil čine, predvsem popolno pomanjkanje domače industrije za izdelavo avtomobilov in motociklov. Ker nimamo lastnih tovarn, smo primorani uvažati j gotova vozila iz inozemstva, ki so ! obremenjena z 20% uvozno carino od
S	vrednosti. Uvozna carina bremeni tu-| di pnevmatike, bencin in vse ostale I potrebščine, ki jih moramo skoro brez izjeme uvažati. Lastniki motornih vozit morajo nadalje plačevati za uporabo cest še letno državno takso, oblastne davščine na motorna vozila in v nekaterih krajih, kakor na primer v Ljubljani, poleg vsega tudi občinsko davščino. Pobiranje teh davščin se utemeljuje s tem, da motorna vozila v večji meri uporabljajo odnosno izrabljajo ceste kot pa ostala vozila. To naziranje je precej starokopitno in ni nikakor v skladu z interesi, ki ga ima specijelno v naših krajih gospodarstvo na intenzivnem razvoju avtomcbilnega prometa. Ni torej enotne obremenitve, marveč veliko število drobnih davščin, ki bi se imele stekati v enoten sklad in porabljati samo y& ceste. Po statistiki, ki jo je sestavila za kongres v Amsterdamu Mednarodna trgovska zbornica, znaša število
avtomobilov v vseh delih sveta 32 milijonov, od tega 76% v Združenih državah, tako da pride na štiri prebivalce en avtomobil. V Franciji pride na 36 prebivalcev, pri nas je razmerje sicer še mnogo neugodnejše, vendar vidimo, da ni več daleč čas, ko bo avtomobil tudi v naših krajih postal vsakdanja potreba gospodarstva, zamenjal konjsko priprego in postal nepogrešljiv del inventarja vsakega podjetnika, posestnika in obrtnika.
Posebno veliko vlogo igra avtomobilizem za vzpostavitev stalnih zvez na krajše in večje razdalje za potniški promet, posebno v dolinah, ki so daleč od železnic in ki nimajo i zgleda na zgradbo železniških prog. Še večjo važnost pa je dobil avtomobilizem za posredovanje ekoličanskega prometa med deželo in mestom. V tem oziru izpopolnjuje železniški promet, razbremenjuje železnico in poživlja tr-sr s ki promet v mestih. V poletni sezoni je avtomobilizem izredno važen :a leloviŠčarske kraje, kopališča in zdravilišča ob Alpah, kjer so udobne in prikladne avtozveze predpogoj za intenzivnejši razvoj tujskega prometa. Vse kar se je dosedaj pri nas na tem polju ustvarilo, je treba označiti še le kot začetek razvoja. Zbornično področje ima kot izrazito tujskoprometna pokrajina ves interes, da razvije avtomobilizem do one zavidne višine dovršenosti, kakor je razvit v Švici, Franciji, Angliji in Holandiji, po katerih vzoru preurejajo svoja cestna omrežja v zadnjih letih tudi vse avstrijske dežele in Italija, ki mejijo neposredno na naše področje in ki nas navajajo k temu, da tudi mi pričnemo s temi deli v širšem obsegu. Za potrebe avtomobilnega prometa je treba znatne dele našega cestnega omrežja tehnično preurediti ter uvesti popolnoma nov sistem gradbe in vzdrževanja cest. Sedanje ceste z mnogobroj-nimi ostrimi ovinki in krivuljami, ozkim cestiščem, močnimi padci in vsponi ter z nepreglednimi križišči ne odgovarjajo potrebam modernega av-Jomcbilizma, ker povzročajo nesigur-»ost in ne dopuščajo one brane vožnje, ki je v sosednih državah običajna. Vsled slabega stanja cest se trošijo vozovi v mnogo večji meri kot na dobrih cestah in je vsled tega rentabilnost motornega prometa manjša. Okolišne vasi trpijo pod stalno nepri-liko prahu, ki ga dviga vsako vozilo iu neštete kotanje na cestah onemogo-čujejo udobno potovanje. Ako torej resno mislimo na razvoj avtomobilizma, in k temu nas sili mnogo razlogov, potem moramo stremeti /a tem, da se obstoječi nedostatki sukcesivno odpravijo.
ZNIŽANJE IZVOZNIH CARIN NA KOSTI IN KOŽE.
V	zvezi z. uveljavljenjem mednarodne konvencije o izvozu kosti in mednarodne konvencije o izvozu kož je finančni minister izdal carinarnicam razpis, po katerem se z veljavnostjo od 1 t. m. zniža izvozna carina na kosli in rogove na 3 /late dinarje od 100 kg, izvozna carina na kože pa se ukine. Poleg tega se pri izvozu kosti in rogov, kakor tudi pri izvozu kož ukinejo vse sporedne takse.
OTVORITEV SADNEGA SEJMA
bo danes ob 9. dopoldne v paviljonu »G« ljubljanskega velesejma. Razstavljenih je skoro 2000 zabojev krasnega sadja.
Ivan Mohorič:
Na Holandsko.
(Niulaljevanje.)
Predno se. definitivno poslovimo od Holandske, želim spregovoriti še nekoliko besed o holandski zunanji trgovini in trgovinski politiki špecijelno v odnošaju z našo državo.
Trgovinski promet Holandske je znašal lani brez tranzita 4670 milijonov goldinarjev ali 92 milijard dinarjev. Ako pomislimo, da znaša naša zunanja trgovina ca. 8 milijard pri 13 milijonih prebivalcev, vidimo da so Holandci dvajsetkrat tako aktivni kot mi. Na glavo prebivalca pripade na Holandskem torej 612 goldinarjev zu-nanjetrgovskega prometa, 13.460 dinarjev, pri nas pa okrog 600 dinarjev. Holandija prekaša v tem oziru tudi druge izrazito eksportne države. Tako na primer pripada na Angleškem na glavo prebivalca 538, v Nemčiji 253, v Belgiji 547, v Združenih državah 195 in v Franciji pa 255 goldinarjev zunanje trgovine.
Na holandski zunanji trgovini so udeležene največ sosedne države in sicer:
Uvoz izv o/, v milijonih gold-Nemčija	730	468
Anglija	252	432
Belgija	300	172
Francija	121	123
Holandska vzhodna Indija 140	175
Severoamer. Združ. države 266	69
Interesantno pri vsem tem je, da holandska najbogatejša kolonija, vzhodna Indija, proda samo eno šestino svojih proizvodov materinski zemlji. Toda Holandska ima od svojih kolonij bogate rente za posojila, ki jih jim daje. Denarni trg izkazuje, da je bilo emitiranih posojil:
za Holandsko in kolonije	624	milj.	golti„
Nemčiji posojeno	151	milj.	gold..
v Združ. državah plasirano	36	milj.	golcl..
v Belgiji	16	milj.	gold.,
v Franciji	.14	milj.	gold.,
v Danski	14	milj.	gold.,,
v Španiji	14	milj.	gold.,
na Švedskem	14	milj.	gold.,
in v 22 ostalih državah	53	milj.	gold.
Dve tretjini holandskih ladij služite rednim pomorskim zvezam med očetnjavo in kolonijami ter drugimi prekomorskimi državami. Pomorski promet je koncentriran v Rotterdamu, ki je dosegel lani 20-7 milijonov registrskih ton. Istočasno je izkazoval:
London	20 3 milj. reg. ton,
Hamburg	21-5 milj. reg. ton,
Antwerpen	201	milj.	reg.	ton,
Liverpool	139	milj.	reg.	ton,
Hfivre	8	8	milj.	reg.	ton.
Med svetovno vo jno so bili Holandci v nemalih skrbeh za svojo domovino. Bali so se slične usode, kot je doletela Belgijo. Zato so imeli celo dobo štirih let nad 400.000 mož pod orožjem. Ta varnostna služba jih je stala težke novce, dasi so njihovi trgovci baš v tem času s posredniško trgovino slu-ži’i bajne vsote.
Mala Holandska, ki je cela komaj ■ enkrat tako velika kot dravska banovina, je lani izvozila za 60 milijonov holandskih goldinarjev ali za ca. 1350 mili. dinarjev, dasi je pred vojno zaslužila s tem izvozom komaj par goldinarjev.
Izvoz masla, sira in zgoščenega mleka je dosegel že 220 milj. goldinarjev ali 4' :> milijarde dinarjev, za zelenjavo in povrtnino 69 milj. gold., za cvetje 43 milj. in za sadje 21 miljonov goldinarjev. Toda ta renta je plod težkega dela, predno so se močvirnata tla spremenila v plodna polja in izvedlo namakanje peščenih polderjev. Odkar se vodi statistika, je Holandska otela
M*
morju 1 milijon oralov zemlje. Istočasno so odtrgali valovi 1,250.000 oralov. Bilanca te borbe torej ni nic kaj zadovoljiva in razveseljiva. In vendar se je odločil parlament meseca junija 1918, da prične z osuševanjem Zuider-skega jezera. To delo bo končano šele leta 1852. Pričakuje se, da bodo s tem pridobili 59.000 oralov rodo-vite zemlje, kjer bo prostora za naselitev 400.000 prebivalcev. Ljubljančanom bo o tem delu gotovo še v spominu predavanje in film, ki so ga predvajali Holandci ob priliki svojega poseta v kinu -Matica v Ljubljani pred dvemi Jeti.
Holandska sama po sebi nima pogojev za industrializacijo. Kljub temu se vedno bolj industrializira, ne samo za domačo potrebo, marveč tudi za ekspertne svrhe. Njihova bombažna industrija izvaža letno za 102 milijona goldinarjev robe, margarinska industrija za 52 milijonov, sladkorna ra 35 milijonov, umetne svilo za 30 milijonov, usnja za 25, olja iz kokosovega oreha za 24 milijonov hol. goldinarjev. Izvoz kakavovega masla je komaj na enajstem mestu in izkazuje enako vrednost kot izvoz električnih in ra-diovih aparatov.
Naša jugoslovanska trgovinska bilanca s Holandsko je močno pasivna. Uvoz iz Holandske v Jugoslavijo je dosegel lani 80-1 milijonov dinarjev ali eno tisočinko holandskega trgovinskega prometa. Nasprotno smo mi izvozili na Nizozemsko le za 30-4 milijonov dinarjev. Tako je Nizozemska v naši zunanji trgovini na 15., odnosno na 16. mestu. Sedaj velja na podlagi deklaracije med kraljevino Nizozemsko in Srbijo iz leta 1881. za blago, ki prihaja iz obeh pogodbenih držav, načelo največjih ugodnosti. Nizozemska spada med države z najmanjšimi carinami. Uvozna carina znaša povprečno 8% od vrednosti. Toda nam vse to nič ne koristi, ker kot agrarna država nimamo razen koruze kaj na Holandsko izvažati. Za Slovenijo bi prišel v poštev, ce bi bil direktno organiziran, izvoz finega namiznega sadja, za katerega se Holandci zelo zanimajo, nadalje izvoz zdravilnih zelišč, umetnih ostrilnih in brusilnih kamnov ter deloma tudi strojilni izvleček. V uvozni trgovini pa vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, kakao, kakavno maslo, umetna svila, žarnice in razna semena. Po evidenci naše Zbornice je komaj kakih deset tvrdk v poslovnih zvezah z nizozemskimi firmami in še večina od teh le bolj slučajno kot pa stalno.
Sedaj se pripravlja revizija deklaracije iz leta 1881. Želi se skleniti novo trgovinsko pogodbo s carinsko tarifo. Naš generalni konzulat v Rotterdamu, ki je v rokah Holandcev, si s hvalevredno vnemo prizadeva, da bi se stiki s Holandsko razširili. Izdaja perijodična lepa tiskana poročila, v katerih je vse polno inicijative, ali zdi se mi, da beleži v svojem delu le malo uspeha. Izgloda kot da bi se nam zdela Holandska nekje na drugem koncu sveta, nedostopna, tuja in nedosegljiva, dasi je Amsterdam komaj dobrih 30 ur brzovlakove vožnje od nas oddaljen. Ali bo mlajša generacija v tem oziru podjetnejša in spretnejša?
Bolniške in neugodno zavarovanje psi Trgovskem feol-
nlškesa 2a podpornem društva v Ljubljani.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je objavil v dnevnih časopisih »Pojasnilo trgovcem - delodajalcem«, v katerem pravi med drugim, da je zavarovanje pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani le fakultativnega značaja in dopustno le za one uslužbence, ki so obenem tudi člani trgovskega društva >xMerkur«, pa tudi pri tem predpogoju mora le uslužbenec sam pristati na 'zavarovanje pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ni bil« nikdar v sklopu »Trgovskega društva Merkur« v Ljubljani in torej s tem društvom nima in ni imelo nikakih stikov,' marveč je 'bilo vedno samostojno, od politične oblasti potrjeno društvo. Pa tudi pravila 'Trgovskega bolniškega in podpornega društva« to dokazujejo s tem, da je mogel že pred podreditvijo društva Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, postati redni član društva vsak trgovski uslužbenec na slovenskem ozemlju, ki je pripadal v zmislu trgovskega zakona trgovskemu pomožnemu osobju. Društvena pravila torej že tedaj, ko je bilo Trgovsko bolniško in podporno društvo še povsem zasebna socialno zavarovalna ustanova, niso vezala članstva na velanjenje pri Trgovskem društvu »Merkur«. Ta trditev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ne drži in je prej ko slej ostala v veljavi določba, da inore postati član Trgovskega bolniškega in podipornega društva v Ljubljani vsak trgovski uslužbenec, ki se prišteva po zakonitih predpisih k trgovskemu pomožnemu osobju (vajenci, pomočniki, praktikanti, pisarniško osobje itd.).
(Po uveljavljenju zakona o zavarovanju delavcev je postalo Trgovsko bol-
niško in podporno društvo v Ljubljani organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu; ni pa bilo podrejeno Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Kljub teinu, da je postalo društvo organ Osrednjega urada | za zavarovanje delavcev v Zagrebu, pa j je tudi še v naprej obdržalo svoj delokrog, tako glede teritorija, kakor tudi glede sprejemanja članov. Tudi danes mora društvo sprejemati kot člane vse trgovske uslužbence, ne z ozirom na Ok rožni urad, in prav nikjer ni določbe, da mora biti član Trgovskega bolniškega in podpornega društva obenem tudi član Trgovskega 'društva »Merkur«.
Zakon o zavarovanju delavcev določa v čl. 10., da mora delodajalec vsako osebo, kj je nameščena pri njem in ki je zvezana zavarovanju, najkasneje v 8 dneh, ko vstopi v obrat, po predpisih prijaviti v zavarovanje. Zakon pa ne določa z ozirom na trgovske nameščence, kdo odloča o tem, kje naj bo uslužbenec zavarovan. iRadi tega tudi za Trgovsko bolniško in podporno društvo ne obstoja zakoniti predpis, da se mora uslužbenec sam izjaviti o tem, kje hoče biti zavarovan.
Trgovsko bolniško in podporno društvo je sedaj v reorganizaciji in bo v doglednem času izpopolnilo zdravniško službo tako, da bo popolnoma odgovarjala potrebam zavarovancev. Uvedla bo tudi ugodnosti preko predpisov zakona in bo vedno stremelo za čimboljšim izpopolnjevanjem zavarovanja.
Za zavarovanje nameščencev pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu torej ni zadržkov, ki jih navaja Okrožni urad v svojem pojasnilu, pač pa naj trgovci stremijo za tem, da bodo svoje uslužbence imeli zavarovane pri isvoji trgovski socialni - zavarovalni instituciji.
1
S
L \fr-9' \ % w\ W *l*\	V%''#
grir >
gCGUMSKIt T'OVARNA
V UU3UANI izdeluje že pred vojno dobro znano
pristno „VYSmoVQ“ suma rženo
IZVOZ CEMENTA IZ JUGOSLAVIJE.
Priobčili so v zadnjih dneh revidirane
podatke o izvozu cementa iz Jugoslavije v prvi letošnji polovici. Kar smo že splošno vedeli, nam ti ipodatki potrjujejo, da je namreč cementna industrija Jugoslavije velikega in rastočega pomena za našo državo in posebej še za Dalmacijo. V prvi letošnji polovici so eksportirali iz naše države 224-4 milj. kg cementa v vrednosti 78" 15 milj. Din proti 161'6 milj. kg in 56-6 milj. Din v prvi lanski polovici. Zlasti omembe vredna je velika razširjenost jugoslovanskega cementa. Poleg Evrope se zanimata za naš cement zlasti Azija in Afrika. V Egipel je šlo v prvi letošnji polovici 45-2 milj. kg našega cementa v vredno-sti15-7 milj. Din, v Grčijo 289 in 103, v Britansko Indijo 17-5 in 6i, na Malajski polotok 16-3 in 5-6. Tripolitanija in Albanija sta vzeli vsaka 10 milijonov kg v vrednosti 3-3 milj. Din. Kanarski otoki so kupili 14-3 milj- kg za 5 milj. Din. Dalje vidimo med odjemalci Turčijo, Maroko, Liberijo, Sirijo, Palestino, Sudan, Somalijo, Brazilijo, Ceylcn itd. Golovo je, da se bo naš eksport cementa v bodočih letih še zelo dvignil.
PROPAGANDA ZA VEČJI KONSUM RIB.
*
IZagrebška trgovska in obrtna zbornica je priredila 10. t. m. anketo o propagandi za večji konsum rib. Kar je ta anketa ugotovila,, velja z majhnimi spremembami tudi za nas. Najprvo je bilo podano poročilo zbornice o ribištvu v Jadranskem morju in 0 vzorni propagandi v Nemčiji; nato je govoril ravnatelj hotelske in kopališke gradbene družbe v Zagrebu, Žepič. Opozarjal je na težkoče pri dobavi morskih rib, povzročene po descrganizaciji v produkciji. Poleg produkcije se morata bolje organizirati trgovina (glede kvalitete) in transport (glede preskrbe notranjih okrajev države, glede ugodnejše voznine itd.), ,1’talija kupi velike množine jugoslovanskih rib, in so se zgodili slučaji, da so bile le ribe importirane nazaj v Jugoslavijo, in sicer zacarinjene. — Veliko so govorili o propagandi v Nemčiji in Ogrski za naše ribe. Povpraševanje iz teh dveh dežel je tako nara-
slo, da se je mogla samo lani dvigniti produkcija .za 25 odstotkov. Dalje so potrebne ugodne zveze med sredifičrf ri-
barstva in perifernimi ribarskimi postojankami. Itd. Slednjič so govorili o propagandnih prispevkih Trgovske in obrtne zbornice ter zagrebške občine. — Zedinili so se na skorajšen meritorični pričetek propagandnega delovanja. — Pisali smo o naših ribah tudi že na drugem mestu. Zanimanje zanje v inozemstvu je večinoma večje kot pri nas samih; smotrena propaganda bi podprla eno prvih pridobitnih panog našega obmorskega prebivalstva in bi bila s tem seveda v prid tudi vsemu našemu gospodarstvu.
Drugi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani se vrši v sredo, dne 23, oktobra 1929 ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani. Poleg drugega razporeda pride na vrsto predavanje našega znamenitega znanstvenika gospoda prorektorja ljubljanske univerze dr. Milana Vidmarja o predmetu »Od potoka do žarnice«. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli.
Satlfii sejem se vrši na Ljubljanskem velesejmu od 19. do 24. oktobra 1929. Razstavljeno bo izredno veliko sadja, jabolk in hrušk. Sadje je vloženo v ame-ri kanskih zabojih po 20 do 25 kg vsebine. Sadje v takih zabojih je na prodaj. Sadjarski strokovnjaki bodo posredovali za vagonske dobave. Istočasno razstavi Aeroklub Naša krila svoje brez-motorno letalo, Ljubljanski Zoo pa svoje živali. Vstopnina znaša Din 3-—.
—i iihiiiiibii 11 ii im mmnu\iriiiwnw—nanr^—
Naročajte »Trgovski list«!
Revizija socijalne zakonodaj @.
(1’orofa! dr. Adoif (»olia na soji 1’redsedni-siva Zveze iudisstrijcev od dne (>. avg. 15)29.)
(Konec.)
Kakor smo že spredaj omenili, so upravni stroški okrožnih uradov za zavarovanje delavcev pretirano visoki. Povprečni odstotek upravnih stroškov od KV'9% zavarovalnih prispevkov je vsekakor nad dopustno višino. Ako se računa ta odstotek, kakor domnevamo, od predpisanih in r,e od ubranih zavarovalnih prispevkov, se dejanski odstotek upravnih stroškov še poviša sorazmerno višini neizterljivih prispevkov. Da se reducirajo stroški uprave na dopustno izmero, je potrebna smotrena racionalizacija vse administracije zavarovanja. Posli, ki se morajo vršiti v svrho izvajanja zavarovanja tako od strani zavarovalnih zavodov, kakor tudi od strani delodajalcev, naj se čim najbolj poenostavijo. Delodajalcem naj se na vsak mogoč način olajša prijava in odjava zavarovancev. To je zlasti v interesu prepotrebne popularizacije zavarovanja. V to svrho naj se ukinejo drakonske odtedbe za slučaj nepravočasne odnosno netočne prijave. Pri podjetjih z velikim številom delavcev se po pomoti nameščenca, kateremu je poverjena sestava prijav v zavarovanje, kaj lahko dogodi, da izostane prijava poedinega delavca. Nikakor ne gre, da se v takem primeru delodajalcu naloži plačilo visokih stroškov, ako tak delavec oboli ter da mora delodajalec poravnati poleg zavarovalnih prispevkov še oskrbne stroške v bolnici in vse druge izdatke, ki jih je imel zavod z neprijavljenim zavarovancem. Taki regresni slučaji povzročajo na eni slrani zavarovalnim zavodom mnogo administrativnega posla, na drugi slrani pa vzbujalo pri prizadetih delodajalcih ogorčenje in nerazpoloženje napram zavarovalnemu zavodu. Mi smatramo, da je v takih primerih škoda vsled osovraženja zavarovanja večja od koristi, ki jo ima zavod od izterjanega denarnega zneska. Popolnoma bi zadostovalo, ako se'V lakih primerih izterjajo zaostati prispevki, delodajalca se pa vsled neizvršene prijave naznani političnemu oblastvu radi kazenskega postopanja.
Da se delodajalcem čim najbolj olajša prijava zavarovanja, naj bo v vsakem slučaju dopustna prijava z mezdnim seznamom, pri čemer, naj odpade sedanja omejitev, da seznam ne sme obsezati daljšega časa nego 14 dni. Tudi naj bi se razmotrivalo znižanje števila mezdnih razredov, pri čemer naj bi se določila v poedimh mezdnih razredih zavarovana mezda z okroglim zneskom, kar bi olajšalo in poenostavilo računanje zavarovalnih prispevkov. Nadalje naj se razmotriva o možnosti, da se zamenja sedaj predpisani način prijave s kolektivno prijavo, pri čemer naj bi se zavarovalni prispevki računali na osnovi mezdne vsote, upoštevaje pri tem razliko med efektivno in zavarovano mezdo. Posebno pozornost pa je treba posvetili vprašanju rednega ubiranja zavarovalnih prispevkov, ker ravno zamudni plačniki povzročajo mnogo nepotrebnega administrativnega poslovanja. V zvezi s tem naj bi se modificiral v sedanjem zakonu uveljavljeni princip »ipso iure« zavarovanja, morda na ta način, da v slučaju, ako so zavarovalni prispevki za več nego mesec dni na dolgu, ne pripada hranarina, temveč ima zavarovanec v takem primeru samo pravico do brezplačnega zdravljenja.
Kar se tiče zavarovanja zoper onemoglost, starost in smrt, moramo ugotoviti, da naša produkcija povišanja so-cijalnih bremen, ki bi rezultirala iz tega zavarovanja, ne prenese. O uvedbi te panoge socijatnega zavarovanja se bo moglo razmotrivati tedaj, ko.se bodo pokazale ugodne posledice reforme bolniškega in nezgodnega zavarovanja ter se bo moglo predvidoma izvesti starostno zavarovanje delavcev brez povišanja s očija ln ih bremen napram sedanjemu stanju.
Materija socijalnega zavarovanja, ki je urejena v sedanjem zakonu o zavarovanju delavcev, je preobširna in pre-težavna, da bi mogli v okvirju takega poročila zavzeli stališče napram detajl-
Traien vir dohodkov
»aajsaiuJ« v kraljevini SNS Pran Km*. Uiaft, Maribor, Cankarjeva U
nudi prodaja
MAGGIlw,h izdelkov za juh®.
* ^
nim odredbam poedinih paragrafov zakona.
V	prednjih izvajanjih smo se dolaknili onih vprašanj, ki se nam zde za revizijo socijainega zavarovanja posebno važna. Pridržujemo si, da to našo izjavo šc naknadno dopolnimo. Konkretno predlagamo, da se v novem zakonu o zavarovanju delavcev predvidijo zlasti sledeče izpremembe sedaj veljavnih določb.
1. V novem zakonu naj se predvidi tridnevna absolutna karenčna doba, tako da priliče hranarina šele od četrtega dne obolenja dalje.
Istočasno naj se ukinejo samo v Sloveniji in Dalmaciji veljavne določbe noveliranega paragrafa 1154 ib občega državnega zakonika.
2. V rodbinskem zavarovanju naj se predvidi vsaj štiritedenski karenčni rok.
Krog rodbinskih članov naj se omeji na poročene ali neporočene žene, na stariše in otroke.
3. Za porodniške dajatve naj se predvidi devetmesečna karenčna doba.
Porodniška podpora naj se reducira na višino hranarine ter naj pritiče samo
6	tednov pred porodom in 6 tednov po porodu.
4. Dečja oprema naj pritiče samo za vsak prvi oziroma vsak tretji porod ter naj se daje v naravi.
5. Zavarovanci naj načeloma prispevajo k stroškom zobotehniških dajatev in to sorazmerno dobi zavarovanja. Po-edini zavarovalni zavod naj bo pooblaščen, da sme odrediti za svoje področje tudi prispevanje zavarovancev k nabavnim stroškom zdravil.
6. V nezgodnem zavarovanju naj se zviša najmanjši odstotek delanezmož-nosli, ki daje pravico do nezgodne rente, na 25%.
Renta pri polni delanezmožnosti naj se določi z 80% zavarovane mezde.
Glede kritja stroškov nezgodnega zavarovanja naj se uvede mešani sistem kapitalnega in nakladnega kritja.
7. Ukinejo naj se odredbe o regresnem postopanju, vsebovane v 2. do 4. točki 1. odstavka, § 11 zakona o zavarovanju delavcev.
8. lisirojstvo zavarovanja naj se reformira v smislu odtedb finančnega zakona za leto 1927/28. V zvezi s to reformo naj se preuredi teritorijalna razdelitev nosilcev zavarovanja.
Reševanje pritožb glede obveznosti zavarovanja in drugih sporov naj se po načelu »nemo iudex in re sua« izloči iz delokroga zavarovalnih zavodov ter prenese v delokrog političnih upravnih oblasti.
III. Zakon o Inšpekciji dela.
Z zakonom o Inšpekciji dela od 30. decembra 1921. leta, ki je v splošnem istoveten s prejšnjo uredbo o Inšpekciji dela od 21. maja 1921, se je ustanovila za neposredno nadzorstvo o izvrševanju zakonitih predpisov o delavski zaščiti pri ministrstvu socijalne politike Inšpekcija dela, ki se deli na Osrednjo Inšpekcijo dela in na Oblastne inšpekcije dela. Dočim so bili prejšnji obrtni nadzorniki podrejeni političnemu leri-torijalnemu oblastvu, so oblastni inšpektorji dela. po novem zakonu podrejeni neposredno ministrstvu za socijalno politiko. Po našem mnenju taka centralizacij obrtnega nadzorništva ni niti potrebna niti umeslna. Tudi se nam zdi neumestno, da Oblastni inšpektor dela sam i azsoja o sporih, ki nastanejo, ako se podjetnik brani izvršiti ob priliki revizije obrata izdane odredbe. Povsem pogrešno se nam pa zdi, da predvideva zakon za take primere, da uvede inšpektor dela sam proli podjetniku kazensko postopanje ter da ga kaznuje radi neizvršitve izdane odredbe. V takem slučaju je namreč inšpektor dela J°žnik in sodnik v eni osebi. Kakor smo ze omenili v našem poročilu glede Zakona o zaščiti delavcev, inšpektorji de-
la ludi nimajo potrebne pravne izobrazbe za presojo kazenskih slučajev. Pri tem pa sc s takimi posli inšpektorji dela vse preveč odtegujejo njihovemu pravemu delokrogu, to je perijodični reviziji industrijskih, obrtnih in trgovskih obratov. V zvezi s tem naj omenimo, da oo inšpektorji dela očividno preveč zaposleni z drugim administrativnim delom, ki ne spada v njihov delokrog. Ko) primer naj navedemo reševanje prošenj za dovoljenje zaposlovanja ino-zemcev in razne poizvedbe ter ugotovitve, ki so v zvezi s takimi prošnjami. V interesu pravilnega dejstvovanja važne institucije Inšpekcije dela je, da se inšpektorjem dela odvzamejo vsi posli, ki po svoji naravi ne spadajo v njihov delokrog.
V smislu navedenega predlagamo, da sc sprejmejo v novi zakon o inšpekciji dela sledeče odredbe:
Oblastni inšpektorji dela naj bodo podrejeni pristojnemu velikemu županu, ki vrši v I. instanci nadzorstvo nad njihovim poslovanjem. Vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem oblastne Inšpekcije dela pa naj vrši ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje.
Inšpektor dela naj bo upravičen zahtevati od podjetnikov odstranitev ne-doslatkov, katere opazi ob priliki revizije obrata. Ako podjetnik takemu pozivu v odrejenem roku ne ustreže, mora inšpektor dela prijaviti slučaj pristojnemu obrtnemu oblastvu radi uvedbe rednega postopanja.
Tudi kazensko postopanje radi 'kršitve zakona o Inspelkciji dela naj se enako kakor kazensko postopanje radi prestopkov Zakona o zaščiti delavcev prenese v delokrog obrtne oblasti.
Obrtne oblasti so dolžne obvestiti inšpektorja dela o vseh razsodbah in ukrepih, ki jih izdajo na osnovi njegove prijave.
V novem zakonu naj se izrecno določi, da ima lastnik podjetja ali njegov zastopnik vedno pravico spremljati inšpektorja dela pri reviziji obrata, dočim naj se eliminira sedanja določba točke 4., čl. 12. zakona, da ima inšpektor dela pravico imenovati osebo, ki ga naj spremlja po delavnicah ali stanovanjih podjetja. Slednja določba posega v pravico samoodločbe podjetnika, ki je edini upravičen, da določi, kdo ima dostop v njegove obratne prostore.
Konečno naj bi se v novi Zakon o inšpekciji dela sprejela odredba, da naj si skušajo inšpektorji dela z objektivnim delovanjem pridobiti ^zaupanje ne samo obrtnega pomožnega osobja, temveč tudi podjetnikov, ter da naj na osnovi svojega strokovnega znania in uradnih izkušenj ob vsaki nudeči se priliki pravično posreduje med nasprotujočimi si interesi ter delujejo na to, da se vpostavijo odnosno vzdržujejo dobri odnošaji med podjetniki in pomožnim osobjem.
Kvalifečn
znamka
Zahtevajte povsod1
Prodaja starega stekla. Uprava delavnice drž. železnic v Zagrebu sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede prodaje 500 kg starega stekla. — (Pogoji so na vpogled v ekonomskem odseku gori omenjene delavnice.)
"PM W % T I 51 n ?! i A \ ■ €l/T’ilAP H
L|JlI.	ju jiiiu!Ai	i ‘JJA
  t
J-	J	■	7
Devizno tržišče.
Po prometu predzadnjega tedna (18621 milijona Din) očitovana rezerviranost v deviznih poslih je trajala tudi še celi pretekli teden, ki je radi tega zaključil z 14454 milijona dinarjev. Tej /nlačnosti v deviznih kupčijah je vzrok predvsem nestabilnost deviznih lečajev na našem irgu v tesni zvezi z neznatnimi tečajnimi spremembami na mednarodnih tržiščih in v zvezi s poslednjimi diskontnimi povišanji ter veletrans-akcijami v nemškem, angleškem in avstrijskem denarstvu.
Višina na posameznih borznih sestankih doseženega deviznega prometa se je gibala povprečno od dva do tri milijone dinarjev. Najnižji promet je bil izkazan 9. t. m. z dva milijona dinarji, najvišji pa 10. t. m. z nad triinpol milijoni pri čemur odpade pretežni del zaključkov na Newyork Prago in Dunaj.
Glavno potrebo je tudi v iminulem tednu krila privatna ponudba, ker je Narodna banka intervenirala v znatno omejenem obsegu in dala vsega skupaj za nekaj nad tri milijone dinarjev deviz na razpolago, dočim je znašal promet v privatnem blagu približno 11-36 milijona dinarjev. Narodna banka je dala največ Prage (1:11 milijona Din), Cu-riha (0-778 milijona Din), nekaj manje Dunaja (0599 milijona Din) in Berlina (0-446 milijona Din), poleg tega še nekaj zaključkov Londona, Newyorka in Parita. Nasprotno pa so bili v privatnem blagu največji zaključki v devizi London (3-338) in Trst (2-373), dalje v Newyorku (1-769), Dunaju (1-144), Cu-rihu (0-908), Pragi (0714) ter Parizu (0-625) in nekaj manjših zaključkov v Budimpešti, Berlinu in Amsterdamu.
Celotedenski promet v poedinih devizah je znašal v milijonih dinarjev: London 3-421, Trst 2-373, Newyork 1826, Praga 1-824, Dunaj 1-743, Curih 1-686, Pariz 0-647, Berlin 0-615, Budimpešta 0-273 in končno Amsterdam 0-046.
lendenca tečajev skoro vseh na Ljubljanski borzi v preteklem tednu be-leženih deviz je očitovana v padanju iz-vzemši Curiha, ki je ostal dosledno na bazi 109590. Berlin je od pondeljka (13-53) na sredo za malenkost popustil in se ustalil na višini 13-5275, ki je bila tudi njegova najnižja notacija pretečenega tedna. Amsterdam je tendiral od 22-805 (7. t. m.) na 22-81 (11. t. m.) in s lem dosegel edini izmed navedenih deviz najvišjo notacijo šele na zadnjem borznem sestanku, dočim so bile devize Bruselj, Budimpešta in deloma Praga v tečajnih oscilacijah dokaj zmerne. Trst je skozi pretekli teden oslabel ter dosegel na pondeljkovem borznem sestanku najvišjo (297-10), na petkovem pa najnižjo točko (29670) ob znatni tečajni razliki štiridesetih točk. Slično pot je začrtala tečajna krivulja devize London (od 275-97 — 7. t. m. je popustil na 275-90 — 11. t. m.), Newyork je (od 56-65 — 7. t. rn.) oslabel na 56-59 (11. t. m.) in Dunaj, ki se je od pondeljka (7-9803) na torek (7 9814) sicer za malenkost okrepil, toda od srede (7-9808) dalje stalno padal ier v petek (11. t. m.) beležil 7-9753 — torej, najnižje. Notica Pariz je kazala menjajočo tendenco, kajti od 7. do 9. t. m. se je tečaj te devize okrepil za 27 poenov, medtem ko zaznamuje v drugi polovici minulega tedna tečajni padec od 25 točk.
V	ostalih devizah sploh ni bilo notacij.
Efektno tržišče.
Brez zaključkov. Pretežna večina efektov je ludi v zadnjem tednu beležila neizpremenjeno za denar, Tvornica za dušik v Rušah pa tudi za blago. V početku tedna je beleženo povpraševanje po delnicah Prve hrvatsike šte-
dionice z 870 dinarji in po delnicah Kranjske industrijske družbe pa 8. t. m. z 280 dinarji. Sicer je vladalo na efektnem tržišču popolno mrtvilo.
Lesno tržišče.
Situacija na lesnem tržišču se od pretečenega tedna ni nič spremenila. Ne samo na našem, ampak tudi na svetovnem lesnem trgu ne pride do pričakovanega poživljenja izvozne sezone. Pač je veliko ponudb in tudi povpraševanja so stalna, vendar do večjih zaključkov ne pride, živahnost se opaža, kakor že nekaj časa, tudi sedaj le na trgu z lesom za kurjavo. Poleg Italije kupujeta drva pri nas v Sloveniji tudi Nemška Avstrija in Banat. Zaključilo se je 32 vagonov suhih bukovih drv do 10% okroglic, 20 vagonov hrastovih drv, 4 vagone bukovih in 3 vagone hrastovih okroglic ter 3 vagone oglja.
Stavbenega lesa se je zaključilo 7 vagonov, večinoma po naročilu kupca. Za takozvano monte blago pa ni posebnega zanimanja. Nadaljni zaključki so bili v hrastovini, 7 vagonov neža-manih hrastovih plohov za italijansko državno železnico in 1 vagon podnic.
Išče se pa sledeče blago:
100 m’ remeljnor in letev, smreka-jelka,
4 m, 24/48, 34/68, 68/68, 78/78, 98/98 mm. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
Madriere 73 X 220 mm (z 2 mm nadmere v suhem stanju) in sicer: 5% od 3 do 333, 366 m; 35% od 4 m; 60% od 433, 466, 5, 533, 5 66 itd. do 8 m. Cena fco vagon SuSak pristanišče.
Lipove plohe I., II., od 2 m dolžine naprej, od 50 do 130 mm, z nekoliko 27 mm debeline, od 20 odnosno 18 cm Širine naprej. Cena fco SuSak.
60 m3 škorci (smreka-jelka), 4 m, 12 mm, od 16 cm naprej, paralelno, ostrorobo, oče-ljeno, suho. Cena fco vagon SuSak.
Jesenovi hlodi, od 2 m naprej, od 30 cm premera naprej.
Vsako množino brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor), od 6-50, 7, 7-50, 8, 8 50, 9 in 10 m dolžine.
Bukove hlode za Španijo (za furnir), dolžina 230/250 cm in 430/500 cm, od 45 cm 'premera naprej, prima. Cena fco vagon, pri-hod Sušak pristanišče.
Hrastove neohrobljene plohe, 90 110, 130 milimetrov, od 2-30 m naprej, od 28 cm naprej, I., II. Cena fco vagon meja via Postojna.
Hrastove podnice, I., II., od 19—27 cm širine in sicer: ca. 150 m3 43 mm, 265 m, ca. 100 nr1 53 mm, 2 80 m, ca. 120 m3, 63 mm, 2 90 ni. Cena fco vagon meja via Postojna.
Bukove hlode (ca. 1000 m3), I., od 35 cm premera naprej, od 210 ni naprej, stopuje-vaje po 10 in 10 cm.
Ca. 40 m3 mailrierov, 96 mm debeline, od 22 cm širine naprej, od 5-50 do 6 m dolžine. Cena fco vagon prihod Sušak pristanišče.
141 tekočih metrov hrastovine, rezane na živ rob 30 X 40 cm, v dolžinah od 2—6 m, blago popolnoma zdravo, brez gnilih grč in beline, očeljeno. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Hrastove frize (po 100 m3), po možnosti samo od 5 cm širine naprej, debeline 27 mm. Cena fco vagon meja Postojna.
12.000 hrastovih pragov. 260 m X 25 X 14 X 11 cm, oziroma 2 60 ni X 26 X 14 X 11 cm.
8000 hrastovih pragov, 2 60 m X 24 X 14 X 11 cm. Cena Trauko vagon Sušak pristanišče.
Ca. 270 m3 tramov: 8/11 4 m 380 kom.,
5 ni 090 kom., 6 m 170 kom., 7 m 85 kom: 11/13 5 ni 480 kom., 6 m 1200 kom., 7 m 120 kom., 8 m 30 kom.; 13/16 6 m 390 kom., 7 m 70 kom., fco vagon Sušak.
Jelšove hlode. ozir. plohe. Cena franco vagon nakladalna postaja.
100 do 150 m3 hlodov (smreka, jelka), od 30 do 45 cm srednjega premera, dolžina 4 111, dobava takoj. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Vsako množino bukovih suhih drv, meter-skih in rezanih na razne dolžine.
Trame, glava glava in sicer: od 13 X 16 centimetrov: 100 kom. od 6 m, 50 kom. od 7 m. od 15 X 15 cm: 30 kom. od 4 m, od 16 X 18 cm: 50 kom. od 8 m, od 18 X 20 cm: 90 komadov od 4 m. od 18 X 25 cm: 10 komadov od 4 m, 16 komadov od 5 m. c,d 20 X 25 cm: 24 komadov od 4 m, od 25 X 25 cm: 50 kom. od 3 m, 10 kom. od 4 m od 25 X 27 cm: 5 kom. od 3 m, 5 kom. od 7 m, od 25 X 30 cm: 2 kom. od 5 m, od 27 X 32 cm: 20 kom. od 7 m. Cena fco vagon nakladalna postaja.
DRUŽBA JURIJE
H
DUNAJSKA CESTA ŠT. 46
Trboveilsfiti PREMOČI
ŠLEZIJSKI PREMOG
KOKS za itredusSriio isn kovače
&OSCS za centralne kurjave
OGLJE	DR¥A
NAJBOLJŠE KVALITETE TELEFON ŠTEV. 2820
Brestovimi, paralelna,. ostroroba, rezana izven srca, in sicer: 8800 kom. 60X 80 X 1200 mm, 4400 kom. 80 X 85 X 450 mm, 1600 kom. 33 X 140 X 2000 mm. Cena fco vagon meja via oPstojna.
3—4 vagone inecesovine, prvovrstne (za mizarske svrhe), 45, 50, 00 mm debeline, 4 m dolžine, od 20 do 40 cm širine, brez srca. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Hrastove prage: 1'20 m X 12 X 15 cm 800 kom., 2-60 m X 14 X 24 cm 50.000 komadov. Cena fco vagon meja via^ Postojna, oziroma Eco vagon pristanišče Sušak.
Ca. 50 ni3 neparjenih orehovih boules, rezanih iz zunanje čistih brez grč in skoraj brezgrčnih panjskih hlodov, od 35 cm premera naprej v idočih debelinah rezano. Stranske deske se vzamejo zraven. Ceha fco vagon meja Špilje ali .Jesenice.
Ca. 500 m3 remeljnov (smreka, jelka), v raznih dimenzijah za Grčijo, I., TI., ITT-, monte, ostrorobo, očeljeno, vezano. Cena fco vagon meja via Djevdjelije tranzit. Plačilo proti akreditivu.
Vsako množino hrastovih friz. od 25 do 60 cm dolžine, v širinah od 5, 0, 7, 8 cm z
10% od 4 cm. Cena fco vagon meja via Postojna. Plačilo proti akreditivu.
žitno poročilo.
Početkom minulega tedna je bila tendenca za pšenico na vseh inozemskih bcrzah čvrsta in je bil radi lega tudi promet prav živahen. — Sredi tedna se je situacija nekoliko umirila pri skoraj mn spremenjen ih cenah, koncem tedna pa se je zopet zelo učvrstila. Splošno prevladuje mnenje, da se bo cena pšenici morala dvigniti z ozirom na slabo letino v Kanadi. Opažati je, da nastopajo evropska tržišča bolj samostojno in ne več v popotni odvisnosti od Amerike. — Naša pšenica se nadalje prav živahno izvaža in se vrše prodaje seda; posebno za grški in bolgarski račun. — Tudi domači vojvodinski mlini kupujejo pšenico, ker se je cena ustalila in ni več nevarnosti, da bi cena pšenici popustila. — Producent se zadrži zelo rezervirano in je ponudba prav malenkostna in to tudi sedaj, ko je od strani domačega konzumenta povpraševanje prav slabo. — Slovenija še vedno ni pričela kupovati, čeprav bi bila sedaj po splošnem mnenju najugodneja prilika in morda tudi dana možnost nekaj zaslužiti in nadoknaditi one izgube vsaj deloma, ki so jih morali naši trgovci izgubiti letošnjo spomlad na diferencah v ceni pšenice in koruze.
Enako kakor pri pšenici je tudi cena koruzi zelo čvrsta. — Stare koruze ta-korekoč ni več. Za malenkostne količine, ki se morda še dobe, se pa zahteva Din 170-- do Din 175-— fco vagon nakladalna postaja. — Velik promet je z novo umetno sušeno koruzo, za katero je posebno zanimanje iz Italije in se danes doseže že Din 197-50 Posiumia. — Tudi za koruzo za poznejše termine so
napravljeni veliki zaključki, ker je danes cena še zelo nizka, kvaliteta novega blaga pa prvovrstna. — V poslednjem času je terminska koruza na ceni 10 par pridobila in se bo cena z ozirom na čvrsto inozemsko tendenco še nadalje dvignila. — Izvoz naše koruze bo letos, sodeč po vseh okoliščinah, prav zadovoljiv in tudi za koruzo je povodom tega pričakovati povišanje cen in obstoja mnenje, da bi domač konzum kril za poznejše termine svojo porabo sedaj, ko lahko zaključi še po zelo ugodnih cenah.
Promet z moko je prav živahen in je veliko povpraševanje za pšenično moko nularico, medlem ko temnejše moke zaostajajo. — Mlini za samo nularico skoraj ne morejo več prevzemati naročil, ker so popolnoma razprodani. — Povodom tega bo skoraj prišlo med mlini do sporazuma, da se bo razlika v ceni med nularico in temnejšimi moka-mi povišala, da se s tem doseže tudi boljše zanimanje za cenejše moke, ki so za kruh vsekakor bolj priporočljive, kakor pšenična moka nularica.
Kupčija 7, ovsem, ječmenom in ržjo je popolnoma zanemarjena.
Promet na ljubljanski borzi v minulem tednu je bil: tri in pol vagona pšenice, 5 vagone koruze, 2 vagona činkvantina in 1 vagon moke.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica nova: 80/81 kg, 1% prim., mlovska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30’ dneh, Din 245—247 50.
Bačka pšenica nova: 77/79 kg, 2% prim., inlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 242-50—245-—.
Bačka pšenica nova: uzančno blago, brez doplačila, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 230-232-50.
Sremska pšenica: 80 kg, 1% prim, mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 235—237-50.
Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 230—232-50.
Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 220—222-50.
Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 210—212-50.
Pšenična moka d G: franke Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 355—365-—.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, tnlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 202-50—205-—.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 207-50—210-—.
Ječmen bački, ozimni, novi: 66/07 kg, Din 205—207-50.
Oves bački novi: 63/64 kg, slov. postaja, navadna voznina, Din 205—207-50.
18. oktobra Iu29.	v ■ n	fo
DEVIZK:		
Amsterdam 1 b. *otd.	•		22-81
Berlin 1 M ....	13-5125	‘3 5425
Bruselj 1 balga . .		7-9123
Budimpešta 1 pangS	9-8780	9-9080
Curih 100 fr.	1094 40	1097-4
Dunaj 1 Solin*	7-9494	7 9794
London 1 funt	—•—	275 93
Mewy>ork 1 dolar	•—	56'545
Pari* 100 fr	221-69	22369
Praga 100 kron	167 33	16813
Tret 100 Ur	— '—	29660
Največja bančna palača sveta. City
Bank Farmers Trust Co, podružnica newyorške National City Bank, si gradi v Newyorku novo palačo, ki bo imela 71 nadstropij. Stolp palače bo ca. 300 metrov visok. Pod palačo bodo kleti v štirih nadstropjih, ki bodo segle 20 metrov pod zemljo. Vso palačo bo zasegla National Cily Bank in njena podružnica. Nova palača bo največja in najmodernejša pisarniška hiša na svetu.
HBtlfiSKSl
Brzojavi: Krispertolonialc Ljubljana. - Telefon štev.
2263.
in. m uu
L j ubij
Lasinika: ALOJZI) LILLEG in ]OS. VERLIČ. Veletrgovina kolonij aine robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
N/
Ceniki na razpolago. — Točna postrežba.
r nr ^Trtii	n G tvornica ogledal in
„SPECT8Un D 0. brušenega stekla LJUBLJANA VSI. Celovška 81
TRAJNO koristno darilo je samo
»GRITZNER* in .ADLER*
šivalni stroj, ter pisalni stroj
'a“.
Znižane cene, najlepše opreme edino le pri
^	JOSIP	P>S¥IL§SH£y
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. 8t. 2913. j
lili
Oglas.
Komanda 8. žandarmerijskega puka v Ljubljani želi naba-
viti sledeči
pisarniški materijah
Telef. 2343
Srediinjica: ZAGREB
Zrcalno sleklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5- 6 mm, ogledala,
i - 7  .im.	7. iTi //•/• L/vi*	Ih*
ZAGREB, OSIJEK
Zrcalno sleklo, portalno sreiao. masivsn,u	 >	«	’
brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor hali brušene isboiene plošče, vstelclevanje v mecl. — >hm< — navadna ogledalu.
\ KIIVEMTA
DRUŽBA 7. O. Z.
Tvornka kuvert isi konfekcija papirja
tLj HEJ 1. J ANA.
Vočarskl pol 1 Karlovška c. 3
160.000 pol konceptnega papirja;
12.000 pol belega pisarniškega papirja;
17.000 pol papirja za pisalni
stroj;
12.000 pol papirja za kuverte;
1.500 pol karbon papirja;
400 pol hektograf karbon papirja;
2.000 pol pivnika;
5.500 pol belega papirja (veliki format);
150 ldopčičcv trobarvne vrvice za šivanje spisov;
28 klopčičcv debelega motvoza (špagc);
28 klopčičev tankega motvoza; 37 škatlic raznih peres;
145 škatelj pečatnega voska;
22 šapirograf rol;
12 kg gumiarabieum;
25 trakov za pisalni stroj.
O
i)
Veletrgovina
j
kolonljalne ln ipeoerljske robe
II JElMlS
LJUBLJANA
m
ZALOGA svele pražene kave, mle^h dišav In rudninske vode.
V
ToCna In solidna postreKbo i
Zahtevajte cc. rdel
Materijal mora biti kvalitetno dober in vporabljiv za svojo strho.
Pozivajo se vsi oni, kateri žele malerijal dobaviti, da .predložijo s 5 dinarji kolkovane pismene ponudbe blagajniku tega puka najdalje do 29. oktobra 1929 do 11. ure predpoldne.
Dobava se bo odstopila po odobrenju Komande žandar-merije v Beogradu onemu, kateri ponudi nojsolidnejo ceno. — Po odobrenju in obvestitvi dobavitelja se mora materijal v roku od 30 dni izročiti komisiji, katera bo za to odrejena v štabu
8. žandarmerijski puk E. broj 11.'950.
Trgovci in indusirijci
Trgovski
/ “ Jf se priporoča &lu$l HBizaara
inseriranje !
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
aMTRAia: UUBUAHA, DUHJUKA OST# »
USTANOVLJENA 1900.
GelnlSka gSavnčca:
Din 50,©OO.O©0*—.
Skupne reaterve ea:
©Iti 10,000.000—.
PODRUŽNICE:
BreZice, Celje, žrr.cnteSJ, Kranj, Maribor, Petkovi«, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradee, Split, Šibenik, Trst.___________
Se priporoča la vsis bančne posle
USTANOVLJENA 1900.
rt
Brzojavni naslov:
Banka LjuDljana.
Tel. Ste v. 2361, 2413, J 2502, 2503.
Ur.J* dir. IVAM PLESS l* 'i r*ov»S-
umu.miiko d. d. »5IJERKUR« kot isdajatelij* m Oskarja:
O. MiICHALER, Ljubljana