SLAVISTICNA REVIJA JE IN LITERARNE VEDE AND LITERARY STUDI SPEVKOV ZA XII. MEDNAROD GRES V KRAKOVU 1998 SLOVENE CONTRIBUTIONS TO THE XII th INTERNATIONAL CONGRESS OF SLAVISTS IN KRAKOW 1998 ' • . ' A '• •' J ' ■ ' ©MERgr - • Cc? * : — inno IZDAJA - ISSUED BY: llllil B m l JE ' tm mk : _ JAN.-JUN. 1998 s UDK 811.16+821.16.09(05) ISSN 0350-6894 SLAVISTICNA REVIJA CASOPIS ZA JEZIKOSLOVJE IN LITERARNE VEDE JOURNAL FOR LINGUISTICS AND LITERARY STUDIES ZBORNIK SLOVENSKIH PRISPEYKOV ZA XII. MEDNARODNI SLAVISTICNIKONGRES V KRAKOVU 1998 SLOVENE CONTRIBUTIONS TO THE XII th INTERNATIONAL CONGRESS OF SLAVISTS IN KRAKOW 1998 IZDAJA - ISSUED BY: SLAVISTICNO DRUSTVO SLOVENUE Uredniski odbor-Editorial Board: Vaija Cvetko Oresnik, Aleksandra Derganc, Miran Hladnik, Marko Juvan, Tomo Korosec (odgovorni urednik-Executive Editor), Irena Orel, Vladimir Osolnik, Aleksander Skaza (glavni urednik za literarne vede-Editor in Chief for Literary Sciences), Ada Vidovic Muha (glavna urednica za jezikoslovje- Editor in Chief for Linguistics). Tehnicni urednik-Tehnical Editor: Vojko Gorjanc. Casopisni svet-Advisory Council: France Bernik, Zoltan Jan, Janko Kos, Joze Pogacnik, Joze Toporisic, Franc Zadravec. Naslov urednistva-Address: Slavisticna revija, Askerceva 2/II, 1000 Ljubljana, Slovenija. Ziroracun pri Slavisticnem drustvu Slovenije: 50100-678-45265 (za SR). Narocnina velja do odpovedi. Odpovedi le ob koncu leta. Cena letnika za posameznike 4.000 SIT, za clane Slaviticnega drustva Slovenije 3.000 SIT, za studente 2.000 SIT, za institucije in knjigame 6.000 SIT. - Price of yearly subscription for foreign countries 38 USA $. Natisnil-Printed by: PLANPRINT, d. o. o., Ljubljana. Naklada-Circulation: 1200 izvodov - 1200 copies. ISSN 0350-6894 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo (415-12/92, 24. 4. 1992) steje Slavisticna revija med proizvode, za katere se placuje 5-odstotni davek od prometa. VSEBINA JEZIKOSLOVJE Alenka Sivic-Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih. 5 Aleksandra Derganc, Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovensdini in luziski srbsScini. 45 Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge. 55 Rada Cossutta, Romanski vplivi v govorih slovenske Istre. 73 France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini 16. stoletja glede na prevodne zglede . 83 Ada VidoviC Muha, Druzbeno-politicni vidiki normativnosti v slovanskih jezikih. 95 L1TERARNA VEDA Miran Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti ... 117 Miran Stuhec, Motivno-tematska raven pripovedne proze slovenskih izseljencev v Avstraliji (Razvojni premiki). 133 Miha Javornik, Internet - zadetek novega ali ponavljanje znanega? (Kaj pri tem pocne Mihail Bahtin?) . 141 CONTENTS LINGUISTICS Alenka Sivic-Dular, Contraction in the Slavic Languages. 5 Aleksandra Derganc, Some Parallels in the Development of Dual in Slovene and Sorbian. 45 Majda MerSe, Aktionsart in the 16th c. Slovene Protestant Writers’ Works and Their Foreign Originals .. 55 Rada Cossutta, The Romance Influence on the Dialects of Slovene Istria. 73 France Novak, The Polysemy of Nouns in the 16th c. Literary Language with Respect to the Original Texts . 83 AdaViDoviC Muha, The Socio-Political Aspects of Normativity in the Slavic Languages . 95 LITERARY STUDIES Miran Hladnik, The Idea of Slavdom in the Slovene Historical Novel. 117 Miran Stuhec, The Motif-Thematic Level of Narrative Prose by Slovene Emigrants in Australia (Developmental Shifts) . 133 Miha Javornik, Internet - The Beginning of the New or a Reprise of the Old? (What Does Bakhtin Have to Do with All of This?) . 141 - UDK 811.16’342.6 Alenka Sivic - Dular Filozofska fakulteta v Ljubljani KONTRAKCIJA V SLOVANSKIH JEZIKIH (V kontekstu poznopraslovanskega akcentskega pravila) V clanku se s tipoloskega in arealnega vidka analizira jslov. gradivo, ki vsebuje kontrakcijske glasovne sklope. Avtorica ugotavlja, da juznoslovansko gradivo izkazuje prakticno vse kontrakcijske kategorije, omogoca pa tudi sklep, da je bila kontrakcija prozodicno pogojena. The article analyzes SSI. material containing contracted sound clusters from both a typological and an areal point of view. The author demonstrates that SSI. material attests virtually all contractional categories, as well as leads us to conclude that contraction was prosodically conditioned. 0.0 Kot je dobro znano, je kontrakcija (=skrcitev, dalje: KO) jezikovni pojav, ki zadeva poseben (tipicen) razvoj glasovnih sklopov (dalje: KOs), sestavljenih iz levega (=V/) in desnega (=V 2 ) kontrahenda z medglasnim j' in praviloma razvitih v kontrakt (=skrcek) V 2 po shemi Vi+j+V 2 —» V 2 . Slov. KO uvrscamo med predzgo- dovinske (tj. ppsl. ali psl. narecne) 1 2 jezikovne procese tako po kontraktih (oz. nji- hovi vkljucitvi v mehkostno korelacijo) kot tudi po vzrokih, ki jih prepoznavamo kot (razvojni) impulz za njeno pojavitev. To potrjuje tudi arealni vidik: po uveljavljenempojmovanjuje KO zajelazslov. govore (z dvemacentroma, tj. ceskim na jugu in polab.-pomor. na severozahodu) in zahodni del jslov. (tj. sin. in hrv.) go- vorov. Zarisce KO se glede na historicno stanje postavlja v c. govore, 3 nato pa naj bi 1 V tern clanku iz tehnicnih razlogov praviloma zapisujem psl. i z j, razen ce je iz vsebinskih razlogov treba poudariti njegovo psl. naravo tudi v zapisu. Allede tega, da je KO predzgodovinski pojav, so mnenja enotna, glede natancnejse datacije pa absolutnega soglasja ni, vendar pa jo vsi postavljajo v relativno isti casovni pas, npr. ok. leta 900 (Travnfcek: 67), 9.-11. st. (Marvan 1979: 2), 10. st. (Pauliny 1963: 89), 10.—11. st. (Marvan 1973: 1; Krajcovic 1974:159), pred 12. st. (tj. pred preglasom K’a —> K’e, npr. *stojati —» stati; Gebauer 1,563), »koncem psl. obdobf« (Komarek 1973: 15), »w czasach przedhistorycznych polszczyzny« (GHJP 54). Razlika v absolutni dataciji je razumljiva, saj gre za predzgodovinsko obdobje slov. jezikov in so vse lahko samo posredne (tj. mnenja se opirajo samo na relativno kronologijo pojavov). Najverjetneje pa je tudi sam proces potekal: (a) v casovnem pasu, tj. s sirjenjem s primamih polozajev (kjer je bil foneticno pogojen) na sekundame (kjer so zaceli delovati sistemski morfonoloski dejavniki, tj. analogija), in (b) ni hkrati zajel vseh govorov, kar se vidi tudi iz tega, da se ne odraza enako niti v vseh govorih, ki so se nahajali v neposredni blizini domnevnega zarisca (npr. zsls. in vsls. govore naj bi KO zajela skupaj z drugimi zslov. jeziki tik pred odpadom polglasnikov in denazalizacijo, srednjesls. pa kasneje in nedosledno; Krajcovic 1988: 23—25), ali pa celo postopoma (Bemstejn 1968: 29: KO naj bi nastopila najprej v c., kasneje v sis. in sin., nato pa se v stok. govorih srb./hrv. jezika). 3 V tem prispevku uporabljam samo delovna pojma zarisce in obrobje in ne kot - zaradi stevila zajetih KO kategorij - Marvan (Marvan 1979, 25 d.: 165-167) stirih: focus (tj. c. in morda zsls.), central area (gluz., jpolj., vsls., zsln., deloma srb./hrv.), periphery (dluz., spolj., srednjesls., velik del srb./hrv. (posebno stok.), del sin. narecij), transperipherv (mak., bolg., ukr.). Ta delitev je navidez ustrezna, vendar pa premalo uposteva razvojno dinamiko jslov. govorov in ne vsebuje diahrone projekcije v lingvisticno sliko KO. Prav tako ne pojasnjuje zadovoljivo nedoslednosti v njenem poteku v neposredni 6 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij pojav na vse strani upadal in dobival lastnosti jezikovnega obrobja, tako da so nje- gov skrajni rob danasnji ukr., bolg. in mak. govori. Ta sklep se zdi primerno izhodisce za razpravo: iz upada jezikovnega pojava v prostoru (ali pa vice versa iz njegove intenzifikacije) je mogoce sklepati tudi o njegovem poteku in prek tega o vzrokih zanj, zato bom izhajala iz njega. Pri tem je treba upostevati, da je v naravi jezikovnega obrobja (ce to ni hkrati tudi jezikovna meja, ampak samo locnica v re- alizaciji istega jezikovnega pojava v sorodnih govorih) ne samo to, da se v njem dolocena realizacija kakega jezikovnega pojava neha 1 ugasne, ampak tudi to, da je ta posrednik (transmitor) realizacije jezikovnega pojava izza jezikovnega obrobja. To torej pomeni, da se prek jezikovnega obrobja lahko prenasajo tudi taksne jezi- kovne spremembe, ki (po nacelu, da je starejse to, kar je izrinjeno, in mlajse to, kar izrinjeno nadomesti) navadno foneticno pogojen jezikovni razvoj vrnejo na tipolosko starejso stopnjo. Vendar pa slednje ni samo lastnost jezikovnega obrobja, ampak ze jezikovnega sistema kot taksnega. Pojasnjuje pa nam tudi vtis, ki se oblikuje ob studiju jezikovnih podsistemov vseh vrst, da jezikovni razvoj poteka hkrati progresivno (tj. napredujoce) in regresivno (tj. nazadujoce) oz. da je tisto, kar vidimo kot jezikovni razvojni rezultat (na glasovni in oblikoslovni ravnini), posle- dica razmerja med progresivnim (ki izhaja s foneticne ravnine) in regulativnim (ki izhaja z oblikoslovne ravnine), kar seveda ni nova ugotovitev. Upostevajoc vse povedano in izhajajoc iz kombinirane tipoloske in arealne analize KOs, je treba lociti vec tipov KOs, ki povzrocajo vec modelov KO. Pogojno sem jih poimenovala takole: (1) rudimentarni model KO (tip KOs z>/b+j+b), (2) razviti model KO (tip KOs: iJb+j+e/a —> -h/b+j+V), (3) analogni model KO (tip KOs o+j+e/a —> -o+j+V), (4) razsirjeni model KO (tip KOs ela+j+e/a). Premik v pojmovanju KO, ki bo raz- viden iz nadaljnje razprave, se je zacel, ko sem (pojav in potek) KO skusala osvetliti s stalisca obrobja (tj. v nasprotni smeri, kot je bilo doslej v navadi). Zdelo se je tudi metodolosko mogoce, da bi sprememba smeri opazovanja lahko opozorila na nove in doslej neopazene lastnosti KO, ki bi koristile notranji stratifikaciji KO, saj je nemogoce, da bi kateri pojav hkrati zajel toliksno stevilo KOs. Poleg tega se je treba strinjati z Marvanovo nacelno ugotovitvijo, da je KO zanesljivo in ucinkovito sred- stvo za rekonstrukcijo teritorialne, casovne in strukturalne stratifikacije psl. go- vorov (Marvan 1979: 1). 0.1 Pogled na KO v c. (tj. v zariscu) iz zornega kota jslov. govorov (tj. z jezikov¬ nega obrobja) je zanimiv vsaj iz naslednjih razlogov: (1) jslov. jeziki so od zacetka 10. st. (tj. od prihoda Madzarov) prostorsko popolnoma loceni od zslov., zato ni ver- jetno, da bi se po tem casu jezikovni pojavi se lahko sirili s severa proti jugu (tj. kot blizini zarisca, prim. Lamprechtovo ugotovitev (Lamprecht 1987: 132), da KO upada ze v smeri proti vmorav. narecjem, ki danes izkazujejo samo dolge oblike svojilnega zaimka (npr. R/D ed. m/s mojeho, mojemu oz. mojeho, mojemu ), pri center je samo mogoce (ceprav verjetno), ne pa dokazano, da so nastale sekundamo (tj. ponovno) pod analognim vplivom zaimkov tipov * *nasego, *nasemu in prid. *dobrego, *dobremu iz kontrahiranih tipa *mego <— *mojego. - Nitsch pa govori o dveh zslov. srediscih KO, in sicer (a) na Ceskem, od koder naj bi se KO sirila tudi na Moravsko, kasneje pa »drog^ literatury oddzialala na pisany j?zyk polski (i, nie wykluczone, na gomoluzycki)«, in (b) na zahodnem Pomorjanskem, od koder naj bi se sirila v kasub. in seveme velikopoljske govore (Nitsch: 223). Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 7 je znacilno za najstarejse zslov./jslov. izoglose) ali od severo-vzhoda (tj. s panon- skega obmocja) proti jslov. zahodu in jugu (kot je znacilno za nekoliko mlajse izo¬ glose, ki so se sirile tudi v sis. in c. govore); smer vrste se mlajsih izoglos v zahod- nem delu jslov. paje bilaprav nasprotna; (2) primerjava datacije slovanskih selitev na jug in KO kaze na casovni razkorak, ki postavlja vrsto vprasanj v zvezi s KO, npr. ali se je sirila s severa (kar glede na areal v jslov. ni verjetno), ah jo je vseboval neki zslov. jezikovni infiltrat v jslov., 4 ali gre pac za vzporeden razvoj iz (identicnih) psl. jezikovnih struktur, ali pa celo za kombinacijo vec dejavnikov; (3) analiza arealne distribucije slovnicnih kategorij in posameznih besed s posebnim ozirom na podtip KOs vjslov. bi lahkopripomogla kdolocitvi relativnekronologije (tj. stopenjskosti) v procesu KO, s tem pa bi nam postali jasnejsi ne samo razlogi za KO, temvec tudi sam proces KO; (4) natancnejsi odgovori na tocke (1)—(3) bi omogocili boljsi vpo- gled v celo vrsto doslej ne dovolj razmejenih jezikovnih pojavov, posredno pa pri- pomogli tudi k natancnejsim predstavam o ppsl. dialektologiji. 1.0 Vprasanje KO je v znanstveni literaturi prisotno tako rekoc od zacetka primerjalnih in zgodovinskih studij, 5 vendar pa se je v zadnjih desetletjih pozornost opazno preusmerila od predvsem foneticnega pogleda na KO k fonoloskim, mor- foloskim in morfonoloskim dejavnikom (Marvan 1979: 54—75); to preusmeritev je prejkone povzrocila prav komplicirana pojavnostna oblika KO. Travnfcek recimo ocitno ni dvomil o tem, da je KO foneticni pojav, vendar paje tudi ugotavljal, da je z Gebauerjevimi foneticnimi naceli ni mogoce dosledno razumeti in pojasniti - npr. ne z vlogo akcenta pri barvi kontrakta (npr. *moja —> *ma, toda *pojas s —> *pas), ne z vlogo vokalne barve, saj je lahko izginil kateri koli vokal, ne z vlogo KOs glede na polozaj v besedi (npr. v korenu *stoiati -» *stati, v priponi *delaiesb —> *delas, v izglasju *dob ro-ie —> *dobre) - in da tudi »/j/iny foneticky princip nenf patrny«. Menil je tudi, da KO odseva vec deloma raznorodnih pojavov (samo delno vezanih na izpad psl. j in asimilacijo), ki pa jih druzi razvoj 2 zlogov —» 1 zlog (Travnfcek 4 Za moznost nekega posebnega zslov. jezikovnega infiltrata na osrednjem Balkanu in tudi dalje so zanimiva jslov. poimenovanja za ’Felix’, in sicer obliki poprat in poprad <— *po-port/d-. ki se pojavljata v Hercegovini, delu Bosne, Cmi gori, nato pa se v delu Makedonije in JZ Bolgariji (Sivic-Dular, Poimenovanja za ’Filix’ v slovanskih jezikih. Razprave SAZU XIII, Ljubljana 1990, 82). 5 Miklosic (Miklosic I: 196-198, 331-332, 404, 440-441,474,499, 535, 559, 573) govori v zvezi z izpadom medvokalnega j o KO in asimilaciji. KO obravnava vecinoma v podpoglavjih Contraction in Assimilation, vendar pa jo ocitno pojmuje kot krajsanje (besede) in jo obravnava tudi skupaj s haplologijami. Miklosic ni natancno razmejil KO in asimacij: asimilacija (prilicenje) mu pomeni samo prvo spremembo, ki je (lahko) sledila izpadu j , KO pa nadaljnji razvoj asimiliranih vokalov, npr. *oje —> oe -4 (z asimilacijo) eel oo —> (s KO) el o (prim. sin. dobrega, c. dobreho ali srb. dobroga, rus. dobrogo). Miklosic pojmuje KO kot zlitje dveh enakih vokalov v enega (»verschmelzung zweier gleicher vocale in einen einzigen«), in sicer vseh dvojnih vokalov kakrsnega koli nastanka (npr. ee e, aa-^a, ii —>;, uu —> u, qq —> q, oo —> o, oq — > q, ee —> e, yi —>y).0 dolzini kontrakta izrecno ne govori, ga pa navaja kot dolgega. - Gebauer (Gebauer I: 554-565) je precej izcrpnejsi: KO je skrcitev dveh prvotnih vokalov (Gebauer: zlogov) v enega dolgega (kontrakt), ki jo je povzrocil izpad medglasnega j, pri center barvo kontrakta doloca naglaseni vokal v KOs. Starinskost pojava (tj. pred 12. st.) dokazuje z glag. stati <— (iz se nepreglasenega *stojati) in z razsirjenostjo kontrahiranih oblik (prim. polj./Iuz. dobre , narec. dobre)\ pri tem naglasa, da gre za splosno (foneticno) pravilo in da na posamezne odklone od tega vplivajo morfoloski dejavniki ali da so analogni. 8 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij 1935: 63-65). Zato je nekontrahirane oblike (npr. I mn. m moji, narec. tip mojeho, nedolocniki tipa krajati) pojasnjeval s kasnejsimi analogijami kot rusilnimi de- javniki. Ceprav mnenja o vzrokih za KO niso povsem enotna ali celo jasna (Pauliny 1963: 89), vendarle obstaja razmeroma veliko strinjanje glede tega, da je povezana z razvojem psl. polglasnikov bib (posebej je to poudaril Marvan, prim. Marvan 1979: 81-87), osporavalo pa se je, da jo pogojuje izpad j (Bernstejn 1968, 25- 29). 1.1 Statisticni pregled pokaze, da se za c. kot zarisce KO navaja (HVC 31) 25 razlicnih (etimoloskih oblik) KOs in da jim ustreza 5 prac. parnih (tj. za trde/mehke osnove) kontraktov (tj. iji — > I, bji —> 7, bjb —> 7, eji —> 7, z>jb —> y, zji -4 y, yji —» y, yjb -> y, oju 77, eju -4 ’77, ojg -4 g, bju -4 ’77, bjo -4 'g, oje -4 e, oje -4 e,yje -4 e, eje -4 ’77, eje —> ’77, bje -4 ’e, bje -4 ’77, ije -4 ’e, aja -4 a, oja —> 77, eja —> ’77, bja -4 ’77). Toliko razvojnih izhodisc (tj. x) ob toliksnem stevilu razvojnih rezultatov (tj. y) ze samo po sebi zadosca za dvome o tem, da gre povsod za foneticni pojav, saj foneticno razvojno izhodisce in razvojni rezultat tvorita predvidljivo diahrono razmerje (tj. x -4 y). Toliksno stevilo udelezenih KOs pa lahko tudi pomeni, da imamo pred seboj samo koncno stanje nekega razvitega modela KO , ki vsebuje maksimalno stevilo kategorij KO. Pregled 25 razlicnih KOs pokaze, da se razliku- jejo ze glede na distribucijo in da jih po tem merilu lahko razvrstimo v 3 skupine: (1) Skupina 1 (=IZGLASJE): Samo v izglasju se pojavlja naslednjih 12 KOs: bjb —> 7, eji —> 7, ?>jb -4 y, oju -4 77, eju —» ’77, ojg —> g, bju -4 '77, bjg -4 ’g, oje —> e, yje -4 e, eje —> ’e. bje —> ’e. (2) Skupina 2 (=IZGLASJE/MEDGLASJE): V dveh polozajih (tj. v izglasju/ medglasju) se pojavlja 7 KOs: iji -4 7 (prim. I mn. m *dobrjji —> prac. *dobr’i, O mn. *pesjjimi —> prac. *pesimi), bji —> 7 (prim. M ed. s *7namenhii —> prac. *zna- merii, *pesbiichh -4 prac. *pesich) oje -4 e (prim. I ed. s *dobroie —> prac. *dobre *dobre, *moiego -4prac. *mego), bje —> ’77(prim. *7namenbip. -4prac. *znamen’e, *bbiesb -4 prac. b’es), aja -4 a (prim. *dobraia/ *pesaia -4 prac. *dobrat *pesa, *laiati —> prac. *lati), oja —> 77 (prim. *moia —> prac. *ma, *stoiati -4 prac. *stati), bja -4 ’77 (prim. *znamenbja -4 prac. *znamen’a, *prbiati -4 prac. *pr’ati). (3) Skupina 3 (=MEDGLASJE): Samo v medglasju se pojavlja 6 KOs: t»ji -4 y (prim. R mn. *dobr&iix& —> prac. *dobryx ), y/7 -4 y (prim. O mn. *dobryiimi -4 prac. *dobrymi ), yjb -4 y (prim. *stryibcb —> prac. *stryc), eje -4 ’77 (prim. *«/«- eiesb —> prac. *um’es, M ed. m/s *dobreiemb —> prac. *dobr’em ), ije —> ’77 (prim. *pesjj£jnb —> *pes’em), eja —>’d (prim. *deiati -4 *d’ aft'); ob tem sta KOs bji!yji netipicna, saj ju v PS izkazujejo tudi jeziki, ki KO ne poznajo (npr. rus. dobryx, do- brymi). 1.2 Strukturalna analiza teh KOs v zariscu KO (tj. v c.) potrjuje domnevo, da KOs ne morejo biti vsi prvotni, ampak da so rezultat celotnega procesa KO, oziroma da so prvotnejsi tisti KOs, ki lahko nastopajo v obeh polozajih, tj. v medglasju in izglasju, izmed teh pa tisti, ki izkazujejo skupne vokale v funkciji V) in funkciji 1/ 2 . Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 9 Ugotavljam, da se v izglasju v funkciji V 2 (tj. v skupinah 1 in 2 skupaj) pojavljajo vsi psl. vokali, ki so lahko stali izza j (tj. i, b, e, elg, a, g, u, ne pa 5, o, y ), vendar stejem to pozicijo za netipicno, zato ker so vsi ti vokali hkrati tudi sklonske koncnice psl. mehkih debel in tudi c. kontrakti nastopajo v enaki funkciji. Ce sopostavimo V 2 v skupinah 2 (tj. i, e, a) in 3 (tj. i, b e, a; element i izkljucujem iz primerjave kot netipicnega, ker se pojavlja v PS), se pokaze, da sta skupni minimum vseh skupin vokala e in a (tj. V 2 = el a). - V funkciji V) se v vseh treh skupinah sku¬ paj lahko pojavljajo vsi psl. vokali razen g in g. Tudi v tem polozaju je treba izk- ljuciti skupino 3 kot netipicno. Ugotavljam, da nastopajo v funkciji V/ v skupini 1 vokali b, e, 5, o, y, v skupini 2 pa vokali i, b, o, a in da sta njihov skupni minimum vokala b in o (tj. Vi = bl o). Ze iz tega je mogoce sklepati, da je prav v kombinacijah vokalov v KOs (tj. v VJV 2 ), ki so definirani kot skupni minimum (tj. b/oj e/a ) treba iskati prvi nastavek modela KO, v drugih tipih KOs pa videti samo modifikacijo prvotne strukture KOs. To bom skusala tudi predstaviti. 2.0 V cescini se za KO navaja 12 kategorij (Gebauer I: 554—563); zajemajo samostalnike, dolocne pridevnike, zaimke ter glagole tako v nedolocniku kot tudi v sedanjiskih oblikah: (1) dolocni pridevniki (I/T : stranski skloni); (2) sklanjatev samostalnikov s priponami *-bje, *-bia: (3) svojilni zaimki tipa *moib. *moia. *moie: (4) zaimki tipa *cbib. *cbia. *cbie: *kbib. *kaia. koie : (5) mnozilni stev. tipa *dvoie : (6) nedolocniki tipov *prbiati. *stojati. *seiati. *kajati (in glag. oblike, tvorjene iz nedolocniske osnove); (7) sedanjiki tipa *bbjg *bbietb (ned. *biti ), *cujg cuietb (ned. *cuti ), *volajg *vo- laietb. umejg umeietb (in glag. oblike, tvorjene iz sedanjiske osnove); (8) imperfekt *ved£wc 5 , *volaax 5 : (9) posamezni skloni samostalnikov/ pridevnikov/ zaimkov z ustreznimi KOs, npr. O ed. z tipa *z en oig/ *kos tbig . *pan big. *dob rojg. * toig ; I mn. *gostbie. R mn. tipa *kostbjb / *gostbjb, M ed. m/s *dobreiemb: R/M dv. zaimkov *naseiu: (10) nikalnezveze *n e je (stb). *nejeterh\ (11) zveza s predlogi tipa * vy-/b dp: (12) besede, ki se navezujejo na katero izmed nastetih kategorij, tj., imajo morda celo morfematsko motivirano KO ( *prbjaznbl *prbiatel’b. *bojaznb) ali pa so s tega stalisca nemotivirane, vsebujejo pa ustrezni KOs ( *stryibcb. *klsib. *voievoda. * poja sb). 2.1 Vprasanje KO v jslov. doslej ni bilo delezno sistematicne raziskave, temvec se omenja predvsem v zvezi z zslov./jslov. izoglosami. Zato ne preseneca, da ni jasne predstave ne o obsegu korpusa (tj. o stevilu kategorij oz. tipov KOs), ne o are- alu in ne o jezikovni tipologiji, je pa zlasti v dialektoloski literaturi in slovarjih ne- nehno prisotno. 6 Tipolosko razmerje med zslov. in jslov. KO je poglobljeno podal Krajcovic (Krajcovic 1984: 169-172) in poudaril tudi to, da KO v jslov. ni bilo v 10 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij korenskih morfemih nedol., ker da so se ti opirali na druge oblike v paradigmi (npr. *seiati - *sej-e-sb). Tudi Krajcovic je nastanek KO v zslov. vezal (a) na razvoj psl. *i —> 0 in (p) na poraseno zlogovno nacelo (prim. psl. ta.j,a —> zslov. taa —> ta ), jslov. KO pa naj ne bi bila enaka zslov. KO ne po poteku ne po motivaciji, ker je v jslov. psl. *i —> j (tj. okrepil je svojo soglasnisko naravo) in se je zato zlogovno nacelo bolje ohranilo (prim. *po.ja.sb). To naj bi posredno dokazovala tudi precej vecja frekvenca j v jslov. Ugotavljal je, da se je na jugu KO znotraj morfemov (tj. v medglasju) realizirala neenakomerno tudi v sln./sh. (prim, tip *poiash —> *pas/poz jas, *mojego —> *mega/moiega) ali pa sploh samo v sin. (tj. tip *vojeyoda —> *v£- voda/*voievoda). Po poteku KO v morfemih zunaj medglasja in po kontraktih deli Krajcovic jslov. na tri cone: (a) alpskoslovansko (tj. stsln., del cak.), (b) severnobal- kansko (tj. srb./hrv.) in (c) juznobalkansko (tj. bolg. in mak.). Za cono (a), ki naj bi bila po poteku, kontraktih in tudi po casu (prim. BS vecne, zvetemu itd.) najblizja zslov. tipu KO, navaja oblike dolocnega prid. tipa dob re, dobrega, dobrer?w, svojil- nega zaimka me, mega, memu, ma, O ed. z. *-ojg —> *-g —> -o. V coni (b) naj bi se KO realizirala kasneje na podlagi linearne zlogovne asimilacije in pod pritiskom medparadigmatskih vplivov (npr. mojega —» mo.ega —> mooga -4 moga ( moga ) : toga (toga)), funkcije koncnic itd. V cono (c) pa naj bi KO sploh ne segla, saj je zanjo znacilna asimilacija (npr. imperfekt v bolg.). Krajcovic KO sicer pogojuje z osibitvijo psl. *i —> 0, vendar pa se je v nekem smislu vrnil na druge postavke, ki so v zasnovi ze Gebauerjeve. Opozoril je namrec, da je za nadaljnji razvoj (tj. za sam potek in razvojne rezultate), ki so ga dolocali fonoloski, morfoloski in morda tudi morfonoloski dejavniki, pomembna tudi prozodija oz. vokalna kvantiteta in kvantiteta kontrahendov ternaglas (Krajcovic 1984: 160). 3.0 Vrste KOs, ki se navajajo za zarisce KO, v razpravi obravnavam glede na njihovo arealno stratigrafijo (s poudarkom na jslov. gradivu) in glede na njihovo (mozno) razvojno postopnost in predvidljivost, ki izhaja iz njihove sestave (tj. kom- binacije Vj in lA), in sicer v naslednjem zaporedju: I. s/b/b, II. bjel bja, ID. ojel oja, IV. ostalo. 3 . 1.0 Tip KOs *h/bjb (tj. KOs z dvemapsl. polglasnikoma). 3 . 1.1 Po razvoju tega KOs lahko razvrstimo slov. jezike na dve coni: (a) vslov. 6 7 in (b) zslov./jslov. V coni (a), ki jo tipolosko defmiramo po razvoju v rus., opazamo pricakovani razvoj po ritmicnem pravilu (tj. rJbjb b/bjh —> o/ei ) samo, kadar je bil krepki polglasnik naglasen (prim. rus. moloddj <— *molodijb 4- *-s;'b a.p. c, zloj <— *zblijb a.p. b, stroj <— *strpjb), in sicer neodvisno od vrste psl. naglasa, devi- antni razvoj (tj. -y/ii ) pa, kadar ni bil naglasen (prim, staryj <— *stdri>jb a.p. a, kordt- 6 Bibliografija je zajeta v Literatura in viri. 7 Brus. sicer izkazuje variantne oblike in neenakomeme razvoje tega KOs, npr. I ed. m prid. -yj/ -y, -ijt -i ( krivyj/polocki , dobry), R mn. m/z (prim, cervei, dnijt dnej, kostej/ kostii , kjer se razlaga -ej <— *-ij <— *-bjb, prevladuje pa v uradnih in ne verskih besedilih; prim. HMBM 147, 69-70, 74—76), vendar je iz vec razlogov treba domnevati, da je ne moremo uvrstiti v obmocje KO niti na podlagi I ed. m PS. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 11 kij <— *kortik&jb, k *kortikb -a -o a.p. b). Polozaj pricakovanega razvoja lahko oznacimo kot (jezikovno) krepki polozaj (ker se v njem razvojna karakteristika lah¬ ko realizira), polozaj nepricakovanega razvoja pa kot (jezikovno) sibki polozaj (ker se tam distinkcija zabrise). Zaradi dejstva, da je razvoj KOs *-s /bjb v I ed. m PS odvisen od naglasenosti, lahko stejemo razvoj z/|> —> o/e za tipicnega (tj. z razvidno novo razvojno kvaliteto), razvoj s /bi —> y/ij pa za netipicnega (tj. s sistemskega stalisca za motnjo oz. neko zakmitev razvoja, ki odseva starejso razvojno stopnjo in je zanesljivo povezana s polozajem ob i ali celo j). 3.1.2 V zslov. in jslov. 8 jezikih se KOs *-bjb/ *-bjb v I ed. m PS razvijeta v *-yl *-T. Za potrebe te razprave bom izhajala samo iz KOs *-s jb, ker je KOs *-bjb samo modifikacija prvega glede na mehkost osnove in se tudi po svojih temeljnih karak- teristikah ne loci od prvega. Glede na potek vokalizacije polglasnikov po Havli- kovem pravilu bi lahko domnevali, da se je ppsl. proces sibitve polglasnikov zacel prav v izglasju, nato pa se je ritmicno siril v smeri proti zacetku besede in posledicno sprozil premik zlogovnih mej. Na taksno smer sirjenja bi kazali tudi na- glasni umiki s polglasnikov, saj potekajo dosledno v levo oz. se obrnejo v desno (tj. proti koncu besede) samo v primeru, ce tak polglasnik stoji v prvem zlogu akcent- ske celote. Ali je imel isto razvojno smer tudi sam nastanek psl. polglasnikov (tj. *i/*u —> *b/ * 5 ) ne vemo eksaktno in niti ne poznamo dobro razlogov, zakaj sta se sploh razvila. 9 Glede na to, da sta si i (- j ) in 1 med vsemi glasovi foneticno najblizja, je razumljivo, da je j moral zavirati tudi vse tri stopnje, ki zadevajo razvoj psl. *1 —> b —> 0 (tj. nastanek polglasnika, njegovo sibitev in izpad), kadar je ta stal desno od njega (tj./I), in jasno je tudi, da je ta proces moral biti skupen se vsem slov. jezikom. Zdi se, da je j lahko vplival tudi na levo stojeci 1/ u (tj. *|1 *ui). vendar pa morda sele nekoliko kasneje, ko je bil izglasni polglasnik ze osibljen (tj. ko ni mogel vec nositi iktusa in ko se je zacela rusiti zlogovna struktura), saj se je sele takrat lahko obliko- vala tesnejsa zveza med vsemi tremi prvinami glasovnega sklopa *-bjb (tj. med ok- repljenim levim polglasnikom, / in osibljenim desnim polglasnikom), se bolj pa po odpadu desnega sibkega polglasnika (kar v tem sklopu lahko pomeni zlitje z j in nje¬ govo okrepitev, tj. jb —> f). Veliko razlogov govori v prid domnevi, da sta bila izpad sibkih polglasnikov in t. i. vokalizacija krepkih zaporedna (in ne hkratna) pojava, to pa tudi pomeni, da je j lahko ne le zaviral pricakovano vokalizacijo levega polglas¬ nika, kot jo izkazuje v drugih polozajih, temvec je polglasnik celo tako modificiral, da je ta ostajal visok (=napet) vokal. Zdi se, da je bil tak razvoj KOs *s/b/ znacilen 8 V bolg. in mak. je sled psl. zlozene sklanjatve danes ohranjena v I ed. m nove dolocne oblike (bolg. tipa novijat, mak. tipa noviot), medtem ko je v I ed. z/s novata, novoto, zaradi arhaicnih dobrajta <— *dobra-ja-(ta) in dobrojto <— *dobro-je-(to) (bolg. narec./Banat) tudi v kontekstu izgube deklinacije in sovpada dolocnih in nedolocnih oblik samo mogoca. (Koneski: 120; UIJE: 178-179). 9 Mordase je splosno krajsanje etimolosko dolgih naglasenih vokalov najprej na izglasju, ki je zajelo tudi i in u, odrazilo na prvotno naglasenih kratkih u in i kot diferenciacijska sprememba (tj. u/i —> 5 /b), zaradi te spremembe pa sta verjetno kmalu (hkrati s tem?) izgubila tudi zmoznost nositi iktus. 12 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij za vse slov. jezike in vse polozaje v besedi ter da se s te tocke razvoj usmerja razlicno: v delu vslov. jezikov (=sevemi del) se modificira (okrepi) praviloma samo v naglasenem polozaju, v zslov. in jslov. pa na tem mestu nastaja KO 10 —> *yl *T. Ze iz tega razmisljanja je mogoce sklepati, da je rudimentarni KOs z/bjb nujno moral vsebovati medglasni /; to dokazujeta tako areal razvoj a v *y/ *i kot tudi/se pose- bno dolzina kontrakta, ki bi jo bilo sicer v tem KOs nemogoce pojasniti. Glede na to, da bolg. izkazuje KO tega (izhodiscnega) rudimentarnega KOs, v katerem je medglasni / moral se obstajati, ne izkazuje pa je v KOs *aja —> aa —> (*a) —> a in *oje —> oe v I ed. z/s PS (prim. arh. novajta, novojto), bi bilo mogoce iskati vzrok za KO res tudi v naravi psl. *i. Vendar pa samo v tem smislu, da je do KO prislo samo na podrocju, kjer je / ohranil psl. naravo (tj. */), ne pa na podrocjih razvojne inovacije (tj. bodisi na obmocju razvoja *i —> 0, ker tu nastane samo moznost asimilacije, bodisi na obmocju njegove konzonantizacije *i —> j"). Tehtnost take domneve bi podpiralo ze dejstvo, da celo za zarisce KO ni bilo mogoce niti teoreticno utemeljiti, zakaj in kako naj bi psl. / izpadal samo v nekaterih polozajih, v drugih (identicnih) pa ne, in zato tudi KO ni bila videti sistemsko predvidljiv po- jav, predvsem pa bi to domnevo lahko dokazovali z jslov. KO v KOs *oja <— *od’a, prim. psl. *gospodja —»jslov. narec. *gospoja —> *gospa —> sin. gospa, hrv. narec. gospa (Zumberak), kajk. gospa/gospoja (RHKKJ I, 644-645), gospa (15. st.). Zanjo navaja Skok (Skok I: 593) stevilne kalke iz sakralnega jezika (Nasa Gospa ’Notre-Dame’, Gospa Sinjska/Znjanska, Velika/Mala Gospa — Gospddina, 13. st.; Gospdjina, Vuk/ 17. st.), ki so se danes zivi, prim. Velo Gospa ’Maria Himmel- fahrt’, Molo Gospa ’Maria Geburt’, Gospa lursko (CDL I 244-245). V hrv.-cak. 10 V tem smislu so zanimivi primeri tipa *zmb[a a.p. c z istozloznim (nenaglasenim) sklopom bj, ki izkazuje v vecini slov. jezikov razvoj —> zmiia (in ne v *zmja ) in kjer analogni morfemski vpliv, kot bi lahko bil v glag. tipa *vtti *vi/bjg (Vaillant HI: 274-280; Vaillant izhaja iz sed. oblike *uej-e-, lit. veju, narec. viju), ni mogoc. Iz gradiva (rus. zmija, narec. zmejal zmeja (Dalh 1,686); ukr. zmija, stcsl. zmija; bolg. zmija ; srb. zmija, I mn. zmje, in hrv.-cak. zmaja , (CDL 1,1394); sin. zmija (z najverjetneje ze sin. podaljsavo tipa *voda —> voda —» voda); c. zmije, stc. zm’ie «— *zm’a\ sis. zmija ; polj. zmija, gluz./dluz. zmija ) ugotavljam, da z redkimi izjemami (tj. ocitno analognimi r. zmeja, hrv.-cak. zmaja in pricakovanim prac. *zm’a) izkazujejo vsi slov. jeziki nepricakovan foneticni razvoj, ki bi ga pogojno sicer lahko pojasnili s preksklonsko/ morfemsko analogijo, tj. po R mn. *zmbjb ali po I ed. m *zmbjb. Pozomost zbujajo tri dejstva: (l)dase i[ v besedi lahko resubstituira (prim. c. zmij a, stc. zm’ie, ne vemo pa ali po R mn. *zmbjb —> prac. *zm’T in s ponovnim razpadom i-a —» ija), (2) da je podobna resubstitucija je verjetno v polj. zmija, o cemer bi lahko sklepali iz z- (in ne £-!), ki je nastal z nekim zgodnejsim mehcanjem v soglasniskem sklopu *z’m’- <— zm’-, (3) da srb./hrv. oblika izkazuje kratki i (tj. ij/ij 4- jj). Ker ni verjetno, da bi se i v dvozloznici skrajsal, je treba domnevati, da je i v glasovni skupini ij 4- bj dosegel samo vokalno barvo i-ja, ne pa tudi dolzine (tj. da ga torej z izhodiscnim b veze kracina), zato je tudi sovpadel s skrajsanim psl. i. Tovrstne primere bi bilo treba s tega vidika sicer se osvetliti, ze sedaj pa nam lahko sluzijo za boljse razumevanje razvojne tipologije in orientacijo. Teoreticno bi bilo mogoce pri razvoju sklopa ij suponirati vec moznosti, ki pa bi vse pripeljale do istega rezultata, razlikovale bi se le po pojmovanju samega razvojnega poteka in morebitnih razvojnih faz, npr. (a) j je zaviral razvoj levega i —» b in imamo pred seboj »zaostalo« razvojno fazo; (b) j je omogocal (ponovno) tipicno vokalizacijo b —* i; (c) nejasne (morda cisto foneticne) analogije. 1 tZe Krajcovic (Krajcovic 1974: 169-170) govori v tem smislu o zvezi med KO in razvojem psl. *i —> j, razumljivo pa ne o *i —> 0. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 13 obliki gospal gospa sicer ni mogoce izkljuciti, da podaljsava o —> o —> o ni po nas- tanku hipokoristicna, bila pa bi lahko povezana tudi z izgubo izglasne dolzine (tj. -a ali -a) zaradi morfoloske nivelizacije izglasja (tj. v -a). Nadalje moremo iz oblike z medglasnim j izhajati tudi v psl. *zajgcb —> *z,djed *zgc, prim. sin. zdjedzee 12 (zaradi narec. refleksov pa sklepamo, da je KO starejsa od denazalizaeije); srb./hrv. zed narec. zajac zajea (Elezovic I: 190), zajac (Vuk), z.ajdc (Vujevic, SZD 18, 80), toda zslov. brez KO, prim. c. z aii' c. polj. zajac. V tem kontekstu je zanimivo, da do KO ni nikjer prislo v strukturno primerljivem psl. *pagkh —> ppsl. *pdj§kd *pa(v)gkh, ki ni vseboval etimoloskega j} 3 Iz gornjega, zlasti pa iz primera *gospodja bi se celo dalo sklepati, da je potencialno podrocje KO v jslov. doloceno vsaj z arealom *dj —> jslov. narec. j. 3.1.3 V razpravah o KO se prac. sam. *stryc, ki se besedotvorno tolmaci kot *stryjbcb k *stryjb (prim, tudi *stryna <— *stryjbna kot *u,jbtia : *ujbcb k *u,jb ’ujec, striepo mami’), ponavadi navaja kot dokaz, dajeKO v KOs *yjb —> *y nastalapred vokalizaeijo *b —> e, saj bi se v nasprotnem beseda glasila stryjec (HVC 32). Pri tem pa se premalo uposteva, da ima tvorjenka *stryc enak areal kot KO v I ed. m PS (prim, stcsl. stryj in stryjcb, bolg. strikal stri'ko; mak. striko ; srb./hrv. stric, R ed. strica, hrv.-cak. stric strica (Vrgada) <— *stryc, *stryca, hipok. striko, srbcsl. stryi "Oetoi;; sin. stric ’ocetov/ materin brat; (narec.) starejsi vaski mozak’; c. stryc -e, ekspr. strejc -e ’starejsi vaski mozak’ (v nagovoru), narec. strykf stryjoch (las.), stryka (JV Ceska; Machek 1971: 584); sis. stryc ’stric’; polj. stryj; gluz. tryk; dluz. tsyjk (Schuster-Sewc ju ne navaja)) in daji v vslov. ustreza ukr. stryj -a, blr. stryj -a, rus. stroj ’ocetov brat’ <— *strojb -a. Rekonstrukcija psl. *stryjb bi bila sicer mogoca in bi izhajala iz primerjave z lit. strujus ’ded, starec’, vendar pa je iz akcent- skih in foneticnih razlogov skupaj (npr. srb./hrv. stricak -cka (bot.) ’navadni turek; 12 Za distribueijo *z|c prim. OLA 1,142-143: sin. narec.: 'zee (1: Solbica/Stolvizza), 'ze:c (19: Spodnja Loznica), 'ze:c (146: Potschach/ Potocane, 147: Breznica/ Friessnitz), zq:c (148: Kneza/Grafenbach) in sega celo v Podjuno zac (Ramovs II: 540); srb./hrv. narec. pa dokazuje, da KO tu sega tudi cez areal *d’ —> j: zie:c (22: Zminj, 146a: Stinjaki/ Stinatz), 'ze:c (24: Dobrinj//Krk, 72: Rezevici//Budva, 73: Gorana//Bar, 74: Njegusi//Cetinje) ze:c (25: Rukavac//Matulji, 33: Tmovac//Gospic, 34: Brinje, 36: Mala Peratovica//Bjelovar, 38: Lohovo//Bihac, 43: Trotigor, 44a: Kruc/ Aquaviva Collecroce, 45: Otok//Sinj, 46: Guber-Livno, 47: Drvetine//Bugojno, 48: Dobretici//Iajce, 49: Vijaka//Vares, 50: Spionica//Srebrenik, 51: Tramosnica//Gradacac, 52: Gradiste//Zupanja, 53: Sivac//Kula, 54: Jazak//Irig, 55: Basaid//Kikinda, 56: Lastovo, 57: Grude//Ljubuski, 58: Lug//Iablanica, 59: Kresevo, 60: Milici//Vlasenica, 61: Zepa//Rogatica, 62: Osladic//Osecina, 63: Nemenikuce//Sopot, 64: Uljma//Vrsac, 65: Cavtat, 66: Iasenik//Gacko, 67: Kriva Rijeka//Cajetina, 68: Pakovrace//Cacak, 69: Glibovac//Smederevska Palanka, 76: Trebaljevo//Kolasin, 77: Andzelat//Ivangrad, 78: Trijebine//Sjenica, 80: Srbovac//Kosovska Mitrovica, 81: Drenca//Alekandrovac, 82: Velika Krusevica//Rekovac), ze:dfzie:c (37: Sali//Zadar), ze:c (42: Komiza//Vis, 44: Vrbanj//Hvar), 1 zajac!ize:c (70: Kula//Pozarevac), 'ze:c//mot’m’i:k (71: Radovici//Tivat), 'ziec (147a: Cemba/ Schandorf), 'ziec (148a: Pajngrt/Baumgarten). ,3 Psl. *pagkh se razlaga iz korena *ank- ’kriviti’ (Bezlaj HI: 3) in ima v slov. jezikih variantni obliki, tj. *pa(v)pkri *paj%kz>, pri cemer je prva znacilna za jezike z q —» u (sis. pavuk, c. pavouk, gluz./ dluz. pawk, sh. pauk, sin. narec. pdvokl pajok , r. pauk, narec. pavdk pavkd; ukr./blr. pavuk ; str. pauk&), druga pa za vse ostale (sin. pajek , big. pajak, mak. paekJ pajak, polj. pajqk, polab. pojqk, kas. pajk). 14 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij rjavkasti stricek’ 4— *strycbkh -ka) bolje izhajati iz psl. *str&j-bCb -a a.p. c 4— *strsjba.p. c(prim. Dybo 1981: 147). Iztega laze razumemo tudi tvorjenko *stryna 4— *strs,jbna a.p. c (prim. Dybo 1981: 86), taksno izhodiscepa sugerira etimolosko zvezo z lit. strujus ’stric’ in je zato tudi semanticno bolje podprto (prim. Fraenkel II: 926). Vokal y (v *stryc) bi torej nastal v posebnem razvoju KOs *-s jb- (tj. *-s -) —> y na prvi stopnji KO, ki je zajela tudi mak./bolg. in ki se ujema z arealom in problematiko koncnice I ed. m PS. 3.2.0 Tip KOs *bjel *bja. 3.2.1 Prevladuje mnenje, daje KO s tipomaKOs *-bje in *-bja, ki je izpeljana v vsej paradigmi, samo zslov. (prim, tip I ed. *listbje, R ed. *listbja itd. —> stc./ stsls./ stpolj. *list’e, *list’a itd.). Najmocnejsi argument v prid KO v KOs *-bjel *-bja, ki izhaja izkljucno iz relativne kronologije med procesom KO in razcepom psl. *s in *b -4 5 lb : bib, je podal Trubeckoj (Trubeckoj: 805-807). Iz c. besed tipa vinarstvi , reditelstvi oz. oblik z zlozeno pripono *-stvi (stc. -stvie 4— *-bstv-bje namesto pri- cakovane *-estv-je<— *-bstv-bje) in seposebej iz c. pristi 4— *pri-sbst'e 4- *-sbstbje (prim, tudi polj. wejscie, zejscie : rus. sestvije, sin. prekmursko prisestje ’prihod’, nasestje ’nahod; najdba’ itd.) je sklepal, da levi sibki poglasnik v *-sbstbje (namesto pricakovanega krepkega po Havlikovem pravilu) dokazuje, da desno od njega (tj. na mestu *-faje) ni vec stal polglasnik, ampak (se) poln vokal, to pa naj bi posredno dokazovalo tudi KO *-bje —> *-e. Ta argument je bil hkrati odgovor tudi zoper pomislek o tern, ali je v tem tipu KO sploh lahko nastala, kot ga je izrazil Bubrix (Bubrix: 78-79) ob razlagi koncniske dolzine v skasub. I ed. z (npr. rob^dta, nejela). Povezal jo je z enako dolzino v I ed. z samost. z mehko osnovo (npr. vecera 4— *vecerja, toha 4— *tonja) in obe razlagal kot analogni po samost. tipa *brat(r) bja —> *-ba —> *-a\ od tod naj bi se razsirila najprej k osnovam na -ja, nato pa se k vsem drugim zenskim. Bubrix omenja, daje o tej razlagi pred njim podvomil ze Saxma- tov, in se tudi sam strinja, daje zasilna, in sicer zato, ker (a) je besed na *-bja malo, (b) ker ni jasno, kako naj bi do sovpada prislo, saj so se samost. na *-ja in *-bja morali razlikovati tako pred KO (tj. zaradi vmesnega b) kot tudi po njej (*-a : *-a), (c) ker se mu je zdelo nelogicno, da bi b lahko sodeloval pri KO, saj je izpadal, in (c) ker skasub. ne izkazuje (dosledno) dolzin (npr. psl. *l’udbje —> kasub. Idje 4— *-e, ne pa *lej£ 4— *not’bjg —> nocg 4— *z£ (=samostalnik)/ nocQ 4— *-q (=pris- lov)). Bubrix je iz vsega tudi sklepal, daje sibki polglasnik moral izpasti se v casu, ko je bil medglasni j se ohranjen, da torej KO tu ni bilo, vprasanje izglasnih dolzin pa je v bistvu ostalo odprto. 3.2.2.1 Zanimivo vzporednico k povedanemu predstavlja 11 samost., navedenih ze v uvodu k cak. slovarju (CDLI: XXX) z otoka Hvara; v slovarju jih je se vec in s svojim -je 4— *-je (: e ■f- e) jasno kazejo dolgo/ naglaseno koncnico -e (poleg red- kejse dvojnice -e) 4— psl. *-bje: prim, lozje,I lozje, knj. lozje 4- *lozbje\ trsje, knj. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 15 trsje <— *tbrstbje; smece, knj. smece <— *se>metbje; kosce <— *kostbje\ borje, knj. borje <— *borbje; ice <— *itbje (k psl. *iti *idg)\ pice, knj. pice <— *pitbje; propece, knj. raspece <— (*pro-/orz-)pgtbje; prosuce/ rasuce, knj. prosuce <— *(pro-/orz-) sutbje-, zeje, knj. zelje <— *zelbje. Iz teh primerov je razvidno, da knj(izne) oblike odrazajo dva naglasna tipa (tj. lozje <— psl. *ldzbje in pice <— *pitbje), cakavske pa samo enega. Nadalje je razvidno, da se odmiki pojavljajo samo v izimenskih tvor- jenkah, ne pa tudi v izglagolskih (npr. tipa pice, pice <— *pitbje). Neskladnost (tj. omahovanje med a.p. b in a.p. c) deloma gotovo izvira ze iz razlike v derivacijskem izhodiscu (npr. cak. borje k bor, bora a.p. c : knj. borje k bor, bora a.p. b), ta pa bi bila lahko povezana celo z generiranjem obeh akcentskih paradigem (prim, tudi dvojnice tipa hrv.-cak. smih, R ed. smiha, srb./hrv. sniijeh, R ed. smijeha, str. smexo, R ed. smexal smexa, c. smich). Izglasno dolzino v teh samostalnikih pa nedvomno smemo povezovati z dolzinami, ki jih za ta tip navaja tudi Ivsic (Ivsic: 195—196/63— 64). Se danes je sprejemljiva Ivsiceva razlaga o razvojnem razmerju med srb./hrv. akcentskimi variantami v tipu samost. *listbje (prim, lisce/ lisce/ tistje (Vares) listje (Kresevo)) in *sgdbje (prim, slide (Posavina)/ sudet sude ( sudje )/ sude (siidje j) oz. da so naglasi na korenu nastali z naglasnimi umiki v levo, razlike med njimi pa so nastale zaradi razlicne kronologije teh umikov (npr. ppsl., stok. umik/ metataksa). V kontekstu danasnjega poznanja pravil akcentske derivacije, ki sledi besedotvorni, Ivsiceva rekonstrukcija akcentskega mesta psl. Histjjje (-^ *listje —> listje lisce in * listje —> listje/ listje ) namesto *listbje a.p. c, ni ustrezna. Predvideva pa akcent- ski dvojnici *sgdb je (—> *siidje)/ *sgdbje (—> -je, prim, ni <— nije ) namesto *sgdbje. Pri tem navaja, da so moznost koncniskega naglasa suponirali tudi ze pred njim, npr. cak. zeli —> *zelbje (A. Belie), cak. klasje, big. kldse <— *kldsbje (Conev), vse sku- paj papoveze s c. prouti. Ivsic je to gradivo obravnaval v kontekstu kategorij s t. i. novim akutom (tj. ~), medtem ko je vprasanje izvora izglasne dolzine ostalo ob strani. Iz povedanega izhaja, da so Ivsiceve napake v rekonstrukeiji, ki je sicer zgledno natanena in zanesljiva, nastale predvsem zato, ker gradivo odraza ne samo stanje, ki naj bi bilo psl. (tj. Histbje, *sgdbje), temvec tudi mesanje dveh naglasnih tipov, katerega vzrok in starost se nista nataneno raziskana. 3.2,2.2 Samost. na *-bje izkazujejo na Hvaru in Bracu tudi v R ed. dolgo koncnico -o *-d <— psl. *-bja (prim. CDL I: XXIX-XXX): veseljo <— *veselbja (k knj. veselje), kopoho <—■ *kopanbja (knj. kdpanje), lisco (I ed. lisce, knj. lisce <— Histbje), grgzjo (I ed. groz/zje, knj. grdz.de <— psl. *grdzdbje), zdrovjo (I ed. zdrovje, knj. zdravlje <— psl. *sz>dorvbje)\ v nekaterihprimerih sepojavlja tudi dvoj- nica rasuca (Brusje na Hvaru)/ rasiicd (Dracevica na Bracu). Poleg tega izkazujejo v R ed. dolgo koncnico -o <— *-a tudi samost. tipa psl. *-bstvo (tj. divojastva <— *devojbCbstva, karonstvo) in v istih govorih se pri njih pojavlja dolzina tudi v I ed. -o <— *-5, prim, hrv.-cak. -stvo! -stvQ. Vzporednice tej dolzini se pojavljajo tudi dru- god, npr. trojstvd (Novi); / uctvuo. bozanstvud. troistvub' 4 (Brabec 1966: 56), vendar 14 Mogus (Mogus: 25-29) pise, da se v cak. govorih dolgi vokali razvijajo v smeri zaprtosti (tj. e —> ee —> ie, o —> oo —> uo in a —> cui —> oa/ua/aoloo —> o. Prim, tudi Brabec (Brabec 1966: 55-57), ki v 16 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij pa ne (vec?) v R. ed., prim, luctva (Brabec 1966: 69). Te dolzine morajo biti razmeroma stare, saj se kazejo v posebni vokalni barvi, npr. o <— * *a, uo <— *-o. Ni pa jih mogoce razloziti iz osrednjega sklanjatvenega vzorca za m/s, saj so tarn koncnice kratke skoraj v celotnem vzorcu, se posebej pod naglasom (prim. I/T/Z selo, R sela, D/M selu, toda O selori), razen tam, kjer podaljsanje lahko pripisemo razvidnemu vzroku (npr. polozaju pred zvocnikom). Prav tako ni verjetno, da bi ta izglasna dolzina v R ed. nastala pod morfolonoloskim pritiskom R ed. z -e 4— *-$ (prim, hrv.-cak. sestre, noge, hrv.-posav. zenie, knj. sestre, ki se lahko pojavlja celo z vec variantami pri istem samostalniku, npr. zenel zen iS l zeri~ e , ylavel ylavH ylav g , Susak, HDZ I: 111). Tudi ce jo primerjamo z (po izvoru imensko) dolgo koncnico -a v R ed. zaimkov toga, onoga, ki se pojavlja tudi kot kratka (tj. -a, prim. svoga/svega 4— *vbsega, njega 4— *jega\ Miletic: 217-218/425^126; Crmnicki go- vor), se ne priblizamo zanesljivim sklepom o njenem izvoru, temvec smo samo razsirili areal, na katerem se pojavlja. Da pa je slednja (tj. v toga) tudi zelo stara in da je bila cirkumflektirana, se vidi iz predstokavskega naglasnega umika toga 4— *toga. Morda bodo natancnejse analize akcentskih sestavov v prihodnosti dale ne- dvoumen odgovor, vendar pa se ze danes zdi verjetno, da dolzina v R ed. samost. na *-bje / *-bstvo ni nujno povezana s tisto v toga, da pa bi za slednjo morali iskati izvor ali v sklanjatvi samostalnikov (prim, dolgi ponaglasni R ed. -a v polab. biigo 4— *boga, sard 4— *syrd\ Lehr 71: v tern smislu bi bilo mikavno tudi v D ed. zaimka tome. razlagati izglasno dolzino -e po prv. dolgi v M ed. m/s, npr. polab. no gorde 4— *gorde) ali v sklanjatvi zaimkov (tj. psl. *togo —» *togal *toga —> toga). Iz povedanega sledi, da je prozodicna karakteristika dolgosti v tipu psl. *-bstvo samo v mozni (ne pa nujni) zvezi z nekimi dolzinami v imenskem koncniskem naboru. V tem smislu je morda manj problematicen koncniski iktus v obliki *toga, ki bi even- tualno lahko nastal tudi z novo kombinacijo prozodicnih elementov, kot sta naglas- no mesto (tj. staro zaimensko, prim. Ho go) in dolgost (ki bi lahko v obliko »vstopila« skupaj s koncnico *-a), 15 ni pa to seveda nujno. 16 razpravi o jeziku podonavskih Hrvatov govori o tem, da so mnenja o casu nastanka diftongizacije o, e (tj. ali se je proces zacel pred ali po nastanku seveme hrvaske diaspore v 16. st.) deljena, da pa bi razsirjenost tega pojava na prostoru od juzne Gradiscanske do moravskih naselij (razen kajkavskih Hrvatov v Hrvatskem Grobu) kazala na starejsi nastanek. 15 Kjer prihaja do novih morfemskih kombinacij, se lahko pojavijo tudi nove kombinacije prozodicnih elementov, prim, sln.-rezijan. D mn. men <— *mem5 <— *memh, kjer oblika vsebuje koncaj -en <— *-em'& (tj. iz * temi —> pricakovano obliko *m-em —> rezijan. *m-m ) in prv. tonemsko karakteristiko psl. *mofunb\ R ed. z sestre <— zaimka *toje ). 16 V okviru KOs *bja je zanimivo, da se v srb./hrv. govorih poleg pnjatelj («— psl. *prbjatel’b\ c. pntel, sis. priatel’ «— *pr’atel) vsaj na treh (danes locenih) podrocjih pojavlja nenavadna oblika, prim, hrv.-cak. pretej ’Freund’ (Vodice, Zminj, Istra; CDL III: 543; Miklosic I: 404: pretelj ), hrv.-cak. nepretelj (Vodice, Istra), pretelstvo ’amicitia’ (Mazuranic II: 1131); hrv.-kajk. (ne-)pretyel (Skok HI: 40^11), srb. narec. pretelj -a ’pnjatelj; srodnik mladin ili mladozenjin’ (prim, isli smo u pretelje, mi od njega po pretelj a coveka nemamo\ ob osebnih imenih tudi pretelj Spira), preteljev/ preteljov, pretelfica, spretelfit se, spreteljim se (Kosmet; Elezovic II: 130-131, 259). Skok vidi v njej psl. *prbjatel’b, a je glasovno ne razlaga. Zdi se mogoce, da se v njej skriva stara kontrakcijska oblika *pr’atel’ (z nekim narecnim prehodom r(ja -4 re). Tonem " v vseh navedenih oblikah skupaj (tj. cak. in stok.) bi lahko Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 17 3.2.2.3 Tako tvorjeni samost. izkazujejo tudi v sin. od 16. st. naprej akutirane koncniske dolzine, tj. * *-bje —> *-ji (prim. I ed. spocetje <— *-pocqtjel cvrtje <— *cvbrtjel veselje <— *veseljel zelenje stvo —> *-stvo (— > -stvo/u), prim. I ed. gospostvo <— *gospodbstvd/ mostvo <— *mgzbstvdl tu Ludf tvu. (Schonleben), sin. narec. roistwu (gor.-kras.), R ed. gospostvalmostva <— *-a, O ed. (pred CHriftufevim) rojftvum (Dalmatin; po Skrabec II: 232-233). 17 Vsi podani primeri pripadajo a.p. c, ki je imela naglaseno izglasje. Ramovs je izglasno dolzino v rojstvo/ zelje pojasnjeval s stavcno fonetiko, ker ni videl dokazov za potrditev raz- vojne zveze med dolzinami in onemitvijo b (Ramovs II: 454). Koncniski naglas v obeh skupinah s prvotno enakimi prozodicnimi lastnostmi brez izjeme izkazujejo tudi pomor. (=zslov.) govori pri samost. tipa *-bje (prim, iejene <— *jedenje, vesele *veselje, &ce <— *zitje), v tipu *-bja pa prevladuje pri samost. z enozlozno os- novo v ed. in v posamicnih primerih v mn. (prim, rolcb <— *rolja, cehd) <— *tenja\ Lorentz 1925: 96, 172). odrazal nek starejsi slov. cirkumfleks, vendar pa v kontekstu relevantnih slov. oblik (rus. prijatelb, ukr. pryjatelb, sin. prijatelj, srb./hrv. in hrv.-cak. pnjatelj, hrv.-cak. nepnjatelj (CDL I: 658), stok. neprijatelf) akcent ni jasen. Zaliznjak (Zaliznjak: 152) za rus. ugotavlja (glede na minusno markiranost pripone tel) naglasno mesto *prijatelb/ *neprijatelb (<— arh. glagola strus. prijati , preju ’faveo’), vendar bi ga potrjeval samo srb./hrv. pnjatelj, ne pa tvorjenka neprijatelj, cak. nepnjatelj <— pnjatelj. K naglasu te besede se je veckrat vracal v svojih studijah Bulaxovbskyj: v zvezi s kasub. prid. prajacelsci ’prijateljski’ je izhajal iz psl. *prjjatelb (prim. ukr. prijatelb, in samo mozno izhodisce za sin. prijatelj *prijatelj\ Bulaxovbskyj V: 74). Za srb./hrv. prijatel, R mn. prijatelja pa je menil, da ga je mogoce razumeti (a) kot arhaizem psl. sklanjatve tipa telb, ali pa (b) kot poseben odraz akcentskega premika s cirkumflektiranega prvega zloga ne glede na izvor intonacije in celo dopustil moznost, da gre za stokavsko akcentsko inovacijo (prim, sunce : suriaea, grivna : grivana\ Bulaxovbskyj V: 389, 423), domnevno skrajsavo ~ -» ' pa je pripisoval vplivu stcsl. besed na telb. Zdi pa se, da kljub izkazanim gornjim dvojnicam v naglasnem mestu vsaj za del slov. jezikov moramo izhajati iz nedol. osnove *prbja-(ti) tudi v tvoijenki *prbja-telb, in bi bilo torej ukr. in srb./hrv. mesto drugotno. Tako bi bila (ne glede na veczloznost besede) razumljiva kracina t-ja, ki je generirala sekundamo na mestu sibkega poglasnika v prv. nenaglasenem bj kot v tipu *zmbja in tudi s primerljivim arealom. Ce teza o naglasnem mestu drzi, potem je mogoce na zacetku omenjeni nenavadni srb./hrv. ~, primerljiv s sin. prijatelj izhajal je iz primamega ij (Ramovs II: 178:) proglasiti samo za slov. novi cirkumfleks. Naravo in proces metatonije *-bja- bja (tj. ali je prislo do nje zaradi nastale naddolzine naglasenega vokala, kar je verjetno) bo sicer treba se natancneje osvetliti, se pa tudi na tern primeru kaze, da je res lahko v zvezi s kvantitetno spremembo vokala, ki jo povzrocata sibitev psl. aneposredno ob naglasenem vokalu (tip R mn. krays *krav s, *kopyt§ — > *kopyt%) in v neposredni casovni blizini tudi dolzina, nastala pri KO (npr. O ed. lipojg —> *ttpg —> Upo). Iz c. pritel, sis. priatel’, pas <— *pas <— *pojasr> in 0 ed. lipou (in ne *lipou) pa bi se moglo pridobiti celo dodatne informacije tudi o intonacijsko-kvantitetnih razmerjih, ki so bila doslej se precej zavita v temo. 17 V sin. so ze v 19. st. prevladale izglasne kracine (prinu sadje -a itd.), nato pa se naglasni umik (prim. sadje -a, veselje -a). Skrajsavo in naglasni umik navaja Skrabec tudi za sam. na *-bstvo (prim, rojstvo -a —> rojstvo -a); starih izglasnih dolzin Skrabec ne razlaga izrecno z odpadom polglasnika (Skrabec II: 232-233), ampak misli na mesanje pripon *-bstvo in *-bstvbje —> *-stvoje (Skrabec II: 180, op. 4). 18 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij 3 . 2 . 2.4 Iz zgoraj povedanega jasno izhaja, da izkazujejo psl. sam. na *-bje in *-bstvo izglasno dolzino, ki pa v jslov. zaradi ohranjenega j ne more biti kontrakci- jska, v tipu na *-bstvo pa sploh ne. Prav zaradi osupljivega ujemanja med jslov. in zslov., kjer so v tipu *-bja izglasne dolzine poleg c. lepo razvidne tudi iz pomorjan- skih govorov (Topolinska: 45-51), je skoraj nemogoce misliti, da dolzine niso nas- tale zaradi istega vzroka, v enakem/podobnem procesu in z enakim rezultatom. 4.0 Problem dolzine na kratkih izglasnih vokalih. 4 . 1.1 V zvezi z vprasanjem izglasnih dolzin je mojo pozornost pritegnil sis. narec. cuo (srednjesls.), sva (gemersko) 4— *cd (Krajcovic 1988: 124; vzrokov za to dolzino ne navaja) poleg col co (vsls., zagorsko; c., polj., dluz.)/ so (sotacko); oblika col co se navadno razlaga iz R ed. *cbso. V sis. je razvoj *o —> uo sicer normalen na mestu psl. d in podaljsanega o sploh. Besedo cuo bi bilo mogoce povezati s polj. narec. cos 4 — *cbso-si 4 — *cbso-si in tudi ktos 4 — *khtd-si 4 — *kzto-si (varsavsko, sporadicno po vsej severni/osrednji Poljski). Topolinska (Topolinska: 54, 90) dolzino razlaga kot nadomestno iz *khto-sil *cbto-sl po redukciji v clenku -si, Rozwadowski (Rozwadowski: 41) pa je z gornjimi primeri povezal se ktoz 4— *khto-ze, coz <— *cbso-ze, jakoz 4 — *jako-z.e, otoz 4— *oto-ze in v vseh izhajal iz nadomestne dolzine enakega izvora, ceprav bi v teh primerih polj. dolzina lahko nastala tudi ob zvenecem izglasnem konzonantu. Vendar 6 4— *d izkazuje tudi polj narec. ktd 4 — *kz>to (Urbanczyk 1962: 46-49, 25), pomor. xtdsl xtd s poleg xtol xtos, cos/ cus poleg col cos (Lorentz 1925, 157). Prav tako kaze na dolzino gluz. 6 4 — *d v sto, R ed. koho ’wer’ 4— *chto 4— *khto, ki se pojasnjuje samo z reakcijo na ho- monimijo z gluz. sto, R ed. echo ’was’, dluz. arh. sto 4 — *cbto (Schuster-Sewc 19: 1474). Pri tem pa nas preseneca, da nepojasnjena izglasna dolzina v zaimkih *kbto, *cbto, *cbso nastopa tudi v jslov. Tako je sin. knj. kdo (SSKJ 1994, 392), narec. kddg (Poljane), do (Ravne/ Bohinjska Bistrica), gdo (Savinjska dolina), gdu (Cerkno, Borovnica), tu 3 (Zilja) Ramovs pojasnjeval sicer iz *kbtd (tj. z novoakuti- ranim d) kot »neobicajno podaljsavo, ki bi imela svoj izvor v ekstremno rastoci in- tonaeiji vprasalnega stavka« (Ramovs II: 453^454). Podaljsavo najdemo tudi v hrv.- cak. kg 4— *tko 4 — *khto (knj. kol tkd ) in co 4— *ca (poleg cal ce 4 — *ceqal: CDLI 106, 109, 117). Oblika ca se navadno razlaga 4 — *cb (Skok II: 111; Popovic 1960: 330). Teze pa je razloziti dolzino v hrv.-cak. co: v tej obliki lahko izhajamo iz *cbta (namesto *cbto?, prim, sta) in jo pristejemo ze omenjenima toga! onoga (Crmnica). Vendar pa preseceni ugotavljamo se hrv.-cak. calca (Susak; HDZ: 155; Popovic: 330 navaja ca) 4— *cd! *ca, od katerih bi vsaj ca (ce ze ne oba!) lahko odrazal tudi *cbsa (in celo - kot tudi sis. - dvojnost konzonantnega vzglasja c- : c-). 4 . 1.2 Psl. zaimenske oblike *kbtol *cbtol *cbso se ponavadi uvrscajo v psl. a.p. c (prim. srb. na-/zasta\ Zaliznjak 1985: 139), in sicer s stebricnim naglasom na izglasju (prim. I ed. *cbtol *khto, R ed. *cbsd —> analogno *cegol *kogo, *cemul *komu, M ed. *cembl *komb, O ed. *cimbl *cemb). Ta naglas je bil ze po polozaju avtonomen (tj. ni cirkumflektiran) in se je tudi v rus. odrazil enako kot vsak no- voakutirani: -o! -o) -4 -d, zapisano col 3, tj. cesol cso 18 (prim. Zaliznjak 1985: 173- Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 19 177; Stadnikova 1989: 172). Sled nekdanjega psl. avtonomnega kratkega naglasa se iz vokalne barve vidi tudi v polj. narec. enkliticnem go <— *(je)go, tego (Velik- opoljska) <— psl. *togo, v (celo nikoli na izglasju naglasenem) R ed. dobrego <— *- ego in ze omenjenem kto <— *kbto ter doslej ni bila razlagana v tem kontekstu (prim. »Jest to, zdaie sie, obiaw oslabienia pelni tei ’okazalei’ (dwie sylaby!) koncowki«; Urbanczyk 1962: 46-49, 25). 4 . 1.3 Tudi pomor. stanje je zanimivo. Tako Lorentz izhaja iz 4 zaimenskih koncnic R ed., in sicer *-gol *-gu in *-vo /*-vu, vendar se mu ne zdi verjetno, da bi bile izvorno povezane (Lorentz, GP III: 923-926; II: 521). Koncnice nastopajo pri zaimkih in pridevnikih in izkazujejo tipicno arealno distribucijo (Lorentz, GP III: 924-926). Tako se pojavljata koncnici *-vo/ *-vu v slovinskih in SZ/JV kasubskih govorih, koncnici *-go/ *-gu pa sta skoraj splosnopomorjanski. Poleg slovinskega -w-o/ -ho <— *-vo najdemo tudi koncniski varianti -vco (= -va), -ua, w-u. Koncnico -vMa (prim. cew“a, teua. hyua) razlaga Lorentz iz *-vo z analogno naslonitvijo na imenski -a (=R ed.). Pri koncnici -w-u (prim, cew-u, kcow-u/ k-ow-u, dlco cu/ dlacu) pa zvezo z imenskim u (= R ed.) zavraca, ker da je (a) koncnica -u zemljepisno prevec razsirjena in (b) ker se koncnica pojavlja v osebnih zaimkih (tj. »w poszczegolnych pniach pronominow personalnych«). Koncnica -vco naj bi bila najmlajsa in rezultat krizanja med pomor. kontrahiranimi (prim. tdw‘ J a, iew^a, cew»a, k-ow-a —> tox i(0, cCO, k(0) ter vzporedno ohranjenimi nekontrahiranimi obli- kami zaimka (s tdv(0 itd.), od koder naj bi se sirila se k pridevnikom (tj. dobrew^a —> dobra!)■ Vzporedno nastopa tudi koncnica -g*u (tj. tag-u, n/ieg-u (toda samo g u o), k>og»u, ceg-u), s katero je mogoce povezati tudi foneticno nerazlozeno koncnico -g»o, ki se pojavlja samo v treh govorih. 4 . 2.0 Ce to razpravljanje o zaimenskih koncnicah (a) tipa *kbto, *cbto, *cbso (tj. s prednaglasnim polglasnikom) in (b) tipa *jego, *togo (tj. s prednaglasnim polnim vokalom) povezemo, smemo sklepati, da je v skupini (a) prislo do foneticne (=nadomestne) podaljsave (tj. *-o —> *-o), v skupini (b) pa te podaljsave izvorno ni moglo biti (tj. *-6 -x *-o). Prednost te skupine besed je v njeni izoliranosti, zato se zdi primerna za dolocitev dogajanja, ki jo je utegnilapovzrociti osibitev (ne odpad!) psl. h/b. Tak sklep je ne samo logicen, temvec tudi sistemski: pojav je ocitno potekal vzporedno/hkrati z umikom iktusa z naglasenega polglasnika (tj. s/fa) v levo oz. pre- mikom iktusa v desno, ce je bil prvotno naglaseni polglasnik na zacetku akcentske sintagme). Iz tega tudi izhaja, da je osibitev polglasnika sprozila ocitno dva procesa: (1) splosno znani premik iktusa s sibkega polglasnika, ki je imel za posledico ppsl. metatonije in nastanek novih slov. (rastocih) akcentov levo (in v posebnih oko- liscinah tudi desno) od prvotnega naglasnega mesta; (2) tudi (nadomestnol daljsanje levega oz. desnega vokala. ki je bil ze pred tem nosilec (avtonomnega/avto- maticnega) naglasa 19 Tako so v izglasju obravnavanih zaimkov v okviru nacelno 18 Oblika ceso se steje zajslov. in je v govorih seziva (prim. I ed. m ceso(v)i, T ed. z ceso(v)u , T mn. ceso(v)e (Miletic: 329), oblika *cbso pa se steje za zslov. (moravizem). Enako (najveijetneje akcentsko pogojeno) razmerje je med R. ed. *mene : *mbne. 20 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij iste paradigme nastajale dvojnice v kvantiteti vokalov, ki so bili pred tem samo (eti- molosko) kratki (npr. psl. ol e) ali pa skrajsani (ce izhajamo iz Leskienove teorije o krajsanju prvotno akutiranih zlogov in morda tudi nekoliko kasnejse generalne skrajsave vseh preostalih, tj. nenaglasenih in cirkumflektiranih vokalov). Tako so se torej pojavile nove kvantitetne alternacije v izglasju, pri cemer so podaljsani vokali postali nosilci dolgega novega akuta, nepodaljsani pa kratkega akcenta, tj. tipa novega akuta (npr. * *khto -> *k&t6 : *kogd —> *kogo, *cbto/ *£bso —> *cbtSl cbsS : *cemu ). Razumljivo pa je iz tega tudi to, da so se izglasni vokali kasneje na razlicne nacine spet skusali poenotiti, tako da so ostale samo se sledi tega nadomestnega daljsanja. 4.2.1 Ce gornje ugotovitve drzijo, potem bi bilo mogoce v tem kontekstu dopol- niti tudi dosedanje razlage nenavadnih koncajev tipa -go —> -vo, prim. rus. -vo, slovinsko *-vo in morda tudi sin. narec./pogov. kva <— *kova <— koga. 20 Razlagali bi jih lahko kot posledico razvoja S (morda pa tudi celo o?) — > * u o, tj. kot *-go —> -g*o —> -vo). Izhodisce za to bi bilo torej vsekakor najlaze videti prav v *cbs5, ki se sicer obravnava kot moravizem, pa to verjetno ni bil, in ki ga je kasneje v velikem stevilu slov. govorov nadomestil analogni *cego, vendar pa hkrati prevzel tudi izglasno prozodicnokarakteristiko starejseoblike (tj. akutiranodolzino). Vpsl. *cbsol*cbs-o bi bilo pa mogoce videti tudi samo foneticno dvojnico k *cesd, v kateri je redukcijo povzrocil nenaglaseni polozaj (tj. *e — > *b). Prav zaradi prikazanih moznosti je se toliko tezavnejsa dolocitev izvora koncniske dolzine v srb./hrv. narec. *tdga (Crmnica), saj bi bila lahko zaimenska in imenska ali celo krizana. 4.2.2.0 Veljavnost gornjega akcentskega pravila bi bilo mogoce dokazovati tudi z nekaterimi drugimi arhaicnimi (in razmeroma izoliranimi primeri): 19 S tem pravilom lahko pojasnimo tudi dosledno podaljsavo prv. kratkega vokala v besedah a.p. c v sin. in srb./hrv. (prim. *bog§ — > bog , *kostb —» host) in samo akcentski umik v a.p. b (tip *bobi — > *bdbs —> srb. bob, R ed. bdba, sin. bob , R ed. boba), ki jo v razmeroma cisti obliki tudi odrazajo. Sele po tej razvojni fazi, ki jo je povzrocila osibitev polglasnika, so v slov. govorih nastajale moznosti za specificna daljsanja, tj. za unifikacijo ali modifikacijo rezultatov te razvojne faze (npr. dosledno daljsanje ob zvenecem soglasniku v polj.: rog a.p. c, mz a.p. b, wol a.p. b; za podaljsevanje ob zvocnikih in z/z/h v c.: dvur a.p. b, Stull nuz a.p. b; podaljsanje vsakega o/e—¥i ob sibkem polglasniku v ukr. itd.; Prihodnje sistematicne analize odrazov ppsl. vokalnih kvantitet v slov. jezikih bodo morale osvetliti se vrsto podrobnosti, da bo obseg ppsl. (nadomestnega) daljsanja vokalov in njegov nadaljnji razvoj po slov. govorih jasnejsi. Zdi se namrec, da bi sibek polglasnik lahko podaljseval tudi prv. nenaglasene kratke vokale, vendar pa da ti s podaljsavo niso pridobili (fonologiziranega) tonema. 20 Ze Ramovs (Ramovs II: 454-255) je opozarjal na dolzine, kot so sin. s3s~o s§ j pa cist d~abar ’ izslo se je pa cisto dobro’ (Borovnica), sos~o *-sbdlo: slo (k *si>dlz> <— *sbdl&, *sbdla , *sbdlo ), kdo, koga, vendar je njihov nastanek dosledno povezoval s stavcno fonetiko. Naceloma bi bila njegova razlaga mogoca, v tem kontekstu pa je tudi tipolosko zanimivo stanje, ki ga izkazujejo narecni srb./hrv. teksti, saj se izkaze, da se prav kvantiteta vokalov dosledno ohranja tudi v nenaglasenem polozaju. Iz tega bi smeli sklepati, da kadar beseda izgubi iktus, izgubi fonoloski tonem, nikakor pa ne vokalne kvantitete, tj. da je ta imanentna karakteristika vokala (v dolocenem polozaju), iktus in tonem pa samo njegovi mozni karakteristiki. Iz tega se zdi verjetneje, da gre v gomjih Ramovsevih primerih prej za ohranitev dolzine (in tudi tonema, ker je v naglasenem polozaju), kot pa za mlajso podaljsavo. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 21 4.2.2.1 Psl. *dbnb, R ed. *dt>ne/ *dbne a.p. c. GRADIVO: sin. dan, R ed. dne (poleg obicajnejsega R ed. dne va. D ed. dne vu <— R ed. dne- ). srb./hrv. prislov dne (kot arhaizem v datumih; Skok I: 379) —> R ed. dne va. hrv.-kajk. dien, R ed. dnavo, D ed. dndvu (Bednja), pladne (Vuk), pladne <— *polh-dbne (Kosmet; s sekun- darnim R ed. pladna ), hrv.-kajk. prislov vetomadne <— *vs tomb dbne, stsls. den, R ed. dna/dne (Stanislav II: 218-219), c. den, R ed. dne (SSC I, 224). Beseda se je v slov. jezikih naslonila na sklanjatev mehkih/trdih samostalnikov, tako da stare sklonske oblike izkazuje samo fragmentamo, najpogosteje R/M ed.) Kot je videti, je v tej obliki izglasna dolzina 21 izkazana samo jslov. Sin. dne bi bilo mogoce razla- gati tudi iz psl. *d'i>ne (tj. po slovenskem premiku cirkumfleksa in podaljsavi, prim. *pol’e —> polje, sekundarno —> pdlje). Ker pa srb./hrv. izglasne dolzine (prim. dn£, pladne) ni mogoce razloziti na enak nacin, izkazujeta pa jo obe besedi, je bolje izha- jati iz jslov. *dne, 22 tj. razvitega po zgoraj navedenem pravilu nadomestnega dalj- sanja iz *dme. To bi nas vodilo tudi k ugotovitvi, da naglasno mesto tipa psl. *dbne ni najstarejse, ampak kasnejse (analogno po o-d.?), in da se je v jslov. *dne ohranil akcentski arhaizem *dbne. Tako bi se lahko tudi v tem samost. priblizali (a) starejsim koncniskim naglasom v soglasniskih sklanjatvah a. p. c (prim. rcsl. R. ed. nebese, k nebo a.p. c), in (b) ide. iktusu v R ed. -es: lit. I ed. akmuo, R ed. akmens <— *-nes, sti. I ed. pat, T ed. padam, R ed. padah; gr. I ed. novg, T ed. no da R ed. no5oq (Stang 1957: 94). Morda nekoliko preseneca, da je jslov. izglasna dolzina povsod cirkumflektirana (ceprav bi pricakovali novoakutirano, tj. -e). Domnevati smemo, da gre za neko kasnejso inovacijo (tj.' ") na izglasju, ki je se ne znamo pojasniti, bi pa bila lahko tudi foneticne narave. 4.2.2.2 Psl. I mn. m *trbje a.p. c (Zaliznjak 1985: 139). GRADIVO: sin. arh. trije (novejse trije s sekundarno paradigmo R treh, D mn. trem, T mn. tri, O mn. tremi), polj. trzej <— trze <— *trze <— *tre <— *trbje (GHJP 1965,144: s sekundamim -j), stc. I mn. m trie (npr. trie krali prijeli ) —»tri (do 17. st.; tito tri muz/)/ tre (z izgubojotacije; tre radove') 23 (Vazny II/l: 1967, 147; HVC: 159). Podano gradivobi omogocalo akcentsko rekonstmkcijo psl. I mn. *trbje (in ne *tr'i>je, prim. *kdsti), ki 21 Verjetno je tudi v stc. dnie izhajati iz dolzine (SSC I, 224) 22 Tudi Bulaxovsbkyj je dolzino v jslov. dne razlagal po A. A. Saxmatovu, tj. kot nadomestno podaljsanje, ki gaje povzrocil izpad polglasnikov (Bulaxovsbkyj V: 371). Enako je (v nasprotju z Belicem) razlagal jslov. izglasno dolzino v *shto, prim. sin. sto, srb./hrv. sto, hrv.-cak. sto indecl. (CDL I, 1153; prim, sto na sto / sto po sto). Ker se rekonstruira *sr>to (tj. a.p. c, kjer bi nastal srb. sto), je mogoce, da se v jslov. obliki *sto ohranja sled starejsega iktusa stevnika *se>to <— ide. *lcmtom (kot je domneval ze M. Snoj; ESSJ III: 318). Ta hipoteza navidez sicer nasprotuje kracini v tipu *dmo a.p. b, kjer bi prav tako pricakovali foneticno obliko *dhrio, R ed. dzna itd. (tj. kot v tipu *veselbje —> *veselje), a vsi slov. govori, kolikor mi je znano, izkazujejo samp refleks za *dono. Med *soto in *d$no je najpomembnejsa razlika v tem, da je prva izgubila zvezo s sklanjatvenim vzorcem, druga pa je bila vanj (se naprej) vkljucena in se je izravnala po tipu *selo, kjer pogojev za foneticni nastanek dolzine ni bilo. Ni pa nujno, da bi sem uvrstili primer kot je *cfeva (prim. *oba), ker bi se etimoloska (tj. foneticna) ponaglasna dolzina lahko zadrzala do sibitve *z/b. Za diskusijo o tem vprasanju je pomembna tudi domneva, da bi nepricakovani strus. iktusi tipa novo gorodo <— *novi gorodo, R. ed. nova goroda, lahko ohranjali sled starejse akcentuacije prid. novo a.p. c. (Zaliznjak 1985: 125). 23 Popolnoma vzporedno se analogno po *tr’ie razvija psl. *cbtyre —> -b je: ctyrie —> ctyre1 ctyn. 22 Slavistidna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij mora biti glede na ide. akcent inovacija (prim. ide. *treies). Vendar pa bi tak iktus pojasnjeval redukcijo v prednaglasnem zlogu (prim. *-eies —> *ziie —> -hie), oporo pa bi lahko nasli v vzporednem psl. naglasnem mestu I mn. u-d., npr. *-ove <— *eues <— ide. *-eues (prim. bolg. tip gradove ). 24 Da je to v neki starejsi dobi moralo biti akcentsko mesto za I mn. m soglasniskih osnov premicnega tipa (in nato tudi —> i- /w-osnov), bi se dalo sklepati tudi iz stc. I mn. »dnie nebo dn ove staril davnil dluzi« (SSC I, 224) <— *dne <— *dbne. To naglasno mesto se je najverjetneje odrazilo kot izglasna dolzina v I/T mn. s (prvotno samo) samost. soglasniskih debel a.p. c, analogno pa tudi v samost. a.p. b/a (prim. cak. nebesa, vimenal vimena° (k psl. *vymen —> dime a.p. a), ramenal ramenal (k psl. *ramen —> rdme) <— *-a/*-a (Susak; HDZ I, 108). To akcentsko mesto pa zasledimo tudi pri samoglasniskih de- blih, npr. ststok. slavonsko sela - sela, pola - po[d, imena - imena, sis. slova, de- loma moravski govori; Loncaric 1996: 45), in sicer na tri nacine, tj. kot iktus, izglasno kvantiteto ali metonicni cirkumfleks, prim. sin. korita, kajk./ ststok. v Sla- voniji korita. Posebej naj opozorim, da se oblika *trbje —> trhje ponovno odraza kot jslov. *tr(i)je. 4.3.1 Ce se na tej tocki vmem h samost. tipa *-bje in *-bstvo, potem je vec kot na dlani, da v tipu *-bje domnevanje KO v klasicnem smislu ni ne nujno in ne ver- jetno. Izglasna dolzina *-je je lahko nastala pravilno po foneticni poti v okviru samost. a.p. c, ki so imeli naglasen izglasni vokal, in od tarn je lahko prodrla tudi v enake tvorjenke a.p. b in a.p. a. V znanstveni literaturi se teza o KO pri samostaln. tipov *-bje in *-bja opira tudi na argument, da bi se morala jotacija v zslov. odraziti z znanim psl. jotacijskim refleksom (tj. *listje kot c. **lisci); vendar je treba bolj upostevati dejstvo, da gre za dve razlicni jotaciji, od katerih je bila prva (tj. psl.) ze v zakljucni razvojni fazi, ce ne sploh ze koncana, ko je druga sele »vstopala« v raz- vojni potek (prim, zaporednost psl. palatalizacij velarov z razlicnimi razvojnimi rezultati). Zdi se, da bi bilo treba dokazovanje preusmeriti, tj. ne dokazovati, da se K’+j lahko razvije v —> K\ temvec da se K’+j ne more razviti v K\ kar pa bo precej tezko dokazati. Saj celo v jslov., ki ne izkazuje mehkostne korelacije zslov. tipa, pac pa samo njene sledi, v posebnih polozajih soglasnik lahko popolnoma absorbira tudi j (npr. cl zJ s+j: nariica <— R ed. *-bja, oruze <— *-zbje, niisega <— *mysbj-; Miletic: 341). Tako lahko ze na tern mestu samo pritrdimo Marvanovemu do- gnanju, da sta za proces KO bistveno vlogo odigrala prav psl. sibka 5/t>, ceprav je on izrecno zavracal povezavo s psl. akcentom (Marvan 1979: 81-87). 4 . 4.0 Iz povedanega lahko predvidevamo, da je zgoraj obravnavana vrsta KOs (tj. *bje/d) postala pogoj za pojavljanje KO tudi v medglasju oz. da so se t. i. kon- trakcijske kategorije oblikovale samo znotraj tistih paradigmatsko vezanih 24 Veijetno bi tako lahko osvetlili tudi se nekatere druge redukcije v prednaglasnem zlogu, ki ze zaradi strukture korena verjetno nimajo zveze z ide. prevojem in ki se po naglasnem mestu vcasih locijo od ide.: morda *£bso namesto *ceso ka, *rbkorm> itd. (Vondrak I: 38). Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 23 slovnicnih/besednih skupin, kjer je vsaj ena izmed oblik vsebovala taksen KOs. Zdi se, da se je proces KO pri zaimkih zacel prav pri vprasalnem svojilnem zaimku psl. *cbjb ’quius’ (prim. I ed. *cbjb, *cbja, *cbje, R ed. cbjego, *cbjeje/q itd.) <— *k/>i-io- (SPsi I: 309; Arumaa III: 184: <— *ld>e-/*k/>i-). Da je psl. *cbjb zelo stara beseda, bi lahko dokazovali tudi z njegovim pomenom ’wessen’, ki ga navezuje na ide. I ed. *M-s (prim. lat. quis, het. kwis, gr. no j, ne pa na *k u i-d (lat. quid, het. kwid, gr. n, psl. *cb (-to)). Poleg tega izpolnjuje psl. *cbjb tudi druge potrebne pogoje: (a) vse- buje KOs *bje, (b) pripada a. p. b (Zaliznjak 1985: 136), zaradi cesarje moral imeti iktus prvotno na sredinskem zlogu (prim, analogno v sed. glagola *tbretb), (c) v I ed. m vsebuje celo KOs za rudimentamo KO, kar ni nujni/potrebni pogoj za KO v stranskih sklonih, je pa gotovo dodatna spodbuda (prim. *cbjb —> rus. cej, ukr. cyj, bolg. cij, sh. ciji, stc. ci, c. ci, sis. ci, polj. czyj, stpolj. czej do 15. st.; SPsl II 308- 309), 25 in koncno (c) pomensko se povezuje s svojilnimi zaimki. 4 . 4.1 Pogoji za realizacijo zgoraj formuliranega akcentskega pravila (in s tern za razsirjeni model KO) obstajajo v trozloznih oblikah stranskih sklonov (tj. R ed. *cbjego, *cbjejq/e, D ed. *cbjemu, *cbjeji, M ed. *cbjemb, *cbjeji, O ed. *cbfimb, *cbjejg itd.) in je tarn tudi izkazan (tj. —> R ed. *cjego, *cjejq/e, Ded. *cjemu, *cjeji, M ed. *cjem, *cjeji, O ed. *cjim, *cjejg itd.): tako so se iz trozloznih razvile dvo- zlozne sklonske oblike, do enozloznosti pa so se v ed. razvile samo dotlej dvozlozne oblike s/z spola (prim. I/T ed. s *cbje —> *cje —> c. ci, I ed. z. *cbja —> *cja —> c. ci, T ed. z cbjg —> *cjg —> ci). Enotno enozlozna paradigma ed. z (tj. ci) je nastala se ne-koliko kasneje in verjetno samo po nacelu analogije (npr. stc. R ed. cie <— *cjieje <— *cjeje, D ed. ci <— *cjieji <— *cjeji, O ed. cul ci). Ti (dragotni) procesi bi se dali dokazovati predvsem z dvojnostjo koncnic v T/O ed. z ciil ci, pri cemer bi prva iz- virala iz O ed. (tj. *cbjejg), druga pa iz T ed. (tj. *cbjg). V sis. te sekundarne spremembe (prim. R/D ed. z cej, O ed. z cou) ni. Tudi v srh./hrv. govorih pri tern zaimku se lahko prepoznavamo sicer ze precej zabrisane sledi KO, ki so (vsaj de- loma) povezane tudi z adaptacijo govorjene besede v knjizno. V Akademijinem slovarju (ARj n, 24, sub ciji) se izrecno navajal ed. m samo cij (Della Bella, Belos- tenec; cu'/Stulic; o/'/Vuk) kot stara oblika, kot mlajsa (tj. analogna po PS) pa oblika ciji. Vendar pa se iz podanega ne vidi jasno, ali je v tem smislu pojmovana tudi izglasna dolzina v navedenem I ed. z/s cija, clje. Na hrv.-cak. in stok. koncniski na- glas v teh oblikah (tj. ciji, cija, cije) je izrecno opozoril tudi Belie in poudaril, da Resetar Vukove mn. oblike »ciji, cijim, cijix, cijim, cijima tumaci /.../ kao: ci, cim, cix itd. koje je Vuk rastavio.« (Belie 1965: 119-120). Dodajmo temu se hrv.-kajk. I ed. m cij, I ed. s cijel cie/cje in I ed. z cija/ cia, R/M ed. cijel cie, T ed. cijul ciu, I mn. s cija/ cia/ eja (RKKJI: 297), kajk. ciji, cija, cije (Zumberak; Skok I: 110), cij, cija, cije (Kosmet; Elezovic II: 446). Na izglasju tudi v teh oblikah, ki so tokrat dvo¬ zlozne, lahko ugotovimo 2 —> in to ne samo v stokavskih govorih, kjer bi bilo nor- 25 Izglasni -j se zdi sekundaren, morda vezan na morfemsko obliko cij-. V delu slov. jezikov se pojavlja samo v tvorjenkah (npr. sin. cigal cega <— *ciga, prim, ciga/ov, srb./hrv. narec. cigov -a -o, bolg. narec. ctgo/av), del pa pozna dokazljive predrugacitve (prim. dluz. ceji ceja ceje po I ed. m cej, gluz. cej ceja ceje po *cej). 24 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij malno. Vendar sem prepricana, da je kljub temu treba izhajati iz ppsl. *ci, *cja, *cje in da je naslonitev na PS sicer sekundarna in razumljiva tudi zaradi izglasne dolzine, ki je obe obliki povezovala vsaj v I ed./mn./dv. 4.4.2 KO pri zaimku *cbjb bi lahko primerjali tudi s KO pri psl. *khjb ’quis’ (I ed. *kbjb, *kaja, *koje, R ed. kojego, *kojejg itd.). Zaliznjak ta zaimek v kazalu (Zaliznjak 1985: 403) uvrsca v a.p. c, zato ta zaimek ne izpolnjuje ze bistvenega po- goja za podaljsavo medglasnega vokala, tj. ni imel naglasa na medglasnem vokalu. Zaimek je v etimoloski zvezi z ide. *k>o- (tj. *kt‘o-io~), ki je generiral tudi druge psl. vprasalnice tipa *kh(-), vendar paje njegova paradigma strukturno prelomljena (tj. del paradigmatskih oblik izkazuje notranjo fleksijo, del pa vsebuje osnovo koje-, ki bi lahko bila, ni pa nujno bila, razmeroma stara, prim. gr. noioq, lat. cuius; Nahtigal: 66). V c./sls. so se ohranile samo posamezne sklonske oblike, vendar pa zanesljivo izkazujejo KO ( prim. I ed. m/z/s Icy, kd, ke; R ed. sis. m/s kieho, c. keho! kyho <— *kego; T ed. z c. kii <— *kp *kojg; I mn. sis. kie; VaZny II/l: 140; Stanislav II: 342-343). V srb. in hrv. slovarjih je ta zaimek obsezno predstavljen in seznanimo se lahko s tem, da so poleg pogostejsih nekontrahiranih ze od najstarejsih casov izkazane tudi oblike s KO (prim. ARj V, 150-165). Ker je gradivo preobsezno in dostopno, naj podam iz njega samo nekaj tock: oblike s KO (tj. I ed. ki, ka, ko) nava- jajo v svojih slovarjih Mikalja, Belostenec, Voltic, Stulic. Med primeri KO v ARj, ki segajo celo v 12. st., prevladujejo I/T ed., mn., dv.: prim. I ed. m ki (Mon. serb. 7; 12. st.), I ed. z ka (Mon. serb.; leto 1240), I/T ed. s ko (n ko godi vrime, Mon. Serb.; leto 1419) poleg ke (Ranjina, Vetranic); R ed. m/s cak. kega (poleg koga ); T ed. z. ku; I mn. m ki (Mon. serb., leto 1189), I mn. z ke (Mon. serb. 1222-1228), I mn. s ka (Mon. serb., leto 1446), T mn. m/z ke (Mon. serb. 1240-1272); I/T dv. ka. Tudi CDL (CDL I, XXXVII) navaja enake, se zive oblike (npr. I ed. ki, kd *kd, ka/ko <— *ka, T ed.z ku, O ed. z kon <— *kp(m), T mn. in ke *kojp, I/T mn. s ko <— *koja, I/T mn z ke <— *kojq), zato je kontinuiteta teh oblik v hrv.-cak. nesporna. Zato tudi ni nobenega dvoma, da je KO tudi tu bila izpeljana ze zelo zgodaj. Iz sodobne paradigme je razvidna tudi zgodovinska dolzina v R ed. m/s kega (CDL I: XXXVII) *kega (toda D/M ed. m/s kemu), vendar pa iz tega ne izhaja, da gre za kontinuant kontrakta *e, ker bi se ta razvil —> i kakor izhaja iz primera *vojevoda *vevoda, prim. cak. priimek Vivoda (Istra; 1275 IR; Skok III: 613), top. Vivodina (14.stol.) ’parochia, sudcija u vladanju grada Ozlja’ = Vivodinja (ZK; Skok III: 613; etnik Vivodinac -nca, Vivodinka ); sin. vivoda (Gor., Meg.; Skok IE: 613); c. vevoda). Za to besedo je znacilno, da se celo v zariscu pojavlja tudi v nekontrahirani obliki (prim, morav. vojvoda (woywoda Prib. 21 a , R ed. woywodi; Gebauer I: 558) in tako tudi drugod: sin. vojvoda, srb./hrv. vojvoda! vojvoda! vdjevoda (Vuk: 78). Napod- lagi pregleda problematike in moznosti KO pri gornjem zaimku je jasno, da moramo v jslov. govorih upostevati tudi sistem transformacij, ki kazejo na kom- pliciran preplet paradigmatskih oblik zaimka, dolocnega pridevnika in verjetno tudi kontrahiranih zaimertskih oblik, katerih natancen obseg bo za posamezne govore treba sele dognati (prim, tudi hrv.-kajk. I ed. z. ka! koja, R ed. z ke, I ed. s ko! ke : R Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 25 ed. m/s kogal kog <— *kogo, D ed. m/s komu/ kom <— *komu, R mn. keh, prim. *tex 5 , D mn. kem/ kim/ kojemi, prim. tetmd *dobryrm>/ * temi : RKKJ II, sub ki). 4 . 4.3 Zdi pa se, da je obstajala tesnejsa zveza med zaimkom *cbjb in svojilnimi zaimki tipa *mojb, *moja, *moje. Skupnih imajo vec jezikovnih znacilnosti, med drugim zanesljivo ide. izvor (tj. <— *moios/ *moi-io-, stpr. mais, prim. lat. meus —> *meios). Glede na to, da sta stari in identicni tvorjenki, in da se zaimki tipa *mojb v slov. jezikih v I ed./mn. m/s/z obnasajo kot besede iz a.p. b, 26 smemo tudi v stranskih sklonih domnevati starejse naglasno mesto v medglasju (tj. R ed. m/s *mojego, D ed. m/s *mojemu, M ed. m/s mojemb, O ed. m/s *mof/mb, R ed. z *mojeje/q, D ed. z *mojeji, O ed. z mojejg itd.). 27 Ker manjka bistveni pogoj za razvoj, kot ga kaze tip *cbjego, ne vidim nobenega drugega razloga za nastanek oblike tipa *mego kot samo analogni razvoj, ki ga je povzrocil razvojni pritisk v tipu *cbjego. To je bil tudi razlog, da sem KO v tipu KOs *oje/a —> *e poimenovala kot analogni model KO. 4 . 4.4 Dobro je znano, da so kontrahirane oblike svojilnih zaimkov (in z njimi vedno vzporedno tudi pridevnikov) zabelezene ze v Brizinskih spomenikih in da so se zive na skrajnem sin. zahodu in severozahodu. Da je bil prvotni areal KO oblik nekoc sirsi, se vidi tudi po sicer redkih sin. top. tipa Dobrepolje <— *dobroje polje, Vele'sovo <— *velbje selo/ *veloje(?) selo, ki so danes dalec zunaj podrocja ohran- jenih KO. Rada pa bi opozorila na to, da taksnih oblik (poleg nekontrahiranih) veliko navaja tudi Akademijin slovar (ARj VI, 901-902, sub moj; XVII, 373, sub svoj, XIX, 21-22, sub tvoj) za srb./hrv. govore z opombo, da so znacilne za poetski jezik dubrovniskih in dalmatinskih piscev. Gradivo: I ed. z. mat sva/ tva, (14. st.), R ed. ztve *mojego —» *dobraiego). toliko prej, ker je bil to tudi eden izmed nacinov za odstranitev (ne vec funkcionalne in strukturno motece) notranje fleksije in zlozne stevilcnosti. Proces je potekal mehanicno oz. odlocali so arguraenti formalne narave, to pa so bili svojilnemu zaimku in dolocnemu pridevniku lastni skupni koncaji v ed. (npr. R ed. m/s dobra iego : mojego, R ed. z dobry ieie/e : mo ieie/e itd.), v mn. pa moznost vkljucitve v novo mehkostno kore- lacijo v jezikih, ki so jo zakodirali v svoj sistem (npr. R mn. dobryxh : mojixh). V jslov. opazamo celo prodor zaimenskih koncajev tipa *t-&& v pozicije pridevniskih koncnic tipa *-yx?> (tj. v O ed. m/s, R/D/L/O mn.) in dialektolosko ter zgodovinsko gradivo dokazujeta, da je bil pojav razsirjen v vsej jslov. V delu slov. jezikov opazamo tudi ze predzgodovinski prodor zaimenskih koncajev tipov *t- ogo / *i- ego v ed. sklonske oblike. Studij razvoja pridevnika v slov. jezikih bo najverjetne potrdil hipotezo, ki sem jo nakazala v drugi razpravi, in sicer da je v slov. jezikih nedolocni pridevnik zacenjal privzemati koncnice kazalnih zaimkov tipa Hogot *jego, nato pa se je zacela sistemska konkurencnost med oblikami starega dolocnega pridevnika in zaimenskimi oblikami nedolocnega pridevnika. Ker se je proces zacel zaradi sistemskega stika med nedolocnim pridevnikom in zaimenskimi pridevniki (tipa *m&nogh), se je v jslov. odrazil tudi v koncnicah samostalniskih sklanjatev (npr. jslov. R ed. z *zen-g <— *t$ <— * toie idr.). Ze iz tega nedvomno izhaja, da se je v slov. govorih sklanjatev dolocnega pridevnika naslonila: (a) ali na kazalne zaimke (tip Ho go t *jego), (b) ali na svojilne zaimke (tip *mego, adaptiran na mehkostno karak- teristiko osnove, tj. *zigot *’-ego). pri cemer se je akcent psl. dolocnega pridevnika na osnovi ohranjal. Odraza pa se ta pojav lahko v variantnosti koncnic za posamezne sklone, ki so razlicnega izvora in v sinkretizmu oblik tudi pri svojilnem zaimku, npr. mehkih zaimenskih tipa *-e/ogo (R ed. m/s), trdih zaimenskih tipa *-emb (O ed. m/s), kontraktivnih tipa *-emb (M ed. m/s) (Gregurovec Veternicki; Jembrih/ Loncaric: 41—42; Loncaric 1996: 104). 5.0 KO pri glagolu 5.1 Za dolocitev KO v glagolskih oblikah zadosca pregled dogajanja v ne- dolocniski in sedanjiski osnovi, ker so vse ostale glagolske oblike tvorjene iz prve 28 Sivic-Dular, A.: Slovenska pridevniska sklanjatev v luci razlage S. Skrabca in V. Oblaka. Zbomik Obdobja 17: Vatroslav Oblak, Ljubljana (v tisku). Pri analizi argumentov znanstvene polemike med S. Skrabcem in V. Oblakom o izvoru koncnic (kontrakcijske ali zaimenske) sin. PS sem prisla do ugotovitve, da so psl. nedolocni pridevniki postali sistemsko nestabilni tudi zato, ker so se najprej v mn. oblikoslovno naslonili na skupino zaimenskih pridevnikov in so tako nastale nove zaimenske oblike tipa R mn. *starex 6, D mn. *starem&, (M mn. *starex s), O mn. *staremi, O ed. m *staremb, nato pa se je stik z zaimenskimi oblikami siril se na sklone z dotlej ohranjeno notranjo fleksijo (tj. *dobrogo namesto *dobrajego itd). O tern procesu imam najstarejse primere iz hrv. Istarskega razvoda, vendar pa naknadni pregled jslov. dialektoloske literature to hipotezo v celoti potrjuje in verjetno je bil proces znan tudi v drugih slov. govorih. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 27 ali druge in so torej pogoji za KO enaki kot v teh dveh. V psl. nedolocniku se KO pojavlja samo pri tvorjenih glagolih, tj. taksnih, ki so tvorjeni (a) se iz stare preteri- talne osnove (na -al-e in vsebujejo KOs *-bja-, *-oja-, ali (b) pri starih iterativih, pri katerih so se razvijali tudi drugotni iterativi, generirani ze v okvirih psl. vidskega sistema, ki vsebujejo KOs *-a/eja-. V psl. sedanjiku se KO pojavlja samo v KOs *-bje- (s korenskim nedol. tipa *vi-ti) in -aje- (z deriviranim nedol. tipov * cita -ti. * kaia -ti) oz. *-eje- (z deriviranim nedol. tipov *sbia -ti in *greja-ti. Videti je torej, da se v sedanjiku pojavlja manjse stevilo KOs, in to je pogojeno s strukturo sedan- jika. Nadalje iz tega ugotavljam, da med obravnavanimi glagoli samo tisti z ne- dolocnikom tipa *-oja- ne izkazujejo KO tudi v sedanjiku, in to najverjetneje prav zaradi glasovnega sklopa *-oji (prim. 3. ed. *stoiitb). Iz tega bi bilo mogoce sklepati, da se glasovni sklop oji, ki ga c. znanstvena literature pristeva h KOs, v prvi fazi KO gotovo ni mogel kontrahirati v medglasju. To bi dodatno podprlo naso tezo o pogojih za KO, saj na drugi strani opazamo razvojni potek *bji —> *jt (ozi- roma *bjV —> *jV). 5 . 1.0 Tip KOs *-bja- (=nedol.), sed. *-eje-: Vaillant (Vaillant III: 291-294) navaja 3 glagole z gornjo strukturo nedolocnika, ki jih zapisuje kot *ljjati (sed. *lejesb ), *smij.ati sq (sed. *smejesb sg), *zijati (sed. *zejesb ), Dostal navaja se stcsl. sijati (sed. sijajesb) in prijati (sed. prijajesb ; Dostal t. 159, 161), po etimoloskih slovarjih se rekonstruirajo se drugi, npr. *grbjati (sed. *grejesb), *vbjati (sed. vijesb itd.). V tem redkem strukturnem tipu so Vaillantovi primeri gotovo stari in se navezujejo na ide. baze tipa *lei- ’gieBen, flieBen, tropfeln’ —> Hbjati, *(s)mei- ’lacheln, erstaunen’ —> *smbjati, *g’he(i)-/ *g’hii-a- ’gahnen, klaffen’ —> *zbjati (Pokorny: 664,967,419) in iz podobnih baz sta tvorjena tudi psl. *sbjati (<— *sk’ai- / *sk’ii-a- ’gedampft schimmern’ (Pokorny: 917), prim, tudi razmerje *sbjati : *singti kot *zbjati: *zingti) in *vbjati (<— *uei(d)- ’drehe, biegen’; Pokorny: 1120). Iz oblik *zijati, ki jih izkazujejo slov. govori, ni mogoce jasno razmejiti dveh poten- cialnih psl. tvorjenk (tj. starega tipa *zb/d7i/ *vbjati in njegovega aspektnega para *(-)zijdti/ *(-)vHati). To pa zato (a) ker se nenaglaseni sklop bj in Tj razvijeta v enak rezultat, (b) ker sta oba nedovrsna (in iterativna). To je aktualno toliko se zlasti zato, ker ima tak nedolocnik ob sebi sedanjik tipa *-aiesb. ki prevladuje pri drugotnih slov. nedovrsnikih. Po drugi strani v jslov. jezikih povzroca dolocene tezave razvoj ej -> ij, tako da se razmejitev glagolov tipa *grj>jati : *grhjati (—> srb./hrv. grijati: grijati ) opira lahko samo na razliko v tonemu. Ne glede na to, bi bil tip *grbjati (ide. *gj‘her-/ *g‘-‘hre- ’heiB, warm’; Pokorny: 493) lahko tudi ze star in morda samo psl. narecen. 5 . 1.1 Zslov. oblikam te vrste (npr. stc. smieti se *smbjdti sq, verjetno tudi stc. zieti<— *zbjati, Vazny II/2: 137; go\\.z.iace— *z.bjdti; gluz. hrec(so) srb./hrv. -ad. Ob tem preseneca, da se tudi v ukr. pojavljata vari- antni ustreznici ukr. sjajati poleg sjdty <— *sbjad, pri cemer prva celo se ohranja starejse naglasno mesto. - Poleg tega sta v jslov. izkazana podobna refleksa tudi za psl. *zbjati —> *zbjkv. srb./hrv. (z akcentsko niveliziranim nedol.) zjati (k sed. zjam, Vuk; Elezovic I: 210, prim, sjam 29 ) in zijati, sed. zijam, sin. zijati, sed. zijam (vendar ne tudi *zijam). Tudi v tem primeru presenecajo blrus. zzjacb ’biti odprt, zijati’ (tj. z geminato na vzglasju, ki zelo spominja na geminato v tipu ukr. samost. na *-bje) <— *zbjati, in besedotvorni dvojnici v ukr. zijdty in zjdjaty (ESBM 331-332), kot ju najdemo v prejsnjem primeru. 5.1.2 Primerjajmo z gomjim posebno (ze) stc. skupino glagolov s polglasnikom v korenu, ki z redkimi izjemami (npr. posamezni glagoli, kot sta klvati, plvati\ zlozeni nedolocniki vydati : dati, ustlati : stlatv, Vazny II/2: 72-73) izkazujejo dolgi in prvotno medglasni vokal nedolocniske osnove (npr. *sslati —> *srddti. toda *pbsovati -4 *phsovati). Vazny navajakar 64 tovrstnih stc. glagolov na -ati (npr. stc. brdti, zrati), 3 na -iti (npr. krstiti, ksiti, mdUti), 23 na -ieti <— -eti (npr. bdieti, mnieti, tied), medtem ko je v -mi- <— *-ng- dolzina posplosena pri vseh (Vazny 1967: 92- 120). Ta dolzina se obravnavakotnadomestnapodaljsava (Travmcek 1935: 251), ki je prevladala samo v tej polozaju. Zanimivo pa je, da se dolzina pojavlja samo v primerih, kadar je korenski zlog vseboval etimoloski psl. polglasnik, ne pa tudi tistega iz psl. *r -4 *5 /br (npr. svrbeti <— *svbrbed, vrceti <— *vbrcati). Ocitno je, da je ta dolzina lahko nastala tudi v okviru zgoraj formuliranega akcentskega pravila, in sicer v a.p. b/c. 5.2 Tip KOs *-oja- (=nedol.), sed. *-oji-: To skupino tvorita samo dva ppsl. glagola: *bojati sq (sed. *bojisb sg, prim. c. bojis se, hrv.-cak. bojin se, CDL I, 62) in *stojati (sed. *stojis, prim. c. stojis, hrv.-cak- stojin). Ce sodimo po kontraktih in po dvojnicah, je mogoce sklepati, da niti v zslov. jezikih ni popolnoma hkratna (prim. c. bat se, polab. bet). GRADIVO: stpolj. bac siej bojec sig (14.-15. st.), 29 Tudi v vslov. jezikih najdemo tak sedanjik (prim. ms. ed. zijajetb, sijajetb <— *-aje-tb), ki je sicer znacilen za tudi za mlajse glag. derivate, prim. *zevati , *zevaietb —> srbThrv. zijevati, zijevgs, zato je umestno tudi vprasanje, ali gre za nedol. *zbjati ali *zTjati po modelu *z,bdati: *(-)zidati. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 29 narec. bac siq (samo jpolj.; od 15. st.) poleg bojac siq, bojec siq (in drugotnega boic siq)', polab. bet <— *beti <— *bojeti (Olesch I: 51; Sejdp I: 31); 30 c. bad se, stc. bad se\ sis. bat’sa, narec. bojat’sa (SSN I: 100-101; Rimavska Sobota/Lucenec), bat' sa/ bac se (Sipos-Biikk-Gebirge; SPsl I: 198). Tudi v jslov. so izkazane dvojnice: sin. bad se/bojad se, narec. rezijan. bojat se (SPsl I: 298), toda bat se ’to be afraid of something’ (Bila/San Giorgio; Steenwijk 1992: 240), kjer preseneca oblika bojat se v Reziji, kjer so se ohranile KO oblike v tipicnih kategorijah, vendar pa nisem mogla preveriti, ali navedek drzi. - Psl. *stojad ima v zslov. areal, primerljiv s tistim pri *bojati sq (tj. polj. stab, narec. tudi stojecj c. stati, sis. stat’). V jslov. so KO oblike (poleg nekontrahiranih) znane: sin. stati in narec. stojati (Piet. II: 577), sto- jati (ESSJ HI: 313; prim, drugotni sed. stojam)', hrv.-cak. slot (sed. s to fin, CDL I, 1154), narec. stati (Dubrovnik) <— *stojad (Skok III: 324: ga razlaga s KO oja —> a in to dokazuje s primeri kot sta pas, ban in s tvorjenkami, kot so stojak -jka ’drzak cijepa’ (Crmnica), stojalo (Crna gora), stojnica (Crna gora)/ stojaca (Hercegovina) ’stolac’, adv. stojke (Risan)/ stojecki ob samost. stecak-cka (Vuk, Imotski) <— *st<> jgt’-bkd)?' V knj. srb./hrv. jeziku je samo stajati (sed. stdjim), tj. paradigma, ki je nastala s kombinacijo oblik *stajati (iterativ) in sed. *stojisb nasega glagola. 5.3.0 Tip KOs *-aja!*eja- (=nedol.), sed. *-aje-/*-eje-: Iz ze povedanega je ocitno, da tudi pri nedolocnikih lahko spremljamo razvojni potek KO od tipa *bja —> (analogno) *oja —> (razsirjeno in sistemsko) *a/eja (tj. k glagolom, ki se tvorbno in pomensko vezejo na stare iterativne glagole in ki so se pojavljali v zvezi z razvo- jem psl. aspektnega sistema.) Pri tern je pomembna ugotovitev, da je KO v nedol. tipa *dja —> *a samo stc. (Krajcovic 1974: 161) in da prav zato lahko govorimo o razsirjenem modelu KO oziroma o c. kot zariscu KO procesa (prim. stc. *kati se <— *kajati sq, *kajesb sq <— *lddi-e/o-\ stc. lad <— *lajati, Hajesb <— *la-ie/o-, prim. lit. lod, loju\ stc. tad <— *tdjad, *tajesb <— *ta-ie/o-, prim. *ta-l-id ’schmelzen’; stc. 30 Opazka v slovarju, da je povratni zaimek *sq opuscen pomotoma (tj. bet) je glede na to, da se pojavlja v sed. (tj. biiji-sa), lahko tocna, vendar bi opozorila, da se brez zaimka glagol uporablja tudi na Kosmetu (prim, bojat, bojinv, Skok I: 183; Elezovic I: 531). 31 Iz tega primera bi se smelo preprosto sklepati, da tudi ta glagol izkazuje KOv jslov., ceprav bo sele natancnejsa analiza dostopnega dialektoloskega gradiva omogocila tako evidentiranje ostankov kontrahiranih oblik tudi drugod znotraj areala KO. Pomembno pa se zdi tudi to, da je KO zajela tudi tvoijenko iz sed. delezn. *s toiq f- (prim, se jslov. *zfc <— *z. ai$ cb). tj. iz skupine ojq, ki je bila v jslov. modelu znacilna prv. samo za izglasje, nato pa prenesena se v medglasje. Tega tipa KOs v zslov. jezikih na izglasju ni in se verjetno zato ne pojavlja niti v medglasju. Da se je KOs z nosnikom *g na izglasju (tj. O ed. z *-ojg —> *-p) kontrahiral, dokazuje tudi jslov. izomorfa, ki zajema sin. in vse tri srb./hrv. dialekte (tj. kajk., cak., stok.); v kajk. nima »pravocrtan tok sjever-jug, nego na sjeveru tece vjerojatno zapadnije, tj. Medimurje ima danas nastavak -om, sto bi moglo upucivati na -oig, a juznije izoglosa -u / -um/-om presijeca Bilogoru, ide istocnije. Pojava -m zapadnije od navedene crte ne mora ukazivati na tu staru izoglosu, podrijetlo mu moze biti drukcije.« Ugotavlja, da pojav za morfoloski sistem ni imel posledic, ker na kajk. zahodu (areal *-g —» ul o) ni prislo do sinkretizma T/O, ampak se je razlika ohranjala prozodicno (O ed.z vodo/ kravo: T ed. vodol krdvo ) (Loncaric' 1996: 102). - Ze iz povedanega bi se dalo sklepati, da imamo v srb./hrv. govorih, ki bi jih samo orientacijsko lahko zamejili z ze omenjenim refleksom psl. *d’ —>_/, opraviti z disperzivno pojavnostno sliko, katere posledica je bila tudi umikanje starejsih jezikovnih oblik, kot sem to ugotovila tudi ze na primeru jelsa/ jelsica —> jels/xa (prispevek sem prikazala na konferenci Praslowianszyzna i jej rozpad, Krakov 1996, v tisku). 30 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij bad 4— * *bajati, *bajesb 4— *bha-ie/o-\ toda nechati (in ne *chad, tj. morda z analogno kracino medglasnega formanta) 4— *xajad, *xajesb 4— psl. *xa-ie/o-, prim. Machek 1971: 394—395, Skok I: 648). Nasprotno pa je v nedolocnikih tipa *eja, ce sodimo po kvantiteti kontrakta ali po nepreglasenosti kontrakta (polj.), za- jela vec zslov. govorov: prim. c. hrati, stc. hrieti, sis. hriat’, polj. grzac, gluz. hrec 4— *grejad, *grejesb 4— *g“hre-ie/o- ; c. sit, stc. sied, sis. siaf , polj. siac, gluz. syc 4— *sejad, *sejesb 4— *se(i)- 4— *se-ido~, lit. sed, seju; c. sped ’eilen’, sis. spied, polj. spiac, gluz. spec 4— *spejad *spejesb 4— *spe-ie/o, prim. lit. sped, speju\ c. vdti ’vejati (veter)’, stc. vied, sis. viat ’, gluz. wec\ polj. wiac 4— * vejati, *vejesb 4— *ue- ie/o-)? 2 5 . 3.1 KO v jslov. govorih v tej skupini glagolov ni, ne vemo pa, zakaj je ni. Ce navedene zslov. nedolocnike primerjamo z njihovimi hrv.-cak. ustreznicami, lahko takoj ugotovimo, da se je v nedolocnikih tega tipa (tj. z akutiranim korenom) ohra- nila ponaglasna dolzina *-a —> -o-, ki se je v slov. govorih v vseh akcentskih paradigmah vecinoma nivelizirala kot a, in da je pri tem najpomembnejso vlogo odigrala naglasenost tega glag. morfema v a.p. b/c.: prim, hrv.- cak. kajot se (sed. kdjen se) ’bereuen’ 4— *kajad sq\ lajot (sed. lajen) ’bellen’ 4— *ldjad\ hajot (sed. hajen ) ’sich aus einer Sache etwas (od. nichts) machen, sich um etw. kiimmem’ 4— *xdjdti\ grijot (sed. grljen ) ’warmen, erwarmen’ 4— *grejad\ s'ijot (sed. sijen) ’saen’ <— *sejati\ vijot (sed. vijen) ’wehen; in Wind wehen, flattern (Fahne); worfeln (Getreide, Hiilsenfriichte reinigen)’ 4- *vejati in enako seveda tudi vsi drugi tovr- stni glagoli (CDL I, passim). Areal te dolzine je moral biti v preteklosti precej sirsi, ce pritegnemo se srb./hrv. narec. (Crmnica; Miletic: 39) tip gre(j)at, se(j)at, 33 hrv.- cak. -hajad (Vodice) 4— *xajad, sin. tip lajad 4— *lajad\ sin. tip vejati 4— *vejad, kdpati 4— *kapad. Samo tako se lahko pravilno razumejo tudi cirkumflektirane dolzine v korenu teh nedolocnikov v sin. in delu hrv.-cak. govorov, ki doslej niso bile popolnoma jasne. 34 Prav ohranitev dolzine v ponaglasnem zlogu tega tipa nam go- vori, da moramo tudi v zgodovini drugih slov. govorov predvidevati podobne raz- 32 Ce primerjamo razlage KO oblik, vidimo, da se najvecje razlike pojavljajo v nastavitvi izhodne oblike (tj. da niso razmejeni tipi eja in bja in simpleksi tipa *seti ). Tako Schuster-Sewc rekonstmira za isti jip ustreznic v zslov. jezikih 3 izhodisca^prim. gluz. hrec 4— *grbjati, Schuster-Sewc 5: 340; syc 4— *seti, Schuster-Sewc 18: 1394; spec 4— *speti, Schuster-Sewc J8: 1338; wee 4— *vejati, Schuster-Sewc 21: 1586), Bruckner z izhodisci (prim. polj. grzac 4— *gre/bjac, siac 4— *sejati^wiac 4— *vejati (Bruckner: 160,487,610) in Machek 3 izhodisca(prim. c. hrati 4— *grbjati, siti 4— *seti, sped 4— *speti, vdti 4— *vejati). Iz tega bi se lahko preprosto sklepalo, da navedeni tipi izkazujejo enake razvojne (in nerazmejljive) reflekse, tj. da celo v stc. ni mogoca ekzaktna razmejitev med kontraktom in nekontraktom tipa stc. vied in sied, se manj pa med tipoma bja in eja. 33 Tako so se v srb./hrv. (hrv.-cak. in ernogorskih) govorih ohranile tudi druge osnove z dolgim vokalom, npr. cak. g'inut: tonut, emog. tudi kupit \fdth, v'idijet 4— *vided, njegovo izginjanje v vecini govorov pa Belie razlaga z analogijami (Belie 1965, B/2: 103). 34 Ob tem je zanimivo, da se pri teh glagolih v Crmnici pojavljajo v sed. dvojniske oblike tipa *greje-, npr. 3. ed. greet gre, 1. mn. greemot gremo, ki so res lahko nastale sele v novejsem casu, tj. po izpadu medglasnega j med enakima vokaloma (tj. ee —> e), prodira pa tudi v nedol. (Miletic: 39). To seveda ne nasprotuje tezi, da je KO (v danes se ne znanem obsegu) morala zajeti tudi emogorske govore, saj se tarn pojavlja tudi v KOs oje v imenu emogorskega plemena Vasojevicev, prim. Vasevic, -i, prid. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 31 vojne poteke in da danasnja slika pomeni samo rezultat tega razvoja z dolocenimi skupnimi predpostavkami (npr. opazna vloga naglasenih mest pri nivelizaciji, ki pa je bila gotovo bistveno povezana tudi s stevilcnostjo taksnih glagolov) in z vlogo, ki so jo pri nivelizacijah odigrali prav glagoli a.p. b/c. Iz tega tipa lahko sklepamo, da je bil proces nivelizacije enak tudi v nedolocnikih drugih tvorb (npr. na *-eti, *-i ti, *- ng ti). tj. da so se najdalj casa zadrzale prav pri nedolocnikih a.p. a. Da to drzi, bi lahko dokazovali tudi z dolzinami v morfolosko nemotiviranih polozajih, ki so se ohranile do trenutka, ko so se v slov. govorih dolgi vokali zaceli razvijati drugace kot kratki (npr. c. zajic, stc. zajiec, polj. zajqc <— psl. z.ajgcb, c. pavouk, sis. paviik, polj. pajqk, srb. pauk, sin. pajek <— psl. *pajgk&). To dejstvo je pomembno in ga je treba upostevati tudi pri rekonstrukcijah slov. akcentskih paradigem psl./ppsl. dobe. 35 5 . 4.0 Tip KOs Ki/bje- (= sedanjik): Vaillant (Vaillant III: 274-281) navaja 6 glagolov, ki v sedanjiku vsebujejo glasovno strukturo jj. (vzporedno tipu *myti. sed. *myietb): *bij.esb (nedol. *biti ), *brij.esb (nedol. *briti), *(po-)ciiesb (nedol. *(po)citi), *gnijesb (nedol. *gniti ), *lyesb ( nedol. *liti) *pij.esb (nedol. phi), *vjj.esb (nedol. *viti), *v&pij.esb (nedol. *vhpiti). Iz sedanjiskih oblik v teh zapisih (enako kot pri nedol. tipa *sbjati: *sijati ) ni mogoce jasno razmejiti oblik s korenskim *-J- je/o- (tj. prvotno dolgega korenskega vokala s sed. pripono *-ie/o-) od oblik s koren¬ skim *-u-e/o- (tj. korenskega *-ii- s sed. pripono -e/o- ne glede na starost/cas nas- tanka sklopa h'), 36 ker razvojna refleksa v tej tocki sovpadeta. Na podlagi analize prozodicnih karakteristik (predvsem strukture korena in polozaja iktusa, medtem ko vrsta tonema izhaja ze iz tipa akcentske paradigme) jih je Dybo razvrstil v akcent- sko paradigmo a.p. a in a.p. c; pri glagolih s to korensko strukturo torej manjka a.p. b, kar je seveda vsaj nenavadno. Edina oblika, ki sistem glagolov a.p. a te tvorbe navezuje na a.p. b, so novotvorjeni pretekli trpni delezniki tipa *bbjenb -end *ni5venb - ena (prim, kot *tbrenb -ena <— glag. tbr(j)esb a.p. b; Dybo 1981: 212— 213). 5 . 4.1 Sedanjiki tega tipa izkazujejo skrajsane oblike v stc., prim. 1. ed. biu <— *bbjg (nedol. biti), hniu <— *gnbjg (nedol. hmti), liu. <— *lbjg (nedol. Uti)\ piu <— vasevicki, -a, -o, Vasevka, Vasevcad, Vasevce -eta ’mladi Vasojevic’ (Stijovic: 27/145) in zdi se, da se je tudi naglas umaknil zaradi kontrahirane dolzine. 35 Dybo izhaja za vse tri akcentske paradigme iz niveliziranih oblik glag. na -ati: a.p. a: sejati z namenilnikom sejatK , a.p. b: sovati z namenilnikom sovath, a.p. c: kovati z namenilnikom kovate (Dybo 1981: 214). Enaka kvantitetna karakteristika se predvideva tudi za vse oblike, ki se tvorijo iz nedolocniske osnove, npr. zaaorist (*sejax 5, *seja; *sovgx 5, *sova ; *kovaxe>, *kovaJ *lbjax 5, *lbja), za deleznik na *-afe, za deleznik na 6), razen za pretekli pasivni deleznik, ki izkazuje dolzino v morfemu *-ans, *-ana, *-ano (prim. *kovan 5, *kovanal *lbjarve>, *lbjana, a.p. c; *sejanh, *sejana, a.p. a) in neoakutirano dolzino v a.p. b: *sovanb, *sovana. Alije metatonijapsl.> ppsl." foneticno tiastala tudi v tem delezniku, ne vem, zanimivo pa je, da se v tej kategoriji lahko pojavljajo v glagolih drugih akcentskih paradigem. 36 Vazny izhaja iz razvoja *ei (—> *ii) —> *bj v sedanjikih c. glagolov ptii, biti, hmti , viti (Vazny II/2: 40), enak razvoj dopusca Dybo za sed. *vbh, lit. veju narec. vi/m, sicer izhaja vecinoma iz nicte stopnje osnove (Dybo 1981:237). 32 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij *pbjg (nedol. piti); viu <— *vbjg (nedol. viti) ne glede na etimolosko zgradbo os- nove, kar dokazuje sovpad obeh besedotvornih tipov. Pregled akcentskih razmerij pri teh sedanjikih v sin. pokaze, da se pojavljata dva akcentska tipa, in sicer (a) tip, ki kaze psl. akut (npr. bijes <— *b'i- k biti, vijem <— *v'i- k viti, verjetno tudi (po-) cijem <— *ci- k (po-)citi in (u-)zijem <— *zL- k (u-)ziti; v zadnjih dveh glagolih je treba v sin. izhajati iz psl. akuta zato, ker se derivati akcentsko ne locijo, prim, na- bijem, in ker taksno akcentuacijo izkazujejo primerljivi sin. mijem <— *my- k miti, sujem <— *su- k suti), in (b) tip, ki kaze na levi akcentski umik (npr. gnijem <— gniie- k gniti, lijem <— *liie- k liti, pijem c— *piie- k piti, vijem <— *viie- k viti; enako tudi v glag. derivatih, npr. popiiem k po-piti). Sin. primeri se prozodicno ne ujemajo povsem z rekonstrukcijo pri Dyboju (npr. pri sin. vijem a.p. a : *vijg a.p. c), prav tako ne z Zaliznjakovo ugotovitvijo o etimoloskem ij v sed. lijesb, *pijesb, pac pa se ujema glede *bijesb in *vijesb (Zaliznjak 1985: 117). Zdi se, da bi bila ta razlika lahko posledica mesanja etimolosko razlicnih sklopov *y in *bj (prim, vzporednost pri *y_ in *hj) v slov. jezikih. V srb./hrv. govorih pa je stanje popolnoma poenoteno (tj. prevladal je tip hrv.-cak. bijen k nedol. bit, srb./hrv. bijes k nedol. biti, prim, se hrv.-cak. sed. pijes, tijes, griijes). Glede na splosno arhaicnost cakavske prozodije taksno stanje vsaj preseneca in samo ustvarja vtis izvome istosti, v resnici pa gre le za pozicijo sovpada dveh razlicnih razvojnih sovpadov iz dveh psl. akcentskih paradigem. 5.5.0 Za preverbo obnasanja KOs bje v sedanjiskih oblikah se pomudimo se pri sedanjikih s strukturo K/jbj/Ke-, ki pregledneje odrazajo razvojne poteke (tj. brez motenj, ki jih povzroca j). 5.5.1 Zaliznjak navaja 19 vzorcnih glagolov s korenskim polglasnikom (od teh jih navaja Dybo 9), ki so pripadali a.p. b (tj. *jbdetb, *jbmetb, *d&metb, *z.bmetb, zbnetb, *mbnetb, *thretb, *lbzetb, *tbcetb, *s&letb, *shsetb, *bbjetb, *gz>netb, *dbxnetb, *lbnetb, *pb.xnetb, sbxnetb, tbknetb, *cbxnetb). Zaliznjak in Dybo gledata na iktusna mesta razlicno in zato pri rekonstrukciji akcentske krivulje v sedanjiku nastajajo razlike. Tako Dybo (Dybo 1981: 203-204) suponira stebricni tip z dosledno naglasenim drugim zlogom besede skozi vso paradigmo (tj. 1. ed. *jbmg, 2. ed. *jbmesb, 3. ed. *jbmetb itd.), medtem ko Zaliznjak domneva stebricni tip z avtonomnim naglasom (tj. tipa novi akut) na prvem zlogu besede v vseh oblikah, razen v 1. ed. (tj. 1. ed. *jbmg, 2. ed. *jbmesb, 3. ed. *jbmetb itd.). Znanstvene tezave pri rekonstrukciji iktusa v a.p. b so ze stare. Tako je tudi Ramovs sicer izhajal iz taksnega ppsl. tipa, kot je Dybojev, vendar pa je ob tem dopustil moznost, da so bila se starejsa psl. iktusna mesta lahko tudi drugacna oz. dopustil je pravzaprav moznost akcentske paradigme, ki jo je domneval Zaliznjak. Vendar pa z dolocenimi razlikami, npr. (a) da je namesto avtonomnih naglasov (tj. akutov) na prvem zlogu suponiral avtomaticne (tj. cirkumflekse: *bmg, *bmesb itd.), (b) da se taksna ak¬ centska paradigma domneva samo kot mozna starejsa stopnja, in (c) da je prav zato bistveno drugace razlozil sin. akcentsko/glasovno dvojnico tipa zanjem. Vzrok za razlike v dolocanju naglasnih mest v a.p. b izhaja iz samega gradiva, tj. iz oblik tipa sin. zanjem in iz predponskih glagolov (k glagolom a.p. b), ki izkazujejo reflekse Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 33 novih kratkih akutov na predponi in ki jih je najlaze pojasniti z iktusom na prvem zlogu simpleksa. Med taksne sodijo tvorjenke iz glagola * *jbdesb (nedol. *iti), *sTjlesb (nedol. *shlati), npr. sin .pojdem/ dojdem, hrv.-cak. pojden/ dojden (CDL I, 826, 160), hrv.-kajk. dojdpm (Loncaric 1996: 44), srb./hrv. podem! dodem, stc. pdjdu/ dojdu (Vazny 11/2: 102), polj. pojdq, narec. podq (GHJP: 56) <— *pd-jbdg\ sin. posljes, hrv.-cak. posjen! posjen, stok. posljes, pds&letb (Zaliznjak) <— *pdszl(j)esb). Razlika med Ramovsem in Zaliznjakom se pojavlja tudi v sklepih, ki izhajajo predvsem iz razlage oblik tipa zdnjes? 1 Za Ramovsa so nepricakovani re- fleksi t. i. sibkih polglasnikov (in po tern se loci od starejsih razlag) predvsem zna- menje, da sta se t. i. sibka polglasnika s/b pod novim akutom ohranila tudi po njuni sicersnji onemitvi (Ramovs II: 472- 478). Zaliznjak pa je tip zdnje povezal z rus. refleksi tipa doxnetl doxnet in soxnet (namesto pricakovanega in prevladujocega naglasa na nekdanjem medglasnem vokalu, ki naj bi nastal z desnim umikom iktusa tipa zmet, tret , bbet, Ibnet, tknet, cxnet)', sklepal je, da je premik avtonomnega na¬ glasa v desno samo vslov., ne pa psl. (tj. skupen vsem slov. jezikom), in da je (naj- verjetneje) starejsi kot odpad polglasnikov (Zaliznjak 1985: 171-172). V zvezi z gornjo razpravo o tvorjenkah iz *-jbdetb je enako zanimiva tudi akcentska soposta- vitev tvorjenk iz sed. *-jbdesb (po: Skok I: 707-708) in simpleksa. Jslov. *ides se pojavlja kot sin. narec. ides (Piet. I: 299); bolg. ides', srb./hrv. ides (tj. z naglasom na vzglasju) in srb. narec. idem (Kosmet). Glede na izhodiscno a.p. b moramo steti ak- centsko mesto v idem za starejsega. Enako razmerje je mogoce rekonstruirati tudi iz hrv.-kajk. predponskih dojdem, obajdem, prdjdem, sajdem, najdem, izajdem : dodem, prodem, nadem, izadem. Iz sopostavitve jasno izhaja, (a) da je iktus na koncu starejsi in tisti na vzglasju novejsi, in (b) da sta tonema v idem (<— *jb-) in dodem ( sin. jdmesl (vz-/vn-/sn-/izn-) -ames, cak .jamem, cak. urtanem (Zumberak; Skok I: 708); *zbn(j)esb —» sin. znjest zdnjes, srb./hrv. zanjest znjes, cak. zgnjen/ zahen (CDL I: 1407), k *zfd); *zbmetb —> sin. (o-)zmest (o-)zames, srb./hrv. zmest ozmes, cak. dimes, k *zgti; *mbnesb —> sin. manes, k *m%ti; *tbresb —> sin. tresl tarem, srb./hrv. trem (Skok III: 511 jttarem, cak. taren (CDL I: 1257) in taren, k *terti/ *tbrti\ *sbljesb —> sin. posljes/ saljes, srb./hrv. sljem/ saljem (Skok HI: 280) hrv.-cak. sajen (CDL I: 1121), k *shldti\ *lz>zesb -»sin. lazes, srb./hrv. lazes, cak. lazen (CDL 1:482)/ lazen, k *lbgati\ *-tbmesb —> sin. (s-)tmem! (s-)tdmem, k *tgti (prim, se sed. *tbnesb 4— *tbm-ne-sb). Znacilen je tudi za druge tvorjenke (npr. glag. na *-ne-\ *pbxnesb —> sin. pahnes, k *pbxngti\ *gmesb -» sin. ganes, srb./hrv. ganes, hrv.-cak. ganen (CDL I: 228), k *gh(b)ngti\ *dbxnesb —> In. dahnes, stok./hrv. dahnem, hrv.-cak. dahnen, k *dbxnpti\ *sbnesb —> sin. sapnes, srb. sanes, k *sbp-btb; *nzgz>tjesb —» sin. rszgdces, k *rz,zgbth, itd. Med navedenimi primeri jih prvih 6 navaja Dybo kot zgled za a.p. b (DYBO 1981: 203-204). 34 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij glasnika na izglasju, koncal v vzglasnem zlogu, ki je imel etimolosko strakturo jb-, z zlitjem (tj. okrepitvijo) obeh sestavin glasovnega sklopa *jb—> (samo kratki) i-. Recemo lahko tudi to, da je bil razvoj izglasnega in vzglasnega glasovnega sklopa jb (tj. *-jb in *jb~) nacelno enak —> z, le da se na izglasju (v pogojih novega zaprtega zloga) kaze kot j (oziroma v etimoloskem sklopu -b/bjb povzroci dolzino -y/-i), na vzglasju pa zmeraj kot z-. Razlika med c.jdu : slov. idu/idefidem je nastala prav (in prvotno verjetno samo) na vzglasju. Iz povedanega je torej tudi vec kot jasno, da imamo v obliki tipa srb./hrv. 'idem <— *idem opraviti z novim ppsl. kratkim akutom (primerljivim s tipom *mdzesb), kot je pravilno domneval ze Ramovs za tip zanjem, in tudi, da nacelo nadomestnega daljsanja ne velja samo za jslov. jezike (Ramovs II: 475). 5.5.2 Vzrok za retrakcijo v tipu *jbdesb (in tudi *mozesb) je treba iskati v izglasni dolzini (tj.v idem). Ze iz navedenih ostankov v slov. govorih (prim. polj. podg, ms. poshletb itd.) izhaja, da je vzrok za ta naglasni umik obstajal v vseh slov. jezikih, pa ceprav so ga kasnejse paradigmatske in sintagmatske sistemske niveli- zacije in razlicno usmerjeni jezikovni razvoji prakticno zabrisali, kar je popolnoma razumljivo, ce upostevamo, koliksno mnozico ze samo prozodicno (tj. glede kvan- titete in tonemskosti) razlikujocih se morfemov je v neki dobi generiral jezikovni sistem in ki je iz srb./hrv. govorov vec kot razvidna. Vzrok za ta akcentski umik v vseh slov. govorih vidim v izglasni dolzini, ta pa je v nedvomni zvezi prav z osibitvijo (ne odpadom!) polglasnika, ki je povzrocila (nadomestne) podaljsave ze pred tern naglasenih kratkih vokalov v a.p. b (in verjetno tudi v nekaterih polozajih v a.p. a, npr. R mn. *korvb, kjer se podaljsava pokaze kot ppsl. narec.(?) novi cirkumfleks), medtem ko je v a.p. c prislo samo do umika iktusa z osibljenih pol- glasnikov praviloma v levo in do pojava ppsl. novih rastocih akcentov. Tako lahko se enkrat zapisemo ugotovitev, da je bilo taksno nadomestno podaljsevanje ze prej naglasenih kratkih vokalov tipolosko komplementaro iktusnemu umiku. Za odgo- vor na vprasanje, ali se je oboje zgodilo hipno (tj. hkrati in v vseh pozicijah) ali samo v nekem (socasnem) casovnem pasu, se nimamo dovolj analiticnih primerjal- nih projekcij, zdi pa se ze zdaj, da komplementarnost izkljucuje kombinacijo obeh pojavov na zacetni razvojni stopnji (prim, dogajanje v a.p. c *zbretbj *zovetb —> *Zbretb/ *zovetb : dogajanju v a.p. b *jbdetb/ *moz.etb —> *jbditb/ *mozetb). V zvezi z nadaljnjim razvojem v a.p. b razumljivo obstaja se vrsta vprasanj, na katera bodo morale zanesljivo odgovoriti prihodnje analize, med drugim, zakaj je v a.p. b prislo do naglasnega umika z refleksom ppsl. novega akuta. Ce namrec primerjamo su- ponirane razvoj ne rezultate v a.p. b *moz,etb —> *mozitb in a.p. c *zovetb —> *zovetb, bi pricakovali, da je bilo razmerje med *e in *e tudi sistemsko jasno pro- filirano in da ni razloga za dodatni naglasni umik tipa *moz£tb —> *maz.etb, ki pa ga kazejo vsi slovanski jeziki. Najlaze bi ga bilo razlagati kot iktusni umik, ki ga je povzrocil nek cirkumfleks, ki ga opazamo tudi v *dme —> *dne in *trbje —> *trije in ki bi zahteval neko vmesno metatonijo ppsl. ' —> ppsl.(?) ", za katero pravega fonoloskega vzroka ni videti. Morda je v tipu *mozitb vendarle prislo do nekoliko Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 35 manjse podaljsave *e kot v tipu *jbdetb, kjer sta podaljsavo sprozila hkrati lahko oba (tj. levi/desni) polglasnika (ceprav se zdi, da je imel psl. sistem fonologizirano samo razmerje kratek: dolg vokal) in bi ta foneticna naddolzina lahko sprozila metatonijo samo v pri glagolih a.p. b s to strukturo. Glede na to, da se v sed. nepos- redno levo od koncnice pojavljata samo dve vrsti vokalnih morfemov (tj. tematski -e- *ndsitb. S taksno moznostjo razlage se odpravlja tudi doslej skrajno nejasni razlog za nastanek (ze suponiranega) cirkumfleksa na i v a.p. b, ki se ga je skusalo pojasnjevati predvsem z njegovimi etimoloskimi karakteristikami. Ce bo ta teza zdrzala kritiko, potem je na dlani tudi dejstvo, da so bili ob pojavu ppsl. meta- tonije psl. akuti se povsod dolgi in da je to mogoce dokazovati prav z umikom ak- centa v a.p. b. 5.6.1 Tip KOs *-aje — > *3 (=sedanjik), nedol. *-ati: Tako kot v zslov. (npr. stc. delate, stpolj./ polj. dzialaszJ narec. tudi dzialajesz, GHJP: 56), 38 poznajo KO v tem tipu tudi jslov. (tudi bolg., mak.) in jerazmeroma stara. GRADIVO: sin. 2. ed. znas <- *znajesb, narec. kopas kopa (dol.) <— *kop aie- (poleg kopljes <— psl. *kdp-je-sb), hrv.-cak. 2. ed. znos, kopos, cuvos (k nedol. znat, kopat cuvat, toda 3. mn. znaju, cuvaju, kopaju), srb./hrv. znas, kopas, cuvas (k nedol. znati, kdpati, cuvati (prim, ms. 3. ed. znaet, byvaiet : 3. mn. znajut, byvajut). Kot je videti iz gradiva, nastala cirkumflektirana dolzina v jslov. ne povzroca (doslednega) umika naglasa na levi vokal: na prvotno dolgem prednaglasnem vokalu in tarn povzroca nastanek novega cirkumfleksa v a.p. a (prim. sin. delas <— *delas) ali pa nastanek novega akuta v a.p.b (prim, hrv.-cak. tiros : srb./hrv. tjerps <— *teraiesb k *terati). 38 Lamprecht je z razvojem KOs i/aje —> *e/*a (tj. s kontraktom, ki ga doloca prvi kontrahend in ne drugi) dokazoval vlogo morfoloskih dejavnikov (tj. naslonitev na nedolocnike tistih sedanjiskih oblik (Lamprecht 1987: 132), ki vsebujejo na izglasju osnove isti vokal/morfem, kot je kontrakt, odpadejo pa sevedakakrsne koli primerjave z etimoloskim sklopom aje v R ed. m/s (tip *dobraieeb). Ce pogledamo na kontrakte s cisto foneticnega stalisca, bi bilo mogoce sklepati, da je doloceno vlogo odigralo tudi naglasno mesto tudi na levem, naglasenem kontrahendu, tako kot jo je naglasno mesto na desnem, ki je ustvarilo tudi prevladujoci model razmerja med izhodisnim KOs in kontraktom tako glede vokalne barve kot tudi glede vokalne dolzine. Ta hip je mogoce zanesljivo samo potrditi ze staro ugotovitev o zvezi med naglasnim mestom v KOs in tonemom kontrakta. 36 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij 5.6.2 Tip KOs *-eje - > *-e- (= sedanjik), nedol. *-eti: KO je v KOs *eje izkazana v zslov. (npr. stc. umejest umies, stpolj./narec. umie sz/ umieie sz: GHJP, 56) in tudi jslov., in sicer s cirkumflektiranim kontraktom (tj. *eje —> *e). Pojavlja se v sin. in srb./hrv. govorih. Ze Ramovs je s KO razlagal sin. sed. oblike umem , smem, zivem in njihove narecne ustreznike (Ramovs II: 728,161). Tudi Belie navaja 4 taksne glagole, ki se pojavljajo samo v kontrahirani obliki (prim, times <— *um- eiesb k nedol. umeti, smes <— *s&meiesb k nedol. smeti, dospes <— *(do-) spejesb k nedol. ddspeti, pis (Belie' 1965: 11/2, 25), izkazani pa so tudi z drugimi narecnimi refleksi za *e (npr. cak. umim, cak. ziVen <— *zivemJ zivijen <— *ziveje- (Susak, HDZI: 121), stok. umijeis (<— *umes) <— psl. *umejesb\ cak. sniitsmim, stok. smjeti smijem (<— *s^mes) <— psl. *sz>mejesb). Zanimiva sta primera smes in snipes, kjer ni bilo pogojev za stokavski naglasni umik (tj. ni nobenega levega zloga), med njimi pa se posebej glasovna dvojnica sniijes <— *s§mesb. V tej namrec danasnji naglas kaze, da se iktus ni (vec) umaknil na levi 5. To bi sicer lahko pomenilo, da v casu umika akcenta s cirkumflektirane dolzine t. i. sibkega polglasnika ni bilo vec, ven- dar pa je v kontekstu oblike umijes <— *umes verjetneje, da ta stari umik nastal v casu (zacetne stopnje?) diftongizaeije tako psl. *e kot tudi kontrakta *e in da je ta preprecila umik v levo. Manj verjetno pa je, cetudi s cisto foneticno-prozodicnega vidika mogoce, da oblika smijem nadaljuje psl. *sbmejg. 6.0 Sklepi in ugotovitve razprave 6.1 Ceprav se je razprava prvotno usmerila v obseg in tipologijo KO v jslov., se je koncala s odkritjem slovanskega akcentskega pravila, ki je KO generiral, in ki se glasi, da je osibitev psl. e/u, ki je imela svoj izvor na izglasju, povzrocila dva (priblizno) hkratna in tipolosko komplementama pojava: (a) kadar je bil polglasnik avtonomno naglasen (tj. ne v prvem zlogu naglasne celote), se je naglas premaknil na najblizji levi zlog, kadar pa je ze sam stal v prvem besedenem zlogu, se je smer umika spremenila, tj. premaknil se je na najblizji desni zlog (Zaliznjak 1985: 123— 125), (b) kadar polglasnik ni bil naglasen, je povzrocal nadomestno podaljsavo ze prej naglasenega vokala v najblizjem levem zlogu; kadar pa je ze sam stal v prvem besednem zlogu, se j e smer nadomestnega podalj sevanj a spremenila, tj. podalj sal se je vokal najblizjem desnem zlogu. Iz clanka izhajajo naslednje ugotovitve, ki so pomembne tako za dolocanje ob- sega KO v jslov., kot tudi za boljse poznavanje tipologije in vzrokov slov. KO. Kon- trakcijske ski ope (tj. KOs) sem analizirala glede na razlicne momente, med drugim glede na kombinaeije vokalov v funkeiji kontrahenta V) in V 2 v KOs, ki ima struk- turo VjV 2, glede na notranjo naravo zveze med glasovi in glede na areal pojavljanja KO z dolocenim tipom KOs. Ugotovila sem, da sta v c. kot zariscu ppsl. pojava KO skupni minimum vokalov, ki nastopajo v funkeiji kontrahenda V), vokala b! o, v funkeiji kontrahenda V 2 pa vokala e/a. 6.2 KO je ppsl. pojav, ki ga je izvirno povzrocila osibitev psl. polglasnikov in je bil prozodicno pogojen. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 37 6.3 Tipoloska analiza KOs je pokazala, da proces KO ni bil odvisen od osibitve/izpada psl. *j, ampak prav obratno, da je do nje prislo tam, kjer je j ohranil svojo psl. naravo (tj. i, ki ga v razpravi iz tehnicnih razlogov zapisujem z j) in da je KO preprecevala sprememba narave konzonanta i. Tako je v coni, kjer je osibel ali celo izpadel (tj. i —> 0), prihajalo samo do asimilativnih procesov, ki sami po sebi tudi lahko vodijo v strnitve dveh prvotnih zlogov v enega (tj. dveh vokalov v enega). V coni pa, kjer se je okrepil njegov konzonantni znacaj (tj. i —> j), ni prislo ne do asimilacij in ne do KO. 6.4 Arealna analiza jslov. gradiva je pokazala, da se v jslov. pojavljajo KO v vseh potencialnih KO kategorijah razen v izpeljanih glagolih tipa *kajati sg, *sejati, ki se v zvezi s tem navajajo za c. kot zarisce pojava, in da je izkazana celo v KOs, ki jih v zslov. ne najdemo, ker taksni sklopi niso mogoci na izglasju (npr. * zai$ cb —> *zgc, *s toi$ t’bkb —> srb./hrv. stecak, *gosp od’a —> jslov. narec. *gospoja -> *gospa) in da je med izkazanim gradivom celo vec posameznih besed, ki izkazujejo KO, kot v zslov. (npr. *s voiak ?> —»jslov. *svak). 6.5.0 Arealna analiza v kombinaciji z analizo tipov KOs je pokazala, da ima proces KO tipoloske faze (modele), ki so morda tudi casovne. Te faze, ki so hkrati tudi modeli KO, so: 6.5.1 Rudimentarni model KO . Tipi KOs *5/5 — > *y in *bjb -A 1 (vsi slov. govori v nenaglasenem polozaju poznajo *bj —> ij ). 6.5.2 Razviti model KO . Tipi KOs *bje —> *je in *bja —> *ja (zslov./jslov.), -bjV —> jV (zslov./jslov.). Znacilen je za samostalnike, zaimke in glagole (sedanjik in ne- dolocnik). 6.5.3 Analogni model KO . Tipi KOs *oje —> *e, *oja -> *a, znacilen je za svo- jilne zaimke -» dolocne pridevnike (zslov./jslov.), za sedanjik glagolov s pripono *ie/o (zaslov./jslov), za posamezne besede ( *vojevoda\ zslov. narec./jslov. narec.). 6.5.4 Razsirjeni model KO . Tipi KOs: -*ejd —> *’a, *-aja—> *d, znacilen za ppsl. iterative (zslov. narec.) 6.5.5 V posebno skupino uvrscam naslednje vrste KOs, ker tipolosko izstopajo od ostalih primerov v medglasju tako po KOs kot tudi po kontraktih: KOs *-aje —> *a, *-eje- —> *e je znacilen za ppsl. iterativne glagole (zslov./jslov.) in KOs *-ajq- —> *f (jslov. narec.) 6.6 KO v jslov. je danes disperzivna, kontrahirane oblike pa se umikajo; jezi- kovni razvoj poteka v smeri resubstitucije etimoloskih oblik, kar so omogocili tako nejezikovni kot ekskluzivno jezikovni dejavniki sistemske narave. 6.7 Zelo vprasljiva je trditev, da je imel proces KO svoje historicno zarisce v c. govorih in da se je po valovnem nacelu siril v druge prostore, torej tudi v jslov., saj tega ne potrjujejo ne arealni in ne tipoloski vidiki. Ne poznamo namrec izoglos za tako razmeroma pozne ppsl. pojave, ki bi zajele tako obsezen areal na jugu in bi 38 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij imele zarisce v zslov. Iz tega sledi, da se je maksimalen razvoj tega pojava v c. go- vorih samo kompaktno ohranil. 6.8 Glede na to, da je KO v jslov. zanesljivo ugotovljiva na historicnem prostoru *dj -4 jslov. narec.y (: d ltd.), je ta areal tudi potencialni areal KO v jslov., ceprav sega KO deloma tudi v stok. govore (Kosmet). Zdi se, da so razlogi za zslov./jslov. KO v genetsko sorodnem tipu slov. govorov, kar je morda v zvezi celo s psl. narecno clenitvijo in naselitvijo Balkana. 6.9 Izkazalo se je, da je pri obravnavi KO v jslov. pomembno upostevati juzne meje areala in ne samo samo zvezo med sin. in zslov. LlTERATURA IN VIRI BELIC, Aleksandar, 1965: Istorija srpskohrvatskoga jezika II/1. Beograd: Naucna knjiga. BELIC, Aleksander, 1905: Dijalekti Istocne i Juzne Srbije. SDZ, knj. 1. Beograd: Srpska kraljevska akademija. BERNSTEJN, S. B., 1968: Kontrakcija i struktura sloga v slavjanskix jazykax. Slavjanskoe jazykoznanie. VI. Mezdunarodnyj stezd slavistov (Praga, avgust 1968 g.). Moskva: Izdatelbstvo Nauka. 19-31. BRABEC, Ivan, 1966: Govor Podunavskih Hrvata. HDZ11. Zagreb. 29-118. BRAJERSKI, Tadeusz, 1964: Sciagni?te i niesciagni?te formy zaimkow dzierzawczych. Pracefilologiczne 18/3. Warszawa. BUBRIX, D. V., 1922: Sevemo-kasubskaja sistema udarenija. Izvestija otdelenija russkago jazyka i slovesnosti rossijskoj akademii naukz> XVII. Leningrad!.. BULAXOVSbKYJ, L. A., 1980, 1983: Vybrani praci v p’aty tomax IV, V. Kyiv: Vy- davnyctvo Naukova dumka. CVETKO ORESNIK, Varja, 1992: H kritikam Ramovseve interpretacije Brizinskih spomenikov: ot zlodeine oblazti : odfzlauui bofige. SR 40/3. Ljubljana. 269-289. CDL - Mate HRASTE, Petar SIMUNOVIC, 1979: Cakavisch - deutsches Lexikon. (Mi- tarb./Redakt. Reinhold OLESCH). Koln/Wien: Bohlau Verlag. DOSTAL, Antonin, 1954: Studie o vidovem systemu v staroslovenstine. Praha: Statnl peda- gogicke nakladatelstvl. DYBO, V.A., 1981: Slavjanskaja akcentuacija. Akademija nauk SSSR. Institut slavjano- vedenija. Moskva. ELEZOVIC, Gl., 1932- 1935: Recnik kosovsko-metohiskog dijalekta I—II. Beograd. ESBM — Etymalahicny slounik belaruskaj movy III, 1985. Minsk: Navuka i texnika. ESSJ — France BEZLAJ, 1976-1995: Etimoloski slovar slovenskega jezika I—III. Ljubljana: Mladinska knjiga. GEBAUER, Jan: Historicka mluvnice jazyka ceskeho I. Hlaskoslovl. Praha: Nakladatelstvl CAV. GHJP - Z. KLEMENSIEWICZ/T. LEHR-SPtAWlNSKI/S. URBANCZYK, 1965: Gramatyka historyczna jazyka polskiego. Warszawa: PWN. GLUHAK, Alemko, 1993: Hrvatski etimoloski rjecnik. Zagreb: Avgust Cesarec. GBLBBOV, I., 1952: Kbm razvoja nay v imenitelen padez na sloznite prilagatelni v hblgar- ski ezik. - Izv. Inst. bzdg. ez. 1. HDZ - Josip HAMM/Mate HRASTE/Petar GUBERINA, 1956: Govor otoka Suska I. HDZ I. Zagreb. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 39 HMBM-A. M. BULYKA/A. I. ZURAUSKI/I. I. KRAMKO, 1979: Histarycnaja marfalo- gija belaruskai movy. Minsk: Navuka i texnika. HSSJ - Historicky slovnik slovenskeho jazyka I/A-J, 1991. Bratislava: Veda. HVC - Arnost LAMPRECHT/ Dusan SLOSAR/ Jaroslav BAUER, 1977: Historicky vyvoj destiny. Hlaskoslovl, tvaroslovl, skladba. Praha: Statnl pedagogicke nakladatelstvl. IVIC, Pavle, 1957: 0 govoru Galipoljskih Srba. SDZ, knj. 12. Beograd: Srpska akademija nauka. IVSIC, Stjepan, 1971: Prilog za slavenski akcenat. Izabrana djela iz slavenske akcentuacije (Gesammelte Schriften zum slavischen Akzent). Band 96. Munchen. JEMBRIH, Alojz, 1981: Zivot i djelo Antuna Vramca. Prilog proucavanju starije hrvatske knjizevnosti i povijesne dialektologije. Cakovec. JEMBRIH, Alojz/LONCARIC, Mijo, 1983: Govor Gregurovca Vetemickoga. Rasprave Za- voda za jezik 8-9 (1982 -1983). Zagreb. KLEMENSIEWICZ, Zenon, 1974: Historia jazyka polskiego. Warszawa: PWN. Z prac In- stytutu Badan Literackich PAN. KOMAREK, Miroslav, 1963: Gebauerovo historicke hlaskoslovl ve svetle dalslho badanl. Jan Gebauer, Historicka mluvnice jazyka ceskeho I. Hlaskoslovl. Praha: Nakladatel¬ stvl CAV. 723-763. KOMAREK, Miroslav, 1973: Kontrakce v cestine, slovenstine a ostatnlch zapados- lovanskych jazyclch. Ceskoslovenske prednasky pri VII. mezinarodm sjezd slavistu ve Varsave. Lingvistika. Praha: Nakladatelstvl CSAV. 15-27. KONECZNA, Halina, 1952: Formy zaimkow dzierzawczych w jgzyku staropolskim. Spra- wozdania Komisji Jqzykowej TNW IV. Warszawa. KONESKI, Blaze, 1966: Istorija makedonskog jezika. Beograd: Prosveta/Skopje: Koco Racin. KRAJCOVIC, Rudolf, 1974: Slovencina a slovanske jazyky. Praslovanska geneza slovenciny. Bratislava: Slovenske pedagogicke nakladatel’stvo. — 1988: Vyvin slovenskeho jazyka. Bratislava: Slovenske pedagogicke nakladatel’stvo. LAMPRECHT, Arnost, 1987: Praslovanstina. Brno: Univerzita J. E Purkyne v Brne - fdo- zoficka fakulta. Spisy filozoficke fakulty c. 266. LEHR, Tadeusz, 1917: Ze studjow nad akcentem slowiahskim. Prace Komisji jijzykowej Akademji Umiej^tnosci w Krakowie Nr.l. Krakow. 1-92. LIEWEHR, Ferdinand, 1933: Einjuhrung in die historische Grammatik der tschechischen Sprache. 1. Teil: Lautlehre. I. Lieferung. Brunn. 91-172. LONCARIC, Mijo, 1986: Bilogorski kajkavski govori. Rasprave zavoda za jezik IFF, sv. 12. 1-224. -- 1990: Kaj-jucer idanas. Ogledi o dijalektologiji i hrvatskoj kajkavstini. Cakovec 1990. Biblioteka znanstveno-populama djela 36. — 1996: Kajkavsko tiarjecje. Zagreb: Skolska knjiga 1996. LORENTZ, Friedrich, 1925: Geschichte derpomoranischen (kaschubischen) Sprache. Ber¬ lin/Leipzig. LORENTZ, Friedrich GP, 1962: Gramatyka pomorska III. Wroclaw-Warszawa-Krakow. 868-1401. MACHEK, Vaclav, 1971: Etymologicky slovnik jazyka ceskeho. Praha: Nakladatelstvl CAV. MARVAN, Jin, 1973: Russkoe stjazenie i slavjanskaja doistoriceskaja kontrakcija. Mel¬ bourne Slavonic Studies No 8. Parkville: University of Melbourne. 5-9. -- 1979: Prehistoric Slavic Contraction. The Pennsylvania State University Press. 40 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij MAZURANIC, Vladimir, 1908-1922: Prinosi za hrvatski pravno-povjesni rjecnik I—II. Za¬ greb: JAZU (ponatis: Zagreb: Informator 1975). MILETIC, Branko, 1940: Crmnicki govor. SDZ, knj. IX. Beograd: Srpska kraljevska akademija. MOGUS, Milan, 1977: Cakavsko narjecje. Fonologija. Zagreb: Skolska knjiga. NITSCH, Kazimierz, 1954: Przyczynki do charakterystyki polskich cechizmow. Wybor pism polonistycznych I. Wroclaw. 219-225. OLA I - Obsceslavjanskij lingvisticeskij atlas, 1988. Serija leksiko-slovoobrazovatelunaja. Vypusk 1: Zivotnyj mir. Moskva: Nauka. 142-143. OLESCH, Reinhold, 1983: Thesaurus linguae dravaenopolabicae I/A-O. Koln-Wien: Boh- lau Verlag. PAULINY, Eugen, 1963: Fonologicky vyvin slovenciny. Bratislava: Vydavatelstvo SAV. PESIKAN, Mitar B., 1965: Starocmogorski srednjokatunski i Ijesanski govori. SDZ, knj. XV. Beograd: Institut za srpskohrvatski jezik. POKORNY, Julius, 1959-1969: Indogermanisches etymologisches Worterbuch I—II. Bern/ Miinchen: Francke Verlag. POPOVIC, Ivan, 1960: Geschichte der serbokroatischen Sprache. Wiesbaden: Otto Harasowitz. RAMOVS, Fran, 1997:0 slovenskem novoakutiranem d > 6, q, q. Zbrano delo II. Razprave in clanki. Ljubljana: SAZU (ur. akad. Joze Toporisid) RHKKJ - Rjecnik hrvatskoga kajkavskoga knjizevnog jezika, 1-1984,11-1988. JAZU/ Za- vod za jezik IFF. Zagreb. ROZWADOWSKI, Jan: Ein quantitatives Gesetz der Sprachentwicklung. IF XXV. 41. SEJDP - Tadeusz LEHR-SPLAWINSKI, Kazimierz POLANSKI, 1962: Stownik ety- mologiczny jgzyka Drzewian potabskich I. Wroclaw-Warszawa-Krakow: Wydawnic- two PAN. SHEVELOV, George Y., 1964: A Prehistory of Slavic. The Historical Phonology of Com¬ mon Slavic. Heidelberg: Carl Winter Universitatsverlag. SCHUSTER-SEWC, H., 1978-1989: Historisch-etymologisches Worterbuch der ober- und niedersorbischen Sprache 1-24. Bautzen: VEB Domowina-Verlag. SKOK, Petar, 1971-1974: Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV. Zagreb: JAZU. SSC - Jan GEBAUER, 1970: Slovnik starocesky I/A-J. Praha: SPsl - Stownikpraslowiahski 1-7. Academia. SSN - Slovnlk slovenskych nareci I/A-K, 1994. Bratislava: Veda. STADNIKOVA, E.V., 1989: Materialy k izuceniju dvuh fonem »tipa o« v staroveliko- ruskom. Istoriceskaja akcentologija i sravnitelbno-istoriceskij metod. Moskva: Nauka. 135-175. STANG, Christian S., 1942: Das slavische und baltische Verbum. Oslo. — 1957: Slavonic Accentuation. Oslo. STANISLAV, Jan, 1958: Dejiny slovenskeho jazyka II. Tvaroslovie. Bratislava: Vyda- vatel’stvo SAV. STIJOVIC, Rada, 1990: Iz leksike Vasojevica. SDZ XXXVI. SANU. Beograd: Institut za srpskohrvatski jezik. 119-379. STEENWIJK, H., 1992: The Slovene dialect of Resia (San Giorgio). Studies in Slavic and general Linguistics, vol. 18, Amsterdam, 107-112. Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 41 STIEBER, 1979: Zarys gramatyki porownawczej jqzykow stowiahskich. Warszawa: PWN. 5-265. SKRABEC, p. Stanislav: Valjavcev Prinos k naglasu u (nov)slovenskomjeziku in prihodnja slovenska slovnica. Jezikoslovna dela II. Nova Gorica: Franciskanski samostan Kostanjevica 1994 (ur. Joze Toporisic). TOPOLINSKA, Zuzanna, 1964: Stosunki iloczasowe polsko-pomorskie. Prace jpzykoznaw- cze. Komitet jgzykoznawstwa PAN. Wroclaw-Warszawa-Krakow. TRAVNICEK, F., 1935: Historickd mluvnice jazyka ceskeho. Uvod, hlaskoslovf a tvaros- lovl. Praha. 63-68 (sub: Stahovanf) TRUBECKOI, N. S., 1928-1929: K voprosu o xronologii stjazenija glasnyx v zapad- noslavjanskix jazykax, Slavia VII, Praga. 805-807. URBANCZYK, Stanislaw, 1962: Zarys dialektologii polskiej. Wydanie drugie zmienione i rozszerzone. Warszawa: PWN. UIJE - Uvod na izucavaneto na juznoslavjanskite ezici, 1986. BAN. Institut za bblgarski ezik. Sofija: Izdavatelstvo BAN. VATTI .ANT, Andre, 1966: Grammaire comparee des langues slaves III (Le verbe). Paris: Editions Klincksieck. VAZNY, Vaclav, 1967: Historickd mluvice ceska. \V\, II/2 Tvaroslovf. Praha: Statnl peda- gogicke nakladatelstvf. VONDRAK, Wenzel, 1906: Vergleichende slavische Grammatik I. Lautlehre und Stamm- bildungslehre. Gottingen. VUJOVIC, Luka, 1969: Mrkovicki dijalekat. SDZ XVIII. Institut za srpskohrvatski jezik. Beograd. VUKOVIC, lovan, 1974; Istorija srpskohrvatskog jezika. I dio. Uvod i fonetika. Beograd: Naucna knjiga. ZALIZNIAK, A. A., 1985: Ot praslavjanskoj akcentuacii k russkoj. Moskva: Nauka. OSNOVNE KRATICE IN OKRAJSAVE arh. = arhaicno, BS = Brizinski spomeniki, j- = juzni, glag. = glagol, K = konzonant, knj. = knjizno, KO = kontrakcija, KOs = glasovni niz (sklop), ki se kontrahira, narec. = narecno, nedol. = nedolocnik, pogov. = pogovorno, prid. = pridevnik, PS = pridevniska sklanjatev, samost. = samostalnik, s- = sevemi, slov. = slovanski, sr- = srednje, v- = vzhodni, V = vokal (V = dolgi vokal), z- = zahodni, blrus. = beloruscina, bolg. = bolgarscina, c. = cescina, cak. = cakavsko narecje, hrv. = hrvascina, gluz./dluz. = gomja/dolnja kajk. = kajkavsko narecje, kasub. = kasubsko, luziska srbScina, mak. = makedonscina, morav. = moravsko, polj. = poljscina, pomor. = pomorjansko, psl. = praslovansko, ppsl. = poznopraslovansko, rus. = ruscina, sin. = slovenscina, slovin. = slovinsko, sl§. = slovascina, srb. = srbscina, stok. = stokavsko, ukr. = ukrajinscina Summary 0.1 Although the paper was initially focused on the extent and typology of contraction (henceforth CO) in SSI., it resulted in the discovery of the Slavic accentual rule which had generated the CO. This rule states that the weakening of CS1. s/b originating in the Auslaut caused two (approximately) simultaneous and typologically complementary phenomena: (a) when a jer was accented autonomously (i.e., not in the first syllable of the accentual unit), the accent moved to the closest syllable on the left; when the accent was on the first word syllable, the direction of shift changed, i.e., it shifted to the closest syllable on the right 42 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij (Zaliznjak 1985, 123-125); (b) when a jer was not accented, it caused a compensatory lengthening of the previously accented vowel in the next syllable to the left; when jer was in the first syllable, the direction of the compensatory lengthening changed, i.e., the vowel in the closest syllable to the right lengthened. 1.0 The following conclusions, significant for determining the extent of CO in SSI. as well as for a better understanding of the typology and causes of SI. CO, can be derived from the article. Contractional clusters (COc) were analyzed with respect to various factors, among other things with respect to the combination of vowels functioning as contracted vowels Vi and V 2 in COc with structure VtfVz with respect to the inherent nature of the connection between sounds, and to the areal of spread of CO with a certain type of COc. The author discovered that in Cz. - the center of LCS1. CO occurrence - a common minimum of vowels appearing in function of contracting vowel Vi are vowels b/o and in function of contracting vowel Vi are e/a. 2.0 CO is a LCS1. phenomenon, which was originally caused by the weakening of CS1. jers and was prosodically conditioned. 3.0 A typological analysis of COc shows that the process of CO did not depend on weakening/loss of CS1. *j, but, rather, the opposite: it occurred in places where j preserved its CS1. nature (i.e., i, which is in this paper for technical reasons written as j) and the change of consonant i prevented CO. Therefore, in the zone where i was weakened or dropped (i.e., i —» 0 ) only assimilatory processes occurred, which in themselves can lead to contraction of two original syllables into one (i.e., two vowels into one). On the other hand, in the zone where its consonantal nature was amplified (i.e., j —» j), no assimilation nor CO occurred. 4.0 An areal analysis of SSL material shows that in SSL, CO occurs in all potential CO categories except in derived verbs of the type *kajati se, *sejati - which are quoted for Cz. as the kernel of the innovation of the phenomenon -, that it appears even in COc not found in WS1. where this kind of clusters are not possible in Ouslaut (e.g., *zajMe —> *z|c, *s toiq t’bks —> Srb./Cr. s tecak, *gos pod’a —> SSL dial. *gospoja —> *gospa ), and that the material presented contains even more individual words with CO than WS1. (e.g., *svojakh —> *svak). 5.0 An areal analysis combined with the analysis of COc types showed that CO process has typological phases (models) which are perhaps temporal as well. These phases, which are simultaneously also CO models, are: 5.1 The rudimentary CO model. COc types are *575 —> *y and *bjb —» l (all SI. dialects have in unstressed position *bj —> if). 5.2 The developed CO model. COc types are *bje —> *je and *bja —» *ja (WS1./SSL), -bjV -» *jV (WS1./SSL). This model is typical of nouns, pronouns, and verbs (present t. and infinitive). 5.3 The analogical CO model. COc types are *oje —» *e and *oja — > *a. This model is typical of possessive pronouns —> definite adjectives (WS1./SSL), present t. verbs with suffix *ie/o (WS1./SSL), individual lexemes ( *vojevoda: WS1. dial./SSl. dial.). 5.4 Expanded CO model. COc types are *eja —» *’a and *aja —» *a typical of LCS1. iterative (WS1. dial.). 5.5 The following types of COc are treated in a separate group, since they typologically differ from the rest of the examples in intervocalic position with respect to COc as well as to the contracted vowels: COc *-aje —> *a, *eje —> *e is typical of LCS1. iterative verbs (WS1./SS1.) and COc *-aj?- -> (SSL dial.). Alenka Sivic - Dular, Kontrakcija v slovanskih jezikih 43 6.0 CO is currently dispersed in SSI. and contracted forms are in remission: linguistic development is moving towards the resubstitution of older forms, which is due to non-linguistic as well as to exclusively linguistic, systemic, factors. 7.0 The claim that the kernel of the process of the CO innovation is in Cz. dialects and that it spread to other areas following the wave principle, therefore even to SSI. - is questionable, since this is neither confirmed by the areal nor by typological analysis. There are no other known isoglosses for such relatively late LCS1. phenomena that would cover such a large areal in the South, with the kernel of the innovation in WS1. It follows that the maximal extent of this phenomenon was only preserved in a compact way in Cz. dialects. 8.0 Considering that in SSI. territory CO can be reliably traced in historical areal *dj —> SSI. dial, j (: d, etc.), this areal is also a potential areal of CO in SSL, although it partially extends to Stok. territory (Kosmet). It seems that reasons for WS1./SS1. CO lie in genetically related type of SI. dialects, which might be related to CS1. dialectal differentiation and settlement of the Balkans. 9.0 The analysis shows that in treating CO in SSI. it is important to take into account the southern borders of the areal, and not just the connection between Sin. and Wsl. . - " ... t - . ' ■ UDK 811.163.6’366.5:81 1.162.5’366.5 Aleksandra Derganc Filozofska fakulteta v Ljubljani NEKATERE PARALELE V RAZVOJU DVOJINE V SLOVENSCINI IN LUZISKI SRBSCINI V prispevku se obravnavajo nekatere paralele med jezikovnim obnasanjem parnih samostalnikov tipa roke, noge, starsi v luziski srbscini in slovenscini ter nekatere podobnosti v razvoju in morfoloski strukturi novih zaimkov za 1. in 2. osebo dvojine v obeh jezikih. The article discusses some parallels between the linguistic behavior of nouns denoting paired items such as roke, noge, starsi in Sorbian and Slovene and some similarities in the development and morphological structure of the new pronouns for 1st and 2nd person dual in the two languages. Uvod V prispevku bom skusala orisati nekatere paralele v razvoju slovnicne kategorije dvojine v slovenscini in luziski srbscini, in sicer predvsem glede stevila (dvojine oz. mnozine) parnih samostalnikov in pa v zvezi z imenovalnikom 1. in 2. os. dvojin- skih osebnih zaimkov. Glede na to, da sta omenjena jezika edina ziva slovanska jezika, ki se poznata dvojino, kar kliceta po tern, da se izkoristita za medsebojno primerjavo. Doslej se to, kot se zdi, ni pogosto dogajalo. R. Loetsch, avtor monografije o specificnih ino- vacijah v luziskosrbski dvojinski fleksiji, naprimer omenja, da L. Tesniere, avtor lingvisticnega atlasa in monografije, posvecenih slovenski dvojini, luziske srbscine v svojem delu skorajda ni uposteval. Namenil ji je - po besedah Loetscha - 2 ali 3 omembe, pa se med temi so nenatancnosti, saj Tesniere npr. trdi, da pozna dvojino samo dolnja luziscina (Loetsch: 13). Ne da bi se spuscala v izcrpno obravnavo tega vprasanja, naj omenim, da je sam Loetsch v svoji monografiji veckrat uposteval slovensko gradivo, enako H. Schuster-Sewc v svojem clanku o nastanku luziskih glagolskih koncnic za 1. os. dvojine v Logarjevem zborniku. O nekaterih paralelah v razvoju glagolskih dvojinskih oblik v obeh jezikih pise tudi F. Mares v Nahtiga- lovem zborniku. Dvojinske oblike obeh jezikov so bile obdelane z metodo jezikovne geografije. Za slovenscino je to delo opravil v dvajsetih letih L. Tesniere, luziske dvojinske oblike pa so bile opisane v sklopu luziskega jezikovnega atlasa, zlasti v njegovem 11. zvezku, za katerega se je zbiranje gradiva koncalo v sestdesetih letih. Tako gradivo kot metoda Tesnierjevega atlasa sta v primerjavi z luziskim seveda nekoliko zastareli, vendar je to delo - tudi sprico dejstva, da novejsi podatki se niso ustrezno urejeni - se vedno dovolj zanesljiv vir; vendar neposredna primerjava podatkov obeh atlasov (ki je zaradi razlicnih pristopov in casovne razdalje mozna le s pridrzki) ni predmet pricujocega prispevka. Tu se nameravam omejiti na opis pristopa k obstoju dvojine kot komponente slovnicne kategorije stevila, kot ga predstavlja avtor 11. zvezka luziskega jezi¬ kovnega atlasa H. Fasske tako v samem atlasu kot v svojem clanku (Fasske 1968), 46 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij na stevilo parnih samostalnikov in na paralele pri nastanku in strukturi novih imeno- valnikov osebnih zaimkov 1. in 2. os. dvojine v obeh jezikih. Dvojina v luziskem jezikovnem atlasu Dvojina kot sestavina slovnicne kategorije stevila v luziskosrbskih narecjih je opisana v 11. zvezku luziskega jezikovnega atlasa (podnaslov Morfologija - gramaticne kategorije - paradigmatika samostalnika) in pa v clanku istega avtoija iz 1. 1968. V uvodu v jezikovni atlas Fasske natancno pojasnjuje svoja izhodisca za odlocanje o obstoju kake gramaticne kategorije oz. komponent kake gramaticne kategorije. Ta del je izredno zanimiv prav v zvezi z dvojino zato, ker pregled razlicnih del o dvojini kaze, kako razlicna so mnenja o obstoju, izginjanju oz. razpadu dvojine v kakem jeziku ali narecju. Obravnava moifoloskih kategorij v luziskem jezikovnem atlasu temelji na ide- jah praskega strukturalizma, vendar glede na to, da tudi znotraj tega teoreticnega okvira ni enotnosti, Fasske pojasnjuje svoje pojmovanje takih izrazov, kot so gramaticna kategorija, opozicija, zaznamovanost, nevtralizacija itd. Dvojina je znotraj kategorije stevila pojmovana kot zaznamovan clen asimetricne opozicije mnozina : dvojina, kar je vec ali manj sprejeto obicajno poj¬ movanje, tako menijo npr. tudi Toporisic (1975, 1984: 207), E. Hamp, E. Naylor, Th. Stolz itd. Za vprasanje obstoja dvojine je posebno pomemben pojem »izguba relevantnosti«, ki ga Fasske razlikuje od nevtralizacije (SS: 14—16). Nevtralizacija je zanj sintagmaticno pogojena odprava nasprotja med dvema clenoma asimetricne opozicije. Pri nevtralizaciji nezaznamovana oblika v dolocenih polozajih bodisi mora biti uporabljena namesto zaznamovane bodisi sta zaznamovana in nezaznamovana oblika uporabljani v dolocenih polozajih promiscue. Tako se v nekaterih juznih narecjih gomje luziscine uporablja bodisi oblika woty bodisi oblika wolaj tako v kontekstih s pomenom dvojine kot v kontekstih s pomenom mnozine - v takih primerih govorimo o fakultativnih variantah mnozine, dvojine kot kompo- nente kategorije stevila pa ni vec. Od nevtralizacije je treba lociti fakultativno substitucijo, ki jo Fasske poimenuje s izrazom »izguba relevantnosti« (Relevanzverlust). Bistvo zaznamovane oblike asimetricne opozicije je v tern, da neodvisno od konteksta in zunajjezikovne resnicnosti izraza doloceno lastnost, ki jo nezaznamovani clen opozicije ne more eksplicitno izraziti. V dolocenih polozajih se za izrazanje ustrezne lastnosti vedno uporablja zaznamovana oblika in se raba nezaznamovane oblike v takih primerih cuti kot krsitev veljavne norme - take polozaje Fasske imenuje relevantne. Rele- vantni polozaji so torej podrocja rabe, v katerih zaznamovana oblika ohrani svojo relevantnost nasproti nezaznamovani obliki in ne more biti nadomescena z nezaznamovano obliko. V drugih primerih pa je nezaznamovani clen lahko uporabljen namesto zaznamovanega, ne da bi se spremenil pomen - to se zgodi tedaj, ce je prisotnost razlocevalne lastnosti v dovoljsnji meri nakazana s kontekstom ali z zunajjezikovno resnicnostjo. Oznacevanje dvojnosti s pomocjo zaznamovane oblike dvojine je npr. v veliki meri redundantno, ce je dvojnost jasna zaradi zunajjezikovne dejanskosti - npr. pri parnih delih telesa - ali zaradi konteksta - npr. ob stevniku dva. V takih oko- Aleksandra Derganc, Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovenscini ... 47 liscinah lahko izgubi zaznamovana oblika asimetricne opozicije svojo relevantnost nasproti nezaznamovanemu korelatu in je lahko fakultativno nadomescena z le-tem. Ta pojav Fasske imenuje izguba relevantnosti. Kljub moznosti substitucije zaznamovanega clena z nezaznamovanim v polozajih izgube relevantnosti opo- zicija zaznamovano : nezaznamovano ni nevtralizirana. Zaznamovani cleni asimetricne opozicije ohranijo svojo razlocevalno lastnost, tudi ce obstajajo en ali vec polozajev izgube relevantnosti. To takoj opazimo, ce skusamo uporabiti zaznamovano obliko v polozajih, ko razlocevalna lastnost ni prisotna, npr. dvojin- sko obliko v mnozinskem kontekstu. Dokler dvojina kot komponenta slovnicne kategorije obstaja, to ni mogoce. Nadomescanje zaznamovanih oblik z nezaznamovanimi v nekaterih ali pa v vseh polozajih ni izraz nevtralizacije, tj. odprave opozicije - ampak je izraz zmanjsane stopnje izkoristka opozicije. V relevantnih polozajih zaznamovanega clena asimetricne opozicije je stopnja izkoristka te opozicije 100 %, v drugih polozajih, kjer je zaznamovana oblika lahko nadomescena z nezaznamovano, pa stopnja izkoristka upada skladno s stevilom substitucij. Dvojina npr. ohranja v dolnjeluziskih in prehodnih narecjih svojo relevantnost proti mnozini v vseh polozajih razen (pa se to redko) pri parnih samostalnikih, kar torej pomeni, da ponavadi ni nadomescena z mnozino. Na JV budisinskega narecja pa dvojina nima nobenega relevantnostnega polozaja, to pomeni, da je lahko v vseh polozajih nadomescena z mnozino. In vendar tudi v takem primeru dvojina se obstaja, saj - ce je uporabljena - ima se vedno specificen pomen dvojine. Bistvena razlika med nevtralizacijo in fakultativno substitucijo (tj. izgubo rele¬ vantnosti) zaznamovanega clena neke opozicije z nezaznamovanim korelatom je v tern, da pelje nevtralizacija v vseh polozajih k odpravi kategorije (oz. izgubi razlocevalne lastnosti), medtem ko izguba relevantnosti zaznamovanega clena ne pomeni odprave opozicije, pa ceprav se pojavlja v vseh moznih polozajih. Opis obstoja dvojine v luziskem atlasu je sinhron in priznava obstoj neke kom- ponente slovnicne kategorije, dokler le-ta - ce se pojavlja - ohranja svoj specificen pomen. Seveda pa se razlicna obmocja luziscine razlikujejo tako po stevilu relevant¬ nih polozajev kot po pogostnosti, s katero lahko mnozina ob izgubi relevantnosti dvojino nadomesca. Zato avtor ob opisu posameznih narecnih obmocij doloca polozaje, v katerih dvojina relevantnost ima, in polozaje, v katerih je nima. Mnoge dosedanje obravnave dvojine so imele ponavadi zgodovinsko optiko in so tradicionalno (vsaj v slovanskih jezikih) imele za popolno ali neokrnjeno dvojino tako rabo, kot jo predpostavljajo za praslovanscino in nahajajo v stari cerkveni slovanscini. Zato npr. Belie govori, da v slovenscini »dvojina, ki se uporablja samo v stevilski konstrukeiji, z drugimi besedami, v dolocenih izrazih - ni prava dvojina; dvojina, ki se nikoli ne uporablja morfolosko v rod. in mestn. in v narecjih v daj. in orodn. - ni sintakticna dvojina« (71). Na drugem mestu (89) Belie meni, da »pri Trubarju ze ni bilo vec pravega obcutka anaforicne dvojine kot sintakticne kate- gorije« in sicer zato, ker tedaj, ko govori o dveh osebah, veasih uporablja dvojinske oblike veasih pa mnozinske. Ce bi opisovali to stanje s sinhronega gledisca, bi go- vorili o izgubi relevantnosti in substitueiji z nezaznamovano mnozino v dolocenih polozajih. 48 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Seveda pa lingvogeografska predstavitev posameznih narecnih obmocij, v katerih se relevantni polozaji dvojine od obmocja do obmocja spreminjajo, kaze na postopno izgubljanje relevantnih polozajev in se diahrono interpretira kot postopno izginjanje dvojine. Obstoj dvojine v luziskosrbskih narecjih lahko povzamemo (Fasske 1968, Michalk 1985): skoraj na vsem obmocju luziskih narecij obstaja dvojina kot sistem- ska komponenta kategorije stevila, ki se razlikuje od korelativnih mnozinskih oblik s pomocjo posebnih morfoloskih sredstev. Le v manjsem predelu najjuznejsih narecij je dvojina kot morfoloska komponenta kategorije stevila odpravljena. Posamezne »dvojinske« oblike, ki se tu sem ter tja pojavljajo (pogosto oblikovno nekorektno), so fakultativne variante mnozine, npr. tri wotaj. V narecjih, ki dvojino imajo, je le-ta v smeri sever - jug z narascajoco pogost- nostjo lahko nadomescana z mnozino: za izrazanje dvojnosti se lahko uporabi tudi mnozinska oblika. Glede na razlicne polozaje izgube relevantnosti se luzisko jezi- kovno obmocje deli na a) narecja, kjer je relevantnost dvojine ohranjena v vseh polozajih b) narecja, kjer relevantnost dvojine ni ohranjena v vseh polozajih. K prvi skupini sodi vecina dolnjeluziskih in prehodnih narecij. Tu je dvojina ohranila svojo relevantnost v vseh samostalniskih sklonih kot tudi v atributu in predikatu. V tem obmocju je relevantnost izgubljena le pri parnih samostalnikih, vendar je nadomescanje dvojinskih oblik z mnozinskimi redka. V 11. zvezku luziskega atlasa navaja avtor npr. 53 krat me se ruce tsesotej (dv.) in le 5 krat me se ruce/ruki tsesu (mn.). Podobna razmerja so za mojej wusy/wusi bolitej - moje wusi bold (SS:20). Gornjeluzisko obmocje je razdeljeno na vec pasov. V SZ delu tega predela izgublja dvojina postopoma (od SZ proti JV) en polozaj relevantnosti za drugim, hkrati paraste stevilo substitucij z mnozino. V prvempasu je izgubljen polozaj rele¬ vantnosti pri parnih samostalnikih, to pomeni, da se parni samostalniki skoraj vedno uporabljajo v mnozini, npr. mje nohi bola (SS: 20), dalje je polozaj relevantnosti izgubljen v predikatu in atributu, nato pa v odvisnih sklonih samostalnika, tako da se dvojina dosledno uporablja le v imenovalniku samostalnikov. V JV delu gornjeluziskih narecij je lahko dvojina nadomescena z mnozino v vsakem polozaju, obmocja se razlikujejo le glede pogostnosti te nadomestitve. Z mnozinskimi oblikami je lahko nadomescen celo imenovalnik ob stevniku dwaj/dwa oz. zaimku wobej/wobe, npr. dwajpsy - dwajpsaj. Tu dvojina se obstaja, nima pa niti enega polozaja relevantnosti vec. Iz te slike Fasske izvaja naslednje sklepe: nadomescanje dvojine z mnozino se je zacela v kontekstu pomena parnosti. Nadaljevalo se je v polozaju atributa in predi¬ kata in nato v odvisnih sklonih samostalnika (Fasske 1968: 39). Parni samostalniki v slovenscini Glede na to, da ima luziscina del narecij, kjer se parni samostalniki uporabljajo v dvojini, je v tej lastnosti podobna stari cerkveni slovanscini (Belie: 17-19. Belie imenuje dvojino parnih samostalnikov prosta dvojina). Na podlagi lingvogeograf- Aleksandra Derganc, Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovenscini ... 49 ske slike pa je tudi vidno, da je v luziscini prvi polozaj, kjer dvojina izgubi relevant- nost, ravno kontekst parnih samostalnikov. To dejstvo je bilo ugotovljeno tudi za druge slovanske jezike, npr. za ruscino (Iordanskij: 17). Glede na to, da v slovenscini ni - kolikor je znano - nobenega narecja, kjer bi se parni samostalniki praviloma uporabljali v dvojini, temvec se praviloma uporabljajo v mnozini, medtem ko je dvojina v mnogih narecjih ohranila relevantnost tako v predikatu kot v atributu, pa tudi v imenovalniku in daj. ter orod. samostalnikov in v zaimkih (poleg Tesnierjevega atlasa mnogi opisi sodobnih narecij, prim, tudi Logar: 101), bi lahko trdili, da tista slovenska narecja, ki imajo najvec relevantnih polozajev dvo¬ jine, in pa slovenski knjizni jezik, ustrezajo priblizno prvemu pasu gornje luziscine, in nato iskali ustrezna obmocja tudi v drugih pasovih, kjer je relevantnih polozajev manj. V Tesnierjevem atlasu ni nobenega zemljevida, ki bi bil posvecen posebej parnim samostalnikom. Glede na to, da njegov ucitelj A. Meillet parnim samostal- nikom pri dvojini ni pripisoval tako kljucne vloge kot mnogi drugi jezikoslovci (Ior¬ danskij: 5), morda tudi Tesniere ni imel za potrebno, da bi jih posebej obravnaval. J. Toporisic meni podobno kot H. Fasske, da se mnozinske oblike namesto dvo- jinskih uporabljajo zato, ker je v takih primerih (tj. ko je govora o rokah, nogah itd. enega cloveka) jasno, da gre za dva predmeta. Tako stanje je zanj se en dokaz za to, da je mnozina nasproti dvojini slovnicno nezaznamovana (Toporisic 1984: 207): »Mnozinska oblika samostalnika se v enakih pogojih (tj. v primerih, ko je jasno, da gre za dva predmeta - op. A. D.) rabi tudi namesto dvojinske. Tako pri tipicnih parih, npr. za levi in desni istofunkcionalni del telesa (roke, noge, obrvi, oci, usesa, nosnice, bedra, kolena, lahti, peruti ...), za dela oblacila ali naprave ( rokavi, hlacnice, nogavice, rokavice, nausniki, nakomolcniki - drsalke, uhani)\ enako jepri bioloskih ali funkcijskih parih: starsi, dvojcki, lastovke, voli, konji, krave (v pomenu ’oce in mati; otroka, rojena ob istem casu; samec in samica; ksebni (levi) in odsebni (desni) vol’...). Iz takih primerov sklepamo, daje mnozina nasproti dvo¬ jini slovnicno nezaznamovana« (prim, tudi Toporisic 1975). Zdi se, da govori v prid razlagi, da gre v teh primerih za fakultativno substitucijo zaznamovane dvojine z nezaznamovano mnozino, pri center pa se speciftcni pomen dvojinske oblike ohranja, dejstvo, da v slovenscini pri parnih samostalnikih seveda ni nemogoce uporabiti dvojine, tudi kadar so uporabljeni brez stevnika dva, dve. Mozna je npr. izjava: Tu sta moji roki, ki bosta vedno delali za vas. Je pa taka raba redka. Medtem ko je tudi v starejsih luziskih besedilih ze mogoce opaziti rabo parnih samostalnikov v mnozini (Jenc 1968, Ermakova 1970: 82-87), vendar ob dvojini, je ta za slovensko dvojino znacilna poteza bila polno razvita ze v 16. st. Na to nam kazejo besedila protestantov. V njih se pojavljajo parni samostalniki in tudi atributi in predikati ob njih v mnozini. Te oblike so mnozinske tako po pomenu kot po obliki. Izjema je samostalnik oci, ki je po obliki izvorno dvojinski (prim, tudi SS: 20 ). 50 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Tu bom navedla nekaj zgledov iz sodobnega slovenskega standardnega prevoda (1997) ter iz Dalmatinovega prevoda Biblije (1584), kjer nastopajo parni samostal- niki v mnozini: Jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. (Mt 3, 11) Je/t ne/im sadoJti vrejden, njegove Zhreule no/siti. Njegove oci so kot golobi. (Vp 5,12) Njegove ozhy Jo kakor Golobje ozhy. Njegove roke so zlati obrocki. (Vp 5, 14) Njegove roke, Jo kakor slati parJtani. Njegove noge so alabastmi stebri. (Vp 5, 15) Njegova golena Jo kakor Marmelnovi stebri. Tako kot v sodobni slovenscini pa se ti samostalniki uporabljajo tudi v pro- testantskih besedilih v dvojini, ce stoji pred njimi dva, dve ali oba, obe - saj gre tu za drug polozaj, namrec za zvezo stevnika dva/dve in samostalnika. Bolje je zate, da prides pohabljen ali hrom v zivljenje, kakor da imas obe roki ali nogi. (Mt 18, 8) Tebi je bulJhe, de hrom ali kruleu greJh v’leben, kakor de bi dvej roki ali dvej nogi imel. Bolje je zate, da prides z enim ocesom v zivljenje, kakor da imas dve ocesi. (Mt 18, 9) Tebi je bulJhe, de s’enim okum greJh v’leben, kakor de bi dvej okej imel. Sledovi o tem, da se je v starejsih obdobjih slovenscine - tako kot v delu luziskih narecij, v stari cerkveni slovanscini in domnevno praslovanscini - uporabljala pri parnih poimenovanjih dvojina, so v slovenskih besedilih zelo skromni. Mednje so- dijo: 1. dvojinske oblike instrumentala samostalnika oci (ter ujemajocega se pridevnika) v Brizinskih spomenikih (prim, tudi Ramovs: 77): pred bosima ozima (BS II. 27, 75, 86); pred Tu(o)ima osima (BS III. 55). 2. ista oblika - torej instrumental dvojine samostalnika oci - v protestantskih be¬ sedilih. Atribut je vcasih v dvojini vcasih pa v mnozini (prim, tudi Ramovs: 77): de s’ozhima nevidio (Jn 12,40); predBoshjima ozhima (Gmain Predg. VII); Tedaj/im jeft pred njegovimi ozhima pof tala, kakor ta, katera myr najde. (Vp 8, 10) Vendar se najde v protestantskih besedilih tudi ze mnozinska oblika instrumen¬ tala tega samostalnika: Inu tu je zhudnu pred naJhimi ozhimi. (Mt 21,42) Ceprav se obstoj in raba dvojine omenja v slovnicah slovenskega jezika od Bo- horica naprej, pa je bil Kopitar, kolikor mi je znano, prvi, ki je opozoril naposebnost v zvezi s parnimi samostalniki, pri cemer je njegov opis nadvse sodoben. Na str. 218 svoje slovnice pravi (moj prevod): »Dvojina se uporablja, kadar je govora o dveh osebah ali predmetih. Vendar ko govorimo o nogah, rokah, oceh, usesih in drugih dvojnih delih telesa, uporabljamo plural, morda zato, ker se stevilo teh delov razume samo po sebi. Ce je potrebno opozoriti na stevilo, je mogoce reci: z obema nogama, rokama, ocesoma, usesoma.« Aleksandra Derganc, Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovenscini ... 51 Zanimiv pa je v slovenscini verjetno novejsi nasproten razvoj, ko se uveljavlja pri samostalnikih tipa starsi, tj. takih samostalnikih, ki pomenijo tipicen par oseb, ob mnozinski tudi dvojinska oblika. Medtem ko v protestantskih besedilih - kot se zdi - ta samostalnik nastopa vselej v mnozini, pa v sodobnem jeziku mnogokrat naletimo na dvojinsko obliko starsa. O tem prica tudi SSKJ, ki prinasa obe obliki. Cetudi je tudi pri tem samostalniku jasno, da gre za dve osebi, pa se dvojinske oblike zelo verjetno uveljavljajo zato, ker pri tem samostalniku ne gre za organ iz dveh enakih delov ali za dva predmeta, ampak za dve osebi, ki lahko govorita o sebi ali sta nagovorjeni, kar pomeni, da se lahko tedaj uporabljajo dvojinske oblike, npr. midva (z ocetom) tega ne dovoliva. Namesto samostalnika starsi pa pogosto nastopa zveza oce in mati in tedaj spet kongruencne besede nastopajo v dvojini, npr. oce in mad tega ne dovolita. Analogno s takimi zvezami se uveljavlja starsa mi tega ne dovolita. Podobno se obnasajo tudi samostalniki dvojcki/dvojcka in poimenovanja zakoncev Darovci/ Darovca. Nove oblike dvojinskih zaimkov Tako v slovenscini kot v luziski srbscini so se izoblikovale nove oblike za imenovalnik 1. in 2. os. dvojinskih osebnih zaimkov: sle. midva, vidva in razlicne oblike v narecjih, ki pa so izpeljane iz teh oblik (Ramovs: 84-85); g. luz. moj, woj; d. luz. mej, wej. Cetudi na videz med temi oblikami ni kake vehke podobnosti, pa se zdi, da lah¬ ko v mehanizmu nastanka ali vsaj v interpretaciji teh oblik opazimo paralelizem. Za praslovanscino se domneva, da je v 1. os. dvojine imela osebni zaimek *ve, izprican tudi v stcsl. in v starejsih obdobjih nekaterih drugih slovanskih jezikov. Medtem ko v slovenscini ni naslednice te oblike niti v starih besedilih niti v narecjih (Ramovs: 84—85), pa je v luziscini izpricana v starejsih besedilih kot wi (Loetsch: 94). Vendar med to obliko in novimi oblikami ni povezave. Glede izvirne oblike osebnega zaimka 2. os. dv. v praslovanscini ni enotnega mnenja. V stcsl. nastopata obliki va in vy (Diehls: 214). Interpretacija teh dveh oblik je razlicna. Medtem ko mnogi jezikoslovci vidijo izvirni dvojinski zaimek v obliki va, v obliki vy pa ze znamenje pluralizacije (Ramovs: 84-85, Iordanskij: 16—17), pa je Decaux postavil hipotezo, da je izvirni psl. dvojinski zaimek vy, ki je homonimen mnozinskemu. Oblika va je verjetno nastala kasneje. To hipotezo je sprejel Vaillant (454 in dalje), uposteval jo je tudi Loetsch (62-63), v novejsem casu pa tudi M. Snoj v Slovenskem etimoloskem slovarju. Vsekakor ta hipoteza lepo pojasnjuje zglede iz starejsih slovenskih in luziskih besedilih, kjer imamo ob zaimku vy dvojinsko glagolsko obliko: Slovenscina: Vi fta, fte, fta, Vos duo, duae, duo eftis (Bohoric: De Verbo, 102); Vy nevesta, kaj profsita (Dalmatin: Mr 10, 36) Luziscina: wy wistai a wiritai; wy ... stai dalai (Warichius, cit. po Loetsch: 59); wy widzitai a schlyschitai (Frentzel, cit. po Loetsch: 59); wy staj ... njecinilaj; wy, Lamechowi zoni, posluchajtej (1728, v Loetsch: 60). 52 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Ta homonimnost dvojinskega in mnozinskega osebnega zaimka 2. osebe je vpli- vala na to, da je tudi zaimek za 1. os. mn. lahko bil uporabljen v dvojinskem pomenu. O tem pricajo zveze zaimka 1. osebe mnozine z glagolom v dvojini v starejsih besedilih: Luziscina: Tehdy pschistupischtaj knjemu Jakub a Jan, tajfiynaj Zebedeuftowaj, a djeschtaj: Mischter, my chyemoj so, schtoj moj profiysj budjemoj, ty by namaj cjinil. Won pak djesche knimaj; Schto chjetaj woj, so bych ja wamaj sjinit? (1728, cit. po Er¬ makova: 101). Loetsch (60) prinasa se nekaj zgledov iz istega besedila, kjer nastopa zaimek 1. os. v mnozini, glagolska oblika pa v dvojini: my njebudzemoj; my njemozachwi. Slovenscina: Tedaj fta k’njemu prifhla Iacobus inu Ioannes, Zebedeova Synuva inu fta djala: Mojfter, my hozheva, de namafturi/h, karte bova pro/sila. On je k’nyma djal: Kaj hozheta, de bi jeft vama fturil? (Dalmatin: Mr 10, 35 ); Mifva, fve, fva, Nos duo, duae, duo fumus (Bohoric: De verbo 102). Seveda taka homonimnost dvojinskih in mnozinskih zaimkov za ohranitev dvo- jine kot posebne komponente kategorije stevila ni bila ugodna. Zdi se, da sta oba jezika to zadrego resila s tvorbo novih oblik dvojinskih osebnih zaimkov, ki so izpricane ze v najstarejsih besedilih obeh jezikov in so se razlikovale tako od starih dvojinskih kot od mnozinskih zaimkov, in sicer, kot ze omenjeno: sle. midva, vidva (in razlicne izpeljanke v narecjih); g. luz. moj, woj; d. luz. mej, wej. O zgodovini slovenskih oblik so pisali Tesniere (259 in dalje), Ramovs (84—85) in Belie (77 in dalje), pa tudi Decaux (96) in Loetsch (65-66). Medtem ko je Tes- nierjeva razlaga malo verjetna, pa se vsi ostali strinjajo, da gre za zelo jasen in tran- sparenten aglutinoiden tip tvorbe, le da Belie in Ramovs mislita, da sta tako mi kot vi ze pluralni obliki, medtem ko Decaux meni, da je vi dualen, vendar homonimen pluralnemu - element dva pa seveda obe obliki uvrsca pomensko in oblikovno v dvojino. Vsekakor se obe obliki lahko interpretirata kot sestavljeni iz pluralnega ele- menta mi, vi in dualnega elementa dva. Tak tip tvorbe dvojinskih oblik v svetovnih jezikih ni redek, najdemo ga tudi v litovseini (Stolz: 479-480). Tudi o zgodovini luziskih oblik je vec hipotez. Dve povzema Loetsch (61-62), skupno jima je to, da nova luziska zaimka izvirata iz my in vy oz. njunih foneticnih variant, ki jima je bila dodana koncnica z elementom -j, ta pa se je v luziscini razvil kot specificna dualna koncnica. Razlaga Schuster-Sewca (1988 in 1989) sicer izhaja iz glagolskih koncnic, vendar tudi njegova razlaga ne nasprotuje koneni interpre- taeiji novih zaimkov, kot sestavljenih iz pluralnega elementa, ki mu je dodan spe- cificen dualni element. V obeh jezikih sta se izoblikovala nova dvojinska zaimka za im. 1. in 2. osebe, ki ju je (ne da bi se spuscali v konkretno pot njunega nastanka) mogoce interpretirati kot sestavljena iz mnozinskega elementa in dvojinskega elementa: sle. mnozina + dva; luz. mnozina + -j. To je v smislu strukturne ikonicnosti zelo lep zgled za to, da Aleksandra Derganc, Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovengcini ... 53 so pomensko zaznamovane oblike tudi oblikovno zapletenejse izrazene (Stolz: 481, Mares: 207). Literatura A. Belic, 1932: 0 dvojini u slovenskim jezicima. Beograd. A. BOHORIC, 1584: Arcticae horulae succisivae. Mladinska knjiga & R. Trofenik. Ljubljana 1970 (Monumenta litterarum Slovenicarum 7). J. Dalmatin, 1584: Biblia. R. Trofenik & Mladinska knjiga. Muenchen 1968 (Geschichte, Kultur und Geistesleben der Slowenen III.). E. Decaux, 1953: Le nominatif duel des pronoms personnels polonais. Revue des etudes slaves XXX (1-4). 95-97. A. Derganc, 1988: On the History of Dual in Slovene and Russian. Wiener slawistischer Almanach. Bd. 22. 237-247. -- 1993: Spremembe nekaterih dvojinskih oblik in zvez v slovenscini in ruscini. Slavisticna revija 41. 209-218. -- 1994: Some Specific Features in the Development of the Dual in Slovene as Compared to other Slavic Languages. Linguistica XXXIV/1. Melanges Lucien Tesniere. 71-80. Diehls, 1932 . Altkirchenslavische Grammatik. I. Teil. Heidelberg. M. I. Ermakova, 1970: Dvojstvennoe cislo v serboluzickih jazykah (na materiale pamjat- nikov XVI-XVIII vv.) Issledovanija po serboluzickim jazykam. Ur. L. E. Kalnyn’. Moskva. 44-110. H. Fasske, 1968: K prasenju duala a k frekwency jeho zastupowanja prez plural. Letopis instituta za serbski ludospyt w Budysinje. Rjad A-rec a literatura. C. 15/1. 12^17. E. R Hamp, 1975: On the dual inflexions in Slovene. Slavisticna revija 23/1. 67-70. A. I. IORDANSKD, I960: Istorija dvojstvennogo cisla v russkom jazyke. Vladimir. R. JenC, 1968: Normowace tendency w nastupanju woznamjenjenja porowosce w hom- joserbskej bibliji z 1. 1728. Letopis instituta za serbski ludospyt w Budysinje. Rjad A-rec a literatura. C. 15/1. 48-65. J. Kopitar, 1808: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kaemten und Steiermark. Laibach. R. Loetsch, 1965: Die spezifischen Neuerungen der sorbischen Dualflexion. Bautzen - Budysin. T. Logar, 1974: Slovenska narecja. Slovenski jezik, literatura in kultura. Informativni zbomik. Ur. T. Logar in dr. 91-103. Ponatisnjeno v T. Logar, Dialektoloske in jezi- kovnozgodovinske razprave. Ur. F. Jakopin. Ljubljana. 1996. V. Mares, 1977: Dual slovinskeho a luziskosrbskeho slovesa. Nahtigalov zbornik. Ob stoletnici rojstva. Ur. F. Jakopin. Ljubljana. 201-215. S. Michalk, 1985: Die Kategorie des Numerus und die lexikalische Bedeutung der Sub¬ stantive unter besonderer Beruecksichtigung des Duals im Sorbischen. Funktion und Struktur in der Grammatik der slawischen Sprachen. Ur. Helmut Schaller. Hi- eronimus. 28-35. K. E. Naylor, 1972: On some Developments of the Dual in Slavic. International Journal of Slavic Linguistics and Poetics 15. 1-8. F. Ramovs, 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana. Slovar slovenskega knjiznega jezika I-V, 1970-91. Ljubljana. Sorbischer Sprachatlas 11, 1975. Morphologie. Die grammatischen Kategorien - Die paradigmatik des Substantivs. Bearbeitet von H. Fasske. Bautzen. 54 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Sveto pismo stare in nove zaveze, 1997. Slovenski standard™ prevod iz izvimih jezikov. Sve- topisemska druzba Slovenije. Ljubljana. Th. Stolz, 1988: Markierheitshierarchie und Merkmalhaftigkeit in Numerussystemen: Ue- ber den Dual. Zeitschrift fuer Phonetik, Sprachwissenschaft und Kommunikations- forschung 41/4. 476-87. H. Schuster-Sewc, 1988: Zur Genese der Dualflexion im Sorbischen. Die Welt der Sloven XXXm/1. 156-160. H. Sewc-Schuster, 1989: Wosobowej koncowce 1. wosoby duala hs. -moj/moj, ds. -mej a jeju geneza. Zbomik razprav iz slovanskega jezikoslovja. Tinetu Logarju ob sedem- destletnici. Ljubljana. 315-324. J. TOPORISIC, 1970/71: Problemi tipa Cigan/cigan in dvojine. JiS XVI/5. 159-60. — 1984: Slovenska slovnica. Maribor. A. Vaillant, 1958: Grammaire comparee des langues slaves. Tome II. Morphologie. Deuxieme partie: Flexion pronominale. Lyon, Paris. Summary The article discusses some parallels between linguistic behavior of nouns denoting paired items like roke, noge, starsi in Sorbian and Slovene and some similarities in the development and morphological structure of the new pronouns for 1st and 2nd person dual in the two languages. In a considerable part of Sorbian dialects as well as in the Slovene Literary Language and Slovene dialects nouns denoting paired items like roke, noge, starsi are normally used in plural. The author agrees with the opinion of those linguists who see this phenomenon as an opportunity extended by the use of unmarked plural vs. marked dual, the reason for this being the redundancy of marking dual in nouns in which dual is clearly visible because of extra-linguistic reality. From diachronic point of view this situation is one of the first steps towards the disappearance of dual. Unlike in Sorbian, where there are still dialects in which nouns denoting paired items are normally used in dual, it seems that in Slovene, nouns denoting paired items were used in plural as early as the 16th c. In the group of nouns denoting paired items in Slovene, nouns like starsi!starsa are exceptional, since they can be used either in plural or in dual. This usage is most likely related to the fact that these nouns denote persons. Both languages developed new forms of pronouns for nominative of 1st and 2nd person dual: Sin. midva, vidva\ USorb. moj, wdj; LSorb. mej, wej. Without going into the details of linguistic development (probable homonymy of the nominative of personal pronoun for 2nd person dual and plural *vy in CS1. is mentioned as a likely cause for the development of new dual forms of personal pronouns in both languages) the author points out the structural similarity of these pronouns, which can be interpreted as compounds of a plural element with an added dual element, i.e., -dva in Slovene and -j in Sorbian. In a sense of iconic character of morphological structure this structure is highly favorable, since dual pronouns, which are semantically marked with respect to the plural ones, have more complex morphological structure than the unmarked plural pronouns. UDK 811.163.6’367.625" 15" Majda Merse Znanstvenoraziskovalni center SAZ1J, Ljubljana VRSTE GLAGOLSKEGA DEJANJA V DELIH SLOVENSKIH PROTESTANTSKIH PISCEV 16. STOLETJA IN TUJE PREVODNE PREDLOGE Primeijava del slovenskih protestantskih piscev z nemskimi prevodnimi predlogami je na podrocju aspektualnosti odkrila in potrdila pricakovano dvojnost. Pri glagolskem vidu je pokazala na manjso prevodno odvisnost, pri vrstah glagolskega dejanja pa na veliko vecjo, kar posredno dokazuje tudi razlidnost kategorij. Popolna skladnost predloge in prevoda pa je tako glede opredelitve vrst glagolskega dejanja kot glede nacinov njihovega izrazanja redko ugotovljiva. Prevodno ujemanje in razhajanje, ki zadeva vrste glagolskega dejanja, je v sestavku tipolosko predstavljeno. In the area of aspect, the comparison between the works of the Slovene Protestant authors and the German originals revealed and confirmed the expected bipolarity. It revealed lesser translation dependency in verbal aspect, and much greater dependency in Aktionsart, which is also an indirect proof that these are two different categories. On the other hand, only rarely is there complete agreement between the original and its translation in terms of the definition of Aktionsart as well as of the forms of its expression. The article outlines the agreement and differentiation in the translations with regard to Aktionsart. 1 Najpomembnejsi slovenski protestantski pisci 16. stoletja (Trubar, Krelj in Dalmatin) so se pri prevajanju biblijskih in drugih cerkvenih besedil opirali pred- vsem na nemsko pisane prevodne predloge. Ugotavljanje stopnje prevodne odvis- nosti na podrocju aspektualnosti je potekalo na osnovi primerjanja Trubarjevega dela TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA iz leta 1557 in Dalmatinove BIBLIE iz leta 1584 z Lutrovo Biblio kot skupno prevodno predlogo ter Kreljeve POSTILLE SLOVENSKE iz leta 1567 s Spangenbergovo izdajo razlag evangelijev in listov iz leta 1559. Odkrilo in hkrati potrdilo je pricakovano dvojnost: pri glagol¬ skem vidu je pokazalo na majhno odvisnost od prevodnih predlog, 1 pri vrstah glagolskega dejanja pa na veliko vecjo, kar posredno dokazuje tudi njuno kategori- alno razlicnost. 2 Glagolski vid v knjiznem jeziku 16. stoletja nastopa kot izobli- kovana in sistemsko trdna slovnicna kategorija. K njeni trdnosti in urejenosti nemske prevodne predloge niso mogle prispevati, saj nemscina glagolskega vida kot slovnicne kategorije ne pozna. Vec moznosti za vpliv so kot besedno-pomenska kategorija nudile vrste glagolskega dejanja. 3 Kljub temu je med nemskimi prevod- 'Prim. Merse 1993: 227-235 in na stevilnih mestih v delu Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995). 2 Potrebo po popisu in klasifikaciji smiselnih ekvivalentov enega jezika za vidske kategorije drugega je v programskem sestavku o temeljih primerjalne aspektologije posebej izpostavil Maslov (1978: 40). 3 Vrste glagolskega dejanja so slovanski vidoslovci doslej zelo razlicno opredeljevali (o tem Merse 1995: 42-45): Bondarko (1967: 11) npr. kot semanticno, deloma besedotvomo kategorijo, Avilova (1976: 259) kot semanticne ali semanticno-besedotvome skupine glagolov, Russkaja grammatika (1980: 596) kot leksicno-gramaticne razrede glagolov oz. kot semanticno-besedotvome skupine besed 56 Slavisticna revija, letnik 46/1998, i>t. 1-2, januar-junij nimi predlogami in slovenskimi prevodi polno ujemanje tako glede vrstne oprede- litve glagolskega dejanja kot glede nacinov njihovega izrazanja le redko ugo- tovljivo. * * * 4 Se redkejsa je idealna skladnost, ki jo poleg dosezenosti ciljne sporocilne celovitosti skladenjske enote, v katero se vclenjuje tudi aktualna vrstna oznacenost glagolskega dejanja, zagotavlja izbor izraznih sredstev znotraj sistemskih danosti dveh razlicnih jezikov (nemscine in slovenscine) v 16. stoletju. 2 Ker je bila glagolska kategorija vida predvsem trdna sestavina prakticno delujocega jezikovnega sistema, le izjemoma pa tudi uzavescenega, so slovenski protestantski pisci prevajali iz »nevidskega« v »vidski jezik« v prvi vrsti po obcutku, veckrat pa tudi analiticno in s posebnim razmislekom. Pri izboru vidsko ustreznega nadomestila so morali slovenski prevajalci upostevati vsa mozna (ne- posredna in posredna) usmerjevala iz prevodne predloge, karsna so predstavljali izbrani skladenjski vzorci, slovnicna obvestila, posredovana s prevajanim izrazom ali nanasajoca se nanj, sobesedilo in celo dogajalna situacija. Za dovrsno ali ne- dovrsno predstavitev dejanja so se prevajalci lazje odlocali, ce je nanjo hkrati in povezano kazalo vec elementov. 2.1 K dovrsnemu razumevanju nemskih vidsko neopredeljenih glagolov ponavadi bolj zanesljivo od izbranih casovnih oblik 5 usmerja njihova raba v dolocenem stavcnem tipu, npr. v casovnem odvisniku, ki z dovrsenostjo oznaceva- nega dejanja ostreje zarezuje v dogajalno zaporedje, saj opazno locuje prej uresniceno od dogajalno kasnejsega. Npr.: Vnd da Simon vnd seine Sone frolich waren/vnd wol getruncken hatten /macht sich Ptolemeus auffmit seinen Knechten /vnd namen jre Waffen (LB 1545, II, 1899-1900) - Inu kadar fo bily, Simon inu nje- govi Synuvi veffeli, inu fe dobru napili, je Ptolomeus fvojemi hlapci vftal, inu fo vselifvoje oroshje (DB 1584, II,193b). V navedenem zgledu je izbor slovenskega dovrsnega ustreznika oprt na pojavljanje prevajanega glagola v casovnem odvis¬ niku in v predpretekliku, na sopojavljanje perfektivizirajoce predpone ge- 6 in na s formalno izrazenostjo modifikacij pomena nepredponskih glagolov, Maslov (1984: 12) kot delno gramatikalizirane podrazrede aspektualnih razredov itd. Avilova (1976: 266) npr. zagovarja nujnost formalne izrazenosti pomenske spremembe izhodiscnih glagolov, Bondarko (1967: 12-28), Maslov (1984: 12-15) in Seljakin (1987: 66) pa dopuscajo obstoj oblikovno karakteriziranih in nekarakteriziranih vrst glagolskega dejanja. Pricujoca obravnava izhaja iz pojmovanja vrst glagolskega dejanja kot razlicnih tipov pomenskih sprememb, ki zadevajo potek ali izvrsitev dejanja, izrazenega z izhodiscnim glagolom (tako tudi Merse 1995: 286), in iz nujnosti oblikovne izrazenosti pomenskih sprememb. 4 Ker je primerjava izhajala iz slovenskih prevodov, je bila problematika prevodno odvisnega prikaza vrstnosti glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev le delno zajeta. Celovito bi jo bilo mogoce zaobseci le, ce bi bile hkrati na voljo tudi ugotovitve o skladnosti in razlikovanju, do katerih bi pripeljalo vzporedno primerjalno izhajanje iz izvimikov. 5 Czochralski (1975: 122-141) pri funkcionalni analizi nemskih oblik za izrazanje preteklosti (preterita, perfekta in pluskvamperfekta) ugotavlja, da nobena od njih ne razlikuje med trajnimi in dovrsenimi dejanji. Tovrstno razlikovanje vse tri prepuscajo glagolski semantiki. Razlika med preteritom in perfektom je predvsem stilisticna. Perfekt predstavlja trajajoca ali dovrsena dejanja kot ze izvrsena, pluskvamperfekt pa izraza njihovo predpreteklost. 6 Fleischer (1983: 325) predpno ge- opredeljuje kot slovnicno predpono (»grammatisches Prafix«), Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 57 prisotnost sobesedilnega opozorila na dosezeno stopnjo glagolskega dejanja oz. na podatek o kakovosti njegove izvrsitve. 2.2 Dovrsno razumevanje glagolov schreien in heulen iz zgleda Da schrey vnd heulet er laut / vnd zureiss seine Kleider (LB 1545, 11,1695) - Inn on je glafnu saupil inu sajokal, inu je fvoj gvant ref tergal (DB 1584, II, 138a) je mogoce opirati na prisotnost stavcno uvajalnega prislova da, ki okvirno casovno opredeljuje nastop obeh dejanj. Drugo je Dalmatin prevedel s custveno manj obarvanim, nevtralnejsim izrazom, ucinkovitost priredne zveze pa je stopnjeval z enako tvorjenostjo glagolov in s hkratno, vzporedno izrazenostjo zacetnostnega pomena. Vecja natancnost pri prikazu poteka glagolskega dejanja je neredko sprozila se dodatne oddaljitve od prevodne predloge, kakrsna je npr. pri zadnjem zgledu zamenjava uvajalnega pris¬ lova da z veznikom inu, ki ga v Dalmatinovi Bibliji zelo pogosto srecujemo tudi v stilni vlogi in ne le v slovnicni, doloceni z besednovrstno pripadnostjo. 2.3 Izbrani ustrezniki so praviloma vidsko enopomenski in nedvoumni. Vplivna motenost z vidsko neopredeljeno predlogo je redko zaznavna. Vec odprtosti in ne- gotovosti je glede njihovega pomenskega razumevanja. V zgledu Da sie das geriichte horet/das die Lade Gottes genomen /.../war /kriimet sie sich vnd gebar (LB 1545,1,513) - kadar je leta glas saflijhala, de je Boshja Skrinja bila vseta /.../ fe je nakrivila, inu je rodila (DB 1584,1,151b) prevod glagola hbren z zaslisati, s katerim se je Dalmatin sicer izognil dvovidskemu slisati, ni docela nedvoumen, saj je predpona za-, ki v navedenem zgledu uresnicuje pomen ‘seznaniti se s cim s poslusanjem’, v povezavi z glas lahko razumljena tudi v zacetnostnem pomenu. 2.4 Dovrsne ali nedovrsne konkretizacije so neredko prirejene prevladujoci vid- ski »barvi« clenov nastevalega niza. V zgledu da niemand eine Fedder regt / oder den Schnabel auffsperret /oder zisschet (LB 1545,11,1188 )-ker nikoger nej debi s’enoperutjo ganil, aliklun odperl, ali sazvizhal (DB 1584, II,5a)sejepriprestopu v jezik z glagolskim vidom kot slovnicno kategorijo pokazal kot prevodno naj- tezavnejsi tretji clen, prva dva pa sta bila po pomenski in besedotvorni plati manj dvoumna. Pri prvem na oznacevanje dovrsenega dejanja opozarja tudi osebek v ednini, pri drugem pa predvsem sestavljenost. Po njunem zgledu je z dovrsnim us- treznikom preveden tudi tretji clen. 2.5 Pri prevajanju istega nemskega glagola slovenski prevajalci niso vedno ravnali enako. Prevod je bil navadno odvisen od subjektivne ocene konkretne doga- jalne situacije. Predponsko izrazeno dovrsno razumevanje oznacevanega dejanja navadno vzbuja vtis vecje plasticnosti dogajanja. Npr.: 1. Wenn ich die Posaune blase / vnd alle die mit mir sind / So solt jr auch die Posaunen blasen vmbs gantze Heer( LB 1545,1,466) - Kadar jeftbom s’trobento satrobental, inuvfity, katerifo per meni, taku vy imate tudi s’trobentami trobentati, okuli vie vojfke (DB 1584, 1,137a); 2. Da blies er die Posaunen / vnd zustreweten sich von der Stad / ein odreka pa ji vlogo aktivnega besedotvomega morfema. 58 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij jglicher in seine hiitten (LB 1545,1,611) - Tedaj je on s’Trobento trobental, inu fe je vfakateri od tiga Mefta refkrupil v’fvojo Vtto (DB 1584,1,180a). Odlomek ehe der Hane krehet, ki terja dovrsen prevod ze zaradi usodne zame- jenosti dogajanja, znanega iz novozaveznega pricevanja o Kristusovem trpljenju, z zacetkom petelinjega petja, je Dalmatin razlicno prevedel: 1. Warlich ich sage dir/ Jn dieser nacht/ ehe der Hane krehet / wirstu mich drey mal verleugnen (LB 1545, 111,2022) - Rifnizhnu jeft tebi povem, v’letej nozhj, prejden Petelin sapoje, bofh ti mene trykrat satajil (DB 1584, III, 17a); 2. Ehe der Hane krehen wird / Wirstu mich drey mal verleugnen (LB 1545, 111,2025) - Prejden bo Petelin pejl, bofh ti mene trykrat satajil (DB 1584, III, 17b). K uporabi nedovrsnika peti ga je najverjetneje napeljala Lutrova raba glagola krehen v sedanjiku oz. prihodnjiku. 3 Slovenski protestantski pisci so pri prevajanju zelo spretno in ekonomicno izrabljali moznosti, ki jim jih je nudila vidska dimenzija jezika. Izbirali so pred- pone, ki so poleg podovrsevalne vloge opravljale tudi pomensko modifikacijsko. 7 3.1 Glede na prevodno predlogo so predponsko izrazeni pomeni s podrocja vrstnosti glagolskega dejanja lahko dodatni, kar hkrati pomeni pomensko oddaljitev od izvirnika, ce pa so bili v njem izrazeni sobesedilno ali ce so obstajali kot bese- dotvorno nedolocljiva sestavina besednega pomena glagola, se slovenski prevod od izvirnika razlikuje po njihovi formaliziranosti. Npr.: 1. Wo wir das verschweigen vnd barren / bis das Liecht morgen wird (LB 1545, 1,697) - Aku my letu samolzhimo, inu pozhakamo, dokler bo bel dan (DB 1584,1,207a); 2. Vnd da er vierzig tag vnd vierzig nacht gefastet hatte / hungert jn (LB 1545,111,1971) - Inu kadar ie on shtirideffeti dni inu shtirideffeti nozhi ifpoftil, potle ie bil lazhan (TT 1557, 7); 3. Was if tfur einfaf ten /da man des tags den bauch ein mal fo volfullet /mit allerley koftliche fpeyfe/vnnd auffden abendt mit guter Collation (SA 1559, LXXXVIBb) - Kai ie pak ta poftfadanih Papiftov, kateri fe reif do pol dne poftio /.../Inu ob pol dne vshe fe ftrukliov /.../inu druge iedi natepo (KPo 1567, CVIIIb- CVIIII). Prvi in drugi zgled kazeta, da se slovenski prevajalci pri izrazanju casovno omejenega trajanja dejanja niso zadovoljevali samo z zunanje dolocenimi mejami trajanja, ampak so kratkotrajnost, absolutno dovrsenost ali katero koli drugo fazno dolocenost dejanja izrazali tudi predponsko ali priponsko. Tretji primer kaze na izbor predponskega ustreznika, ki se od besedne zveze v predlogi (vol fullet) loci po vecji ekspresivnosti. Kreljev prevod Spangenbergove postile je bil veliko svobod- nejsi kot Trubarjevi in Dalmatinovi biblijski prevodi, saj ga aktualnim potrebam prirejene razlage odlomkov iz evangelijev in pisem niso tako strogo zavezovale k prevodni zvestobi kot biblijsko besedilo samo. V prevod je posebej opazno posegal s stopnjevanjempolemicnosti. 7 Sigalov (1978: 46-49) meni, da bi moralo primerjalno preucevanje vrst glagolskega dejanja (akcionalnosti) vkljucevati naslednje elemente: ugotavljanje sredstev izrazanja akcionalnih pomenov, analizo odnosov vrst glagolskega dejanja do kategorije vida, ugotavljanje stilnih elementov pri izrazanju in uporabi vrst glagolskega dejanja. Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 59 3.2 Med nemsko predlogo in slovenskim prevodom je najmanj razhajanja tedaj, kadar sta na primerjanih mestih uporabljena enako tvorjena ustreznika, predponski sestavini pa uresnicujeta isti pomen, ceprav njegov polozaj znotraj njunih pomen- skih struktur ni nujno enak. Tako tuji kot domaci avtorji oz. prevajalci so jih praviloma odbirali med najbolj uveljavljenimi za izrazanje dolocenega pomena pri glagolih iste pomenske skupine. Predpona za- se je npr. uveljavila za izrazanje zacetnostnega pomena pri glagolih, ki oznacujejo zvocno uresnicevanje dejanja (; zacviliti, zajokati), ob- pri stanjskih glagolih (obmolcati, obstati, obtecati ), po- pa nekajkrat v istem pomenu pri glagolih premikanja (poleteti, pojezditi). Pri razlicnih vrstah faznosti glagolskega dejanja pogostnostno izstopajo se naslednje zamenjave: sich verwundern / sich entsetzen > zacuditi se\ verstummen, entstummen > ob- molcatv, ausbauen > docimprati / izcimprati, ausarbeiten > dodelati, ausbeten > izmoliti, ausgecken > izregljati, austrauern > izzalovati, vergehen > preitv, pri koli- kostno-mernih dolocitvah glagolskega dejanja pa: sich erziirnen > razsrditi se, sich ergrimmen > razsrditi se / razzlobiti se, entflammen > razvneti se\ erforschen > ospegati, erkunden > izvprasati, durchsuchen > preiskatv, iibereilen > prehiteti, iiberwaltigen > prenagliti, uberforteilen > prevecati, iiberweisen > previzati itd. 8 3 . 2.1 Zaspati npr. nadomesca entschlafen tudi v clensko zvesto prevedenem frazemu entschlafen mit seinen Vatern > zaspati s’svojemi oceti v pomenu ‘umreti’ oz. ‘s smrtjo se pridruziti prednikom’: VndAbiam entschlieff mit seinen Vetern / vnd sie begruben jn in der stad Dauid (LB 1545,1,661 j - Inn Abiam je safpal s ’/ vo- jemi Ozheti, inu onyfo njega pokoppali v’Davidovim Mef ti (DB 1584,1,194b). 3 . 2.2 Kot znacilnost protestantske prevajalske prakse izstopa dvakratno preva- janje pomensko razvidne, nelocljive nemske predpone: s slovenskim predponskim ustreznikom in s pomensko ustreznim oz. celo sopomenskim prislovom. Npr.: VND da sie die Jnseln durchzogen bis zu der stad Paphos / funden sie einen Zeuberer (LB 1545,11,2217) -Inu kadar fta to Infulo skujlprehodila noterdo Pafa, nadeta eniga zupemika (IT 1557,373) - INu kadar fta ta Otok bila obhodila, noter do tiga Mef ta Paphos, fo nafhli eniga Zupemika (DB 1584, HI,68b). 3 . 2.3 V slovenskih besedilih je po prevajanem glagolu pogosto posneta tudi vezava, ceprav je imel prevajalec na voljo vec ze uveljavljenih moznosti. Npr.: zacuditi se cesa, cemu, cez kaj, nad cem: 1. A lie Land verwunderten sich deiner Lieder (LB 1545, 11,1820-1821) - Vfe deshele fo fe sazhudile tvoih pejfni (DB 1584, II, 172b); 2. Das alle / so fur Babel vbergehen /werden sich verwundern / vnd pfeijfen vber alle jre Plage (LB 1545, II, 1369) - de vfi, kateri mimu Babela pojdejo fe bodo sazhudili, inu shvishgali, zhes vfe nyh fhtrajfinge (DB 1584, II,53a); ge- brechen an einem Man > pomanjkati na vsem/eniga moza. 3.3 Na pripadnost nesorodnima jezikoma posebej jasno kaze zamenjava glagol- skih zlozenk tipa stehenbleiben in hangenbleiben s predponskimi glagoli: obstati, 8 Pri vecini navedenih nemskih predpon se pomeni, ki jih izkazujejo zgledi, se danes uvrscajo na vrh pogostnostne lestvice. Prim. Kiihnhold 1973: 144-145. 60 Slavisticna revija, letnik 46/1998, s>t. 1-2, januar-junij obviseti. Npr.: Da zoch Dauid hin vnd die seeks hundert Man / die bey jm waren / Vnd da sie kamen an den bach Besor / blieben etliche stehen (LB 1545,1,566) - Natu je David tjakaj fhal, inu fheftltu Mosh, kateri Jo per njemu bily, inu kadar fo bily prifhli h ’timupotoku Bezor, fo nekoteri obftali (DB 1584,1,167a). Na vzposta- vitev stanja kaze v nemscini drugi del zlozenke, pri slovenskem ustrezniku pa je nosilec tega pomena predpona. Tudi zlozenke tipa stillstehen so prevedene dvobe- sedno: Vnd Joab blies die Posaunen /vnd alles volckstundstille /vndjagten nicht mehr Jsrael nach (LB 1545,1,573) - Inu Ioab je s’Trobento trobental, inu vusfolk je molzhe obftal, inu nefo vezh Israela pojali (DB 1584, 1,169a). Sestavina, ki v nemscini s kakovostno opredelitvijo dejanja posredno oznacuje nastop stanja, je v slovenskem prevodu osamosvojena kot nujno okoliscinsko dolocilo. 3.4 Nasproti si neredko stojita nemski netvorjeni glagol, ki ima v besedni se- mantiki pomensko sestavino dovrsnosti, in slovenski predponski dovrsnik, pri katerem je dovrsnost predponsko izrazena. Npr. halten - obstati. Npr.: Vnd da sie kamen hielten sie an der Wassergruben / bey dem obern Teich (LB 1545,1,722) - Inu kadar fo ony bily prifhly,fo ony obftali, per vodenim grabni, poleg vifhiga Rib- neka (DB 1584,1,215a). 3 . 4.1 Dva ali vec (tvorbeno) razlicnih nemskih glagolov je lahko prevedenih z istim veepomenskim slovenskim ustreznikom, kar pomeni, da mora v takih primerih breme pomenske razlikovalnosti nositi sobesedilo. Halten in bestehen sta npr. prevedena z obstati, ki v prvem primeru uresnicuje zacetnostni pomen, v drugem pa je nosilec pomena ‘ostati v stojecem polozaju’ oz. ‘ohraniti se, ne prene- hati biti’. Npr.: 1. Die zwey hundert Man aber die stehen blieben / waren z.u miide vber den bach Besor zu gehen (LB 1545,1,566) - ty dvejftu Mosh pak, kateri fo bily obftali, fo bily pretrudni zhes ta potok Bezor pojti (DB 1584, 1,167a); 2. Aber nu wird dein Reich nicht bestehen (LB 1545,1,528) - Ali sdaj vshe tvoje Krajleftvu nebo obftallu (DB 1584,1,156a). 3.5 Ustaljen prevodni postopek, na katerega so pri slovenskih protestantskih pis- cih doslej opozarjale stevilne ze opravljene primerjalne raziskave, 9 predstavlja zamenjava tvorjenke s sopomenskim opisom, pri katerem pomensko vlogo pred- pone opravlja pomozni glagol. Kot enakovredna izrazna moznost je opis nevzporedno rabljen bodisi v izvirniku ali v prevodu. Npr.: 1. DA sie nu das Mai gehalten hatten /spricht Jhesus zu Simon Petro (LB 1545,11,2185) - Kadar fo vshe bily odkofsili, je Iesus djal k’Simonu Petru (DB 1584, III,60a); 2. Da aber Herodes Jhesum sahe /ward er seer fro (LB 1545,111,2131) - Erodesh pag kadar lefufa ugleda, fe ie fylnu obeffelil (TT 1557, 246); 3. Wenn einer eins dings miide vnd vberdriissig wird oder vngern mehr thut / spricht er auff deudsch (LB 1545, 11,1254) - Kadar fe eden ene rizhy navelizha, ali fe seno rizhjo vtrudi, inu je vezh radnedej taku onpravi (DB 1584, II,23a). Izmenicno rabo sopomenske enobesedne 9 Prim. Orozen 1996/1986a: 140-143, 1996/1986b: 246-247, Meree 1989: 149-162, 1993: 228-229, 1995a: 501-503. Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 61 ali opisne moznosti je pri izrazanju vrstnosti glagolskega dejanja mogoce opazovati tudi znotraj protestantskih del. 3 . 5.1 Zacetek ali konec dejanja je mogoce izraziti tudi z zvezo faznega glagola in nedolocnika (npr. zaceti moliti, zeleneti, imeti dober leben; nehati govoriti, zi- dati), ki bi moral biti nedovrsnik, ali glagolnika, tvorjenega iz nedovrsnega glagola (.zaceti predigo, delo; nehati od jokanja). Odstopanja od pravila so redka in se kazejo kot prava sistemska anomalija. Razlagati jib je mogoce z manj natancno ube- seditvijo 10 oz. z manj skrbnim prevodom, saj je tudi vecina tovrstnih opisov rabljena skladno s predlogo. Npr.: 1. sdajci kakdrfe fkusi potelefno fmert du/ha od tele/fa lozhi, taku sazhne tellu okripneti, zhe dajle vezh gnyti, fmerdeti (DB 1584,1,aVa); 2. vndfiengen an zu schlahen / vnd zuuerwunden vom Volck (LB 1545,1,495) - inn fo sazheli byti inu raniti nekotere od tigafolka (DB 1584,1,146a). V drugem zgledu je Dalmatin podlegel vtisu nemskega sestavljenega glagola, pozabil pa je na odtenek ponavljalnosti, ki bi terjal rabo nedovrsnika. Po opisu je Dalmatin posegal skladno s predlogo tudi tedaj, kadar bi ga lahko pomensko enakovredno nadomestil z enobesedno, prav tako uveljavljeno moznostjo. Namesto zveze zaceti sijati bi npr. lahko uporabil predponski dovrsnik zasijati: Morgen sol each hiilfe geschehen wenn die Sonne beginnt heis zu scheinen (LB 1545, 1,525) - Iutri vam bo pomaganu, kadar Sonze sazhne vrozhe fyati (DB 1584,1,155a). Nadomestna raba opisa je do- datno osmisljena tedaj, kadar zamenjuje pomensko dvoumni predponski glagol. 3 . 5.2 Opis izstopa tudi kot uveljavljeno domace nadomestilo za nemski struk- turni tip liebgewinnen - zaceti ljubiti. Npr.: vnd Amnon der son Dauid gawann sie lieb (LB 1545,1,591) -inu AmnonDavidou fynje njo sazhel fylnu lubiti (DB 1584, 1,174b). 3 . 5.3 V slovenskih prevodih je obcasno mogoce zaslediti vesce nadomescanje nemskih besednih zvez oz. frazemov z domacimi opisi ali - redkeje - z enobesed- nimi ustrezniki. Glagolske sestavine opisov so veckrat nosilke ne prevec od- stopajoce vrstne pomenske spremembe (modifikacije) glagolskega dejanja. Zvezo jemanden gern gesehen je Krelj npr. prevedel z zvezo naklonskega glagola in ne¬ dolocnika zazeleti koga videti: denn erhett jhn langeft geren gefehen / denn er hat vil von jhm gehSrt (SA 1559, CXXII) - Sakai on ga ie sdavnd sashelil vidit: kar ie velike rezhij od niegaflifhal (KPo 1567, CLIXb). Naklonski glagol aktualizira tudi zacetnostni pomen. Besednozvezna nadomestila so vcasih nastala z mehanicno razstavitvijo nemskih besednih zvez, pri center je bil del prevajane zveze lahko razumljen celo kot okoliscinsko dolocilo: vnd sprach zu jm / Warumb haben deine Knechte mein stuck mit fewr angesteckt? (LB 1545,1,596) - inu je djal k’njemu: Sakaj fo tvoji Hlapci moj kos s’ognjom sashgali? (DB 1584,1,175b). 10 Prevajalec bi moral izbrati pravi vidsko soodnosni clen razmerja, bodisi ze oblikovanega in uporabljanega ali le sistemsko predvidljivega (npr. drugi clen parov okripneti - okripnevati, raniti - ranjati). 62 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij 3 . 5.4 Za rabo enobesednega ustreznika namesto sopomenske opisne moznosti v prevodnem zgledu ali obratno so se slovenski protestantski pisci neredko odlocali iz stilnih razlogov, saj so z nastevalno (besedno, oblikovno ali/in skladenjsko) poenotenostjo veckrat opazno stopnjevali ucinek ritmiziranosti. Dalmatin je npr. dvema enako zacetima zaporednima odstavkoma priredil tudi zacetek tretjega. Presodil je, da se z rabo opisa od prejsnjih zacetkov manj motece oddaljuje, kot bi se z vkljucitvijo sopomenskega predponskega glagola: 1. VND DER HERR RE- DETMITMOSE VND SPRACH (LB 1545,1,183) - INu GOSPVD je s’Moseffom govuril rekozh (DB 1584,1,56a); 2. VND der HERR redet mit Mose/vnd sprach - INu GOSPVD je s’MosefJom govoril, rekozh 3. VND da der HERR ausgeredt hatte mit Mose - INu kadar je GOSPVD bil nehal s ’Moseffom govoriti. 4 Posamezni pomeni s podrocja vrstnosti glagolskega dejanja izkazujejo razlicno prevodno odvisnost. 4.1 Med najbolj jasno izrazene pomenske spremembe (modifikacije) glagol¬ skega dejanja sodi pomen ‘absolutna dovrsitev glagolskega dejanja’, ki ga hkrati dokazujejo skladenjska, besedna in slovnicna sredstva. Pri slovenskih ustreznikih je dosledno izrazen tudi predponsko. Glagoli s to pomensko vrednostjo so obvezno vclenjeni v dogajalno zaporedje. Jasno nakazano dogajalno razmerje do kasnejsih dejanj je neredko poudarjeno tudi z razmerjem vzroka in posledice. Na dovrsitev pred drugimi preteklimi dejanji kaze njihova umescenost v casovni odvisnik, raba v predpretekliku oz. v casovni obliki, ki je vsaj rahlo kontrastna oblikam, v katerih so navedena sledeca dejanja, 11 ter vzporedno rabljena znacilna okoliscinska dolocila, npr. prislovno dolocilo casa.: 1. Vnd nach dem Juda ausgetrauret hatte / gieng er hinaujf seine schaffe I I zu scheren gen Thimnath (LB 1545,1,96) - 1nu kadar ie Iuda bilisshaloval, je gori fhalv’Timnat fvoje Ouceftrizhi (DB 1584,1,25a); 2. da er zu seiner zeit gedienet hatte dem willen Gottes / ist er entschlajfen (LB 1545, 111,2219) - Kadar je bil v Jvojmu Zhafsu doflushil Boshji voli, je saf pal (DB 1584, III,69a); 3. Vnd da sie gessen hatten / blieben sie auffdem Berge vber nacht (LB 1545,1,84) - inu kadar fo bily odjedli, fo zhes nuzh na tej Gorri of tali (DB 1584, 1,21 a). Redki so primeri, kjer slovenski prevajalci ustaljenega, obvestilno dopolnjujocega se oblikovno-pomenskega soglasja razlicnih elementov niso v pre- poznavni obliki prezrcalili v svoj prevod. Po ustaljenem vzorcu so veckrat segali tudi tedaj, kadar jih prevodna predloga k temu ni spodbujala. Upostevanje vseh nje- govih sestavin je povzrocilo vecvrstne odmike od prevodnih predlog. Eno od pricakovanih posledic predstavlja pretvorba vezalnega priredja v podredje: Diese stelleten sie fur die Apostel / vnd betten vnd legten die Hende aujf sie (LB 1545, 111,2202) - Lete fo oni pred te Iogre poftauili, Inu kadar fo ismolili, fo na nee te rokepolushili (TT 1557, 348). Doslednost predponskega izrazanja pomena obcasno popusca pri drugem clenu nastevalnega zaporedja, to je pri glagolih, ki so v 11 V predlogah so se izoblikovala naslednja razmerja: 1. pluskvamperfekt - perfekt/preterit, 2. perfekt - preterit, 3. perfekt/preterit - historicni prezent; v prevodih pa: 1. predpreteklik - preteklik, preteklik - zgodovinski sedanjik itd. Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 63 posebnih sobesedilnih pogojih tudi v slovenskem jeziku lahko rabljeni v neos- novnem vidskem pomenu (npr. jesti v dovrsni rabi). Npr.: Vnd da Boas gessen vnd getruncken hatte /ward sin hertz guter dinge (LB 1545,1,502) - Inu kadar je Boas bil odjedel inu pyl, je njegovu ferce dobre vole poftalu (DB 1584,1,148a). 4.2 Pri glagolih premikanja, sestavljenih s predpono po-, je le redko mogoce zaslutiti hkratno podovrsevalno ter vrstnooznacevalno vlogo predpone. Kadar so dejanja, ki jih oznacujejo tovrstne tvorjenke, casovno pomaknjena v prihodnost, bodisi sama zase ali kot del dogajalne verige, je predpona po- dosledno rabljena za izrazanje prihodnosti. Raba sestavljenk s predpono po- nadomesca opisni nacin izrazanja prihodnosti. V isti skladenjski enoti se zato pogosto prepletata oba izrazna nacina, kar povzroca spremembo ritmicnega toka pripovedi, lahko pa zmanjsuje tudi stilni ucinek. Npr.: 1. Aber nu werden sie sich ausbreiten / wie Refer / vnd damn fliegen (LB 1545,11,1631 )-Sdajpakfe bodo narasen resgernili, kakorKe- bri, inuprozhpolete (DB 1584, II, 120a); 2. Meineftu/wenn fie fchon lang bey dir in der wuften bleiben / vh dir zuhoren / das jnen ein gebratne taub werde ins maul fliegen (SA 1559,1,CIIb) — Kai ti fe sdij, zhe le bodo vedan predige poflufhali, da ijmpezhene ptijce v’uftapolete? (KPo 1567, CXXVb); 3. Sie werden in der Stad vmbher reiten / auff der mauren lauffen / vnd in die Heuser steigen (LB 1545, 11,1591) - Onypojesdio okuli po Mefti, po sydeh bodo tekali, inuv’hifhe lasili (DB 1584, II, 109a); 4. ZVr selbigen zeit / werden die Berge mit siissem Wein trieffen / vnd die Hiigel mit Milch fliessen / vnd alle Beche in Juda / werden vol Wassers ge- hen (LB 1545,11,1594) - v’Temiftim zhaffu bodo Gorre s’flatkim Vinom kapale, inu Hribipoteko s’Mlekom, inu vfi potoki v’ludi polni vode potekd (DB 1584, 11,110a). 4.3 Pomen ‘velika mera ali intenzivnost glagolskega dejanja’ se je zelo opazno vezal na predpono raz-, v nekoliko manjsi meri pa tudi na pre-. Slovenski pro- testantski pisci so ju izbirali neodvisno od prevodnih predlog, kjer kaze pomen se vecjo prepoznavno odvisnost od sobesedila kot v prevodih. Neposredno ga dokazu- jejo znacilna okoliscinska dolocila (npr.: seer > filnu, britku, allzu seer > prefilnu, wol > prece , hart > filnu, viel erger > fhe bul, mit grossem zorn > s’ velikim fer- dom, mit zorn > slobnu, on alle masse > pres mere\ 1. in 2. zgled), posredno pa tudi opozorila na dolzino trajanja procesa oz. na prostorsko razsirjenost pojava. Tako casovna kot prostorska razseznost sta zadoscali za razvitje in dosezenost visoke stopnje dejanja (3. in 4. zgled). Npr.: 1. Vnd befalh/man solte den Ofen sieben mal heisser machen / denn man sonst zu thun pflegte (LB 1545, II, 1548) - inu je vkasal, de bi imeli to Pezh fedemkrat vrozhefhi resbeliti, kakbrfo jo ficer belili (DB 1584, II,96b); 2. Da ergrimmet Rain seer vnd sein geberde verstellet sich (LB 1545,1,31) - Satu fe je Rain britku refserdil, inu njegou obras fe je premenil (DB 1584,1,3b); 3. WEh denen die des morgens friie auffsindf des Saujfens sich zu vleissigen /vnd sitzen bis in die nacht / das sie der Wein erhitzt (LB 1545,11,1180) - Gorje je tern, kateri v’jutru sguda vftajajo, de fe pyanofti flifsajo, inu fede noter v’nuzh, de je Vinu resgreje (DB 1584, II,3a); 4. Wenn denn da der Priester sihet/das der grind weiter gefressen hat in der haut/Sol er jn vnrein vrteilen (LB 1545,1,221) - kadar 64 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Far vidi, de fe je ta Grinta dajle resrafla po Koshi, taku ga ima sa nezhif tiga foditi (DB 1584,1,68b). V manj jasnih primerih, ki so odpirali moznost aktualizacije v smeri zacetnosti ali v smeri velike mere, se je Dalmatin na osnovi sobesedilnih namigov odlocal za drugo moznost. Npr.: DA nu das der HERR horet /entbrand er / Vnd Fewrgieng an in Jacob / vnd zorn kam vber Jsrael (LB 1545,11,1033) - Kadar je vshe GOSPVD letu flifhal, fe je refferdil, inu fe je ogin resnel v’lacobi, Inu ferd je pri/hal zhes Israela (DB 1584,1,299a). Od ustaljenega izrazanja prekomemosti glagolskega dejanja s predponama wa¬ in pre- nekoliko odstopa predpona do-. Na njen izbor je vplivala prevodna predloga, ki je s prislovnim dolocilom mere zu tod usmerjala k prevodni predlozno-predpon- ski ujemalnosti: Jch habe mich schierzu todgeeiuert (LB 1545, II, 1075) - Ief t Jim fe fkoraj do fmerti doajfral (DB 1584,1,31 lb). 4.4 Pomen polnomerne uresnicenosti glagolskega dejanja je tako v nemskih predlogah kot v slovenskih prevodih v prvi vrsti prepoznaven po rodilniski vezavi in po povratnosti glagolov. V slovenscini nanj kaze tudi raba predpone na-, ki kot njegovo izrazno sredstvo prevladuje. Nemsko zvezo sich satt sehen je tudi Dalmatin nadomestil z razvezavo, ki jo predstavlja prislovno dolocilo mere ter glagol, sestavljen s predpono na-: VND wer kan sich seiner Herrligkeit sat sehen? (LB 1545,11,1814) - INu gdu fe more njegove zhafty do Jitofti nagledati? (DB 1584, II,170b). Slovenski prevajalci so pomen neredko enostransko vkljucevali v prevod, zato glagoli oz. glagolske besedne zveze iz prevodne predloge izkazujejo le delno pomenskosestavinsko prekrivnost s slovenskimi ustrezniki. Npr.: Da assen sie vnd wurden all zusat/Er lies sie jren Lust biissen. Da sie nu jren lust gebiisset hatten / vnd sie noch dauon assen (LB 1545,11,1033) - Tufo ony jedli, inu So vfi pre/iti poftali, On je puftil nyh fe navelizhati. Kadar fo fe vshe bily navelizhali, Inu Jo Jhe od tiga jedli (DB 1584,1,299a). 12 4.5 Prepoznavnost pomena ‘popolna ali celovita izvedba glagolskega dejanja’ olajsujejo sobesedilna sredstva (npr. gar > cilu, wol > dobru), ki so nepogresljiva tedaj, kadar izostajajo znacilne predpone:. VND da er das Haus inwendig gar ge- messen hatte /fiiret er mich heraus zum Thor gegen morgen (LB 1545,11,1484) - Inu kadar je on to Hifho snotraj cillu bil premeril, je on mene vunkaj pelal h’tem Vratam pruti jutru (DB 1584, II,81a). V zgledu ZVr selbigen zeit/wil ich Jerusalem mit Laternen durchsuchen / Vnd wil heimsuchen die Leute (LB 1545,11,1640) - Vtemiftim zhaffu hozhem jeft Ierusalem s’Laternami preyfkati, inu hozhem te Ludy obyfkati (DB 1584, II,122b-123a) na temeljitost izvedbe dejanja kaze tudi uporabljeno prislovno dolocilo sredstva z laternami. 4.6 Tudi prepoznavnost pomena ‘majhna mera glagolskega dejanja’ je izrazito sobesedilno odvisna. Npr.: 1. Wo aber nicht/so nemet mich an als einen Torichten n Biissen se je v Lutrovi Bibliji uporabljal v pomenih, ki v danasnji nemscini niso vec v rabi: »ganz machen, aussbesssern, wiederherstellen (»Liicken bussen«); befriedigen, stillen, eine Strafzahlung auferlegen« (LB 1545,111,313*). Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 65 /das ich mich auch ein wenig rhiime (LB 1545,111,2340) -Aku pak nikar, taku me vfaj gori vsamite, kakor eniga neumniga, de fe jeft tudi enu majhinu pohvalim (DB 1584, III, 100a); 2. Eheleut konnenfreyjur Gott tretten / vndfich jres ftands mit gutem gewiffen rhumen (SA 1559, I.LIIa) - Ti, kijr v’Sakonu prebivaio, fmeio ozhitd pred Boga inu Liidy ftopiti, inu fvoi ftan pohvaliti (KPo 1567, LXVfflb). Ceprav gre v obeh navedenih zgledih za prevod istega nemskega glagola, predpona po- samo v prvem primeru izraza dosezenost majhne mere glagolskega dejanja, na kar kaze vzporedno rabljeno prislovno dolocilo kolicine ein wenig > enu malu. V dmgem primeru je zanesljivo izpricana samo podovrsevalna vloga predpone. Tudi s tem pomenom so slovenski prevajalci pogosto samostojno in neodvisno od pred- loge niansirali povedano. Ker se veze na zelo pogosto rabljene in izrazito vecpomenske predpone (po-, o-/ob-, na-), njihova prisotnost sama na sebi se ne opozarja nanj. Znacilen odmik od predloge predstavlja nasprotje lachen - nasmejati se. Nemski glagol pomenske sestavine majhne mere glagolskega dejanja bese- dotvorno razvidno ne izpricuje, ceprav bi jo lahko z medpono -l- in s preglasom, pri slovenskem ustrezniku pa je izrazena s predpono na-: Aber Daniel lachet / vnd hielt den Konig / das er nicht hinein gieng / vnd sprach (LB 1545, II, 1955) - Daniel pak fe je Jiafmejal, inu je dershal Krajla, de nej notar fhal (DB 1584, II,208b). Na malomerni pomen je pogojno mogoce sklepati tudi iz zamenjav demutigen jeman- den > ukraciti pamet ter ene velniske oblike z drugo: riicke hin > pomakni se tja. 1. Solche gutdunckende vernunjft zu demutigen /hat Gott die Befchneidung geboten / bey ewiger verdamnufi (S A 1559,1, XXXVII) - Obtore, da bi fe ta ifta fpazhena nafhapamet vkrazhila nasaipoftavila/.../ie Bog to obresanie v ’tim ftarim Sakonu par peni alii ftraifingi vezhniga pogublenia dershatiporozhil (KPo 1567, XLVIIII); 2. der Raum ist mir zu enge /Rucke hin / das ich bey dir wonen miige (LB 1545, II, 1244) - Letu meif tu ie meni pretefnu, pomakni fe tja, de bom mogel per tebi pre- bivati (DB 1584, II,20a). Kadar se kot slovenski prevodni ustreznik pojavlja izpridevniski glagol, ga je neodvisno od sobesedila veckrat mogoce razlagati na dva nacina: sich erweichen > omeciti se ‘postati mehek’ ali ‘postati mehkejsi’. Na malomerno modifikacijo kaze druga razlaga. V zgledu Jr solt nichts mindern von dem Tagwerck an den Ziegeln (LB 1545,1,130)- Vynemate nizh omanfhati od tigaZegla, kateri imajo ony vfak dan fturiti (DB 1584,1,36b) na moznost kolicinske omejenosti glagolskega dejanja kaze prisotnost nikalnega kolicinskega zaimka (nichts > nic). Pri nemskem glagolu je pomenska modifikacija besedotvorno nerazvidno zajeta v besedni pomen, pri slovenskem pa je izrazena predponsko. 4.7 Na pomen dosezenosti dolocene kolicine z glagolskim dejanjem tako v nemskih besedilih kot v slovenskih prevodih opozarja bodisi pristnost prislovnega dolocila kolicine ali zgolj vezava z rodilniskim predmetom, ki nastopa v vlogi del- nega rodilnika. S prislovnimi dolocili kolicine je v nemskih besedilih hkrati opozor- jeno tudi na dovrsenost glagolskih dejanj. Glagoli kot lesen, messen, betten so v slovensko-nemskih slovarjih razlozeni z nedovrsnimi in dovrsnimi ustrezniki, ven- dar razlago vedno pricenjajo nedovrsniki. 13 Npr.: 1. Vnd er mas sechs mas gersten 66 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij / vnd legts auffsie (LB 1545,1,503) - Inu on je nameril Jheft merizhiz Iezhmena, inu je njej gori sadill (DB 1584,1,148b); 2. VND des sechsten tags samleten sie des Brots zwifeltig /ja zwey Gomorfur einen (LB 1545,1,153) - NA fhefti dan pak fo ony tiga Kruha famodrug nabrali, sa flejdniga dva Gomera (DB 1584,1,45b). V slovenscini se pomen dosledno veze na predpono na-, v nemscini pa je predponsko redko izrazen: npr. einbrocken > nadrobitv, der hatte einen Brey gekocht vnd Brot eingebrocket in eine tiejfe Schtissel (LB 1545, II, 1956) - ta je bil eno Kafhofkuhal, inu Kruha nadrubil v’eno globoko fkledo (DB 1584, II,209a). Tudi vzporedna raba delnega rodilnika je v slovenskih besedilih pogostejsa kot v predlogah. 4.8 Na dodajanje in odvzemanje, uresniceno z glagolskim dejanjem, tako v nemscini kot v slovenscini kaze ustaljen izbor pomensko specializiranih predpon: zusetzen > pristaviti, zugeben, dazugeben > pridati, beilegen > priloziti, abzahlen > odlociti, absondern > odlociti : WElcher ist vnter euch/ ob er schon darumb sorget /der da kiinde eine Elle lang seiner grosse zusetzen ? (LB 1545,111,2105) - Kateri je mej vami, aku bi lih satu fkerbil, kir bi mogel en komulz fvoji dolgof ti perftaviti ? (DB 1584, III,39a). Do prevodnega razhajanja prihaja zaradi izbora pomensko razlicnih predpon (1. zgled), se pogosteje pa zaradi nevzporedne rabe opisne in enobesedne moznosti, ki se lahko uresnicuje tudi kot nasprotje frazeologem - enobesedno nadomestilo (2. zgled). Eno odrazlicic predstavlja Dalmatinovo opisno priblizevanje samostalniskemu izraznemu nacinu iz Lutrove predloge (3. zgled): 1. ABER DARunter vermischet er gar eine edle warnung fur Menschenleren (LB 1545,111,2268) - VPuflednim Capituli on dobru vsdaje tern Karfzhenikom v’Rimi, inu h’timupermejfha enu cillu shlahtnu opominanje (DB 1584, III,8la); 2. vndver- gniiget dem Konig die zal /das er des Konigs Eidem wiirde (LB 1545,1,543) - inu je teifte Krajlu odfhtel, de bi Krajleu Set poftal (DB 1584,1,160b); 3. So wird er deinem Samen / den du aujf den acker geseet hast Regen geben / vnd Brot von des ackers einkomen (LB 1545,11,1214) - Taku bo on tvojmu femenu, kateru na nyvo poffejefh, desh dal, inu kruh, od tiga, kar na nyvi perrafte, inu tigaiftiga veliku obilje (DB 1584, II,12b). Manjsi odmik od prevodne predloge predstavlja ze omen- jeno dvakratno prevajanje predponske sestavine nemskega glagola: Zele es ab /was du zugeben gedenckest / vom andern gut (LB 1545, 11,1793) - odfhtej prozh, kar miflifh dati od drusiga blaga (DB 1584, II,164b). Dalmatin se je od Lutrove prevodne predloge oddaljil tudi tako, da je glagoloma wehren in mehren poiskal sorodni protipomenski par, dovolil pa si je zamenjavo vrstnega reda, ki stilnega ucinka ni prizadela: Man kan sie weder wehren noch mehren /vnd kan seine grosse Wunder nicht begreiffen (LB 1545,11,1776) - Nihzhe nemore k’nymperloshiti, ali od nyh odvseti, inu njegova velika zhudef/a nihzhe nemore saftopiti (DB 1584, II, 160a). 13 Doris, Bozidar in Primoz Debenjak: Veliki nemsko-slovenski slovar, Grosses deutsch-slowenisches Worterbuch, Ljubljana, 1993: »lesen /.../ 2. Trauben, Beeren usw.: trgati, obirati« (683); »messen /.../ meriti (an z), izmeriti, premeriti« (733); »sammeln /.../ zbirati, zbrati« (933). Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 67 4.9 Nemske glagole kot npr. blasen, seufzen, springen, treten v slovenskih prevodih zamenjujejo dvojice priponsko razlicnih glagolov (pihniti - pihati, vzdihniti - vzdihovati, skociti - skakati, stopiti - stopati). Uporabljeni so v razlicnem, pomenu prilagojenem sobesedilu: 1. BLesestu fiincklin / So wird ein gros Fewrdraus. Speiestu aber ins fiincklin / so verlesscht es (LB 1545,11,1791) - Aku v ’yfkro pihnefh, taku is nje velik ogin poftane: aku pak na y/kro plunejh, taku vgafne (DB 1584, II,164b); DA liesestu deinen Wind blasen (LB 1545, 1,150) - Tedaj fi ti pul til tvoj Vejter pihati (DB 1584,1,44b); 2. A Is sie jn aber geschlagen batten /.../ seufftzet er / vnd sprach (LB 1545,11,1917) - Kadar fo ony njega pak byli /.../ je on vsdihnil, inu je djal (DB 1584, II, 198b); Vnd die kinder Jsrael suf- fzeten vberjre erbeit (LB 1545, 1,125) - Israelfki otroci fo zhes fvoje dellu vsdi- hovali (DB 1584,1,35a); 3. DJe Erde bebete vnd ward bewegt/Vnd die Grundfeste der Berge regeten sich vnd bebeten (LB 1545, 11,979) - Semla fe je ganila inu ftrejla, inu teh Gurr grunti fo fe gibali inu trefli (DB 1584, 1,283b). S priponsko izmenjavo je izrazena njihova vidska in pomenska razlicnost. Dovrsnemu glagolu, ki oznacuje enkratno, navadno hitro izvrseno dejanje, stoji nasproti nedovrsnik, ki izraza bodisi trajno ali ponavljajoce se dejanje. Medtem ko je predponski nacin izrazanja dovrsenosti glagolskega dejanja uveljavljen tudi v nemscini (npr. sich er- regen - sich regen : ganiti se - gibati .ve), 14 je priponsko izrazanje vidskih in pomen- skih razlik med glagoli znacilnost slovanskih jezikov, tudi slovenskega knjiznega jezika 16. stoletja. Odtenek nagle izvedbe glagolskega dejanja se praviloma veze na pripono -ni-. Prepoznavnost vidske in pomenske dolocenosti glagolov poleg sobesedila olajsuje tudi njihova uvrscenost v nastevalne nize, zlasti se, ce je dejanja mogoce razumeti kot zaporedno opravljena in vsaj obcasno tudi kot v eni ali v obeh smereh medsebojno pogojena. Mesano sestavljeni nizi kazejo, da je bila odlocitev za dovrsni ali nedovrsni nacin interpretacije pogosto prepuscena prevajalcu, saj ga predloga ni jasneje usmerjala niti k eni niti k drugi resitvi: WO etwa ein Wind hauchet / oder die Vogel siisse sungen vnter den dicken zweigen / oder das Wasser mit vollem lauff rauschet / oder die Steine mit starckem poltern fielen (LB 1545, II, 1727) - Inu kerje kej vejter pihnil, ali ker fo Ptize flatku pejle mej goftimi ve- jami, ali ker je voda, kir mozhnu tezhe, fhumela, ali fo kamini s ’mozhnim rapotan- jempadli (DB 1584, II, 146a). 4.10 Slovenski prevodi se od nemskih predlog locijo tudi po razvidnosti pred- ponsko izrazenega pomena zaporedne izvrsitve dejanja, bodisi opravljenega z vecjim stevilom osebkov (1. primer) ali na vecjem stevilu predmetov (2. primer): 1. Also lies der HERR Pestilentz in Jsrael komen /.../das des Volcks starb / von Dan bis gen BerSeba / siebenzig tausent Man (LB 1545, 1,619) - Natu je GOSPVD puftil Kugo v’Israel priti /.../de je tigafolkapomerlu od Dana, noter v’Bersebo, fedemdeffet taushent Mosh (DB 1584,1,182a); 2. Die Juden/.Vbaten sie Pilatum 14 Maslov (1978: 40) opozarja na nevamost enacenja zunanjega, formalnega paralelizma, kakrsnega izkazuje nemska dvojica steigen - ersteigen, z vsebinskim, to je s slovanskimi vidskopamimi dvojicami, pogojenimi z mejnostjo glagolskega dejanja. 68 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij / das jre beyne gebrochen vnnd abgenommen wurden (SA 1559, CXXVb) - Iudie /.../ fo Pilatufa pro/ili, da bi puftilijm ko/ti polomiti, inu dolijh fkrisha fneti (KPo 1567, CLXVIb). Ker se pomen v nemscini ni vezal na doloceno besedotvorno sestavino, tudi njegova prisotnost v besednem pomenu glagola ni zanesljiva. Pomen, ki ga je v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja v prvi vrsti uresnicevala predpona po- (redko ob-), je bil prav zaradi njene vecpomenskosti in funkcionalne obremenjenosti tezko prepoznaven. Lociti ga je bilo treba od zgolj podovrsevalne vloge predpone (3. zgled), od njene rabe v funkciji izrazanja prihodnosti (4. zgled), neredko pa tudi od drugih pomenov: 3. Er hub seinen Spies auff/vnd schlug acht hundert auffein mal (LB 1545,1,617) - On je vsdignil fvoj fhpejs, inuje offemftu na en krat pobyl (DB 1584, 1,181b); 4. Alle Stedte werden fur dem geschrey der Reuter vnd Schiitzen fliehen / vnd in die dicken Welde lauffen vnd in die Felsen kriechen (LB 1545,11,1280) - Via Mefta pobeshe pred krizhanjem teh Kojnikou inuStrelceu, inupoteko v’gofte gosde, inupolesejo v’Skale (DB 1584, II,29b). Ven- dar pa slovenski protestantski pisci moznosti za doslednejse predponsko izrazanje osebkove ali predmetne distributivnosti niso vedno izrabljali. Tovrstna poenotenost nastevalnih nizov veckrat pojenjuje ze pred koncem, zato je tudi stilni ucinek manjsi, kot bi ob navadno enako grajenih nastevalnih enotah lahko bil. Npr. Er wird auch die Moabiter in ewre hende geben /das jr schlahen werdet/ allefeste Stedte / vnd alle ausserwelte Stedte / vnd werdet fellen alle gute Bewme / vnd werdet ver- stopffen alle Wasserbriinnen / vnd werdet alien guten Acker mit steinen verderben (LB 1545,1,687) - On bo tudi Moabiterje u’vafhe roke dal, de vy botepobyli vfa terdna Mefta, inu via isvolena Mef ta, inu bote poffekali vfa dobra drivel fa, inu bote samafhili vie vodene Studenze, inu bote vie dobre nyve s’kamenjom konzhali (DB 1584,1,203b). 5 Z izborom slovenskega ustreznika je bila neredko opravljena tudi manjsa ali vecja pomenska oddaljitev od izvirnika. 5.1 Manjsi odmik predstavlja razhajanje glede vrstne opredelitve glagolskega dejanja: ce npr. prevajani glagol izraza visoko stopnjo glagolskega dejanja, sloven- ski ustreznik pa nastop custvenega stanja (fich ergrimmen : fe fgrosi). Primerjana izraza lahko izkazujeta tudi vecjo pomensko razlicnost. V zgledu Vnd wird nicht ein Hund dich thiiren anbellen (LB 1545, II, 1690) - inu nebo fmel en Pes na tebe sala- jati (DB 1584, II, 136b) prehodno rabljeni glagol anbellen domnevno uresnicuje kontaktni pomen, slovenski predponski ustreznik zalajati pa odpira moznost razumevanja v dveh osnovnih pomenih: v smeri oznacevanja zacetnosti glagol¬ skega dejanja ali njegove enkratnosti oz. kratkotrajnosti. V nekaterih primerih je med prevajanim in prevedenim besedilom dosezena skoraj idealna sporocilna usklajenost, ceprav so izbrani glagolski ustrezniki pomenskosestavinsko nesimetricni. Npr.: Ein trewer Diener oder Vnterthan ist nichtzu bezalen (LB 1545,11,1128) je vreden vec, kot se ga lahko placa’ - en svef t fel,fe nemore preplazhati (DB 1584,1,326a) ‘ga ni mogoce prevec placati’. Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 69 5.2 Enega vecjih odmikov od prevodne predloge predstavlja nadomestitev glagolov, ki v predlogi oznacujejo dogajanje ali stanje, z dovrsnimi ustrezniki, pri katerih vidsko dolocujoca predpona (izjemoma pripona) hkrati dejanje tudi vrstno opredeljuje: 1. vnd freweten sich die selbe zu sehen (LB 1545,1,516) - inu fo fe obeffelili toifto viditi (DB 1584,1,152b); 2. Da furchtsich Mose / vnd sprach (LB 1545,1,125) - Inu Moses fe je sbal, inu je djal (DB 1584,1,34b-35a). Preinterpre- tacije v smeri dovrsenosti ali trajanja glagolskega dejanja je mogoce zaslediti pri izrazanju vseh pomenskih modifikacij s podrocja vrstnosti glagolskega dejanja. Npr.: Jch wil das Schwert las sen klingen / das die Hertzen verzagen (LB 1545, 11,1439) - left hozhem ta Mezh puftiti sashvenkniti, de bodo ferza zagala (DB 1584, II,69b). Dalmatin je namesto Lutrove imperfektivne rabe glagola uporabil dovrsnik s pomenom enkratne uresnicitve kratkotrajnega dejanja. 5 . 2.1 Zamenjava trpniske oblike s tvornikom obicajno povzroca vecvrstno spre- minjanje, saj je z njo vzpostavljeno tudi nasprotje med izvrsenim dejanjem in stan- jem po njem. Npr. Hutet euch / das ewe re hertzen nicht befchwerd werden mit freffen vndfaujfen (SA 1559,I.XIIII) - Varitefe, da vafha /area ne preobloshite fpreveliko iedio inu pianoftio (KPo 1567, XlXb). V slovenskem prevodu je dovrsnost izrazena s predpono pre-, ki hkrati oznacuje tudi prekomemost glagol¬ skega dejanja. 5.3 Do pomenskih razlik prihaja tudi zaradi ubeseditve neposredno si sledecih, pa vendar razlicnih dogajalnih faz. Znacilen primer zaporednih, tesno povezanih dogajalnih faz sta npr. dejanje, ki z dovrsitvijo sprozi nastop stanja (v enem delu), ter stanje (v drugem delu): Er aber reis sich von Saul / vnd der Spies fuhr in die wand (LB 1545,1,545) - On je pak Saulu vbeshal, inu Shpejs je v’fteni obtezhal (DB 1584, 1,161a). Primerjana mesta obcasno kazejo na razlicno videnje oz. razlicno razumevanje istega dejanja: Erftund auff vom Gebet / vnd kam zu feinem Jungern / vnndfand fie fchlaffend (SA 1559,1,CXVIIb) - Kada ie ifmolil, pride k’fvoijm Iogrom inu naide ijhfpiozh, inupravi (KPo 1567, CXLVIII). Zadnji zgled kaze, da se je Krelj pri ubeseditvi dogajalnega zaporedja glede na predlogo po- maknil za korak nazaj, s cimer se mu je ponudila tudi prilika za fazno opredelitev dejanja. Dalmatinov prevod se glede izrazanja stanja neredko bolj ujema z Lutrovo prevodno predlogo, kot kaze na prvi pogled, saj je npr. z dovrsnim glagolom, rabljenim v predpretekliku, pogosto izrazeno stanje. Tudi v 16. stoletju je izrazanje stanja sodilo med osrednje funkeije predpreteklika. Npr.: vnd sahe einen Wider hin¬ der jm / in der Hecken mit seinen Hornern hangen (LB 1545, 1,60) - inu je v’gledal sa fabo eniga Ouna v’enim ternji, de je bjl sa ruge obviffel (DB 1584, 1,14a). 5.4 Z neodvisnim izborom, ki poleg upostevanja slovenskih jezikovnih zakoni- tosti razkriva tudi lastno ustvarjalno prizadevanje, so slovenski protestantski pisci v prevodih praviloma stopnjevali, redkeje pa zmanjsevali stilni ucinek povedi, stavka ali besedne zveze. Z izborom glagolov, sestavljenih z isto predpono, so enotili dvoclenske formule in vecclenske nastevalne nize ter stopnjevali njihovo stilno 70 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij ucinkovitost. Po tej poti so se hkrati hote oddaljevali od prevodne predloge. Npr.: Die Priester werden verstortzt / vnd die Propheten erschrocken sein (LB 1545, 11,1279) - Farji fe bodo prezhudili, inu Preroki fe bodo preftrafhili (DB 1584, II,29b). Navedenke I. S. AVILOVA, 1976: Vid glagola i semantika glagol’nogo slova. Moskva: Izdatel’stvo »Nauka«. Adam BOHORIC, 1584: Arcticae horulae fuccifivae. Wittenberg. A. V. BONDARKO, L. L. BULANIN, 1967: Russkij glagol. Leningrad. Jan A. CZOCHRALSKI, 1975: Verbalaspekt und Tempussystem im Deutschen und Polni- schen. Warszawa: Panstwowe Wydawnictwo Naukove. Jurij DALMATIN, 1584: BIB LI A, TV IE VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga Teftamenta. Wittenberg. Faksimile: Ljubljana, 1968. Doris, Bozidar in Primoz DEBENJAK, 1993: Veliki nemsko-slovenski slovar, Grosses deutsch-slowenisches Worterbuch. Ljubljana: DZS. Wolfgang FLEISCHER, 1983: Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. 5. Auflage. VEB Bibliographisches Institut Leipzig. Sebastijan KRELJ, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg. Ingeburg KUHNHOLD, Hans WELLMANN, 1973: Deutsche Wortbildung. Erster Hauptteil: Das Verb. Diisseldorf: Padagogischer Verlag Schwann. Martin LUTHER, 1545. Biblia, das ist die gantze Heilige Schrijft Deudsch auffs new zugericht. Wittenberg. Mtinchen: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974. Ju. S. MASLOV, 1978: K osnovanijam sopostavitel’noj aspektologii. Voprosy soposta- vitel’noj aspektologiji. Leningrad: Izdatel’stvo Leningradskogo universiteta. 4—43. - 1984: Ob osnovnyh ponjatijah aspektologii. Ocerki po aspektologii. Leningrad: Izdatel’stvo Leningradskogo universiteta. 5^-7. Majda MERSE, 1989: Raba izsamostalniskih glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dal- matinovi Bibliji. Logarjev zbomik. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 149-162. — 1993: Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled. Rjecnik i drustvo. Zbomik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikolo- giji odrzanog 11.-13. X. 1989. u Zagrebu. Zagreb. 227-235. — 1995a: Kongruenz und Divergenz der Ubersetzung von Verben in der Dalmatinschen und Lutherschen Bibeltibertragung. Ein Leben zwischen Laibach und Tubingen. Primus Truber und seine Zeit. Miinchen: Verlag Otto Sagner. 492-510. — 1995b: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Martina OROZEN, 1996/1986a: Stilni problemi Trubarjevega jezika. Poglavja iz zgodovine slovenskega knjiznega jezika (od Brizinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana. 130-160. — 1996/1986b: Vprasanja sintakticne interference v Dalmatinovem prevodu Biblije 1584. Poglavja iz zgodovine slovenskega knjiznega jezika (od Brizinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana. 234—250. RUSSKAJA GRAMMATIKA. TOM I, 1980. Moskva: IzdatePstvo »Nauka«. Majda Merse, Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih ... 71 P. S. SIGALOV, 1978: Zadaci i vozmoznosti sopostavitel’nogo i sravnitel’no-istoriceskogo izucenija sposobov dejstvija slavjanskogo glagola. Voprosy sopostavitel’noj aspek- tologiji. Leningrad: Izdatel’stvo Leningradskogo universiteta. 44—56. Johannes SPANGENBERG, 1559: Aufilegunge der Epif teln vnd Euangelien. Numberg. M. A. SELJAKIN, 1987: Sposoby dejstvija i pole limitativnosti. Teorija funkcional’noj grammatiki. Leningrad: Izdatel’stvo »Nauka«. Primoz TRUBAR, 1557: TA PERVIDE1L TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tubingen. KRAJSAVE DB 1584 - Jurij Dalmatin, BIBLIA, 1584 KPo 1567 - Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, 1567 LB 1545 - Biblia, das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch aujfs new zugericht, 1545 SA 1559 - Johannes SPANGENBERG, Aufilegunge der Epif teln vnd Euangelien , 1559 TT 1557 - Primoz Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA , 1557 Summary In their translation of Biblical and other ecclesiastic texts the main Slovene 16. c. Protestant writers (Trubar, Krelj, Dalmatin) relied mostly on German originals. The attempt to determine the extent of the translators’ reliance on the original revealed and confirmed the expected bipolarity in the area of aspect, i.e., lesser translation dependency in verbal aspect, and much greater dependency in Aktionsart, which is also an indirect proof that these are two separate categories. The verbal aspect of the 16th c. literary language appears as a fully-formed and systemically stable grammatical category. This stability and systematicity could have not been facilitated by the German originals, as German does not possess verbal aspect as a grammatical category. Aktionsart as a lexical-semantic category was more likely to be influenced. In various semantic modifications of Aktionsart , the comparison revealed various kinds of translation dependency. The following typology of replacements can be established: (1) the German verbs expressing Aktionsart with prefixes are replaced by the corresponding Slovene prefixed verbs (e.g., entschlafen - zaspati, ersehen - zagledati, sich ergrimmen - razsrditi se), (2) German verbal composites like liebgewinnen, hdngenbleiben, stillstehen, in which Aktionsart is expressed indirectly with another component, are in the Slovene translations replaced by semantically clearer corresponding lexemes, that have Aktionsart expressed with the specialised derivational means, i.e., with a prefix or/and suffix (e.g., stehenbleiben - meaning the beginning of the action as well as ’to remain in certain situation or position’ - is replaced by obstati, stillstehen - with molce obstati ); (3) non-prefixed polysemic German verbs are replaced by corresponding Slovene prefixed verbs (e.g., halten, which is usually used in one of its two basic, contextually recognisable meanings: to stop or to stand up - obstati; horen - zaslisati; freuen sich - obeseliti se); (4) Aktionsart is often paraphrased, i.e., in a parallel or non-parallel translation (e.g., etwas miide werden - navelicati se cesa); (5) compared to the German original, the verb used in the Slovene translation usually has an added semantic feature, i.e., Aktionsart (e.g., schlagen die Amalekiter - pobiti Amalekiterje; sterben - pomreti; schnauben sieben mal - sedemkrat zazehati); (6) the opposite scenario is also possible. In terms of Aktionsart and the forms of its expression a complete agreement between the original and the translation is rare. The changes in presentation of the course and completion of verbal action often resulted in additional discrepancies between the translation and the original text, e.g., syntactical and stylistic ones. ■ ■ wdrySfuas .,■ ■ ' - . UDK 811.163.6*282(497.4 Istra) Rada Cossutta Univerza v Trstu ROMANSKI VPLIVI V GOVORIH SLOVENSKEISTRE Prispevek je etimoloska razclemba romanizmov v poljedelski in vinogradniski terminology i istrskoslovenskih govorov. Poleg znacilnih morfoloskih in semanticnih pojavov ugotavlja razlicne plasti istrske romanizacije (latinsko, furlansko, benesko, istrsko-italijansko, trzaskoitalijansko in italijansko), ki sestavljajo podobo jezikovnih interferenc na slovenskem istrskem ozemlju. The paper is an etimological analysis of the words borrowed from Romance languages in the agricultural and viticultural terminology of the Istrian-Slovene parlances. Beside typical morphologic and semantic phenomena it discovers different strata of the Istrian Romanisation (Latin, Friulian, Venetian, Istrian-Italian, Trieste-Italian and Italian) that represent the image of the linguistic interferences in the Istrian-Slovene territory. V letih 1988-90 sem za svoje doktorsko delo pod mentorstvom profesorja Logarja zbrala v Slovenski Istri obsezno narecno gradivo na podlagi terenskih razis- kav v 10 raziskovalnih tockah, enakomerno pokrivajocih celotno ozemlje (1. Malija, 2. Padna, 3. Krkavce, 4. Gazon, 5. Smarje, 6. Kostabona, 7. Pomjan, 8. Borst, 9. Marezige, 10. Trebese). Raziskavo sem omejila na poljedelsko in vi- nogradnisko terminologijo in se pri tem posluzila posebne vprasalnice (978 vprasanj), opirajoc se na vprasalnice ALI (Italijanski lingvisticni atlas), ASLEF (Historicno-lingvisticno-etnografski atlas Furlanije-Julijske krajine) in SLA (Slovenski lingvisticni atlas). Iz zbranega gradiva sem nato izluscila 554 terminov s podrocja poljedelstva, vrtnarstva, vinogradnistva, cebelarstva in oljarstva, ki so po svojem izvoru romanski. Cas sprejema romanizmov v slovenskih istrskih govorih je bil zelo razlicen. Nekateri so bili sprejeti ze v casu, ko je Istri vladal oglejski patri- arhat, drugi, in teh je najvec, v casu Beneske republike, pa vse do najnovejsega casa, ko v Slovensko Istro vdirajo zlasti trzaski dialektizmi in italijanske knjizne besede. Romanski vplivi so zelo pogosti na podrocju vinogradnistva, botanicnih poimeno- vanj, zlasti za mediteransko sadno drevje, juzno sadje, za gojenje trte, zelenjave, oljk in za disavne rastline, pa tudi za mnoga poljedelska in vinogradniska orodja. Podrobna etimoloska analiza istrskoslovenskih romanizmov razgrinja razlicne plasti romanizacije tega obmocja, in sicer latinsko, furlansko, benesko, istrskoitali- jansko, trzaskoitalijansko in italijansko. 1. Latinska plast Najtezja je opredelitev latinske plasti, ker so se Slovenci naselili v Istri v 6.-7. stoletju in v tistem obdobju ni vec latinizmov. Nekatere latinske izposojenke so povezane z oglejsko ‘latiniteto’, druge so se obogatile s slovenskimi deminutivnimi priponami (npr. mej’yatca), vecino pa je prevzela tudi knjizna slovenscina in so postale prave kultume besede, za katere ni drugih poimenovanj (npr. vino, ocet itd.). Oglejmo si nekaj primerov: latinskega izvora, toda gotovo novejsa izposojenka, je 74 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij istr.slo v. fd'tur ‘posoda, v katero se stekajo oljni izvrzki’, ki je izoliran izraz (istrskoitalijanski govori ga namrec ne poznajo), a nedvomno povezan s poznolat. factorium ‘oljcna stiskalnica’ (REW 3134), prim. tosk. in sev.it. fattdio (DEI III 1605 d.; Index AIS 1349). Tudi istr.slov., sicer izolirano, mej’yada ‘vedro z enim rocajem’jelatinskegaporekla: iz lat. * manicata, topaiz lat. mamcus ‘rocaj’ (REW 5303a). Zanimiva je tudi istr.slov. izpeljanka mej’yatca z dodatkom slov. po- manjsevalne pripone -ca. Zelo stara izposojenka, blizja latinskemu kot neolatin- skemu okolju (zasledili so jo tudi v Panoniji), je istr.slov. psr’kat ‘svinjak, kurnik’, ki je stari leksikalni ostanek istr.rom. izpeljankena -atum *parricatum, iz srlat .par- ricus ‘pregraja’, ki pripada praide. substratu (REW 6253; Rocchi 6253; Skok III 45). Na poznolat. vitula /vidula ‘instrumentum musicum Violon dictum’ (Du Cange Vni 361) se navezuje istr.slov. dem. vi’dalce pi. ‘piscalka’, ki je brez neolatinskih vzporednic v Istri. 2. Furlanska plast Furlanska plast je raznolika in sega od novoveske, pri kateri pride v postev zlasti vpliv bizjaskega in furlanskega govora, pa do srednjeveske, ki je zastopana s ter- gestinskimi in muglizanskimi izposojenkami. S foneticnega vidika izstopa ohranjen sklop -pi / bl-, ki pa ni izkljucno furlanska znacilnost, saj je ohranjen tudi v istrskobeneskih govorih: prim. 548. flas'kon ‘pletenka; damizana’, iz istopomen- skega furl, flas ’cidn (NP 323), ceprav ni izkljucena moznost, da je z dodatkom ro- manskega avgmentativnega sufiksa izpeljano iz kras.flaska ‘steklenica’, ki pa ni v rabi v slov. istrskih govorih; 3. ‘dopli ‘dvojen’, ki gaje mogoce izvajati tako iz furl, adj. dopli ‘id.’ (DESFII 637 d.; NP 266) kot iz arh. trz. in istr.it. diiplo, ki je bil v rabi tudi kot pravni termin (Rosamani 335). Izrazito furlanska posebnost je palatalni -n- v naslednjem primeru: 36. ‘makiha ‘slamoreznica’, ki je prikrojena oblika us- trezne knj.it. macchina ‘stroj’, nastala pod vplivom furl, machigne (NP 544). Zanimiv je primer dvojne pripone, in sicer prve romanske, druge pa slovenske, do- dane na furlansko izposojenko: 244. vali ’zoncic ‘lehica’, iz istr.slov. vali ’zon ‘leha’, to pa iz furl, istopomenskega valisdn (NP 1256), dublete ben. vaneqdn (Prati EV 197). Obicajen postopek je dodatek slov. pomanjsevalne pripone -ca: prim. 973. ‘nuoyalce (pi.) ‘oljne tropine’, iz mugl. in terg. noglo ‘iztisnjene olive’ (DDM 106). Veckrat je furlanski izvor istr.slov. izposojenke mozno vzporejati tudi z istr.it. vari- anto, kar obcutno zreducira stevilo neposrednih furlanskih izposojenk: prim. 628. y‘rana ‘prstasti pesjak’s sekundamim -n-, iz furl. grame,-a (NP 398, Zamboni, Ro- manismi 109) oz. istr.pir. grama (Rosamani 449). Nedvomno furl, izhodisce ima istr.slov. izraz msndar’jarka ‘tanacetum vulgare’, ki z dodatkom epenteticnega -n- izhaja iz furl, madriarie ‘Chrysanthemum Parthenium Bernh.’ (NP 546). Furl, izvor je mogoce zaslediti tudi v istr.slov. s’kuta ‘mlezva’, iz istopomenskega furl, scuete (NP 992), ki se vsekakor navezuje na it. scotta ‘sirotka’ (DEI V 3422; DELI 5, 1167). Rada Cossutta, Romanski vplivi v govorih slovenske Istre 75 3. Beneska plast Beneska plast je v istrkoslovenskih govorih najbolje zastopana, kar gre pripisati zlasti dolgoletni beneski nadvladi na tem ozemlju in v Dalmaciji, od koder je Slovenska Istra prevzela tudi nekaj romanizmov. Vecina beneskih izposojenk je izpricana skoraj v vseh beneskih dialektih, kar sem lahko preverila s pomocjo stevil- nih dialektoloskih slovarjev, in zajema razlicne agrarne panoge. Za istrskoslovenske venetizme so znacilni nekateri morfoloski pojavi, ki so bolj ali manj pogosti, toda vsekakor tipicni: a) prevzem slov. deminutivnih pripon (prim. 851 ,fa‘salic ‘odtocni kanal v hlevu’, 977. ‘koyamca ‘skleda za pretakanje olja’); b) poslovenjenje glagolskih nedolocniskih in delezniskih pripon oz. dodajanje slov. glagolskih predpon (prim. 389. na'karyat / u’karyat ‘natovoriti’, 391. ptc. kdr’yan/ 390. nakar'yan ‘natovorjen’); c) pridevniki romanskega izvora z dodatkom slov. pripon (prim. 139. far- man’toni ‘koruzni’, 209. ‘yobast ‘skljucen, nabrekel’, 958 ,‘mazni ‘stiskalni’, 609. ‘tondast ‘okrogel’, 626. ‘vawski ‘dolinski); c) pojav metaplazme, ki je sicer sporadicen (prim. 500. fold/ folo ‘rocni zve- plavnik’). S semanticnega vidika so venetizmi izredno vitalni in pomensko razvejani. Do- volj zgovoren je primer istr.slov. termina ‘byza, ki lahko oznacuje ‘jarek’, ‘gnojisce’, ‘luzo’, ‘smetnjak’, ‘odprtino na dnu soda’, ‘jamo’, ‘odprtino za seno’, ‘konjske nozdrvi’ in ‘celice pri satu’. Nekatere beneske izposojenke so govorniki prevzeli za specificno kmecko orodje, za katero niso imeli na razpolago ustreznega slovenskega termina, vecina pa je sopomenk, ki se se danes enakopravno uporabljajo z istopomenskim slovenskim izrazom. V zbranem gradivu sem zasle- dila tudi nekaj primerov kalkov: istr.slov. ‘dela ta’bar ‘(kokos) se kilavo drzi’: ben. fa tabaro; istr.slov. ‘pasat ‘zimo ‘prezimiti’ : ben. passar Vinverno. Vcasih za oznako istega pojma naletimo celo na dva sinonimna venetizma: prim. 569. ‘sodar’ 1) istr.slov. bo’ter, iz ben. istopomenskega boter (Boerio 95; Durante 47), kar us- treza knj.it. bottaio ‘id.’ (DEI I 576; DELI 1,159; REW 1427); 2) istr.slov. mardn’yon, iz ben. istopomenskega marangon (Boerio 396; Durante 280). V naslednjem seznamu navajam nekaj tipicnih venetizmov: 959. bd‘cil ‘kroznik pri stiskalnici za olje, iz benec. bacil skleda’ (Boerio 54); 547. ‘boca ‘pletenka’, iz benec. bozza ‘steklenica’ (Boerio 96); 548. avgmentativ bo’cuon, iz benec. bozzon ‘velika steklenica’(Boerio ibid.); 90. bo’rela ‘samokol- nica’, iz ben. barela ‘kmecki voz z majhnimi robovi’ (Durante 25); 833. (na) ‘canko, delovna velelnica za zivino, ‘klic za preusmeritev goveda na levo’, iz ben. zanco ‘levi; levicen’ (Boerio 805; Durante 656; Miotto 221; Prati EV 203; Tomasi 211) ; 169. far’kada ‘prekla; kol opornik za trto’, iz benec. forcada ‘polne vile; vilicasta palica, ki jo rabijo perice, ko raztezajo perilo na vrvi’ (Boerio 281); 168. yarz’juola ‘plot’, iz ben. grisola /grisiola ‘trsna pletenina’ (Boerio 318; Durante 215; Prati EV 80; Tomasi 74); 930. ‘kwaco, delovna velelnica za zivino, ‘klic za po- gon osla’, iz ben. quacio ‘sklonjen’, deverbalna oblika izvedena iz ben. glagola 76 Slavisticna revija, letnik 46/1998, 3t. 1-2, januar-junij quaciar(se) ‘pomiriti se’ (Boerio 543; Durante 401; Miotto 164; Prati EV 139); 233. li’berat ‘odvzeti (merniku, staru)’, iz benec. pom. libar ‘razbremeniti (ladjo), od- vzeti del tovora’ (Boerio 369); 145. ‘manica ‘kita koruze’, iz ben. mana ‘snopic (slame, klasja itd.)’ (Prati EV 94 d.; Tomasi 115) z dodatkom slov. dem. pripone; 400. ‘masa adv. ‘prevec’, iz ben. istopomenskega massa (Boerio 403; Durante 289; Prati EV 99); 524. s'kavec ‘patoka, zonta’, iz ben. vin scavezzo ‘vino pomesano z vodo’, to pa iz benec. scavezzar ‘zlomiti’ (Boerio 623); 141. sdr’cina ‘koruzno ste- blo\ iz ben. sarasln ‘turscica, koruza’ prek * sarasina (Boerio 601; Durante 457); 276., 367. ta'yica ‘buca’, iz ben. tega ‘strok (boba, graha, fizola)’ (Boerio 739; Du¬ rante 614; Prati EV 187; Tomasi 197) z dodatkom slov. dem. pripone; 150. t’rozo ‘steza’, iz ben. (tudi benec.) trozo ‘stezica’ (Boerio 770; Durante 633; Prati EV 194); 621. zd’retdt ‘zravnati (drevo)’, iz ben. adj. dreto ‘raven’ oz. gl. drezzar ‘zravnati’ (Boerio 247; Prati EV 59); 583. zon’tela ‘zadnje zganje’, ki ga lahko usk- ladimo z benec. zontarela ‘majhen dodatek’, deminutiv k zonta (Boerio 821). 4. Istrskoitalijanska in trzaskoitalijanska plast V to skupino spadajo termini, ki so prisli v istrske slovenske govore iz sosednjega istrskoitalijanskega okolja. Vecinoma so lastni tudi trzaskemu narecju. Zaradi geografskega polozaja so istrskoitalijanski govori v razmerju do istrsko- slovenskih govorov prej neposredno vplivno izhodisce kot trzaskoitalijanski govor, ceprav ne smemo prezreti dejstva, da je vsaj naslednjih 18 terminov prevzetih direk- tno iz italijanske trzascine bodisi zaradi oblike bodisi ker niso izpricani v istrskoi- talijanskih govorih: prim. 204. bod’lada, iz trz.it. (tudi bizj.) badilada ‘polna lopata; sunek z lopato’ (Domini 27; GDDT 46; Rosamani 54); 15. ‘baddldt ‘lopatati’, iz trz.it. badilar ‘kopati z lopato’ z dodatkom slov. nedolocniske pripone (GDDT 46); 86. dem. bero ’cin ‘voz na dve kolesi’, prikrojitev trz.it. birocin ‘dvokolesni (vcasih tudi rocni) vozicek’ (GDDT 74), iz katerega izhaja tudi kras. (Sv. Kriz) birocin ‘id.’ (SDLA-Ts 452); 86. bi’roc ‘voz na dve kolesi’, prim, tudi kras. biroc (SDLA-Ts 452), iz trz.it. biroc ‘dvokolesni ali stirikolesni voz za prevoz blaga’ (GDDT 74), apokopirana oblika nekega v trzascini neizpricanega birocio, ki se navezuje na is- topomensko ben. birdcio (Durante 38); 510. dizyra’nirat ‘obirati jagode’, iz trz.it. (tudi bizj.) diggranar ‘lusciti’ (GDDT 205; Rosamani 316; Domini 154); 548. fjas'kon ‘(velika) pletenka, damizana’, iz trz.it. avgmentativa fiascon ‘pletenka; velika steklenica’ (GDDT 231; Rosamani 372); 86. ka’les ‘voz na dve kolesi’, iz trz.it. cales ‘koleselj; vozicek’ (GDDT 113; Rosamani 147); 135. pi. konfete ‘pecena koruzna zrna’, iz istopomenskega trz.it. pi. confeti (GDDT 170; Rosamani 241); 486. ‘vina na pasta ’nel ‘terasasti vinograd’, dem. oblika trz.it. pastano ‘obde- lana terasasta njiva’ (GDDT 439; Rosamani 746); 486. ‘vina na ‘pastin ‘terasasti vinograd’, iz trz.it. pastino /pasteno /pastano ‘obdelana terasasta njiva’ (GDDT 439; Rosamani 746); 674. pa’von ‘pav’, iz trz.it. (tudi bizj. in furl.) pavon ‘id.’ (Do¬ mini 329; GDDT443; NP 720; Rosamani 752); 13. sfalca’dor ‘okopalnik’, prikro¬ jitev, z dodatkom proteticnega is-, trz.it. falzador ‘kosec’ (GDDT 223) s pomensko prestavo, ki jo je mogoce razloziti le prek krizanja s furl, solzaddr ‘vrsta pluga z manjsim lemezem’ (NP 1067); 897. skshn’dyrast ‘mrsav’, rom. izposojenka z do- Rada Cossutta, Romanski vplivi v govorih slovenske Istre 77 datkom epenteticnega n- in slov. pridevniske pripone -ast, iz trz.it. scoladura ‘od- cejanje, troska’ (GDDT 596); 58. ska’leta ‘dno voza’, iz trz.it. dem. scaleta ‘lestvica’ (GDDT 573); 819. sta’lar ‘kravar’, prim, tudi istopomensko kras. stalar / staler , iz trz.it. (tudi bizj.) stalier ‘hlevar’ (Domini 472; GDDT 678); 433. st’ruankat ‘prirez(ova)ti’, prikrojitev trz.it. stroncar ‘odlomiti, okrniti’ (GDDT 698); 120. s'tubja ‘stmisce zita’, iz trz.it. stubia ‘strnisce’ (GDDT 701; Rosamani 1113); 349. vdr’zota ‘kodrasti ohrovt’, iz istopomenskega trz.it. verjota (GDDT 782; Rosamani 1217). Istrskoitalijanske in trzaskoitalijanske izposojenke kazejo iste znacilnosti, ki jih srecujemo ze pri beneskih: a) dodajanje slov. pomanjsevalnih pripon (prim. 582. bice’rincic ‘kozarcek’, 468 . bran’telca ‘brenta z rocajem’; 238. pampa'nelca ‘zitni molj’); b) poslovenjenje glagolskih nedolocniskih pripon (prim. 506. bandi’mirat ‘trgati grozdje’, 442. k’resit ‘rasti’; 184. kulti’virat ‘obdelovati (njivo)’; 434. ‘monddt ‘cis- titi; (raz)redciti mladike’; 202. ‘pastnat ‘globoko obdelovati zemljo; osipavati’; 437. prava'nerat ‘grebeniciti’) in dodajanje slov. glagolskih predpon (prim. 621. zya‘lidat ‘(drevo) zravnati’); c) dodatne slov. delezniske (prim. 436. prave ’neran ‘var% ‘grebenica’) in pridevniske pripone (prim. 151. ka’mughski ‘obcinski’; 912. ‘matast ‘muhast (konj)’; 913. rab’jan ‘jezen (konj)’; 897. skdten’dyrast ‘mrsav (konj)’); c) semanticno razvejenost (prim, bd‘ret 200. ‘ledina’, 199. ‘zaledinjena njiva’, 455. ‘podivjanazivameja’, 586. ‘travnik’); d) sinonimijo (prim. 225. bo’rat / bo’ratolo ‘presevalnik’; 237. 'yari / kara ‘bdldo ‘crni zuzek’); e) pojav metaplazme (prim. 654. ole’anddr/le’andar/le’dndra ‘oleander’); f) kalke (primer kalkaben. izraza/a tabaro (istr.slov. 710. ‘dela ta’bar) ‘(kokos) se kilavo drzi’je istr.it. fa capoto, kar je dalo istopomensko istr.slov. 710. jima ka 'pot). Iz zbranega gradiva navajam nekaj najzanimivejsih primerov istrskoitalijanskih in trzaskoitalijanskih izposojenk: 532. b’rom ‘zavretek iz kutin in breskovih listov kot disava za sode’, iz istr.it. brombo ‘id.’, to pa iz onomatopeicnega korena bomb- (Dalla Zonca 24; GDDT 95; Rosamani 119; Vascotto 60); 237. ‘yari ‘crni zuzek’, iz istr.it. kero/kiero iesnicrv’ (Ive 160); 576. y‘ropada ‘grampa, vinski kamen’, iz istopomenskega trz.it. in istr.it. gropeda (GDDT 283; Dalla Zonca 148; Rosamani 460; Semi 259; Vascotto 131); 237. kara‘baldo ‘crni zuzek’, iz istr.it. carabal ‘hrosc, govnac’, verjetno s pred- benesko fonetiko izvedeno iz carabalt-, kar je dalo ben. carabald- oz. istr.it. cara- baldo\ 178. kava‘daha skrajni neobdelani del njive’, iz trz.it. in istr.it. cavedagna (Cernecca 31; GDDT 140; Rosamani 194 d.; Semi 244); 466. h'raha ‘vrsta trt’, iz istr.it. liragna ‘vmesni prostor med dvema vrstama trt sirok dve brazdi (Rosamani 545); 126., 143. par’nat 1) ‘razstavka’; 2) ‘kopa koruznih stebel’, iz istr.it. pernato /parnato ‘kopica klasov, ki se koncujejo konicasto’, ki je izoliran izraz german- skegaporekla (Rosamani 739); 173. pe’caw ‘luza’, iz istr.it. pozal ‘obcestnijarek, v 78 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij katerem se zbira voda (Ive 22; Rosamani 825); 437. prava ‘nerat (po prehodu -v- > -f- prafi’nerat) ‘grebeniciti; zagrebsti’, izistr.it. agr. provenar ‘id.’ oz. provena ‘gre- benica’ (Rosamani 833; Vascotto 223); 456., 589. sa‘raja 1) ‘ziva meja’; 2) ‘plot; ograja’, iz istr.it. seraia / seraio ‘zaprt pasnik; ziva meja, ograjen gozd’ (Rosamani 1005; Semi 290); 891. s‘pan ‘porajtelj (pri tovoru na vozu)’, iz istr.it. spano ‘konicast kos lesa, s katerim zavezujejo na oslovem hrbtu dva obroca iz rozja, v kat- erapostavljajo brente’ (Rosamani 1062); 73. ‘tarta ‘sponepri jarmu’, iz istr.it. tort a ‘spona, vez pri jarmu’ (Cernecca 114; Rosamani 1166); 235. va’jido ‘zglajen, ra¬ ven’, iz istr.it. valido ‘gladek, zglajen’ (Rosamani 1199); 654. vi’lena ‘oleander’, iz istr.it. in trz.it. velen ‘strup’ (GDDT 777; Rosamani 1207 d.) > ‘strupena rastlina’ (oznaka strupenih rastlin s splosnim terminom velen ‘strap’je znacilna tudi za fur- lanscino, kjer je velen (FPF I 193; FPF II 580; NP 1263) ‘Solanum nigrum’ oz. ‘Arum italicum’); 963. ‘zerma ‘oljcni cvet (brst)’, iz istr.it. zerma ‘id.’ (Rosamani 1252). 5. Italijanska plast V to skupino pristevam 114 izrazov, ki so vecinoma brez foneticnih in mor- foloskih sprememb neposredno prevzeti iz knjizne italijanscine. Manjsa skupina italijanskih izposojenk je namrec podvrzena pojavom, ki so tipicni za istrskosloven- ske romanizme, in sicer: a) deminutivi s slov. priponami (prim. 638. ba'retca ‘(zelodova) kapica’; 438. ‘cimca ‘sadika, podtaknjenec’; 564. ‘doyica ‘sprednjadoga’); b) pridevniki s slov. priponami (prim. 906. s'telast ‘lisast, pegast (konj)’; 875. ‘mayar ‘nemasten (sir)’); c) glagolski nedolocniki s slov. priponami (prim. 192. konci’merat ‘gnojiti’; 201. zroto’lirat ‘zrahljati zemljo’) oz. predponami (prim. 509. po’raplat ‘paberk- ovati’). Izredno semanticno razvejenost kaze romanizem (295., 334., 363., 593., 638., 955.) s‘korca 1) ‘zeleni orehov ovojek’, 2) ‘orehova lupina’, 3) ‘grahova luscina’, 4) ‘lubje’, 5) ‘(zelodova) kapica’, 6) ‘oljcnakozica’. Italijanski izvor teh izposojenk je razviden ze na prvi pogled, tako da jih ni tezko izlusciti iz mnozice romanizmov. Naj zadostuje le nekaj primerov: 930. a’vanti ‘klic za pogon osla’, iz knj.it. avanti ‘naprej’ (DELI 1, 94); 919. ‘bolsow ‘nadusljiv’, iz knj.it. bolso ‘id.’ (DELI 1, 153); 754. b’ranko ‘creda, trap’, iz istopomenskega knj.it. branco; 200. dezer’tina ‘ledina’, iz stit. adj. desertino ‘neobdelan’; 343 .f’rayola ‘jagoda’, iz istopomenskega knj.it . fragola (DEI III 1703; DELI 2,454, REW 3478); 35. ‘lama ‘rezilo (kosa) pri slamoreznici’, iz knj.it. lama ‘jeklo za rezilo, rezilo’ (DEI III 2153); 337. ‘polpa ‘breskvina meca’, iz knj.it. polpa ‘meca’ (DEI IV 3006; DELI 4, 952; REW 6834); 426. ‘ramo ‘(oljcna) ve- jica’, iz knj.it. ramo ‘veja’, ki zajema ves beneski areal (DEI V 3203; DELI 4, 1029); 341. ‘rapolo ‘cesnjev pecelj’, prikrojitev (z aferezo zacetnega g-) knj.it. grappolo ‘grozd’ (DEI HI 1862); 941. ‘re ‘trot’, iz knj.it. re ‘kralj’ (DELI 4, 1038 d.); 179. ran’yada ‘rob zemlje vzdolz jarkov na njivi’, iz knj.it. rigata ‘mahljaj z Rada Cossutta, Romanski vplivi v govorih slovenske Istre 79 ravnilom’ (DEI V 3252). Iz sev.it. dialektov je prevzet romanizem 319. p ’recbrsan ‘petersilj’ z dubleto ‘padarsdn, iz milan., krem., berg . padersem ‘id.’ (REW 6448). Zanimiv pojav je tudi dodajanje romanskih pripon na slovenske osnove: prim. 261. piz’donkola ‘vodna kresa’; 524. pi’cot ‘patoka, zonta’; 684. ra’con ‘racman’; 839. ru’yada ‘sunek z rogovi’. Etimoloska razclemba romanizmov ni samo sredstvo za ugotavljanje vecplast- nosti in razvejenosti istrskoslovenskega poljedelskega izrazja. Izsledki raziskave namrec jasno kazejo tudi na razmerja med razlicnimi plastmi: najvecji delez ima beneska plast (40 %), sledi istrskoitalijanska in trzaskoitalijanska plast (30 %), nato italijanska plast (20 %), medtem ko najmanjsi delez pripada furlanskim in latinskim izposojenkam (10 %). Upostevanje teh razmerij in dejstva, da je romanska interfer- enca na tem obmocju pojav, ki ne zadeva samo preteklosti, ampak tudi sedanjost, je predpogoj in izhodisce za vse nadaljnje raziskave na tem podrocju. Krajsave Literatura G. Boerio, 1856: Dizionario del dialetto veneziano, II ediz. Venezia. D. CERNECCA, 1986: Dizionario del dialetto di Valle d’Istria (=Bale). Trieste. G. A. DALLA Zonca, 1978: Vocabolario dignanese-italiano. Trieste. DDM- D. Zudini, P. P. Dorsi, 1981: Dizionario del dialetto muglisano. Udine. DEI-C. Battisti, G. Alessio, 1950-57: Dizionario etimologico italiano. Firenze. M. CORTELAZZO, P. ZOLLI, 1979-1988: Dizionario etimologico della lingua italiana 1-5 (A-Z). Bologna. DESF - G. B. Pellegrini, M. Cortelazzo, A. Zamboni, 1984-: Dizionario etimologico storico friulano, I (A-Ca), II (Ce-Ezzita). Udine. 80 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij S. Domini, A. Fulizio, A. Miniussi, G. Vittori, 1985: Vocabolario fraseologico del dialetto ‘bisiac’. Bologna. Glossarium mediae et infimae latinitatis, 1883-1887. Cond. a. C. Du Cange. Paris; Neudruck, Graz, 1954. D. Durante, GF. Turato, 1975: Dizionario etimologico veneto-italiano. Padova. FPF- G. B. Pellegrini, A. Zamboni, 1982: Flora popolare friulana. Udine. GDDT - M. DORIA, C. Noliani, 1987: Grande dizionario del dialetto triestino. Trieste. K. JABERG, J. Jud, 1960: Index zum Sprach- und Sachatlas Italiens und der Siidschweiz. Bern. A. Ive, 1900: 1 dialetti ladino-veneti dell’Istria. Strassburg. L. MlOTTO, 1991: Vocabolario del dialetto veneto-dalmata, II edizione riveduta e ampliata. Trieste. NP - G. A. PlRONA, E. CARLETTI, G. B. CORGNALI, 1935: II nuovo Pirona, Vocabolario fri- ulano. Udine, 1977, ponatis originalne izdaje. A. Prati, 1968: Etimologie venete. Venezia-Roma. REW- W. Meyer-Lubke, 1935: Romanisches Etimologisches Worterbuch, III. izd. Heildel- berg. L. Rocchi, 1990: Latinismi e romanismi antichi nelle lingue slave meridionali. Udine. E. Rosamani, 1958: Vocabolario giuliano. Bologna; Trieste 1990 (I. ponatis). SDLA - R. COSSUTTA, 1987: Slovenski dialektoloski leksikalni atlas Trzaskepokrajine. Trst. F. Semi, 1983: Elparlar s’ceto e neto de Capodistria (testi antichi e modemi, glossario, itin- erario grafico, documentazione fotografica). Venezia. P. SKOK, 1971-74: Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV. Zagreb. G. Tomasi, 1983: Dizionario del bellunese arcaico (pravzprav slovar agr. belun. dialekta iz kraja Revine). Belluno. A. Vascotto, 1987: Voci della parlata isolana nella prima meta di questo secolo. Imola. A. ZAMBONI, 1991: Romanismi e altri strati linguistici nella Slavia triestina, Quaderni Patavini di linguistica, Monografie. 8 per Giovan Battista Pellegrini. Padova. SOMMARIO II presente saggio trae spunto dal riesame del materiale dialettale che 1’autrice ha raccolto, sotto la guida del prof. Logar, negli anni 1988-90 nellTstria slovena per la sua tesi di dottorato di ricerca dal titolo La terminologia agricola e viticola nelle parlate dellTstria slovena (Filozofska fakulteta, Ljubljana 1994). La redattrice ha esplorato tutta l’area inquisendo direttamente 10 punti d’inchiesta (1. Malija, 2. Padna, 3. Krkavce, 4. Gazon, 5. Smarje, 6. Kostabona, 7. Pomjan, 8. Borst, 9. Marezige, 10. Trebese) con l’ausilio di un questionario di 978 domande, compilato appositamente sulla base dei questionari dell’ALI, dell’ASLEF e dello SLA. La rete dei punti e stata scelta molto attentamente in modo da coprire omogeneamente tutta la zona. L’opera rientra in un vasto progetto di recupero del materiale dialettale istriano alio scopo di riscrivere la storia linguistica di questa regione vista in una nuova ottica di interferenze che hanno segnato profondamente e che continuano a segnare il lessico istriano. Poiche l’elemento di primaria importanza in questo intrecciarsi di influssi reciproci e quello romanzo l’autrice ha proceduto all’analisi etimologica dei romanismi presenti nel materiale raccolto individuandone ben 554. L’lstria settentrionale, come rileva il Zamboni (Zamboni, Romanismi 162), e luogo d’incontro e di sovrapposizione storica di diverse ondate linguistiche, per cui la datazione dei romanismi rilevati spesso non e un’impresa Rada Cossutta, Romanski vplivi v govorih slovenske Istre 81 facile. Alcuni sono stati infatti recepiti nel periodo del Patriarcato di Aquileia, altri durante la dominazione della Repubblica veneta, mentre gli istrianismi, i triestinismi e gli italianismi riflettono la realta quotidiana dell’Istria slovena odierna, un’area complessa dove l’autrice ha tracciato 5 strati lessicali (latino, friulano, veneto, istriano-triestino, italiano). Lo strata latino e poco rilevante in quanto abbraccia parole culturali (del tipo vino, ocet ecc.), condivise anche dallo sloveno standard, per le quali non esistevano denominazioni slave, o termini isolati (cfr .fa'tur, mej’yada ) spesso arricchitisi di suffissi sloveni (cfr. mej’yatca). Lo strata friulano, sebbene vario in quanto si manifesta in una tipologia tergestino-muglisano-friulana, e debole dal punto di vista numerico e spesso ridotto anche da concordanze con l’istroveneto. Decisamente forte e invece la presenza dell’elemento veneto, che e quello predominante, seguito dall’elemento istroveneto-triestino con il quale condivide alcuni tratti morfologici e semantici caratteristici tra cui: a) l’acquisizione di suffissi diminutivi sloveni (cfr. 851. fa‘salic ); b) la slovenizzazione di prefissi e suffissi verbali (cfr. 389. u’karyat\ 391. ptc. kar’yan ); c) l’assunzione di suffissi aggettivali sloveni (cfr. 209. ‘yobast)\ d) il metaplasma (cfr. 500. fold/ fold)', e) la sinonimia (cfr. 569. bo’terlmaran’yon)\ f) i calchi (cfr. 710. dela ta'bar : ‘jima ka'pot). Lo strato italiano raramente assume queste particolarita (cfr. 438. ‘cimca, 906. s'telast , 192. konci’merat) ed e facilmente riconoscibile proprio per il fatto che in genere non ha subito trasformazioni fonetiche, morfologiche e semantiche (cfr. 930. a’vanti, 754. b’ranko, 343. fra’yola). Tenendo conto della suddivisione in sfere semantiche i romanismi piu frequenti sono quelli riguardanti la viticoltura, le denominazioni botaniche, l’olivicoltura e gli attrezzi agricoli e viticoli in genere dove spesso il prestito romanzo e un prestito di necessita per designare una nozione d’impiego tecnico e comunque molto specifico. La vitalita dei romanismi analizzati e constatabile indirettamente attraverso la prolificita piu o meno estesa dei relativi derivati e direttamente dalla varieta di significati che il romanismo ha assunto in area slovena (cfr. ‘byza, ba ‘ret). Dall’analisi etimologica dei romanismi trattati non risulta soltanto la molteplicita degli strati linguistici dell’Istria slovena ma anche la loro rilevanza: lo strato veneto (40 % dei prestiti), assieme a quello istroveneto-triestino (30 % dei prestiti) e quello italiano (20 % dei prestiti), e quello predominante rispetto all’esiguo strato latino e friulano. Questi dati sono il punto di partenza per il linguista che vuole addentrarsi nel complesso discorso dell’interferenza istriana e ricostruire i tasselli della storia linguistica di questa regione. ■ - ■ ' UDK 811.163.6’373.4"15" France Novak Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, Ljubljana SAMOSTALNISKA VECPOMENSKOST V KNJIZNISLOVENSCINI 16. STOLETJA GLEDE NA PREVODNE ZGLEDE V referatu je predstavljena samostalniska vecpomenskost iz tega obdobja glede na to, kako je prihajalo do drugotnih pomenov. Najvec pozornosti je posvecene drugotnim pomenom pri pomembnih biblijskih verskih izrazih, ki so prevzeti hkrati z osnovnimi pomeni (jagnje, pastir). Velik delez so imeli drugotni pomeni, razviti na podlagi domacih stvarnih razmer (stevilne metonimije, list). Prav tako imajo velik delez tudi semanticni kalki, zlasti po nemscini (del »delez«). Za te je znacilno, da so bili v kasnejsemjezikovnem razvoju nadomesceni z ustreznejsimi izrazi. The paper presents the polysemy of nouns from this period with respect to the ways in which secondary meanings occurred. It primarily deals with secondary meanings of the significant Biblical religious terms which were borrowed with basic meanings (jagnje, pastir). A considerable part of this vocabulary has secondary meanings, which developed on a basis of local given circumstances (numerous metonymies, e.g., list). An equally important part is represented by semantic caiques, particularly from German (e.g., del ’share’)- Later they were typically replaced with more appropriate expressions. 1 Pri raziskovanju vecpomenskosti se ustavljamo tudi pri vprasanju, koliko je moznost za nastanek novih, drugotnih pomenov pri besedah vezana na sposobnost besede, da postane vecpomenska, koliko je realizacija teh moznosti odvisna od notranjega jezikovnega razvoja in koliksno vlogo imajo spodbude drugih jezikov. Sorodnosti ustreznih vecpomenskih besed v razlicnih jezikih opaza vsakdo, ki se je vsaj nekoliko poglabljal v primerjalno leksikologijo ali pa v prevajanje, vendar hkrati spoznava, da so med posameznimi jeziki tudi razlike in te so zelo pomembne za pravo dojemanje vecpomenskosti. Realizacije vecpomenskosti v posameznih jezikih so popisane v slovarjih, vendar so razlike med jeziki zaradi stevilnosti enot tezko pregledne in primerljive. 1.1 Zanima nas, kako so se uporabljali v slovenscini drugotni pomeni vecpomenskih besed v 16. stoletju. Racunamo s tern, da jih je bilo nekaj ze uveljavljenih, nekaj se jih je pa uveljavilo na novo. Takrat je bila slovenscina formi- rana kot knjizni jezik in se je hitro razvijala in utrjevala, in sicer v znatni meri ob prevajanju verskih besedil, zlasti Biblije, saj je v petdesetih letih dobila vsa najpo- membnejsa verska besedila in se nekaj bralnih in slovarskih pripomockov ter slovnicno obdelavo v latinscini, vsega skupaj gre za okrog 3 milijone besednih upo- rab v slovenscini. 1.2 Slovenski protestantski pisci so prevajali zlasti iz nemscine. 1 Pri tern so uporabljali tudi hebrejske, 2 grske 3 in latinske izvirnike, o center so v svojih delih razmeroma pogosto tudi govorili. 1 V novejsem casu je v svojih razpravah o glagolu pisala o pojavih, tudi semanticnih, ki so odvisni od 84 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Pri prevajanju pridejo enake in razlicne resitve do izraza v praksi, ceprav je ravno pri prevajanju tudi vec moznosti, saj se prevajalec lahko odloci vsaj za be- sedno ekvivalenco ali zvezo besed oz. opis. Ce uporabi opis, se vsaj do neke mere izogne primerjanju in iskanju ustreznice na besedni ravnini, tako da ne pride do ne- posrednih ekvivalentov. Vseeno je ekvivalent pri prevajanju tako prevladujoc, da so prevodi za take primerjave zelo primerni. Vendar direktnega primerjanja prevodov, ceprav bi bilo zelo koristno, nisem uporabil, ker sem hotel obdelati predvsem glavne tipe motivacij za vecpomenskost besed v slovenscini 16. stoletja. 1.3 Pri raziskavi, ki sem si jo v tem referatu zastavil, gre deloma za odkrivanje, kako so se prevzemala jezikovna sredstva in kategorije, s cimer se ukvarja teorija o jezikih v stiku. * 2 3 4 Poleg tega pa gre tudi za odkrivanje kvalitetno drugacnih vprasanj, ko se sprejemajo duhovne (in tehnicne) strukture. Od teh struktur so odvisni tudi izrazi. 2 O sposobnostih besede za pridobitev drugotnih pomenov sklepamo iz uresnicenih primerov. Ker te sposobnosti niso dane posamicni besedi, ampak celotni kategoriji besed, ki ima izhodiscni pomen iste vrste, se lahko opiramo na pomenske skupine. 5 Pri besedah, ki imajo izhodiscni pomen iz iste pomenske skupine, lahko pricakujemo podoben oz. vzporeden pomenski razvoj. Obstoj takih vecpomenskostnih skupin nas napeljuje na spoznanje, da so tako rekoc pri vsaki be¬ sedi moznosti za vecpomenskostni razvoj. Ce so v izhodiscnem pomenu, po katerem lahko sklepamo na moznosti za pomenski razvoj besede, nekaksne napovedi moznih pomenskih razvojev, pa se ni receno, da se bodo te moznosti uresnicile, zakaj do uresnicitve drugotnega oz. dru¬ gotnih pomenov pride, samo ce so izpolnjeni tudi drugi potrebni pogoji. Bogastvo drugotnih pomenov je odvisno od pomembnosti in vloge osnovnega pomena v zivljenju. Le dejanska potreba po drugotnem pomenu sprozi njegov nastanek. V tej tocki je pomembno, da obstajajo zelo utrjeni vecpomenskostni vzorci pri pomen¬ skih skupinah, saj so zaradi teh drugotni pomeni, ki se razvijajo v okviru dolocenega jezika, splosno razumljivi pripadnikom tega jezika. Vecpomenskosti se veckrat navaden uporabnik jezika niti ne zaveda, pa jo vseeno pravilno uporablja. Kako je drugotni pomen odvisen od okolja, se morda najbolje vidi pri frazemih. Ce so naslonjeni na vsebino, ki je znana vsemu svetu, je njihov pomen univerzalen; tak je npr. frazem dati cemu zeleno luc »omogociti kako delo«, ker poznamo semafor prevajanja iz nemscine, zlasti iz Lutra, MajdaMerse, zlasti Merse 1995a, b. 2 0 upostevanju hebrejskega izvimika pri prevajanju biblijskih besedil, zlasti Psaltra, razpravlja v vec svojih delih Francka Premk, zlasti v Premk 1992. 3 F. Rozman 1986, 227-240. ugotavlja, da je primeijava Trubaijevega prevoda Nove zaveze z grskim izvirnikom in Lutrom pokazala, da Trubar ni samostojno prevajal po grskem izvimiku, temvec po Lutru. Ce je kdaj skusal samostojno prevajati po grskem izvimiku, je bil manj uspesen. 4 0 teh vprasanjih razpravlja R. Filipovic (1986, 155-157) v poglavju Semanticko posudivanje, kjer povzema tudi starejso literaturo. s O pomenski skupini in njeni vlogi v raziskovanju leksike in tudi vecpomenskosti prim. Novak 1986, zlasti 103. France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini ... 85 tako rekoc vsi. Ce bi pa za primerjavo dali kak frazem, ki je naslonjen naprostorsko in jezikovno omejeno vsebino, bi ostal poznavalcem razumljiv, drugimpa naceloma nerazumljiv, zato toliko govorimo o potrebi po frazeoloskih slovarjih. V starejsih obdobjih imamo razmeroma veliko frazemov, ki jih je treba razlagati, bodi ker je resnicnost, na podlagi katere so se razvili, prevec oddaljena ali ker so prevzeti iz drugacnega jezikovnega okolja. 2.1 Med pomenskimi razvoji res prevladujeta dva: metaforicni in metonimicni, vendar jih je se dosti, ki so manj pogostni, toda drugotni pomeni niso odvisni samo od tipov pomenskega prenosa in zapleteni zaradi njega, temvec tudi od stvarnosti, v kateri se je prenos uresnicil. Motivacija poimenovanja izvira vedno iz dejanske resnicnosti. Po vsem tem je razumljivo, da lahko drugotni pomeni pridejo tudi dalec proc od osnovnega pomena, vsaj ce gledamo staro leksiko z danasnjimi ocmi. 3 Ker je uvrscenost v pomenske kategorije glavni kriterij za napovedovanje dru- gotnih pomenov, bomo kratek dokumentami pregled tega stanja za 16. stoletje v glavnem oprli na take skupine. Opazovali bomo samo drugotne pomene, saj je ze ob njih lepo vidno, ali gre za razvoj, ki je bil motiviran v skladu s tradicijo, ali gre za motivacijo po tujem vzorcu. 3.1 Na zacetek in zunaj pomenskih skupin postavljamo samostalnike, ki so nosilni izrazi v prilikah, to so izrazi, ki predstavljajo glavno vsebino prilik. Zabib- lijski jezik je znacilno, da je veliko izrazanja v prispodobah. Tako so zapletena ab- straktna vprasanja razlozena z znanimi pojavi in dogodki. Nosilni izrazi iz prilik imajo praviloma vsaj en prenesen pomen, ki je povezan z vsebino, ubesedeno v Bib- liji. Preneseni pomeni so iz Biblije prisli najprej v druga verska, potem pa tudi v neverska besedila. Nekateri so celo, vsaj deloma, izgubili navezanost na Biblijo in se uporabljajo dokaj samostojno, velikokrat se pa teh drugotnih pomenov se danes drzi biblijska stilnost, npr. (Gospodov) vino grad; sedem suhih let. Preneseni pomeni se izrecno omenjajo v razlagah prilik. Velikokrat je to narejeno ze v sami Bibliji, npr. pri priliki o sejalcu: Tu Seme,je Boshja be/seda DB 1584, III, 35a, sicer se pa zelo pogosto uporabljajo v drugih verskih besedilih, zlasti v postilah. Ta skupina obsega veliko stevilo besed, bodi da gre za poklice: colnar, delavec (v vinogradu), farizeer, pastir, ribic, sevec »sejalec«...; za druge ljudi: oca, sin...; za objekte v naravi: njiva, vinograd..:, za zivali: ovca\ za rastline ali dele rastlin: plevel, seme, zenfovo zrno, zito; za naprave: mreza\ za dela: setev, zetev itd. 6 Pri drugotnih pomenih priliskih izrazov ne gre ne za prevzemanje ne za kalki- ranje, temvec za sprejem predstave v novo jezikovno okolje. 3.2 Pri razlicnih pomenskih skupinah so smeri pomenskega razvoj a stevilne, ker so izhodiscni pomeni zelo razlicni. Ze pomenskih skupin o predmetih je veliko, zato bi pri natancnejsem pregledu morali upostevati vec vzorcev. Tudi ce iz- vzamemo iz te skupine samo pomenske skupine o cloveku, jih je veliko. 6 BL, 604-606. 86 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij 3 . 2.1 V obravnavanem obdobju je po moznostih za metaforicne prenose zelo znacilna pomenska skupina o sorodnikih, saj so sorodniska razmerja ljudem tudi zelo poznana. Gre za prenos na pojave na verskem oz. cerkvenem podrocju, ki so podobni sorodstvenim razmerjem. Tako imajo izmed sorodstvenih samostalnikov drugotne pomene v verskih besedilih, prevajanih v tem obdobju, zlasti: oca, mati, sin, otrok, brat, sestra. Oca in sin se uporabljata za razmerje znotraj trojice, npr. Bog Oca in Bog Sin. Za Kristusa se uporablja sin tega cloveka, npr. Syn tiga Zhloveka je tudi Gofpud zhes Sobboto DB 1584, III, 33b, lk 6,5, - DES MENSCHEN SON Luther 2084. Sin se poleg tega uporablja tudi za vernika nasproti Bogu (sinovi bozji), za kar se uporablja tudi otrok, npr. kadar fo Boshji Otroci bily prifhli inu pred GOSPVDA ftopili DB 1584,1, 259b, Job 1,6, - da die Kinder Gottes kamen Luthar 917. Preneseni pomen imamo v razlagi prilike o dobrem semenu: Dobru feme fo otroci tiga Krajleftva. Lulka, fo otroci te Hudobe DB 1584,III,9b, Mt 13,38, - Der gute Same /sind die kinder des Reichs. Das Vnkraut /sind die kinder der bosheit Luther 1993. Oca in sin pokrivata poleg omenjenega se veliko poraensko ploskev, ki je razlozljiva z vlogo fenomenov, ki ju oznacujeta besedi v prvem pomenu Pri bratu imamo naslednje drugotne pomene, uporabljene v teh besedilih: a) »nekoliko oddaljenejsi sorodnik«: Tedaj je Abram k’Lotu djal: left profsim te, nebodi mej mano inu mej tabo kreg .. sakaj mydva fva brata DB 1584,1, 8b, 1 Mz 13,8, - denn wir sind Gebriider Luther 45; b) »prijatelj«: Ief t fim shaloften po tebi, moj Brat Ionatan DB 1584,1, 168b, 2 Sam 1,26, - mein Bruder Jonathan Luther, 571; c) zelo pogost pomen »sovernik«: AKu pak tvoj Brat super tebe grefhi, taku poj- di tjakaj inu ga pofvari mej fabo inu mej nymfamim DB 1584, HI, 12a, Mt 18,15, - SVndiget aber dein Bruder an dir Luther, 2003; pogosto tudi v nagovoru, npr. LVbesniui Bratie TE 1555, A2a; velikokrat v obliki z dolocilom, npr. Tui Brat Vcrif tuf u TC 1566, Alb; podobno tudi sestra, npr. LVbi Bratie inu Seftre Vcrif tuf u TO 1564, 96b; c) poleg nastetih se pomena »poklicni kolega« in »rojak«. 3.2.2 Pomenska skupina o delih cloveskega telesa je imela v teh besedilih veliko moznosti za drugotne pomene. Ti so se lahko razvili po metafori ali me- tonimiji. Poglejmo si nekaj zgledov za jezik, oko, srce. Drugotni pomeni jezika so takile: a) »ta organ pri zivali«: Inu Kazhji jesik ga bo vmuril DB 1584,1, 272a, Job 20, 16, - Vnd die zunge der Schlangen xvird jn todten Luther, 938; - Occident eum lin¬ gua viperae Vulgata, 747; ta pomen je bil prav gotovo znan ze prej, ker je prenos imena organa s cloveka na zival eden najstarejsih; b) po metonimiji »clovek z obrekljivim jezikom«: Ti nje safkrivafh v’tej Vtti pred jesiki, kir sdrashbe delajo DB 1484,1,287, Ps 31,21, - Du verdeckest sie in der Hiitten /fur den zenckischen Zungen Luther, 991, - proteges eos in tabernaculo a contradictione linguarum Vulgata, 804; ta pomen se je v tem obdobju zacel po- gosteje uporabljati; France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini ... 87 c) »podolgovat zaliv«: Inu gre per ftrani BetHagle, kirpruti pulnozhi leshy, inu nje konez je poleg jezika tiga flaniga Morja DB 1584,1, 129a, Joz 18,19, - vnd ist sein ende an der zunge des Saltzmeers Luther, 438, - contra linguam maris Salsis- simi Vulgata, 312; ta pomen bi lahko bil starejsi. Oko ima v teh besedilih zlasti veliko moznosti za drugotne pomene, ki so nas- lonjeni na besedne zveze z njim; praviloma so to frazemi: moje oci kaj takega se niso videle\ proc obrniti oci; obrniti oci h komu. Pri ocesu in sploh pri delih cloveskega telesa so zanimive zveze s svojilnim zaikom, svojilnim pridevnikom in atributom v rodilniku, ki pomenijo tistega cloveka, npr. Go/pud, aku fim gnado pred tvojma ozhima nafhel, taku te prof sim, nepojdi mimu tvojga Hlapza DB 1584,1, 11a, 1 Mz 18,3, -HErr Hab ich gnade fundenfur deinen Augen Luther, 51. Srce ima v teh besedilih izredno pogosto metonimicni pomen in pomene, ki so naslonjeni na besedne zveze s srcem: po metonimiji pomeni »vir custva in misljenja«: Inu Moses je poklizal.. inu vfe modre Moshe, katerimje GOSPVD bil dal modroftv'ferce DB 1584,1, 59b, 2 Mz 36,2, - denen der HERR weisheit gege- ben hatte injr hertz Luther, 192; Vulgata na tem mestu nima ekvivalenta za srce. Pri zgledu Isvelizhani fo ty, kateri fo zhif tiga ferza DB 1584, HI, 4b imata tudi Luther in Vulgata ustreznici za srce. Pri zgledu MOje ferze slaga eno lepo Pejfen DB 1584,1,291a, Ps 45,2, - MEIN HERTZ TICHTET ein feines Lied Luther, 1004, - Eructavit col meum verbum bonum Vulgata, 824. 3.2.3 Pomenska skupina o zivalih, ki se deli na vec podskupin glede na to, kaksno vlogo imajo zivali v zivljenju cloveka, ima tudi v besedilih 16. stol. veliko moznosti za tvorbo drugotnih pomenov. Navedimo nekaj zgledov za jagnje, kaco in ovco. Jagnje je bilo zelo obicajna zrtvena zival. Zlasti zveza bozje jagnje je pomenilo Jezusa Kristusa: NA drugi dan je loannes v’gledal Iesufak’febi gredozhiga, inu je djal: Pole, letuje tu Boshje Iagne, kateru tiga Svita greh nofsi DB 1584, III, 47b, Jn 1,29; - DAS IST GOTTES LAMB Luther, 2138; -ecce agnus Dei qui tollit peccatum mundi Vulgata, 1659. Kaca ima zaradi vloge pri zapeljevanju Eve v razlagah biblijskih besedil pomen »hudic«, pogosto v zvezi kaca hudic: Kaj je Kazha Hudizh fturil DC 1584, III; Ta ftara Kazha Hudizh bode prof to diviala KPo 1567, XVIIa. Ovca, tudi ovcica je prek prilike o izgubljeni ovci in drugih dobila pomen »krist- jan«. Raba je v raznih besedilih pogosta: Nei fampoflan, tamuzh le k’tim sgublenim Ovcam od Hifhe Israelfke JPo 1567, CXIIIb, Mt 15,24, - Jch bin nicht gesand / denn nur zu den verloren Schajfen / von dem hause Jsrael Luther, 1997; — ty Stari inu fadashni fueifti Paftyri tih Boshyh Ouzhiz TC 1575, 12. Ti drugotni pomeni so nastali na podlagi prevzema samega duhovnega sveta Biblije. 3.2.4 Ker so rastline kot zivali razlicnega pomena za zivljenje ljudi, imamo tudi pri njih razlicne moznosti za drugotne pomene. Ogledali si bomo drevo in zito. Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij Drevo je pogosto prispodoba cloveka: Ta je kakdr enu Drivu DB 1584,1, 280a, Ps 1,3; Luther: Bawm ; Vulgata: lignum. Poleg tega nastopa v stalnih zvezah: drevo spoznanja, drevo zivljenja: ali od Driveffa tiga snanja dobriga inu hudiga, ti nemafh jejfti DB 1584,1, 2b. Zito ima zlasti nekaj metonimij, in sicer »vrsta rastlin, ki rodi uzitno zrnje«, po- tem »zrnje teh rastlin« in »prostor, kjer rastejo te rastline«. Pogosto nastopa v merizmih tipa zitu inu vinu in zitu, vinu inu olje? Drugotni pomeni pri drevesu so vezani na biblijski predstavni svet in je prisel k nam hkrati z njihovim prevzemom, medtem ko so metonimije pri zitu bile zelo ver- jetne v skromnejsi obliki znane ze prej, a merizmi so izrazit biblijski stilem. 3.2.5 V besedilih 16. stoletja imajo veliko moznosti za drugotne pomene samo- stalniki, katerih osnovni pomen je del rastline. Zrno (gorcicno, psenicno) se uporablja v prilikah in ima celo vec prenesenih pomenov. List ima drugotni pomen »pismo«, ki je bil znan ze pred 16. stol., zato ima prevodna predloga, to je Luthrov prevod, drugacen ustreznik: SVETIGA PAVLA PERVILYSTNA TIMOTEA DB 1584, III, 114a, - DIE ERSTE EPISTEL S. PAULI Luther, 1390. Za obicajno »pismo« so ze poznali pismo : LEtaku je pak bila fumma tiga pifma DB 1584,1, 263b, Est 3,14, -ALso war der inhalt der schrijft Luther, 906. Zanimivo pa je, da je »nosilec pisem« bil se vedno listar: hitre Lyftarje DB 1584,1, 263b. Na robu je sinonim pofhte. Luther ima die Leujfer Est 3,15. 3.2.6 Iz pomenskih skupin o napravah si bomo ogledali drugotne pomene pri sinonimnih izrazih duri in vrata. Najprej gre za metaforo, ko Kristus sebe imenuje duri: left fim te Dauri, aku gdu fkusi mene noter gre, ta bo isvelizhan DB 1584, III, 53a, Jn 10,9, - Jch bin die Thiir Luther, 2161. Veliko je polozajev, ki so podlaga za nastanek frazemov, npr. vrata k cemu; stati pred vrati; zapreti duri za sabo; ozka vrata: Ta ifti ie ta praua Vrata kuufimu S. Pif mu nefhil inu odperl TT 1560, c3b; inu je dauri sa Sabo saperl inu saklenil DB 1584,1, 134b; Rinitefe, de fkusi ta vofka vrata noter grefte DB 1584, III, 39b, Lk 13,24, - das jr durch die enge Pforten eigehet Luther, 2109. Veliko je ze pravih frazemov, npr. unale vejditi, de je tu blisi pred daurmi DB 1584, III, 27 a, Mr 13, 29, - das es nahefur der thiir ist Luther, 2060. Spet gre za pomembne biblijske prenose, ti so pa seveda taki, da ustrezajo tudi nasim naceiom o vecpomenskosti. 3.2.7 Pomenske skupine o orodjih si oglejmo na orozju mec in delavnem orodju not Mec je lahko znamenje moci in oblasti. Po metonimiji se uporablja v pomenu »izvrsevalec kazni«: Sakai mi moremo Berizhe inu Rabelne, kir fo te Gofpofhine Mezh inu Roka imeiti TC 1575, 306. 7 Prim. J. Krasovec 1977: 91. France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini... 89 Veliko je ubeseditvenih moznosti za frazeme: Ona [ Gofpofhzhina] ta mezh nofsi TO 1564, 64, Rim 13,4, - Denn sie tregt das Schwert nicht vmb sonst Luther, 2290; Nema tudi dice obedan mezha vseti KPo 1567, CL; Oben folk nebo supar drugi Mezha gori vsdigoval DB 1584, II, 117b, Mih 4,3, - Es wird kein Volck wider das ander ein Schwert auffheben Luther, 1621. Pri teh drugotnih pomenih opazamo vsaj veliko novost v njihovi pogostnosti, kar dokazuje, da je Biblija tudi stilno zahtevno besedilo, kar je povzrocilo veliko obogatitev jezika. Pri nozu vidimo, da gre najmanj za tri pomene. Poleg »rocnega rezalnega orodja« gre se za »vrsto mucilne naprave«: Nikar de bi mi nafh Shivot, kakor ti Baal/ki Farji s’noshmi olifremi prof kali ZK 1595, 148; in »pripravo za rezanje ali sekanje«: Sakaj aku ti bofh tvoj nosh zhes njega [Kamen ] vsdignil, taku ga bofh ofkrunil DB 1584, I, 48a, 2 Mz 20,25; Lutrov prevod ima na tem mestu Messer, Vulgata pa cultrum. Danasnji prevod ima die to SP 1996, 128. Ta in podobni zgledi kazejo, da je bila biblijska stvamost veckrat tezko opisljiva, zlasti pri stvarnih predmetih. Tu se je prevajalec pogosto naslanjal na prevodno predlogo. 3.2.8 Med drugotnimi pomeni, ki so se razvili iz izhodiscnih stanjskih pomenov, je treba npr. pri strahu omeniti najprej stalni zvezi strah bozji in strah gospodnji: Strah Boshji, je ta Modruft, katera bogate dela DB 1584, II, 154a, Sir 1,20, - GOtt fiirchten / ist die Weisheit Luther, 1754; tudi Strah GOSPODNI (na isti strani), - DJefurcht des HERRN Luther, 1754. Medtem ko je pri teh dveh izrazih bila odlocilna biblijska vsebina, gre pri naslednjih dveh zgledih za drugacne motive: inu bodo veliki trefsuvi po vJeh ftranah, lakote inu kuge, inu tudi ftrahuvi, inu veliki zajhni bodo fe od Neba godili DB 1584, III, 44a, Lk 21,11, — auch werden Schrecknis vnd grosse Zeichen vom Himel geschehen Luther, 2126. Y tem primeru gre za pomen »grozota«, a ga je prevajalec dokaj originalno razvil na domaci pod- lagi. Podobno je tudi z zgledom: Inu ony fo polni bily sazhudovanja inu ftrahu, zhes tu, karfe je njemu bilu pergudilu DB 1584, III, 62b, Opd 3,10, - Vnd sie wur- den vol wunderns vnd entsetzens Luther, 2195. Tudi tu je uporabil nas prevajalec tako motivacijo kot v prejsnjem zgledu. 3.2.9 Izmed besed s snovnim pomenom si oglejmo blato, med, prah in sol. Blato je dobilo drugotne pomene v primerah, npr. inu nyh trupla fo kakor blatu na gaff ah DB 1584, II, 3a, Iz 5,25; - vnd jr Leichnam ist wie Kot aujfden gassen Luther, 1181; Kateri timu potrebnimu gori pomaga is praha, Inu povifhuje tiga vbosiga is blata. De ga poffady raven Viudou DB 1584,1, 308b, Ps 113,7, - aus dem staube / Vnd erhohet den Armen aus dem kot Luther, 1066. Tudi medje mocno razsirjen v primerah, kot npr. Tvoja beffedaje moim uftam flajfha, kakor *Med DB 1584,1, 311 A, *fterd, Ps 119,103,-Dem Wort ist meinem Mund susser/Denn Honig Luther, 1073. Poleg tega ima med tudi pomenski ele¬ ment rodovitnosti z dobrinami, kot je v zvezi: k akdr je GOSPVD.. tebi oblubil, eno 90 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij deshelo, v’kateri Mleku inu Med tezhe DB 1584,1, 104a, 5 Mz 6,3, - ein Land da milch vnd honig innenfleusst Luther, 347. Sol se pomensko siri s primerami na stvari, ki so ji podobne po ucinkovitosti, npr. na cloveka, govorjenje itd. Tako pravi Kristus apostolom: VY fte Sul te Semle, in nekoliko naprej Vy fte Luzh tiga Svita oboje DB 1584, III, 4b, Mt 5, 13, - JIi seid das Saltz der Erden Luther, 1973. 3.3.10 Zanimiva sta drugotna pomena pri kraljestvu v zvezah bozje in nebesko kraljestvo: Aku fe nepreobernete, inu nebote kakbr Otroci, taku nepridete v’Nebefku krajleftvu DB 1584, III, 1 lb, Mt 18,3, - so werdet jr nicht ins Himel- reich komen Luther, 2002; Ifzhite nar poprej Boshje krajleftvu, inu njegovo Pravizo, taku vam bo letu vf e pervershenu DB 1584, III, 5b, Mt 6,33, - TRACHTET AM ERSTEN NACH DEM REICH GOTTES Luther, 1977. Kraljestvo je bila v tem pomenu nova beseda, saj se je rabila v tem pomenu v Brizinskih spomenikih beseda cesarstvo, in sicer dosda ni tamoge vzedli v zezarstuo suoge BS II, 63; 8 kasneje se je v Ocenasu uporabljala beseda bogastvo. P. Trubar je bogastvu v tem pomenu nasprotoval: Ampag kir ty eni molio, pridi knom tuie Bogaf tuu, ta beseda Bogaf tuu tukai ne slishi, eden kir nei faftopil Latinski ne Nemshki, ie to beffedo kraleuftuu na Bogaf tuu preobernil TC 1575, 106. Kraljestvo je bilo v tem casu najblize nemski besedi Reich. 3.2.11 Razmeroma zapleteno pomensko strukturo imata besedi pravica in pravda. Pravica se uporablja zlasti za nemsko ustreznico Gerechtigkeit »pravicnost«: Inu Abram je GOSPVDV veroval, inu on je njemu tuiftu h'pravici perfodil DB 1584,1, 9b, 1 Mz 15, 6, - VND DAS RECHNET ER JM ZUR GERE¬ CHTIGKEIT Luther, 47. Po metonimiji ima pravica tudi pomen »pravicno dejanje«: Kakor je tedaj fkusi eniga greh, ferdamnenje zhes vfe Zhloveke prifhlu: taku je tudi fkusi eniga pravizo, tu pravizhnu fturjenje tiga lebna, zhes vfe Zhloveke prifhlu DB 1584,111, 83b,Rim 5,18, - Also ist auch durch eines Gerechtigkeit die rechtfertigung des Lebens vber alle Menschen komen Luther, 2277. Zanimiv je tudi izraz za danasnje opravicenje - pravizhnu fturjenje, ki je kalk po nemskem izrazu rechtfertigung. Danasnji pomen »pravica« se izraza tudi s pravdo: left fem fturil Praudo inu Prauizo, Ne dai mene dm, kir meni fylo deio TPs 1566, 223a, Ps 119,121, - JCH halte vber dem Recht vnd gerechtigkeit Luther, 1074. Pravda ima se vrsto drugih pomenov, in sicer med drugimi »norma, zakon«: Satu kir fo ony moje Praude ferahtali, inu fe je nyh dufhi na moih Poftavah gnufsilu DB 1584,1, 77b, 3 Mz 26, 43 - das sie meine Rechte verachtet/vnd jre Seele an meinen Satzungen ekel gehabt hat Luther, 254; »skupina, ki sodi«: KAdar bo en kreg mej Moshmy, taku fe imajo pred Praudo perpelati DB 1584,1, 113a, 5 Mz 25,1, - So sol man sie fur Gericht bringen Luther, 380; »sodni postopek«: Vy nemate krivu rounad v’Praudi DB 1584,1,72b, 3 Mz 19,35, - JR solt nicht vngleich handeln /am Gericht Luther, 238; Brizinski spomeniki. Znanstvenokriticna izdaja. Ljubljana, 1993,40, 151. France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini ... 91 tu je Dalmatin uporabil metonimicen pomen. Iz teh zgledov je razvidno, da so pri pravdi samostojni razvoji. 3 . 2.12 Oglejmo si se nekaj zanimivih zgledov. Ze uveljavljeni stari dragotni pomeni se uveljavljajo tudi za novo vsebino, ce stvarnost dopusca, ali pa so uporabljeni vsaj kot sinonimna moznost. Tako sta besedi gnada in milost po eni strani sopomenki, npr. SAKAI IS GNADE fte vy isvelizhani poftali, fkusi Vero, inu tuiftu nikar is vas DB 1584, III, 105a, Ef 2,8, - DENN AUS GNADE SEID JR SELIG WORDEN Luther, 2357; saj se to in druga mesta s tako vsebino v Registru napovedujejo z besedo milost: Od Milofti inu dobrute Boshje, pruti tem vernim DB 1584,1,)(Illb; po drugi strani pa je gnada ustreznica za lat. gracia, nem. Gnade, medtem ko je milost ustreznica za lat. misericordia, nem. Barmhertzigkeit, npr. 1 Tim 1,2, in sicer DB 1584, III, 114a, Luther, 2390, Vulgata, 1836. Nekatere kalkirane resitve 9 se kasneje niso uveljavile, ceprav so bile v 16. stoletju mocno v rabi, npr. del »delez« po nem. Teil: Svelizhan inu fvet je ta, kateri ima dejl na tem pervim gori v/tajanju DB 1584, III, 150a, Raz 20,6, - der teil hat an der ersten aufferstehung Luther, 2508; - teh dejl bo vtem Ieseri, kateru s ’ognjom inu shveplom gory, kateru je tadruga/mert DB 1584,111, 150b, Raz 21,8,- der teil wird sein in dem Pful Luther, 2520. Pri zadnjem zgledu lahko opazimo tudi dragotni pomen jezera, saj je nem. Pful »mlaka«. Kalkirane pomene imenujem samo tiste drugotne pomene, pri katerih ne gre za stvarno utemeljitev, za izbiro dolocene motivacije, ampak gre za uporabo tujega modela v obmocju, kjer je jezik ze izbral oz. kjer jezik ze ima drugacno motivacijo. Pri drugotnih pomenih, ki bi jih lahko imenovali biblijski, stvarno utemeljitev imamo, npr. dobro seme, jagnje, ljulka itd. 4 Z gradivom, ki smo ga nanizali doslej, smo skusali prikazati, kako so se razvi- jali dragotni pomeni v besedilih 16. stol., ki so verske narave. Z navajanjem ekviva- lentov iz nemske in latinske predloge smo tudi opozarjali, koliko so odvisni od prevodnih predlog. Tako bi lahko pogledali in ilustrirali se zglede za drage pomen- ske skupine. 4.1 Dragotni pomeni besed so odvisni od osnovnega pomena in od mesta, ki ga ima poimenovana stvar v zivljenju. V nasih besedilih tudi nismo mogli pricakovati vseh drugotnih pomenov pri posameznih besedah, ker so besedila tematsko vezana na versko podrocje. Zato tudi nismo opozarjali na pomene, ki pri posameznih bese¬ dah manjkajo, a tudi ustrezna resnicnost v opazovanih besedilih ne nastopa. 4.2 Pobude za nastanek drugotnih pomenov v knjizni slovenscini 16. stoletja so treh vrst. Najbolj tipicna je vecpomenskost, do katere je prislo na podlagi prevzema biblijskega izrazja za dejstva, na katerih je zgrajena biblijska stvarnost. Pri teh be¬ sedah so se tudi dragotni pomeni razvijali tako kot v originalu in prevodnih pred- logah. 9 Kalkirane drugotne pomene razumem tako, kot je prikazala M. Merse (1995: 270, 289) kalkirane glagole tipa slisati »spadati« in povleci za splosno razsirjeni potegniti. 92 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Drugotni pomeni so razumljivi, ce upostevamo ubesedeno resnicnost, a to je v tem casu zlasti biblijski svet, ki je bil v celoti v slovenscini prvic predstavljen. Ce bi te resnicnosti ne upostevali, potem bi nekatere stvari ne bile dovolj motivirane. Pri teh zgledih so pobude za drugotne pomene prevzete. Takih besed je bilo veliko, npr. jagnje, ovca, pastir. Drugotni pomeni tega tipa so nekako povezani s celotnim duhovnim sistemom prevedenih besedil. Ce to ugotovitev nekoliko posplosimo, lahko recemo, da so drugotni pomeni oz. motivacije zanje odvisni od celotnega sistema oz. od celotne urejenosti poimenovalnega sistema v prevodni predlogi ali originalu. V nasem obdobju gre zlasti za biblijsko problematiko. Ce bi to ugotovitev se bolj posplosili, bi lahko celo trdili, da so motivacije za nova poimenovanja zelo odvisne od izvirnega miselnega sistema. Druga skupina drugotnih pomenov, ki so nastajali v tem casu, se je razvijala iz domacih osnov zaradi novih ubeseditvenih potreb po domacih razvojnih tendencah. Pri teh je velikokrat cutiti tudi sorodnost z drugimi jeziki, iz katerih se je prevajalo, a je drugotni pomen v skladu z aotedanjo tradicijo v razvoju vecpomenskosti, npr. stevilne metonimije, zlasti pri pravdi, strahu in zitu. Tretjo tudi mocno skupino predstavljajo t. i. semanticni kalki, zlasti po nemscini ali prevzeti prek nemscine. Pri njih gre za razvoje, ki so za slovenski besedni zaklad manj navadni. Ti pomeni imajo v 16. stoletju ob sebi eno ali celo vec sopomenk, podobno kot prevzeti izrazi.V kasnejsem razvoju so bili praviloma taki pomeni zamenjani z ustreznejsimi izrazi. Npr. del v pomenu »delez«, pravicno storjenje »opravicenje«. 4.3 Opazili smo lahko, da se vsi obravnavani samostalniki glede vecpomen¬ skosti ne vedejo enako. Pri besedah, pri katerih so se drugotni pomeni razvili ze pred 16. stol., tak je obravnavani list, se drugotni pomeni ne ujemajo do take mere z vecpomenskostjo v prevodnih predlogah kot pri besedah, pri katerih so se dru¬ gotni pomeni razvili sele v 16. stoletju. Ta in taksni zgledi dokazujejo, da so zunanje pobude uporabljane zlasti pri novih pojmih za kak jezik. Biblijska besedila so nudila slovenscini na zacetku svoje knjznosti veliko takih pojmov. 4.4 Opazamo, da se pomenski razvoj ne uresnici na enkrat v celoti, temvec je velikokrat nakazana moznost, ki kasneje, zlasti zaradi pomena besedila, povzroci nastanek relativno samostojnega leksikalnega pomena, npr. samostojnega pomena ali frazema. Te stopnje razvoja so zlasti vidne pri delih cloveskega telesa, npr. obrniti oci h komu itd. 4.5 Veliko drugotnih pomenov je slogovne narave, npr. njegov jesik vuzhy, tu kar je prou DB 1584,1, 288b; moj jezik bo govoril resnico; njegove oci kaj takega se niso videle; moje srce zlaga lepo pesem. Take zglede, ki jih je v Bibliji zelo veliko, lahko obravnavamo kot metonimije, in sicer pars pro toto, vendar je treba upostevati tudi posebnost, da imajo ti deli telesa v tisti kulturi svojevrsten pomen, zlasti je to vidno pri srcu. 4.6 Vecpomenskost je odvisna od polozaja izhodiscnega pomena v jezikovni re- alnosti. Ce je ta domaca, se zgodijo doma motivirani drugotni pomeni. Ce je pa ube- France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini... 93 sedovana drugacna realnost, torej prevzeta, se pri ustrezniku za izhodiscni pomen prevzemajo tudi drugotni pomeni, npr .jagnje, ovca, pastir itd. Ker je bilo v 16. stol. veliko besedil v slovenscino tudi prvic prevedenih, saj pada v ta cas zacetek sloven- skega knjiznega jezika, je prislo tudi do stevilnih drugotnih pomenov, in ker je bila Biblija osrednje besedilo tega obdobja, je znatni del drugotnih pomenov dobil pobudo za resitev v biblijskih vzorcih, prevzetih deloma po hebrejskem in grskem originalu, predvsem pa po Lutrovem nemskem in manj latinskem prevodu. Krajsave BL 1984 - Anton Grabner-Haider in Joze Krasevec s sodelavci, Biblicni leksikon, 1984 BS - Brizinski spomeniki DB 1584- Jurij Dalmatin, BIBLIA, 1584 DC 1584-Jurij Dalmatin, TA CELICATEHISMVS, 1584 KPo 1567 - Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, 1567 Luther - Martin Luther, Biblia, 1545 SP 1996 - SVETO PISMO STARE IN NOVE ZAVEZE, 1996 TC 1575 - Primoz Trubar, CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, 1575 TE 1555 - Primoz Trubar, TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA, 1555 TO 1564 - Primoz Trubar, CERKOVNA ORDNINGA, 1564 TPs 1566 - Primoz Trubar, Ta Celi Pfalter Dauidou, 1566 TT 1560 - Primoz Trubar, TA DRVGIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, 1560 Vulgata - BIBLIA SACRA IUXTA VULGATAM VERSIONEM ZK 1595 - Janz Znojilsek, KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, 1595 VlRI IN LITERATURA BIBLIA SACRA IUXSTA VULGATAM VERSIONEM, 1994. Praeparavit Roger Gryson: Stuttgart. Brizinski spomeniki. Znanstvenokriticna izdaja, 1993. Ljubljana. Jurij DALMATIN, 1584: BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga Te/tamenta. Wittenberg. Faksimile: Ljubljana, 1968. Jurij DALMATIN, 1584: TA CELI CATEHISMVS. Wittenberg. Rudolf FILIPOVIC, 1986: Teorija jezika ukontaktu. Uvod u lingvistiku jezicnih dodira. Za¬ greb. Joze KRASOVEC, 1977: Der Merismus im Biblisch-hebraischen und Nordwesttsemitis- chen. Rim. Sebastijan KRELJ, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg. Martin LUTHER, 1545: Biblia: das ist: die ganze Heilige Schrifft.- Deudsch Auffs new zugericht. Wittenberg. Munchen: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974. Majda MERSE, 1995a: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja. Ljubljana. Majda MERSE, 1995b: Kongruenz und Divergenz der Ubersetzung von Verben in der Dal- matinschen und Lutherschen Bibeliibersetzung. Ein Leben zwischen Laibach und Tiibingen. Primus Truber und seine Zeit. Munchen. 492—510. France NOVAK, 1986: Vprasanjapomenske skupine v besediscu pri slovenskih protestantih. Druzbena in kultuma podoba slovenske reformacije. Ljubljana. 99-110. Francka PREMK, 1992: Korenine slovenskih psalmov. Ljubljana. 94 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij France ROZMAN, 1986: Kako je Trubar prevajal Sveto pismo? Bogoslovni vestnik 46.227- 240. SVETO PISMO STARE IN NOVE ZAVEZE. Slovenski standardni prevod iz izvirnih je- zikov, Ljubljana 1996. Primoz TRUBAR, 1555: TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA. Tubingen. Primoz TRUBAR, 1560: TA DRVGIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tubingen. Primoz TRUBAR, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tubingen. Primoz TRUBAR, 1566: Ta Celi Pfalter Dauidou. Tubingen. Primoz TRUBAR, 1575: CATEHISMVS SDVEIMAISLAGAMA. Tubingen, lanz ZNOIILSEK, 1595: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra. Tubingen. Summary It seems that polysemy of individual lexemes is often similar in various languages. This brings up the question as to what extent this similarity is a matter of the linguistic fact that language can express several mutually related meanings, to what extent it depends on given circumstances, and to what extent it is a result of the influences of other languages. Since the 16th c. Slovene texts (i.e., Biblical, liturgical, catechistic texts, prayers, religious songs, sermons, organizational texts) are translations, mainly from German and to some extent from Greek, Hebrew, and Latin; they are perfect material for comparison of polysemy. The comparison of polysemic nouns from all semantic fields, e.g., kinship terms {brat, oca, sin), body parts (jezik, oko, srce), abstract terms (pravda, pravica), etc., particularly in Slovene and German, shows that semantic development mainly depends on the linguistic fact that secondary meanings in words evolve according to strictly set semantic rules, mostly metonymy and metaphor. However, this particular feature of the lexeme is not sufficient by itself, since a word develops a secondary meaning only if there is a need for that kind of development. The needs for development depend on the role of a word in a given environment. If the basic meaning is significant enough, secondary meanings can develop. The author distinguishes three groups of causes for development. An important place, particularly in Biblical texts and texts dependent on them, occupies the vocabulary representing the basic concepts of the reality in Biblical world. In this vocabulary not only the corresponding word is borrowed, but the secondary meanings as well ( jagnje, oca,pastir, sin). There are very many meanings of this type. A lot of secondary meanings developed from Slovene bases due to new expressive needs. These examples often display a noticeable similarity with other, i.e., source, languages, but the secondary meaning agrees with the previous practice in development of polysemy, e.g., numerous metonymies {list, pravda). The third, equally numerous group, represent the so called »semantic calques«, formed according to German models or-borrowed via German. They involve developments that are less characteristic of Slovene lexicon. In later development these meanings were replaced with more appropriate expressions, e.g., del ’shar e’,pravicno storjenje ’forgiveness’. In the 16th c. these expressions are often accompanied by one or more synonyms, similarly to borrowed words. UDK 811.16*27 Ada Vidovic Muha Filozofska fakulteta v Ljubljani DRUZBENO-POLITICNIVIDIK NORMATIVNOSTIV SLOVANSKIH KNJIZNIH JEZIKIH* Vprasanje norme knjiznega jezika in spreminjanja njenih meril je interpretirano kot odsev reakcije jezika na druzbene in politicne dogodke, ki so bistveno spremenili slovanski svet, posegli so celo v njegov vrednostni sistem. Teznja po delni redefiniciji normativnih meril knjiznega jezika izhaja, med drugim, iz spremenjenih javnih in nejavnih komunikacijskih potreb; te namrec vplivajo na delno spremenjeno pojmovanje razmerja med knjiznostjo in aktualno jezikovno rabo. The question of normativity of literary language and of changing its criteria is interpreted as a reflection of the way language reacted to the social and political events that had fundamentally changed the Slavic world, affecting even its value system. The tendency for a partial redefinition of the normative criteria of literary language originates in - among other things - changed public and non-public communicative needs, as they affect a partially altered understanding of the relationship between literary language and language usage. 1 S stalisca druzbeno-politicnih dogodkov, ki so koncem 80-tih in v zacetku 90- tih let pretresli ves slovanski svet in bistveno vplivali na spremenjen jezikovni polozaj, 1 je mogoce izlociti tiste slovanske jezike, ki so z nastankom novih, vsaj v glavnem nacionalnih drzav, tudi na formalni ravni dosegli svojo funkcijsko zapol- nitev. V tem smislu bo pri predstavitvi aktualnih vprasanj norme sodobnih slovan- skih knjiznih jezikov poudarek na slovenscini. 2 V okviru jezikovne norme bo najprej izpostavljeno nacelo t. i. ideologizacije, ki je v vecji ali manjsi meri (glede na polozaj zunaj ali znotraj vzhodnega bloka pa tudi glede na razlicno stopnjo ideoloskega pritiska) zajelo vse slovanske jezike in do dolocene mere vplivalo na jezikovno in s tem tudi normativno razklanost. - Z zas- tavljenega vidika je potreben vsaj grob pogled na ruscino kot tisti jezik, ki je po 2. svetovni vojni oz. po letu 1948 znotraj vzhodnega bloka imel ambicije prevzeti dolocene segmente jezikovne komunikacije: perspektiva sporazumevalnega jezika v znanosti znotraj drzav vzhodnega bloka, v glavnem vsiljeni drugi jezik v teh drzavah, solski programi, izjemno mocne rusistike na univerzah idr.; gre za teznjo po delni ali popolni dvojezicnosti. Samodejno vplivnost je imela ruscina tudi kot iz- *Naslov referata za mednarodni slavisticni kongres v Krakovu (1998) je Dynamika normativnych kriterii v slovanskych jazykoch-, na pobudo urednistva slovaske jezikoslovne revije Jazykovedny casopis bo objavljen v njihovi kongresni stevilki 1-2, 1998 (v slovascini); tu predstavljam nekoliko spremenjeno verzijo (razsiijena vprasanja zlasti v zvezi s slovenscino, deloma tudi slovascino). 'Pojem jezikovnega polozaja (jezikovne situacije) pri A. Jedlicki (1974, 1978) je v bistvu vezan na jezikovnokomunikacijsko dinamiko dolocene jezikovne (komunikacijske) skupnosti. N. B. Meckov- skaja (1996) opredeljuje ta pojem kot celokupnost socialno-funkcijskih zvrsti (stilov), uporabljanih v okviru dolocenih politicno-teritorialnih enot ali drzav. K. Gutschmidt (1995) vnasa v ta pojem se odnos uporabnikov jezika do jezikovne kulture, vkljucno z normo in kodifikacijo. 96 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij virni jezik razlicnih variant ideologije na oblasti. 2 - Cescina je za obravnavo zanimiva tako z jezikovnega kot z jezikoslovnega vidika: gre za primer jezika, ki je bil v dvonacionalni drzavi dominantnejsi - slovascina se, vsaj v glavnem, ne po- javlja kot problematicna glede na normativna vprasanja cescine, obratno da. (Prim, pogl. 2.3, 2.4.) S svojo izvirno teorijo jezikovne norme v zgodnjih 30-tih letih so clani Praskega lingvisticnega krozka (PLK) to problematiko tudi v evropskem in sirsem kontekstu jezikoslovno aktualizirali; z njo so vplivali tudi na slovensko je- zikoslovno misel, na razumevanje slovenske jezikovne realnosti, o cemer bo tudi beseda. 2.1 Jezikovna norma nasploh, zlasti pa njena knjiznojezikovna varianta, uvrscena, kot receno, s strani clanov PLK (zlasti B. Havranka) v zgodnjih 30-tih letih med imanentno jezikoslovna vprasanja, je bila opredeljena s pojmom jezikov¬ nega sistema in njegovega srecevanja z dejansko (knjiznojjezikovno rabo, t. i. uzusom, na knjizni ravni pa odvisna se od (jezikoslovnega) uravnavanja (interven- cije). Ta izvima trikomponentnost knjizne norme ima v slovanskih jezikih, ce zelo posplosimo, temeljno zastranitev, in sicer politicno ideologizacijo. - Vsaj v nekaterih, do nedavna t. i. nedrzavnih jezikih pa se je ob tem pojavila se ena zas¬ tranitev: gre za neke vrste sakralizacijo (nacionalnega) jezika, ki je, med drugim, vsaj delno vplivala na jezikovno odtujenost zlasti mlajse generacije. Obe odklonski pojavnosti sta povezani s teznjo podrediti si knjizni jezik kot tisti segment, ki ima sui generis najvecjo vplivanjsko in ucinkovalno moc, zlasti seveda v dolocenih javnih komunikacijskih polozajih in podrocjih. Odtujitev knjiznojezikovne norme njenemu naravnemu (knjizno)jezikovnemu okolju, se pravi privzem pravice biti njen normativni kriterij, pomeni najveckrat tudi pot do obvladovanja javne besede. 2 . 1.1 Po letu 1945 lahko govorimo, kot receno, o spremenjenih jezikovnih oko- liscinah v vseh slovanskih jezikih kot posledici druzbeno-politicnega in v veliki meri tudi ekonomskega vzorca Sovjetske zveze, ki je bil prenesen na vse slovanske drzave; jugoslovanski politicno-ekonomski model druzbenega samoupravljanja pomeni sicer formalni izstop iz tega vzorca, vendar hkrati ohranitev temeljne socia- listicno-komunisticne ideologije. Vloge jezika, posebej seveda se na ravni definicij- skih (normativnih) lastnosti njegove knjiznosti, so se kljucni ideologi dobro zavedali. 3 Zlasti na podrocju javne besede z druzbenim vplivom se zacne okrepljeno poseganje v referencni svet knjiznega jezika. V glavnem se verbalizira t. i. virtualna resnicnost. Knjizni jezik predvsem v svoji vplivanjski in ucinkovalni vlogi je pretezno v sluzbi uresnicevanja dolocene ideologije, v tem smislu samoures- nicevanja nosilcev te ideologije; izraza torej ali potvorjeno, virtualno resnicnost, ki 2 Npr. v cescini naj ne bi ruscina pustila kaksnih posebnih sledov (Danes 1997). Vendar pa v slovanskih jezikih ostaja vsaj kot del jezikovnega spomina leksika, ki jo je rodil specificni druzbeni, politicni, ekonomski sistem; v vsakem trenutku je lahko aktualizirana, npr. na ravni ironije. 3 Znano je Leninovo poseganje v jezikovno normo knjizne ruscine v 20-tih letih; Stalinova stalisca v 50-tih letih so izzvala »ustrezne« reakcije npr. na Ceskem. (Gl. pogl. 2.3.) Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 97 je v veliki meri neresnica (Wierzbicka 1993), ali pa je ta »resnica« premaknjena v prihodnost oz. v pogojevane okoliscine. 4 Z ideolosko zapolnitvijo referencnega sveta najvplivnejsega dela knjiznega jezi- ka je ta jezik samodejno prenehal biti celovit semioticni izraz. Knjizni jezik in nje- gova kodificirana norma je postal za mnoge vir socialne semioticne frustracije; s tem, da je postal nacin samopredstavitve oz. samopotrditve interesov (ideologije) oblastne strukture, je prenehal opravljati svojo temeljno vlogo - biti nacin samo¬ predstavitve in s tem samopotrditve cloveka posameznika. V podstavi jezikov- nonormativnega razkola, ki so ga, tudi zaradi svoje izpostavljene ideoloske odgo- vornosti, zlasti intenzivno doziveli dominantni jeziki drzav vzhodnega bloka - ruscina v okviru Sovjetske zveze, cescina v okviru Cehoslovaske, poljscina, je vir- tualna politicnoideoloska zapolnitev preteznega dela knjiznega jezika (bolj ali manj zunaj ostaja le jezik znanosti). Politicna »diglosija« (Wierzbicka 1993; Sirjajev 1997) vpliva na bolj ali manj zavedni razcep jezikovne norme, na oblikovanje t. i. jezikovne »diglosije«; »pros- torecje«, »obecna« cescina, substandardna (neknjizna) poljscina 5 je marsikdaj jezik clovekove osebne reakcije - v veliki meri tudi na virtualno resnicnosti knjiznega je¬ zika. 6 Prislo je do locitve jezika realnosti z njemu lastno zelo vplivno, ceprav nikoli kodificirano normo, od jezika ideologije na oblasti -1. i. ideoloskega jezika, na lek- sikalni ravni dolocanega s t. i. ideologemi, 7 v ruskem jezikoslovju imenovanega »novojazyk oz. novojaz« (npr. Sirjajev 1997; Zemskaja 1997) z normo, ki je dosledno kodificirana. Znotrajjezikovna »diglosija« seveda ni mogla ostati brez spontanega medsebojnega vplivanja: spremenjena jezikovna situacija po letu 1990 zlasti v omenjenih slovanskih drzavah je dolocena tudi z aktualiziranjem kriterija opredelitve normativnega znotraj knjiznega jezika v veliki meri z vidika nujnosti upostevanja jezikovnega substandarda. 8 4 Ze leta 1963 pise E. Kocbek, da pravice do svobode ni mogoce uresniciti z idejami o pravici, resnici, svobodi. (Gl. pogl. 2.5.3.2.) 5 Gre za jezikovni substandard, ki ga npr. slovenscina celovito ni oblikovala. Za slovascino je J. Horecky (1979b) sicer predvidel obknjiznemjeziku tudi jezikovni standard in substandard, vendar brez empiricne podlage; njegova clenitev, kot ugotavlja J. Bosak (1995b), se kljub popularizaciji (prenos v sole idr.) ni uveljavila. 6 Po Wierzbicki (1993) je to tudi jezik anekdot, ironij, razlicnih duhovitih jezikovnih obratov na racun aktualni politicnih dogajanj. 7 E. Kocbek (1963), ugotavlja, med drugim, realno vrednost nekaterih aktualnih kljucnih ideologemov (jugoslovanske) politike tedanjegacasa: o miroljuhni koeksistenci (med narodi) pise kot o »paralelizmu monologov« (208), ki temelji na nujnosti neizrekanja in kot taka vodi v »indiferentnost, prikrivanje lazi in novo nasilje« (208); njej nasproti postavlja dialog in iz njega izvirajoci plumlizem; internacionalizem (jezikovni unitarizem) postavlja ob narod kot »izvenrazredno kategorijo«, kolektivizem, univerzalizem ob individualizem resnice kot posebne clovekove izkusnje idr. (Gl. dalje.) - J. N Sirjajev (1997) pise na podlagi izkusnje s sovjetskim ideoloskim vzorcem o besedah ideologemih, ki semanticno pokrivajo skupine besed oz. pojmov, npr. koncept kolektivizma (glede na individualizem) zajema pojme kot nas(e) v pomenu ’splosno, pripadajoce kolektivu’: vse, kar je zunaj kolektiva, je rusilno, protidruzbeno; dalje pojma narod in partija: narod pomeni ’druzbo, ki v celoti sledi partiji’, partija ni ena izmed partij, ampak se v celoti pooseblja z narodom - ’enotnost naroda in partije’; leksika je nasa in nenasa: delavci, kolhozi proti kapitalisti, bankirji ipd. 98 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Naj torej povzamemo: knjizni jezik v slovanskih drzavah zlasti vzhodnega bloka izkazuje na komunikacijskih podrocjih z vplivanjsko vlogo v vecji ali manjsi meri, odvisno pac tudi od razlicnih notranjih druzbenih in politicnih nihanj, 8 9 dosledno normativnost, ki bi jo lahko imenovali formalna; kot taka je seveda lahko konfliktna glede na temeljno vlogo jezika v smislu moznosti biti realna clovekova in s tem celotna druzbena samopredstavitev in samopotrditev. Objektivno so torej »nenor- mativne« lahko vse tiste prvine jezika, ki so izraz omejene, v nasem primeru oblastne skupine znotraj jezikovne skupnosti, deklarirajo pa se kot druzbene glede na celotno jezikovno skupnost. V knjizno normo so tako vgrajene prvine, ki povzrocajo konfliktnost na ravni temeljne jezikovne vloge. 2.1.2 Omenili smo ze, da je (bil) znotraj vecnacionalnih oz. vecjezicnih slovan¬ skih drzav poleg ideologizacije druzbe prek jezika tako rekoc kronicno prisoten se en odklon, ki se je v razlicnih drzavah artikuliral z razlicno razvidnostjo in razlicno intenzivnostjo, odvisno zopet od intenzivnosti politicnega oz. ideoloskega pritiska. Preprosto receno - gre za razmerje med vecinskim jezikom (jezikom vecine), ki je (bil) vsaj na dejanski, naceloma pa tudi formalni ravni drzavni jezik, kot tak dolocen predvsem s samoumevnostjo rabe v vseh komunikacijskih polozajih in podrocjih, in jezikom manjsine (stevilcno manjse skupnosti), katerega raba je (bila) dolocana glede na razlicnost teh polozajev in podrocij. Kljub temu, da je (bila) razvidnost te problematike vsaj na ravni javne artiku- lacije v razlicnih drzavah zelo razlicna, 10 velja spoznanje, da imamo v taksnih oko- liscinah na splosno opraviti z dvema nasprotujocima si reakcijama: povecevanje kompetenc oz. sploh vecja kompetencnost t. i. drzavnega jezika je sprozala naravno samoohranitveno reakcijo, ki pa se je lahko izrazala tudi v »nenaravnem« razmerju do jezika; neke vrste prisvajanje kriterijev normativnosti s strani t. i. varuhov jezika, se pravi odtujevanje norme od njenega naravnega jezikovnega okolja pomeni seveda posebne vrste »ideologizacijo« jezika - njegovo sakralizacijo: jezik ni vec samo socializacija in s tem samoumevna prepoznava cloveka, je tudi izraz uporab- nikovega vrednostnega razmerja do njega. Usodna posledica jezikovne sakrali- zacije je nemalokrat beg iz jezika zlasti med mladimi in zatekanje v jezik, ki ustvarja videz jezikovne svobode, danes najveckrat anglescina. Zdi se, da to, kar se v zadnjih letih dogaja s hrvascino (Pranjkovic 1997), pomeni vec kot samo jezikovno sakralizacijo: del druzbeno in politicno angaziranega okolja skusa vsaj popravljati, ce ze ne brisati zgodovinski spomin (knjiznega) jezika, 8 S tega vidika so zanimive diskusije v zvezi z ambicioznim konceptom obseznega poljskega slovarja (predvidenih je 30 - morda celo vec zvezkov) - Prakticzny slownik wspolczesnej polszczyzny, npr. v Studia z Filologii Polskiej i Slowianskiej (1996). 9 V ruskem jezikoslovju so obdobja rasti oz. upada demokratizacije jezika poimenovana po kljucnih nosilcih oblasti, npr. stalinizem, obdobje Hruscova, Breznjeva oz. politicnem in druzbenem gibanju, ki so ga ti povzrocili - perestrojka (Sirjajev 1997). 10 Jezikovni polozaj je (bil) tako rekoc skrajnosten, ce primerjamo Sovjetsko zvezo z nekdanjo Jugoslavijo zlasti po sprejetju reformirane ustave 1. 1974, ali Slovaske po letu 1970, ceprav seveda v nobenem primeru ne optimalen (Bosak 1995a; Buzassyova 1995; Toporisic 1991); za slovenscino je povedno dogajanje v zvezi z jezikom v vojski tudi v 80-tih letih (Gjurin 1991). Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 99 natancneje - tisti njegov del, ki je s stalisca aktualnih politicnih razmer, se pravi glede na srbscino, tako ali drugace travmatizirajoc. Poskusi »ciscenja« jezika so seveda predvsem leksikalni, 11 deloma tudi morfoloski na ravni besedotvorja 12 ipd.; tudi t. i. intemacionalizmi so (predvsem kot srbizmi) lahko na normativnem udaru, pri cemer se brisejo ali so vsaj manj pomembni drugi knjiznonormativni kriteriji, tudi jezikovnosistemski, npr. besedotvorni vzorci. 13 Kriteriji knjizne hrvascine so v veliki meri zunaj jezika, vsaj deloma tudi zunaj jezikoslovja. 14 Prek hrvaskega knjiznega jezika so se namrec skusali dosegati doloceni politicni cilji. Kot ugotavlja V. Anic (1993, 74), »/i/skanje razlik in izmisljanje razlik glede na srbski jezik za vsako ceno je samo drug obraz minulih organiziranih prizadevanj v obratni smeri«. 15 2.1.3 Naj na kratko povzamemo: jezikovna norma v slovanskih jezikih na ravni knjiznosti je v veliki meri izvzeta iz svojega naravnega jezikovnosistemskega okolja oz. drugace: ideologizacija jezika je mogoca tudi prek obvladovanja, celo prilascanja normativnih kriterijev. T. i. skrb za jezik, tudi s strani vodilnih pred- stavnikov ideologije na oblasti, je zato razumljiva. 2.2 Ruski knjizni jezik s svojim normativnim vidikom je kot izvirni in najstarejsi izraz (od revolucijskih in porevolucijskih casov, se pravi od 20-tih let tega stol.) razlicnih mutacij komunisticne ideologije vzhodnega bloka njen najzanesljivejsi zgodovinski spomin. 2.2.1 Razpad klasicne elitne (npr. moskovske pravorecne) knjiznojezikovne norme druge polovice 19. in zacetka 20. stoletja 16 se je zacel v revolucijskem in 11 Tovrstni ucinek naj bi imel npr. Razlikovni rjecnik srpskog i hrvatskog jezika (Brodnjak 1991), kjer moti ne samo zanemarjanje knjiznosti, prozodije, ampak tudi t. i. izpraznjena poimenovalna mesta v hrvascini - namesto ustreznicejeparafraza(opis), npr. hlebnica (l)prostorijaukojoj stoji kruh; privoce dijete koje dovede muz zeni ili zena muzu iz prvog braka (431); tu se seveda pojavlja zanimivo vprasanje: so ta izpraznjena mesta realna v smislu vsaj deloma drugacnega pojmovnega sveta, ki ga odseva leksika srbskega jezika - tedaj bi slo za odsotnost denotata v hrvascini, ali gre v bistvu za krcenje (siromasenje) leksike hrvaskega jezika zaradi njene kakorkoli oporecne izrazne podobe. Odgovor na to vprasanje bi bil zanimiv tudi s kulturoloskega in sploh socioloskega vidika. 12 Npr. dajanje prednosti obrazilu -telj glede na —l(a)c za vrsilca dejanja tip brani-teljl-c -brani-lac, podrzava-cl-telj - podrzava-lac, izvesti-telj - izvesti-lac ipd.; v tern smislu je normativno besedotvorje S. Babic'a (1986), ceprav se izpeljanke s suflksom -telj in -l(a)c pomensko ne razlikujejo (280); razlika je torej (jezikovno)politicno normativna. Podobno je npr. z obrazilom -(id)ba prav tako pri samostalnikih iz glagola kot bus-idba, zasluz-ba idr. (Babic 1986: 114-115). 13 Npr. moralan - cudoredan, ventrikolista - trbuhozborac, izvestilac - glasnogovornik/izvestitelj ipd. O normativni vrednosti nekaterih tipov besedotvome morfematike v slovenscini A. Vidovic Muha (1995b). 14 Kot pise V. Anic (1993), je »na zaustavljanje beograjskega tipa jezika /na leksikalni ravni/, kakrsnega si je predstavljal A. Belie pod »beograjskim stilom«« (70), vplivalo delo P. Guberine in K. Krstica Razlike izmedu hrvatskoga i srpskoga knjizevnog jezika iz leta 1940. 15 D. Brozovic (1970: 101) ugotavlja, da je bila srbohrvascina kot standard™ jezik ze ob svojem nastanku »hendikepirana«, ker ni imela svojega »avtonomnega razvoja«; nastala je »z zavestno interveneijo Vuka Karadica in ilircev«. 16 Posebna komisija pri Ruski akademiji znanosti je izdelala predloge za ruski pravopis 1912 leta; potrjen je bil leta 1917. 100 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij porevolucijskem casu (Kunert 1984) z vstopom mnozic v javno besedo. M. V. Panov (1962) predstavlja jezik tedanje javne komunikacije v obliki dveh koncen- tricnih krogov: manjsi krog zavzema strogo normativni jezik, drugi, veliko vecji, pa lahko le potencialno razumemo kot knjizni, saj z mnozico neknjiznega (kolokvial- nega) brise oz. slabi veljavne kriterije knjizne normativnosti. Leninov poseg v jezik s pozicije vodilnega ideologa oblastne strukture v smislu povratka v trdne tradi- cionalne normativne okvire - preprostost, jasnost, natancnost, nepotrebnost tujk (Kunert 1984) - je pogojen s spoznanjem o temeljni vplivanjski vlogi oz. moci je- zika; njegovo zavrnitev ruscine kot drzavnega jezika je mogoce razlagati tudi z za- vestjo, da komunikacijsko neclenjen knjizni jezik s trdno nadzorovano normo sam po sebi lahko prevzema funkcije v drzavi in tako samodejno postaja drzavni. Lahko povzamemo, da preprecitev normativnega preporoda ruskega knjiznega jezika, skladno z druzbenimi in politicnimi dogodki casa, pomeni neke vrste te- meljno »legalizacijo« jezikovnonormativne razklanosti, saj si kriterije knjizne nor¬ mativnosti prilasti jezik oblastne ideologije. Glede na povedano je razumljivo, da je dinamicnost knjiznojezikovne norme v medobdobju - casu nekako od 30-tih let do »perestrojke« - mogoce presojati v zvezi z vecjo ali manjso demokraticnostjo druzbe znotraj ohranjene politicne ideologije. Tako predstavlja hruscevsko medobdobje - predhodni stalinizem in kas- nejse breznjevsko obdobje - tudi doloceno stopnjo jezikovne demokratizacije. 17 Iz projekta Vinogradov-Ozegov (1958) Ruski jezik in sovjetska druzba (kasneje - 1963 - serija publikacij Razvoj sodobnega ruskega jezika) je razvidna teoreticna podlaga praske jezikoslovne sole: (knjizno)jezikovna norma je preucevana in kodi- ficirana v okviru podsistemov, dolocenih na podlagi temeljnih socialnih funkcij knjiznega jezika (Kunert 1984). Aktualen postaja sistematicni studij »prostorecja« (Krasil’nikova 1984). Npr. A. O. Lapteva (1966) z locevanjem pogovomega jezika na jezik javne in vsakdanje komunikacije spominja na Havrankovo clenitev govor- jenega jezika na dialoski jezik in jezik javnega nastopanja (Teze PLK 1929). Za normo ruskega knjiznega jezika velja, morda se bolj kot za norme drugih slovanskih knjiznih jezikov, da je stopnjevanje ideoloskega pritiska vplivalo na nor- mativno zaprtost tako v razmerju do zvrsti drugih socialnih struktur, t. i. prostorecja, zargona ipd., kot tudi v razmerju do tujejezicnih elementov; in obratni proces: ra- hljanje ideoloskega pritiska, t. i. hruscevsko obdobje v 60-tih letih, je vplivalo na pojav elementov jezikovne demokratizacije, prepoznavne (po Panovu 1988, cit. po Sirjajevu 1997) npr. na ravni vecje jezikovne individualizacije, predvsem pa vsaj do dolocene mere vecjega upostevanja nacel t. i. komunikacijske norme (Jedlicka 1974; Nebeska 1995). l7 Dejstvo, da jezikoslovci (npr. Sirjajev 1997; Zemskaja 1997 idr.), ki iz sodobnih spremenjenih druzbenih in politicnih okoliscin razclenjujejo procese v razvoju ruskega jezika od 1. 1945 in s tem posredno odkrivajo dinamiko knjiznojezikovne norme, kot kriterij te razclenitve lahko sprejmejo druzbeno-politicno izhodisce, veliko pove o temeljni funkciji knjiznega jezika in apriomosti njegove norme. Beseda je o stirih temeljnih obdobjih: totalitaristicno administrativnem - stalinizem, delno demokraticnem v okviru komunisticne ideologije - hruscevsko obdobje, stagnacijskem - breznjevsko obdobje in demokraticnem s pluralizmom ideologij -1. i. perestrojka in obdobje po njej. Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 101 2.2.2 Temeljne spremembe, ki so povzrocile razpad veljavnih sistemov na vseh ravneh zivljenja in ki so globoko vplivale tudi na pojmovanje normativnega v rus- kem knjiznem jeziku, so vezane na zacetek in konec nasega stoletja. V obeh primerih je potrebno upostevati tudi spremenjeni polozaj ruscine v razmerju do drugih jezikov: po letu 1917 postane knjizna ruscina tudi znotrajdrzavni med- narodni jezik, totalitarnost politicnega sistema pa jo zapre navzven in s tem samode- jno zmanjsa moznost zunajdrzavnega tujejezicnega vplivanja. Po razpadu Sovjetske zveze se njena znotrajdrzavna mednarodnost bistveno omeji, z demokratizacijo politicnega sistema, z normalizacijo meddrzavnih povezav pa se na tej ravni odpre druge vrste medjezikovno vplivanje: dominantno vlogo igrajo t. i. svetovni jeziki, doloceni predvsem po kapitalski moci; stevilcnost govorcev nima prvenstvene vloge (Vidovic Muha 1986). V taksnih okoliscinah postane ruscina predvsem eden izmed jezikov sprejemnikov - internacionalizacija, zlasti amerikanizacija prizadeva vse ravnine njene zgradbe, posebej seveda morfematiko in leksiko (Zemskaja 1997). Sprememba referencnega sveta knjiznega jezika, ki se je zacela s perestrojko in casom po njej - ideolosko nasicen, virtualni svet se konkretizira in materializira - na objektivni in subjektivni ravni zamaje veljavne normativne temelje knjizne ruscine: demokratizacijo jezika zlasti v smislu jezikovnosistemske odprtosti razlicnim komunikacijskim vlogam spremlja, med drugim, 18 tudi splosni vdor »prostorecja« v javno besedo, kar vpliva na vulgarizacijo jezika (Zemskaja 1997; Sirjajev 1997). Vendar pa se zdi, da je ta problem bolj zapleten: jezikovna vulgari- zacija je lahko tudi posledica »stanja duha« v druzbi, ki se ima koncno moznost javno artikulirati. V tem primeru seveda ne moremo govoriti o vulgarizaciji jezika, ampak o zrcalni vlogi jezikovnega izraza. 2.3 Pri obravnavi cescine oz. njene knjiznojezikovne norme bosta v srediscu nasega zanimanja dva vidika: izvirna opredelitev (knjiznojjezikovne norme, kot se je oblikovala v okviru Praskega lingvisticnega krozka (PLK), in njen razvoj pred¬ vsem v okviru ceskega in (deloma) slovaskega jezikoslovja, pa tudi njena nepos- redna in posredna aplikacija v slovenski prostor. 2.3.1 Odkar je bil v zgodnjih 30-tih letih v okviru praskega strukturalizma (Havranek 1963) in njegove socialnozvrstne teorije tudi formalno opredeljen pojem norme kot imanentne lastnosti jezika nasploh, s posebnimi funkcijami pa se znotraj knjiznega jezika, 19 je ta pojem tako na Ceskem, v drugih slovanskih lingvistikah (pregled Jedlicka 1988), pa tudi drugod po svetu, (npr. Coseriu 1970; Bartsch 1985), dozivel mnoge variante, dopolnitve, posredno ali neposredno celo popolne zavrnitve - najbolj eksplicitno morda prav v svojem izvirnem okolju na Ceskem 18 Izrazita je zlasti internacionalizacija - tudi na ravni strokovnega izrazja; njen ucinek pojmuje Zemskaja (1997) kot intelektualizacijo jezika. 19 B. Havranek (1963) locuje dvosestavinskost norme ljudskega jezika, kjer gre za razmerje med jezikovnim sistemom in rabo (uzusom), od trisestavinske knjiznojezikovne norme, kjer funkcijsko nacelo daje moznost, da se sistemu in rabi - ta je omejena na knjizni jezik pridruzi se uravnavanje knjiznega jezika od zunaj. 102 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij (Stary 1995a). Po eni strani gre pac za naravni razvoj evropske in svetovne jezikos- lovne misli, po drugi pa za radikalno spremenjene jezikovne okoliscine, ki so vpli- vale na radikalno spremenjeno jezikovno situacijo. Yemo, da so na oblikovanje (knjiznojjezikovne teorije praskih strukturalistov vplivale tako jezikovne in jezikoslovne kot tudi novonastale sirse druzbene in politicne okoliscine na Ceskem. Dotedanja ucinkovitost knjiznega jezika zlasti na ravni njegove pragmaticne aplikacije v celonarodno strukturo mlade, ambiciozne mescanskodemokraticne drzave ni bila zadovoljiva. Hallerjevo izenacevanje knjiznojezikovne norme z normo umetnostnega jezika (Mathesius 1982; Havranek 1963; Nebeska 1995) je v spremenjenih druzbenih in politicnih okoliscinah stopnjevalo jezikovno frustracijo. Tedaj prek zenevskih strukturalisticnih idej evropsko aktualna metodologija je- zikovnega raziskovanja, izhajajoca iz »objektivizacije« jezika - jezik postane »predmet« opazovanja in raziskovanja - je nasla odziv v tedanjih druzbenih in politicnih okoliscinah nove cehoslovaske drzave. Saussurjevo pojmovanje jezika kotpredmeta, »objekta« raziskovanja je operacionalizirano s pojmom sredstvo; gre za opredelitev jezika na ravni njegove sporazumevalne (komunikacijske) vloge kot sistema sredstev za izrazanje z dolocenim namenom, npr. »/j/ezik kot spo- razumevalno sredstvo dolocene - posebej narodne - skupnosti« (Havranek 1963). S tem je seveda odprta moznost instrumentalizacije jezika, saj je vzpostavljena di- hotomija: jezik kot clovekovo sredstvo za izrazanje : jezik kot cloveku lasten nacin izrazanja. Saussurjeva dihotomija (jezikovni) sistem - govor je nadgrajena s pragmaticnim spoznanjem o kljucnih funkcijah jezika, prepoznavnih tako na ravni (pod)sistemov (langue) kot njihove realizacije v govoru (parole). Funkcijski vidik, vsebovan ze v pojmu jezikovne intencionalnosti (Teze PLK), je eno izmed temeljnih izhodisc razmisljanja o jeziku v okviru praske strukturalne sole. Ta vidik samodejno izloci knjizni jezik kot tisti, ki je prav s stalisca funkcij znotraj jezika samega najbolj razclenjen, edini obremenjen tudi zunajjezikovno, in sicer z vlogo narodne povezovalnosti in iz nje izhajajoce narodne reprezentativnosti (Havranek 1963). Zlasti za dolocene zgodovinske okoliscine, ko npr. jezikovna skupnost gradi svojo narodno prepoznavnost predvsem na jeziku ali ko se oblikuje drzavnost dolocene (narodne) skupnosti, je knjizni jezik se posebej opredeljen tudi s tema svojima zunajjezikovnima vlogama. Popredmetenje (objektnost) jezika-jezik jenamensko (sporazumevalno) sred¬ stvo - omogoca, njegova funkcionalizacija - zaradi svojih prestiznih prvin z zunaj¬ jezikovno razseznostjo posebej pomembna za knjizni jezik, pa upravicuje poseganje v jezik. Lahko recemo, da je funkcijsko uravnavanje njegove knjizne variante pomemben vidik normativnosti. 20 Prek uzakonjanja (kodifikacije) knjizno¬ jezikovne norme, da bi se v najboljsem primeru ohranjala njegova stabilnosti in druge zazelene lastnosti (Havranek 1963; Nebeska 1995), je tudi formalno dana moznost usmerjanja njegovega delovanja. Samo od demokraticnosti druzbe je od- 20 I. Nebeska (1995) za PLK ugotavlja, daje funkcijskost splosni pristop k jeziku in temeljni princip njegove regulacije. Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 103 visno, ali bo to »usmerjanje« uveljavljala prek ustrezno spodbujanega, se pravi raz- vitega jezikoslovja, 21 ali pa se bo vse skupaj dogajalo (tudi) v okviru ideoloskih in sicersnjih ambicij druzbene oblasti. 22 Naj povzamemo: izvirno (predvsem Havrankovo) pojmovanje jezikovne norme izloca normo knjiznega jezika zlasti s stalisca njegove posebne funkcije. Kot ima- nentna lastnost jezikovnega sistema je norma tvorno povezana s knjiznojezikovno rabo, funkcijski princip razumevanja (knjiznega) jezika pa predvideva tudi njeno uravnavanje oz. poseganja vanjo. 2 . 3.2 Sirjenje oz. dograjevanje razumevanja (knjiznojjezikovne norme je bilo skladno z jezikoslovnim dogajanjem doma in po svetu. Z zajetjem tudi skladenjske problematike, se pravi s prenasanjem interesnih poudarkov na visje ravnine jezi¬ kovne zgradbe, je nastopilo rahljanje njene zlasti glasovno-morfoloske vezanosti in s tem seveda tudi njena jezikovnosistemska dorecenost (Nebeska 1995); s prehajan- jem na vprasanja besedila, z zajemanjem tudi pragmaticnih okoliscin njegovega nastajanja, z vkljucitvijo komunikacijske problematike v jezikoslovje (z eksplicit- nim poudarkom tudi na normi knjiznega jezika zlasti Jedlicka 1974, 1978, 1982; Chloupek 1988; 1991), 23 s pritegnitvijo drugih ved v procesno razlago govornega dejanja (Korensky 1988) se vprasanja norme relativizirajo - natancneje, postajajo odvisna od mnogih manj predvidljivih, tudi zunajjezikovnih okoliscin. Aktualizira se norma posameznih funkcijskih zvrsti, posameznih sistemskih danosti jezika, npr. leksikalna norma (Filipec npr. 1995). Funkcijski vidik, ki gaje vnesla v jezikoslovje praska sola v zacetku 30-tih let, pa vendarle ohranja zvezo z mnogimi, tudi im- plicitno normativnimi segmenti nadaljnjega jezikoslovnega dogajanja. In vendar, kot receno, dozivlja knjizni jezik in s tem tudi njegova norma po letu 1945, ko se Ceska z drugimi slovanskimi drzavami znajde v okviru stalinisticne ideologije in njene eksplicitne jezikovne doktrine, dvojno frustracijo - v smislu ideologizacije in antiideologizacije; slednje seveda ne pomeni nujno resnicne jezi¬ kovne demokracije. Na ravni jezikoslovja so posebna 50-ta leta, ko zavracajo pojem strukturalizma predvsem zaradi njegove opredelitve jezika kot znakovnega sistema (Novak 1990). Jezikje opredeljen samo s svojo socialno (sporazumevalno) funkcijo (Travmcek 1955). 21 0 poseganju v knjiznojezikovno normo B. Havranek meni: »Norma spisovneho jazyka se vytvaff i dale vyviji zpravidla za teoretickych zasahu, a to teorije jazykove i mimojazykove« (1963: 31); ce pojem zujjezikovnosti odpira moznost ideoloskega ali kakrsnegakoli interesno omejenega poseganja v normo knjiznega jezika, bi ga moral pojem teoreticnosti omejevati. 22 O stanju duha na Ceskem pred drugo svetovno vojno posredno prica tudi dejstvo, da so v okviru PLK nasli modus vivendi tudi ruski intelektualci, med njimi pripadniki mske formalisticne sole (Jerman 1978); v kontekstu nasega razmisljanja je relevanten predvsem delez R. Jakobsona. Vgraditev v Teze PLK spoznanja ne samo o komunikacijski (sporazumevalni), ampak tudi o estetski vlogi jezika odpira moznost celovite interpretacije jezika. S pritegnitvijo estetske vloge jezika na ravni umetnostne besede dozivi Sausssurjev pojem jezikovnega znaka variantno interpretacijo: obvestilnost (lahko) izhaja tudi iz njegove celovitosti. 23 A. Jedlicka nadgradi pojmovanje norme z zunajjezikovnimi prvinami: jezikovno normo postavi v razmerje s konkretno komunikacijsko situacijo. Pritegnitev komunikacijskih prvin v pojem norme pomeni seveda tudi konec moznosti njene kodifikacije. 104 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Sicer pa kaze, da se v ideolosko indoktriniranem druzbenem okolju na Ceskem po 1. 1945 stopnjuje tipicna notranjejezikovna diglosija, kot imenuje F. Danes (1997) pojav neknjiznega jezikovnega standarda (substandarda), t. i. obecne cescine, ob ceskem jezikovnem standardu oz. knjiznem jeziku. Da gre za neke vrste zavracanje nonnativne podobe jezika, lastne vsem medijem politicne in ideoloske propagande, pricajo 60-ta leta, ko v druzbeno oz. politicno bolj sproscenih oko- liscinah zacne t. i. obecna cescina prevzemati vlogo knjiznega jezika: tedaj aktualni ceski pisatelji, dramatiki, esejisti - Hrabal, Skvorecky, Kohout idr. se naceloma (B. Hrabal dosledno) izrazajo v jezikovnem substandardu - »obecni« cescini. Gre za zanimiv pojav, poseben tudi v okviru slovanskih jezikov, ko je zaradi razmeroma velike geografske razsirjenosti ali vsaj centralne umescenosti t. i. obecna cescina lastna velikemu stevilu govorcev. V okviru leposlovja je bilo to de- jstvo v 60-tih letih ucinkovito izrabljeno. 24 Zdi se, da se searlovska opredelitev umetnostnega besedila v smislu povnanjanja (umetnikovega) notranjega sveta ni mogla zgoditi v izrazni podobi jezika, ki je zaradi posebnih druzbenih in politicnih okoliscin izgubil verodostojnost v svojih najbolj izpostavljenih oz. vplivnih funkci- jah (publicistika oz. ves medijski aparat); kaze, da je prevladoval obcutek, da bi ze sam izraz normiranega knjiznega jezika lahko vplival na izgubo obvestilne moci be¬ sedila ali obratno - »obecna« cescina je ze samo s svojim glasovno-oblikoslovnim segmentom spregovorila sama po sebi. Da je »obecna« cescina tudi clovekova reakcija na politicno jezikovno frus- tracijo dokazuje dejstvo, da je po 1. 68 v glavnem skupaj s svojimi nosilci v leposlo- vni besedi bila bolj ali manj na indeksu, da je tako ugasnila oz. izgubila svoj ucinek. 2 . 3 . 2.1 V jezikoslovnih krogih je bil pojav »obecne« cescine v manj pricako- vanih govornih polozajih vrednoten razmeroma skrajnostno. Nekateri jezikoslovci, med njimi zlasti P. Sgall ves cas, se pravi od 60-tih let, zagovarjajo rahljanje norme knjiznega jezika (Sgall 1963; Sgall - Hronek 1992). 25 Zanimivo je stalisce P. Sgalla, da bi s selektivnim odpiranjem knjiznojezikovne norme »obecni« cescini - gre zlasti za nekatere strukturne glasovno-oblikoslovne lastnosti - do dolocene mere presegli ekskluzivnost knjiznega jezika: ta bi lahko postal sporazumevalni nacin tudi v nejavnih govornih polozajih, s cimer bi bila v veliki meri lahko presezena tipicna ceska diglosija (Sgall 1994). Se vsaj dve stalisci, ki jih ceski jezikoslovci nekako od 80-tih let jasno artikuli- rajo, sta vsaj posredno v prid odpiranju norme knjizne cescine in s tern odpravljanju notranjejezikovne diglosije. Gre za radikalno kritiko funkcionalisticnega (knjiz- nojjezikovnega kriterija kot temeljnega normativnega izhodisca nekaterih clanov PLK zlasti s strani Z. Starega (1995a; 1995b) in za spoznanja v zvezi s cesko jezi¬ kovno situacijo v casu baroka (Stich 1991; 1995); »obecna« cescina, tedaj tudi jezik 24 Seveda je (bila) »obecna« cescina hvalezno karakterizacijsko sredstvo v leposlovju ze prej (npr. Haskov Svejk). V 60-tih letih pa gre za dejstvo, da pri odmevnih leposlovcih prevzema funkcijo knjiznega jezika. 25 Diskusija o vprasanjih »obecne« cescine je bila v 60-tih letih prenesena tudi iz ceskega prostora, npr. Slova a slovesnosti, v Voprose jazykoznanija (npr. Sgall 1960). Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 105 javne besede, je s kodifikacijo starejsega (obrozenskega) jezikovnega standarda (Dobrovsky, Jungmann) izgubila svoj prestizni polozaj (Stary 1995a, 1995b; Sgall 1994). 26 V glavnem prevladujoce stalisce o ohranjanju knjizne cescine v dosedanjih nor- mativnih okvirih (npr. K. Hausenblas 1962; Skalicka 1962; Chloupek 1991) je ute- meljevano predvsem z geografsko omejenostjo »obecne« cescine, z moznostjo ocitka t. i. pragocentrizma (Danes 1997), z vsaj deloma drugacno jezikovno si- tuacijo na Moravskem in v Sleziji - pogostejse uporabljanje knjizne cescine v go- vorjeni komunikaciji ob sicer izrazitejsi narecni razdrobljenosti idr. Vendar F. Danes uvrsca med tri odlocilne prvine, ki vplivajo na sodobno knjizno komunikacijo na ravni njene normativnosti na prvo mesto prav »specificno cesko diglosijo« - poleg vedno globlje in natancnejse funkcijske diferenciacije in masovnega vpliva tujih jezikov, predvsem anglescine (1995; 1997). 2.3.2.2 V okviru aktualne problematike vpliva tujih jezikov, zlasti anglescine, na sodobni ceski knjizni jezik 27 ne gre samo za normativno vprasanje, gre tudi za krcenje, perspektivno morda celo ukinjanje znanstvene komunikacije v nacionalnih jezikih oz. za ukinjanje vsaj nekaterih komunikacijskih polozajev in podrocij. V tern smislu kaze, da je jezikovni polozaj v slovanskih jezikih, zlasti z manjsim stevilom govorcev, precej podoben, razlicna ali vsaj deloma razlicna pa je strokovna reakcija. (Prim, slovenscino, deloma slovascino, posebnosti v zvezi s hrvascino idr.) Razumno je seveda sprejemanje trenutno nespremenljive realnosti: dejstvo je, daje jezik »nadnarodne« znanosti anglescina; v koliksni meri bo smiselnost njene rabe upostevana (Danes 1997), v koliksni meri bo posegala v strukturo nacionalnega je- zika in spreminjala njegovo normo, pa je seveda odvisno vsaj posredno od mnogih, tudi zunajjezikovnih dejavnikov, neposredno pa seveda od jezikovnega vedenja nosilcev drugih nacionalnih jezikov. Omeniti velja, da ceprav so »znanstvena spoznanja po svojem znacaju nadnarodna« (Danes 1997: 80), anglescina ni »nad- narodna«, zato je primerjava z vlogo srednjeveske latinscine v znanosti vsaj vprasljiva; zlasti v okviru manjsih zahodnoevropskih narodov so prepoznavne njene imperialisticne jezikovne ambicije (Phillipson 1992). 2.3.23 Naj na kratko povzamemo: sodobna ceska knjiznojezikovna norma ostaja tudi konceptualno v svojih tradicionalnih okvirih, kar pomeni, da se je s poudarjeno prvino »prozne stabilnosti« sposobnaprilagajati izjemno zahtevnim ak- tualnim druzbenim potrebam, verjetno tudi s postopnim vstopanjem v vsaj nekatere nejavne govorne polozaje. Tudi t. i. narodnoreprezentativna in narodnopovezovalna 26 Z. Stary (1995b: 62) ocita Havranku razlicno vrednotenje odpiranja knjizne cescine ljudskemu jeziku: v husitskem obdobju naj bi ta pojav pomenil zblizevanje knjiznega in ljudskega jezika, v casu baroka pa je »analogni proces« ovrednoten kot prehajanje »ljudskih posebnosti in dialektizmov v knjizni jezik«. Havrankovo stalisce se zdi razumljivo, saj sta jezikovni situaciji razlicni: ce drugega ne, gre za razlicno stopnjo ustaljenosti knjizne cescine, da o sicersnjih druzbenih in politicnih okoliscinah ne govorimo. 27 Na ravni predvsem custvenega razmeija do knjiznega jezika je bila tovrstna problematika prisotna tudi v polemikah o novem ceskem pravopisu, npr. v Literamych novinach. 106 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij funkcija knjiznega jezika, opredeljena kot njegova imanentna lastnost v posebnih druzbenih in politicnih okoliscinah s strani nekaterih clanov PLK, ima v tem tre- nutku v evropskem in svetovnem kontekstu se vedno temeljni smisel. Zgodovinske analogije brez upostevanja sirsih druzbenih okoliscin se zdijo zavajajoce. 2.4 Jezikovna situacija na Slovaskem je bila do leta 1989 determinirana z vcasih bolj vcasih manj zakrito teznjo po dvojezicnosti (Horecky 1979a). Ideje iz 20-tih let o enotnem narodu in jeziku, obnovljene v 50-tih in deloma 60-tih letih v okviru stalinisticne jezikovne doktrine (Buzassyova 1995; Bosak 1995a) so poleg ideoloske obremenitve, lastne vsem slovanskim jezikom, se dodatno obremenile normo knjizne slovascine: pojem vrednotenja (knjiznega) jezika na podlagi jezi¬ kovne zavesti (v zb. 1967 npr. Ruzicka; Miko idr.), se pravi - splosno receno, odgo- vornosti prvemu izmed kriterijev knjiznosti J. Ruzicke (1967) - narodni reprezen- tativnosti, je pomemben vidik normativnega pristopa. Jezikovni normativisti, kot jih imenuje J. Bosak (1995a), so si odpirali pot do jezika tudi prek (vsaj delnega) spre- minjanja razmerij med pojmi knjizna norma, uzus, kodifikacija: norma je zbir je- zikovnih zakonitosti (npr. Kocis 1979) - meja s kodifikacijo se tako brise. Sicer pa se je mogoce samo strinjati s spoznanjem istega avtorja (Bosak 1997), da tudi javna sodobna komunikacija postaja vedno bolj govorjena, spontana (demokratizacija zivljenja), kar seveda bo moralo vplivati oz. ze vpliva na pojmovanje (knjzno)jezi- kovne norme, sploh pa na njeno uzakonjanje. Jezikovno stratifikacijo, ki pomeni temeljit odmik od stilnofunkcijskega kon- cepta praske sole, jepredstavil J. Horecky (1979b). 28 Izhajal je iz narodnega jezika, iz njegove geografsko-socialne clenjenosti in s tem povezanih razlicnih komuni- kacijskih dejanj. Locil je knjizni jezik, standard, substandard, nadnarecje in narecje. 29 Jezikovni standard naj bi se od knjiznega jezika loceval po tolerantnejsi normi. Kljub aktualnemu komunikacijskemu pristopu se koncept Horeckega ni uveljavil v praksi (Bosak 1995b). 30 Vendar pa ostaja dejstvo, da model Horeckega odseva, kot pise J. Bosak (1997: 49), »realno situacijo v funkcioniranju slovascine 70-tih let nasega stoletja«. Aktualna podlaga sodobnega normativnega opisa (knjizne) slovascine naj bi bila socialno-komunikacijska (Bosak 1995a; Buzassyova 1995); temeljni dvom o smiselnosti vracanja v 60-ta leta, ko so nastala Ruzickova merila knjiznosti - gre za prizadevanja nekaterih jezikoslovcev -, je mogoce utemeljiti predvsem s popol- noma spremenjeno jezikovno situacijo, v kateri se je znasla slovascina 90-tih let (Bosak 1997). Lahko povzamemo, da je naravnanost tudi slovaskega jezikoslovja do knjizno- jezikovne norme oz. do jezika nasploh - podobno kot v drugih jezikovnih okoljih, 28 V diskusiji na bratislavski konferenci o teoriji knjiznega jezika je K. Horalek (1979) v zvezi s prispevkom J. Horeckega opozoril na nujnost novega kriticnega ovrednotenja stalisc praske sole. 29 Nekatere tendence v sodobnem ceskem jezikoslovju (Stary 1995a; deloma Sgall ze npr. od 1960. leta dalje idr.) izkazujejo dolocene asociacije z obravnavano jezikoslovno strategijo. 30 V slovascini se namrec (se) izoblikoval splosni (neknjizni) substandard, kot je npr. t. i. obecna cescina ali pogovoma ruscina (Bosak 1989). Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 107 se zlasti pa tistih, kjer je po letu 1990 nacionalni jezik postal tudi drzavni jezik - nekako dvovrstno: samoumevnosti jezikovne rabe v vseh komunikacijskih polozajih se prilagaja tudi zavest o tem. Ce se to ne zgodi, ostaja neke vrste »kon- fliktnost« med jezikovno formalno resnicnostjo in zavestjo o potrebnosti, celo nuj- nosti ohranjanja oz. vzdrzevanja varovalnega razmerja do jezika. Ne glede na po- dobne zunaj- in znotrajjezikovne okoliscine je posplosevanje dolocenih jezikov- novedenjskih vzorcev in jezikoslovnega razmerja do njih lahko zelo tvegano oz. zavajajoce. Aktualna slovenska izkusnja ni najbolj spodbudna: doloceni druzbeni sloji, kapitalsko nezanemarljivi, se zdi, da izbirajo jezik npr. glede na druzbeno prestiznost komunikacijskega polozaja: zlasti anglescina, nemscina, tudi itali- janscina se ob slovenscini pojavljajo kot komunikacijski jeziki v marsikdaj neute- meljenih (nerazumnih) polozajih. 2.5 Z vidika oblikovanja norme dolocajo knjizno slovenscino vsaj tri prvine: (1) najvecja narecna clenjenost med slovanskimi jeziki; 31 (2) skozi vso zgodovino do najnovejsega casa razlicna stopnja nedrzavnosti; (3) politicnoideoloska izkusnja, vendar v zvezi s slovenscino glede na vecino drugih slovanskih jezikov modificirana v smislu variantnega jugoslovanskega modela. Izhajajoc iz sodobnega stanja knjiznojezikovne norme lahko povzamemo, da so omenjene prvine vplivale predvsem na - kronicno prisotnost knjiznonormativnega uravnavanja tako znotrajjezikov- nega (se v 19. stol. npr. tudi glede na knjizno prekmurscino, poskusi oblikovanja vzhodnostajerskega jezikovnega standarda), predvsem pa medjezikovnega, 32 - premajhno upostevanje ali celo neupostevanje (knjizne) slovenscine na celot- nem narodnostnem prostoru (zamejstvo - Italija, Avstrija, Madzarska) in vsaj v strnjeni diaspori; zaradi stevilcnosti izseljencev, predvsem pa zaradi razvite solske in sploh kulturniske dejavnosti je v tem smislu aktualna zlasti Argentina (Glusic 1996). 2.5.1 Razlicna stopnja nedrzavnosti 33 slovenskega jezika imela za posledico razlicno stopnjo dvojezicnosti njegovih nosilcev na celotnem etnicnem prostoru. 34 31 Kot je znano (Ramovs 1936), je mogoce slovenscino predvsem na podlagi glasoslovno-morfoloskih lastnosti cleniti na sedem temeljnih narecnih baz s 46 narecji; F. Bezlaj (1967: 16) ugotavlja, da »/n/oben drug slovanski jezik ni tako obcutno diferenciran«; narecno, zlasti pa narecnobazicno razlicnost lahko interpretiramo kot apriomo duhovno bogastvo tudi v smislu humboldtovske razlicnost »videnja sveta«. V zvezi z razvojem norme slovenskega knjiznega jezika zbrana literatura A. Vidovic Muha (1996). 32 Slovenska knjiznojezikovna norma se je tako rekoc do konca 19. stoL v precejsnji meri oblikovala protistavno z nemscino - tu je seveda izjemna Kopitarjeva slovnica. Sele Pletersnikov Slovensko- nemski slovar je prek slovenskih iztocnic predstavil slovenski pojmovni svet tedanjega casa in po njem uravnaval nemsko leksikalno gradivo (Vidovic Muha 1995). 33 Tudi jugoslovanska ustava iz leta 1974, ki velja vsaj s slovenskega stalisca za najbolj demokraticno v okviru nekdanje predvojne in povojne Jugoslavije, izloca uporabo slovenscine iz vojaskega poveljevalnega in vojaskega ucnega jezika (V. Gjurin 1991: 100); v tem smislu je bil deloma izjemen cas med drugo svetovno vojno. Sicer pa ze samo dejstvo, da je bilo glavno mesto drzave Jugoslavije 108 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Iz spoznanja neposredne jezikovne konkurencnosti, v kateri je imela slovenscina v danih zgodovinskih razmerah vedno objektivno manjse moznosti (Toporisic 1991), se je pri Slovencih razvil neke vrste kompenzacijski obcutek ak- tivnega razmerja do svojega jezika: pojem t. i. jezikovne ogrozenosti, bolje ne- samoumevnosti, ki je postal sestavina slovenske (jezikovne) zavesti, lahko v nje- govi tvorni varianti obravnavamo kot spodbudnik vzdrzevanja jezika v vseh tistih njegovih zivljenjskih vlogah, ki so bile v dolocenih zgodovinskih okoliscinah opti- malne. Sicer pa je pojem nesamoumevnosti in ogrozenosti slovenscine mogoce razumeti tudi vzrocno-posledicno: odsotnost drzavnopredstavitvene vloge slovenscine pomeni ze apriorno neenako moznost njene uporabe in s tem seveda njenega naravnega razvoja v posebej obcutljivi vecjezikovni drzavni skupnosti, tudi z zadnjo jugoslovansko izkusnjo po letu 1945; zavest ogrozenosti je torej (bila) posledica nesamoumevnosti uporabe svojega jezika v vseh govornih polozajih ozi- roma posledica ne samoumevne, politicno izpostavljene odlocitve. V danih okoliscinah je razumljivo, da je na oblikovanje norme slovenskega knjiznega jezika skozi vso njegovo zgodovino imela izrazit vpliv jezikovna politika, za katero pa tako rekoc dosledno velja, da je bila sicer naceloma narodotvoma, ven- dar pa prevec odvisna od dnevne politike in zato vsaj daljnosezno jezikovno veckrat nekonstruktivna. Nerazvidnost lastnih meril delovanj a jezikovne politike kot prvine jezikovne kulture v daljni in bliznji zgodovini najprej v razmerju do istodrzavnega jezika (nemscina, srbohrvascina) danes predvsem v razmerju do t. i. svetovnega je¬ zika (anglescina, deloma nemscina) vseskozi zaznamuje oblikovanje oziroma vzdrzevanje norme slovenskega knjiznega jezika. 2.5.2 O oblikovanju lastne normativne podobe slovenskega knjiznega jezika je posebej smiselno govoriti po njegovi dokoncni ustalitvi, se pravi po izidu obseznega Pletersnikovega slovarja (1894/95): tedaj je prvic v zgodovini slovenskega slovar- stva vzeto za izhodisce izrazje pojmovnega sveta slovenskega cloveka in temu izrazju je bila neposredno ali posredno dana tudi normativna podoba. Lahko recemo, da se s tem slovarjem vsaj v glavnem koncuje iskanje normativnosti slovenscine v kontrastivni povezavi z nemscino - razpoznavne lastnosti slovenscine se oblikujejo iz nje same (Vidovic Muha 1995a). Cas 30-tih let zaznamuje mocno samoohranitveno jezikovnopoliticno delovanje (v smislu jezikovne kulture), pogojeno z unitaristicnimi teznjami drzave, ki so se na podrocju solstva pojavljale v zvezi z ucbeniki - ti naj bi bili vsedrzavni, v slovenscino pa naj bi se prevajali le, dokler ne bi postala srbohrvascina vsedrzavni jezik - tudi na podrocju strokovne terminologije in s tem posredno tudi znan- stvenega jezika (Rotar 1996). 35 vedno zunaj Republike Slovenije je imelo seveda tudi samoumevne jezikovne posledice: na ravni visoke drzavne administracije je bila slovenscina v najboljsem primeru jezik drugega, se pravi prevodnega ubesedovanja. 34 Zlasti po nastanku prve Jugoslavije leta 1918 oz. po prikljucitvi Koroske Avstriji 1920 je nujno locevati polozaj Slovencev, ki so ostali zunaj maticne domovine - v Italiji, Avstriji in na Madzarskem - kjer so se znasli kot manjsina. Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 109 Predvsem trideseta leta z idejami evropskega (praskega in zenevskega) struk- turalizma - gre zlasti za pojmovanje jezikovne zvrstnosti s poudarkom na posebnostih knjiznega jezika, eksplicitno obravnavanje jezika kot sistema glede na njegovo govorno realizacijo idr. pomenijo tudi v slovenskem prostoru zacetek dogajanja, ki se posplosi v zgodnjih sestdesetih letih. V tem casu se v slovenskem jezikoslovju izoblikujeta dve pojmovanji knjiznega jezika in njegove norme: tradi- cionalisticna - knjizni jezik je monolitna pojavnost z normo slovnicarsko po- pravljenega »dobrega avtorja«, 36 in druga, naceloma neodmevna, ki izhaja iz pro- gramsko pisane razprave B. Voduska (1932/33) s povednim naslovom Za preureditev nazora o jeziku, z nekaterimi, tedaj evropsko aktualnimi idejami o je- ziku. Za Voduskovo razumevanje slovenske (knjiznojjezikovne norme je pomembna zlasti narodnozdruzevalna vloga knjiznega jezika, zato se mu zdijo nedopustni posegi v njegovo normo s stalisca dnevne politike; gre predvsem za purizem 19. stoletja, ki je z idejo panslavizma prekinil naravno podstavo knjiznojezikovne norme, izhajajoce iz naravne ljudske govorice, 37 in za purizem tridesetih let, ki se je lotil vsega izvimo slovanskega. Glede na razlicne socialne funkcije knjiznega jezika Vodusek zavraca povzdigovanje umetnostnega jezika v normativno merilo; zlasti znanstveni jezik ima s svojo funkcijo pogojeno prepoznavno podobo, npr. nomi- nalno izrazanje. Z Voduskovimi vecinoma polemicnimi razmisljanji o jeziku smo imeli v slovenskem prostoru sicer neodmevno, vendar pa evropsko aktualno so- cialnofunkcijsko razumevanje jezika. Cas do sestdesetih let zlasti v smislu delovanja B. Voduska v zgodnjih tridesetih in med petdesetimi in zgodnjimi sestdesetimi leti (kritike zlasti slovarskega dela Slovenskega pravopisa iz 1950 v smislu nerazvidnosti leksikalne stilne, casovne, zvrstne clenjenosti, zavzemanje za naravno podobo govorjenega knjiznega jezika - pomemben normativni vidik jezik intelektualne Ljubljane), na metodolosko-razis- kovalni ravni tudi A. V. Isacenka - gre za njegovo dialektolosko monografijo Govor vasi Sele na Rozu iz 1939. leta, besedotvorno razpravo A. Breznika iz 1944, za dela funkcionalisticnega strukturalista R. F. Mikusa (vec o omenjenih avtorjih A. Vi- dovic-Muha 1988; 1994) lahko obravnavamo kot neke vrste usmerjanje jeziko- slovnega razvoja v moderno, evropsko aktualno razumevanje knjiznega jezika, nje¬ gove vloge in delovanja. 2.5.3 Jezikoslovna dogajanja, ki so zaznamovala zgodnja sestdeseta leta v smislu nadaljnjega jezikoslovnega razvoja, je kritika Slovenske slovnice iz 1956. leta J. Toporisica (1960), ki pomeni hkrati tudi zasnovo nove slovnice istega avtorja 35 Slovenska situacija tedanjega casa spominja na slovaska 20-ta leta. 36 Kot je znano, se s pojmom »dobrega avtorja« srecamo tudi v ceskem jezikoslovju tega casa. B. Havranek (1963: 31) ugotavlja, »da sodi v normo knjiznega jezika to, kar je v sodobni knjizni rabi; v bistvu je to Ertlov »dober avtor««; seveda pa tu ni sledu o slovnicarskih »korekturah«. 37 Pojem naravna ljudska govorica je ze od B. Havranka (1963, 1. izd. 1932) dolocen z dejstvom, da njegova norma ni podvrzena zunajjezikovnemu uravnavanju, kar je seveda samoumevna posledica odsotnosti zunajjezikovih vlog (v zvezi z narodom predstavitvenost in povezovalnost). 110 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij zlasti iz leta 1976, odmevna in strokovno argumentirana kritika Slovenskega pra- vopisa iz 1962. leta zlasti avtorjev B. Pogorelec, B. Urbancica, J. Toporisica, prav tako odmevna in prav tako strokovno podprta kritika Poskusnega snopica Slovarja slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) iz 1963. leta, zlasti F. Jakopina, B. Pogorelec, pa tudi ceskih avtorjev (zbrana literatura Vidovic Muha 1996). Posebno mesto v tem casu zavzema intelektualno mocna kritika funkcionalisticnega oz. tehnokratskega omejevanja jezika, ki jo je napisal E. Kocbek (1963). 38 2.5.3.1 Jezikovnozvrstne (funkcijskostilne) teorije, 39 ki se je v tem casu (iz)obli- kovala na Slovenskem, zaradi posebnih slovenskih okoliscin v nobenem primeru ne moremo razumeti kot cisto aplikacijo ceskega pojmovanja (knjiznega) jezika v okviru PLK. Slovenska varinta jezikovnih zvrsti tega casa se nam predstavlja vsaj v dveh podobah. - Glede celovitosti jezikovne vloge izbima smerpoudarja tako rekoc samo spo- razumevalno (komunikacijsko) vlogo jezika; da bi bil koncno presezen umetnostni jezik kot edini vrednostni (normativni) kriterij za vse drage jezikovne funkcijske zvrsti, se o posebnostih umetnostnega jezika (zlasti R. Jakobson) tako rekoc ne go- vori (B. Urbancic 1960/61, 1961/62; 1972), ali pa je njegova vloga zaradi polemicnih okoliscin izrazito izpostavljena (npr. J. Gradisnik). Protipuristicno stalisce B. Urbancica se kaze predvsem v izrazitem poudarjanju jezika (le) kot »sredstva za sporazumevanje«. Podobno stalisce zasledimo tudi pri drugih jezikos- lovcih, npr. B. Pogorelec (1965; 132): »/J/ezik kot sredstvo za sporazumevanje ni enotna tvorba«. Zanemarjanje t. i. pesniske (poetske) vloge jezika je bila v tistem trenutku, kot receno, do neke mere razumljiva, ker je pac vsa slovenska normativna knjiznojezikovna tradicija temeljila na bolj ali manj idealiziranem jeziku leposlovja kot najvisjem normativnem merilu. - Z dokoncnim sprejetjem zasnove SSKJ in z njenim uspesnim dograjevanjem ob nastajanju njegove 1. knjige (izid 1970) se uveljavi (na leksikalni ravni) celovita slovenska jezikovnozvrstna (funkcijskostilna) teorija. SSKJ odlikujeta vsaj dva sklopa prvin: - Kot receno, uveljavitev zvrstnega (funkcijskostilnega) pojmovanja jezika v slovenskem (jezikoslovnem) okolju na podlagi razmeroma uravnotezene funk- cijskozvrstne dokumentacije; gre za prepoznavanje knjiznojezikovne norme na ravni podsistemov knjiznega jezika; prvic po Pletersnikovem slovarju, se pravi po 1. 1894/95, je aktualiziran tonemski naglas. 40 38 0bvestilna moc tedanjega Kocbekovega razmisljanja o jeziku sega z mnogimi prvinami prav v danasnji cas. 39 Iz PLK izhajajoci pojem funkcijski stil je J. Toporisic nadomestil z jezikovna zvrst, ki se je prek ucbenikov prenesel tudi v sole in tako postal splosen. 40 Po zaslugi J. Riglerja prinasa SSKJ podatek o visokem - nizkem tonu; s shemami za dinamicni in tonemski naglas resuje v Uvodu v SSKJ (I, XXV-LVIII) naglasno problematiko tudi na ravni oblikoslovja. Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... Ill - Ohranitev ciste referencnosti oz. uvedba t. i. pomenskih kvalifikatorskih po- jasnil izloca iz slovarske razlage politicnoideolosko vrednostno nacelo, npr. v kapita- listicni ekonomiki delnica ’vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleza //’ ipd. 41 Zlasti s stalisca relevantnosti celovite knjiznojezikovne norme za SSKJ velja, da iz politicnoideoloskih razlogov ni mogel zajeti bogate jezikovne ustvarjalnosti slovenskega izseljenstva, slovensko zamejstvo pa je bilo lahko upostevano le de- loma. 2 . 5 . 3.2 Zgodnja 60-ta leta zaznamuje slovenski jezikoslovni in sploh kulturniski prostor razprava o jeziku E. Kocbeka (1963). Svoje razmisljanje utemeljuje s potrebo po avtenticnosti jezikovnega izraza, kajti »vprasanje jezika postaja vprasanje clovekovega uresnicevanja« (206). Na temelju postavitve jezika v sredisce prepoznavanja cloveka kot takega - identifikacije cloveka - je Kocbek napisal kritiko navideznosti oz. utvare resnice, izhajajocega iz nekaterih kljucnih politicnih ideologemov tedanjega casa. 42 V kri¬ tiko videza resnice je Kocbek vgradil tudi kritiko tehnokratske redukcije jezika na cisti jezikovni funkcionalizem: opredelitev jezika v smislu sredstva/orodja pomeni njegovo alienacijo - z drugimi besedami: pomeni izraz utvare resnice. 43 Sicer pa pojem jezika predstavi Kocbek na ravni govora, ki ga razume predvsem kot sposobnost cloveku lastne zavesti - ontoloski vidik; z normativnega vidika je zanimivo njegovo razumevanje jezika v ozjem smislu: gre za sistem clovekovega besednega izrazanja z »narodnoizkustveno ureditvijo« in tudi s taksno kodifikacijo; utemeljen je v slovarju in slovnici - strukturalni vidik. Obema pojmoma, se pravi govoru in jeziku v ozjem smislu, pridruzi Kocbek se pojem besede kot afirmacijo individualnosti in s tern »poziv bliznjiku«; v bistvu gre za socioloski vidik jezika, ki ga Kocbek predstavi z Biihlerjevo jezikovno trisestavinskostjo: razodevalna in pred- stavitvena vloga glede na tvorca sta glede na naslovnika samodejno pozivni. Kaj je torej za Kocbeka jezik? Prek pojma besede mu pomeni clovekovo samo- uresnicevanje: sposobnost zavesti (govor) se udejanja prek specificno (glede na narod) urejenega sistema. Eno izmed temeljnih sporocil njegovega razmisljanja izhaja iz spoznanja o moci jezika, o moci »besede«, kajti »beseda svet tolmaci», zato je »mocnejsa od realnosti«. Jezik prek besede dobiva tako temeljne eticne razseznosti, saj je vrednost jezika hkrati »vrednost govorecega«. Zato je po Kocbeku boj za resnico jezika v bistvu boj za resnico nasploh. 41 Velja omeniti, da so prav iz redaktorskih izkusenj ob nastajanju 1. knjige SSKJ nastali nekateri za normativnost knjiznega jezika zanimivi ali zanimivejsi clanki, npr. T. Korosca, J. Mullerja, A. Vidovic-Muhe (zbrana lit. Vidovic Muha 1996). Skratka SSKJ je vsekakor razgibal slovenski prostor tudi v smislu sirsega, aktualnega razmisljanja o jeziku. 42 V okviru frazemov, ki jih za obdobje med led 1945 in 1995 razclenjuje na podlagi casopisnega gradiva E. Krzisnik (1998), se vsaj posredno kazejo tudi nekateri ideologemi, npr. kapitalisticnapolitika oz. politika kapitalisticnih drzav, imperialisticne drzave ipd. 43 Kocbekove Misli o jeziku izkazujejo avtorjevo poznavanje ne samo relevantnih filozofskih del, pac pa tudi relevantna jezikoslovna, predvsem Btihleija, zenevsko strukturalno solo, verjetno tudi teze PLK. 112 Slavistifina revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij V bistvu pomeni Kocbekovo besedilo kritiko dehumanizirajocega pristopa k jeziku, kritiko instrumentalizma, omejenega na razumevanje jezika (samo) kot orodja oz. sredstva z doloceno vlogo. Kocbeku je v zgodnjih 60-tih letih uspelo povezati pojem jezika, njegove norme in uzakonitve (kodifikacije) z vrednostnim pojmom cloveka oz. njegove besede. 44 2.5.4 Zlasti v prvi polovici sedemdesetih let se jezikovnozvrstno pojmovanje (knjiznega) jezika dopolnjuje tudi v smislu posebnosti, ki jih pogojujejo slovenske okoliscine (npr. Toporisic 1970). Med funkcijskimi zvrstmi je veliko pozornosti na- menjene publicistiki (Dular 1975, Korosec 1977). Jezikovnozvrstno pojmovanje je¬ zika se nadgrajuje s poskusi zajetja podrocij (javne) jezikovne komunikacije (Toporisic, Gjurin 1981). Kot da so se zlasti v drugi polovici sedemdesetih in prvi polovici osemdesetih let ponovila zgodnja trideseta leta: zlasti prek solstva, solskih programov in ucbenikov se je stopnjeval unitaristicni pritisk, ki je izzval odlocno odklonilno reakcijo sloven¬ ske javnosti: vprasanja jezikovne politike stopijo v ospredje jezikovnega zanimanja; jezikovna politika se pojavi kot temeljni spodbudnik utrjevanja slovenske jezikovne zavesti in s tem vsaj posredno kot neke vrste normativni jezikovni filter zlasti v razmerju do srbohrvascine. Znotraj mnozicne politicne organizacije Socialisticne zveze delovnega ljudstva Slovenije so bile oblikovane po posameznih komunikacij- skih podrocjih (gospodarstvo, znanost, vojska, film in televizija idr.) razlicne de- lovne skupine z nalogo skrbeti za slovenscino v vseh javnih komunikacijskih polozajih in podrocjih. Odmevno in za normo knjiznega jezika predvsem posredno vplivnoje bilo delo Jezikovnega razsodisca (1981-1989): manj morda v vlogi jez¬ ikovne svetovalnice in bolj v politicno institucinalizirani teznji gojitve zavesti o odgovornosti za kakovost javne besede. Devetdeseta leta se zdi, da zaznamuje potreba po spremembi tako splosne kot tudi politicne zavesti (zavesti odgovornih politikov) o polozaju in vlogi slovenscine kot drzavnega jezika (Vidovic Muha 1991). Se naprej se bolj ali manj marginalno razpravlja o ogrozenosti in isce »zunanjega sovraznika«, v veliki meri brez te- meljnega spoznanja, da smo se znasli v polozaju drugih (evropskih) stevilcno manjsih jezikov, ki s konkretnimi predvsem motivirajocimi prvinami uravnavajo polozaj svojega jezika v razmerju do drugih jezikov, tudi do svetovnega. 45 3 Kljub znotraj jezikovni »diglosiji«, pa tudi spremenjeni medjezikovni situaciji, nastali zaradi razpada vecnacionalnih in s tem tudi vecjezicnih drzav, »amerikani- zaciji« zivljenja slovanskega sveta in s tem seveda njegovih jezikov - ali pa morda 44 Humanisticna prvina razumevanja jezika je zelo zabrisana v zasnovi prenove pouka slovenscine na srednji pa tudi osnovni soli. Temeljita razclenitev jezika izhaja iz (pragmaticno)funkcijskega nacela t. i. sredstva javne komunikacije. 45 Leta 1995 je Fakulteta za druzbene vede in novinarstvo organizirala vec medijskih nastopov na temo Slovenscina ogrozena - da ali ne? predvsem z aktualnega vidika, se pravi v razmerju slovenscine do svetovnih jezikov, predvsem anglescine. Temeljno sporocilo je bilo, da je danes slovenscina ogrozena od svetovnih jezikov pac toliko, kolikor so ogrozeni vsi drugi modemi jeziki zlasti stevilcno manjsih (drzavnih) jezikovnih skupnosti. Ada Vi do vie Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 113 prav zaradi vsega tega - se zdi, da se v slovanskem svetu ohranja teznja po izvimem pojmovanju norme knjiznega jezika oziroma po aktualizaeiji koncepta »prozne sta- bilnosti«, iz katerega izhaja. Ta namrec odpira tudi moznost vsaj delne redefinieije jezika in s tem normativnosti kot reakeije na spremenjene druzbene in individualne komunikacijske potrebe; tako ostaja prostor za razumevanje jezika kot izraza celostne podobe cloveka in ne samo njegovih razlicnih javnih vlog. Literatura ANIC, V., 1993: Jezik i sloboda (Stare i nove dileme). Erazmus 1. 64—76. BABIC, S., 1986: Tvorba rijeci u hrvatskom knjizevnom jeziku. Zagreb: Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti Globus - Zagreb. BARTSCH, R., 1985: Sprachnormen: Theorie und Praxis. Tubingen: Niemeyer. Bezlaj, F., 1967: Blisc in beda slovenskega jezika. Eseji o slovenskem jeziku. Ljubljana: Mladinska knjiga. 9-75. BOSAK, J., 1995a: Systemovy a komunikaeny prfstup v skumanf slovenciny z aspektu protirecivych vzt’ahov normy, uzu a kodifikacie. Jgzyki slowianskie 1945-1995 (Gramatyka - leksyka - odmiany). Opole: Uniwersytet Opolski - Instytutu Filologii Polskiej. 9-15. — 1995b: Hl’adanie novych ciest v teorii spisovnej slovenciny. Studia Academica Slovaca 24. Bratislava: STIMUL - Centrum informatiky a vzdelavania FF UK. 23-31. — 1989: Tendencia k demokratizacii. Dynamika slovnej zasoby sucasnej slovenciny. Bra¬ tislava: Slovenska akademia vied. 295-296. — 1997: Prestratikovana slovencina alebo hl’adanie hramc spisovnosti. Slovencina na konci 20. storocia, jej normy a perspektivy. Bratislava: Veda. Vydavatel’stvo slovenskej akademie vied BRODNJAK, V., 1991: Razlikovni rjecnik srpskog i hrvatskog jezika. Zagreb: Skolske novine. BROZOVIC., D., 1970: Standardni jezik. Zagreb: Matica hrvatska. BUZASSYOVA, K., 1995: Lexikalne zmeny v sucasnej slovencine (tendencie, motivy, komunikacne efekty). Jqzyki slowianskie 1945-1995 (Gramatyka - leksyka - od¬ miany). Opole: Uniwersytet Opolski - Instytutu Filologii Polskiej. 195-205. COSERIU, E., 1970: System, Norm und Rede. Sprache. Tubingen: UTB. 193-212. DANES, F„ 1995: Situace cestiny: perspektiva i retrospektiva. Spisovna cestina a jazykova kultura 1993. Praha: Filozoficka fakulta Univerzity Karlovy. 23-32. — 1997: Situace a celkovy stav dnesni cestiny. Cesky jazyk na prelomu tisiciletl. Praha: Academia. 12-25. DULAR, J., 1975: Zvrstna pripadnost prvin v publicisticnem besedilu. Slavisticna revija. 197-222. FILIPEC, J., 1995: Lexikalnf norma. Slovo a slovesnost 3. 190-203. GJURIN, V., 1991: Slovenscina zdaj. Ljubljana: Art ageneija. GLUSlC, H., 1996: Znacilnosti kultumega delovanja slovenske izseljenske skupnosti v Ar- gentini. Jezik in cas. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete. 125-135. GUTSCHMIDT, K, 1995: Struktur, Substanz und Normen in slawischer Gegenwartsspra- chen. ZfSL 40/4. 382-387. HAUSENBLAS, K., 1962: Styly jazykovych projevu a rozvrstveni jazyka. Slovo a sloves¬ nost. 189-201. 114 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij HAVRANEK, B., (1932) 1963: Ukoly spisovneho jazyka ajeho kultura Studie o spisovnem jazyce. Praha: CSAV. HORALEK, K., 1979: O znaclch spisovneho jazyka Z teorie spisovneho jazyka. Bratislava: Slovenska akademia vied. 87-89. HORECKY, J., 1979a: Vseobecne a specificke crty jazykovej kultury v nasich jazykoch. Ak- tualni otazky jazykove kultury v socialisticke spolecnosti. Praha: CSAV. — 1979b: Vychodiska k teorii spisovneho jazyka. Z teorie spisovneho jazyka. Bratislava: Slovenska akademia vied. 13—23. CHLOUPEK, J., 1988: Normativm povaha struktury, stylu a komunikatu. Ceskoslovenska slavistika 1988. Praha: Ceskoslovenska akademie ved. 119-127. CHLOUPEK, J. a kol., 1991: Stylistika cestiny. Praha: Statnf pedagogicke nakladatestvf. JEDLICKA, A., 1974,1978: Spisovny jazyk v soucasne komunikaci. Praha: Univerzita Kar¬ lova. -1982: Typynorem jazykove komunikace. Slovo a slovesnost 43. 272-281. — 1988: Rozvoj badanf o slovanskych spisovnych jazycfch v dejinach slavistickych sjezdu. Ceskoslovenska slavistika 1988. Praha: Ceskoslovenska akademie ved. JERMAN, F., 1978: Jan Mukarovsky in strukturalna estetika. Jan Mukarovsky, Estetske razprave. Ljubljana: Slovenska matica. 5-27. Jezik in cas, 1996: Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete. KOCBEK, E„ 1963: Misli o jeziku. Sodobnost XF6. 205-222. KOCIS, F., 1979: Pojem jazykovej normy a normovanosti. Z teorie spisovneho jazyka. Bra¬ tislava: Slovenska akademia vied. 32^13. KOROSEC, T., 1977: Razslojenost slovenskega besedisca. Semminar slovenskega jezika, li¬ terature in kulture (Informativni zbomik). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 75-91. KORENSKY, J., 1988: Koncepty znak, jazykovajednotka, funkce, pravidlo, norma v proce- sualnlm modelovam jazyka Ceskoslovenska slavistika 1988. Praha: Ceskoslovenska akademie ved. 109-119. KRASIL’NIKOVA, E., V., 1984: Zur russischen Umgangssprache (razgovomaja rec’). Handbuch des Russisten. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. 352-378. Kultura spisovnej slovenciny, 1967. Bratislava: Slovenska akademie vied. KRZISNIK, E., 1998: Frazeoloska sredstva v vlogi razkrivanja druzbenih sprememb med leti 1945 in 1995. Slovenski jezik. Najnowsze dzieje jqzykow slowianskich. Opole: Uniwersytet Opolski - Instytutu Filologii Polskiej (v tisku). KUNERT, I., 1984; Russische Sprachpflege und Sprachakkulturation. Handbuch des Rus¬ sisten. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. 378^104. LAPTEVA, A., O 1966: O nekodificirovannyh sferah sovremennogo russkogo literatumogo jazyka. Vja 2. 40-55. MATHESIUS, W., (1939) 1982: Rec a sloh. Jazyk, kultura a slovesnost. Praha: Odeon. 92- 147. MECKOVSKAJA, N. B. 1996: Socialnaja lingvistika. Moskva: Aspekt Press. NEBESKA, I., 1995: Jazyk, norma, spisovnost. Praha: Univerzita Karlova. NOVAK , R, 1990: Konstanty a promeny Havrankovych metodologickych postoju (se zvlastnlm zretelem k jeho pojetlm marxisticke orientace v jazykovede). Slavica Pragensia XXXIV. Praha: Univerzita Karlova. 21-39. PANOV, M., V., 1962: O razvitii russkogo jazyka v sovetskom obscestve. VJa 3. 3-17. PHILLIPSON, R., 1992: Linguistic Imperialism. Oxford: Oxford University Press. Ada Vidovic Muha, Druzbeno-politicni vidik normativnosti v slovanskih ... 115 POGORELEC, B., 1965: Vprasanja govorjenega jezika. Jezikovni pogovori. Ljubljana: DZS. Praktyczny slownik wspolczesnej polszczyzny. Tom 1, 1994. Poznan: Wydawnictwo »Kupisz«. PRANIKOVIC, I., 1997: Jezikoslovna sporenja. Zagreb: Konzor. ROTAR, J., 1996: Slovenscina in slovenstvo. Maribor: Obzorja. RUZICKA, J., 1967: Problemy jazykovej kultury. Kultura spisovnej slovenciny. Bratislava: Slovenska akademia vied. 9-23. SGALL, P., 1960: Obichodno-razgovomyj cesskij jazyk. VJa 2. 11-20. — 1963: K diskusi o obecne cestine. Slovo a slovesnost 24. 244—254. — 1994: Spisovnost a kultura vyjadrovam. Slovo a slovesnost. 34-47. SGALL, P., HRONEK, J., 1992: Cestina bez prikras. Praha: H§H. SKALICKA, V., 1962: Poznamky o obecne destine. Slovo a slovesnost. 201-204. STARY, Z., 1995a: Ve jmenu funkce a intervence. Praha: Univerzita Karlova. — 1995b: Jazykoveda a teorie jazykove kultury. Spisovna cestina a jazykova kultura 1993. Praha: Filozoficka fakulta Univerzity Karlovy. 60-65. STICH, A., 1995: Ceska spisovnost a nespisovnost - koreny a pntomnost. Spisovna cestina a jazykova kultura 1993. Praha: Filozoficka fakulta Univerzity Karlovy. 49-56. — 1991: O pocatcich mode mi spisovne destiny. NR 74. 57-62. Studia z Filologii Polskiej i slowiahskiej 33, 1996. Instytut slawistyki Polskiej akademii nauk. SIRIAIEV, E., 1997: Obscie processy v razvitii russkogo jazyka v 1945-1995 gg. Russkij jazyk. Najnowsze dzieje jgzykow slowianskich. Opole: Uniwersytet Opolski - In- sty tutu Filologii Polskiej. 15-27. Teze Praskog lingvistickog kruzoka, 1929. Jan Mukarzovski, Struktura pesnickog jezika 1986. Beograd: Zavod za udzbenike i nastavna sredstva. 151-191. TOPORISIC, J., 1970: Slovenski pogovomi jezik. Slavisticna revija. 55-70. — (1977) 1991: Mali jeziki v vecjezikovni drzavni skupnosti s stalisca zgodovine sloven- skega knjiznega jezika. Dmzbenost slovenskega jezika. Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije. 143-155. TOPORISIC, J., GJURIN, V., 1981: Slovenska zvrstna besedila. Ljubljana: Univerza EK v Ljubljani. TRAVNICEK, F., 1955: K otazkam jazykove normy. Slavisticna revija 4. 205-209. URBANCIC, B., 1960/61, 1961/62: O kriterijih pravilnosti v knjizni slovenscini. Jezik in slovstvo 3/8. 81-87, 241-246. Jezik in slovstvo 2. 3640; 7. 200-209. — 1972: O jezikovni kulturi. Ljubljana: Delavska enotnost. VIDOVIC MUHA, A., 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga. -- 1991: Nekatera aktualna vprasanja slovenske jezikovne kulture. XXVII. seminar sloven¬ skega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 17—27. -- 1994: Strukturalistidne prvine v slovenskem jezikoslovju prve polovice dvajsetega stoletja. Obdobja 14. Ljubljana: Filozofska fakulta. 103-115. — 1995a: Temeljne prvine zasnove Pletersnikovega slovarja. Slavisticna revija 43/4, 459— 469. — 1995b: Dva tipoloska zgleda normativne vrednosti slovenske besedotvorne morfematike. Jgzyki slowianskie 1945—1995. Opole: Uniwersitet opolski. 153—167. 116 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij — 1996: Razvojne prvine normativnosti slovenskega knjiznega jezika. Jezik in cas. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete. VODUSEK, B., 1932/33: Za preureditev nazora o jeziku. Krog. 66-76. WIERZBICKA, A., 1993: Antitotalitarnyj jazyk v pol’se: mehanizmy jazykovoj samooborony. V7a4. 107-126. ZEMSKAJA, E. A., 1997: Aktivnye tendencii slovoproizvodstva Russkij jazyk. Najnowsze dzieje jqzykdw stowianskich. Opole: Uniwersytet Opolski - Instytutu Filologii Pol- skiej. 167-200. Z tedrie spisovneho jazyka, 1979. Bratislava: Slovenska akademie vied. Summary After 1945 the dialectic three-part nature of the normativity of literary language, based in Prague Structuralism - including language system, literary usage, and a criterion based on the functional principle which helps regulate the relationship between the two of them, i.e., the principle of culturedness - experienced some sort of crisis. The political and ideological saturation of the referential world in certain communication areas of the literary language (public communication with manipulative and influential function - particularly journalism), the so called sacralization of language as a perverted struggle for linguistic (national) self-preservation of the »minority« in multinational states - a reaction to the constantly present imperialistic linguistic and cultural tendencies of the »majority« - caused the appropriation of normative criteria of literary language of one kind or another. This is a frustration of the norm with regard to the balance in the relationship between all of its components. The deep-rooted conflict between ideological language, the so called »novojaz«, and »prostorechie« (in Russian), »obecn« Czech, non-literary Polish, etc., which was largely publicly articulated in the period of social democratization, i.e., after 1990, and in the countries of the former Eastern block to some extent also in Khrushchev’s period (1960’s), is basically a conflict between the formally codified norm of the semiotically hollow (virtual) language of public media and the non-codified norm of the individualized language of reality. It seems that in spite of »diglossia« within the languages and altered interlinguistic situation that emerged after the collapse of multinational and multilingual states, the »Americanization« of the Slavic world and, consequently, its languages - or perhaps just because of all this - the tendency towards original comprehension of literary norm or, rather, towards actualization of the concept of »flexible stability« from which it is derived, remains alive. This opens the possibility of a partial redefining of normativity as a reaction to the changes in social and individual communication needs. In the social and political realities of the present time, with respect to the nation the unifying and presentational function of literary language - the function that some members of the Prague Linguistic Circle also built into the criteria of its normativity - remains vital. UDK 821.163.6.09-311.6 Miran Hladnik Filozofska fakulteta v Ljubljani IDEJA SLOVANSTVA V SLOVENSKI ZGODOVINSKI POVESTI Avtoiji slovenskih zgodovinskih povesti se izrecno zavzemajo za idejo slovanske vzajemnosti. Na ravni zgodbe in znacajev pa se kaze njihov strah pred vsemi tujci, bodisi slovanskega izvora ali ne - tujci so namrec praviloma nosilci negativnih vlog. Stevilne povesti obnavljajo slovensko negativno zgodovinsko izkusnjo z Uskoki, srbskimi prebezniki izpod turSkega jarma. In their commentary passages, the authors of Slovene historical novels propagate the concept of Slavic unity. On the level of story and characters they demonstrate the fear of all the foreigners, be Slavic or not, giving them predominantly negative roles. Numerous novels recall the Slovenes’ negative historical experience with the neighboring Uskoki (the renegade Serbs who fled from the Ottoman rule to serve in the Austrian army). Vecina slovenskih zgodovinskih povesti je bila napisana iz nacionalnega intere- sa. Ker je bilo slovensko nacionalno prezivetje na robu slovanskega sveta in v nevarnem sosedstvu z Italijani, Nemci ter Madzari odvisno od moci in uspehov stevilcnejsih slovanskih sorodnikov in zaveznikov, je zgodovinska povest bogato nahajalisce izjav, ki artikulirajo slovenski odnos do slovanstva. Kulturno so se Slovenci videli kot del zahodnega sveta ali vsaj Srednje Evrope, ker pa je bilo v preteklosti pogosto placilo za pripadnost zahodu asimilacija, tj. izguba nacionalne in jezikovne identitete, so nasi predniki v strahu pred njo ves cas igrali tudi na karto genetske povezave s sirnim slovanskim zaledjem, ki so ga obcutili kot garancijo na¬ cionalnega obstanka. Tod se je napajal panslavizem, ideja o nujnosti sodelovanja vseh Slovanov. Slavjanofilstva, pravoslavne in rusko obarvane slovanske ideje, v slovenski zgodovinski povesti ni zaslediti. Zgodovinska povest je skrbela za nacionalno ozavescanje tako, da je kazala na slavne cine Slovencev v preteklosti ali pa tudi na neuspela nacionalna podjetja - v opomin in svarilo, kako se ne sme ravnati v prihodnje. Ta terrysljna funkcija se je najlaze uresnicevala skozi tematizacijo dogajanja na domacih tleh. Edini stevilnejsi Slovani, s katerimi so Slovenci doma prihajali v stik, so bili izpod Turkov pribegli Uskoki. Z drugimi Slovani se je bralec mogel srecati le, ce so se slovenski junaki odpravili kam proti jugovzhodu ali ce se je avtor v celoti odpovedal Slovencem in dogajanje postavil med slovanske brate. Seznanjenost slovenskega leposlovnega bralca z zgodovino drugih Slovanov je bila sicer precej vecja, kot jo bo prikazal tale pregled: slovanske teme so se namrec pogosto pojavljale se v kratkih zgodovinskih pripovedih, 1 v zgodovinski drami in verzu, v drugih pripovednih zanrih 2 in v prevedenem zgodovinskem romanu. 3 'Prim. Josipine Urbanciceve Tumograjske Nedolznost in sila (1851) o Veroniki Deseniski ali Ivana Prcglja Blagovestnika (1908) o Cirilu in Metodu. 2 Npr. v Luize Pesjakove zenski noveli Rahela (1869) je glavna oseba poljskega porekla, v koncu Jurciceve povesti Med dvema stoloma (1876) pa se glavna oseba odpravi borit za osvoboditev juznih 118 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij 1 Naravno je, da so od vseh slovanskih sosedov Slovence najbolj zanimali naj- blizji, juzni bratje. Juznoslovanske teme so se pojavile najprej v turski povesti, ki tematizira obdobje turskih vpadov na Slovensko v 15. in 16. stoletju, natancneje med 1408 in 1532. Iz 17. stoletja je bila za romanopisce zanimiva zarota plemiskih rodbin Zrinjskih in Frankopanov proti Habsburzanom, najpogosteje pa so za juznoslovansko zgodovinsko problematiko v slovenskem zgodovinskem romanu znacilni Uskoki. Manj so z juznoslovansko vsebino povezani kmecki upori, pokrist- janjevanje ter dogodki v 18. in 19. stoletju. 1.1 Prva daljsa turska zgodovinska povest s slovansko temo je »izvirna povest iz 16. stoletja« Mahmud, ki jo je napisal sedemnajstletni petosolec Jurij Vranic (1853-1903). Objavljena je bila v Letopisu Matice slovenske za leto 1870, njeno slovansko nastrojenost pa je napovedoval ze avtorjev psevdonim Jurij Cmogorec. Pripoveduje o turskem vezirju slovenskega porekla, ki se odpove visoki karieri in se vme v rodno Kostanjevico na Krki. Zacne se v Sarajevu leta 1575, se nadaljuje po bojiscih na Hrvaskem * * 3 4 in seze vse do Carigrada. Slovence je fasciniral druzbeni vzpon enega izmed njih na tujem dvoru (»Bela Ljubljana, bodi ponosna, rodila si vezirja!«), nacionalni ponos pa je utrjevala tudi deklarativna ideja slovanske vza- jemnosti, ki jo je prvi artikuliral Slovak Jan Kolar. Citata so danes vredne izjave o prijateljstvu med Slovenci in Hrvati: Hrvatje /.../ poslovili so se se na veder od svojih sobratov Slovencev. Niso se mogli lehko lociti od svojih zaveznikov. Podajali so si roke, objemali se in poljubovali vrli sinovi matere Slave, kteri so se bili zjedinili, zapazivsi nevarnost, ktera jim preti in naklestili svoje najvecje sovraznike. Zavezali so se, da se postavijo v bratovski slogi o vsaki nevarnosti sovrazniku v bran. /.../ Mnogokrat sem se vze poskusil masdevati nad kristijani, zaradi smrti svojega oceta, kterega so potolkli na hrvaski meji. Posrecilo se mi je vze nekoliko, popolno pa vendar se ne, kajti, akoravno smo ropali po Slovenski in Hrvaski, vendar smo se morali umakniti vselej, kadar so se zbrali Slovenci in Hrvati. /.../ Gotovo ni bila nikjer padisahova vojska tolikrat tepena, kot ravno tu (320). Prva naslednja slovansko zaznamovana je bila sele »romantiska povest izza turskih bojev« Lee Faturjeve (1865-1943) Vilemir (Dorn in svet 1906). Radivoj, Slovanov izpod Turkov. Verjetno je slovanstvo najbolj izrazito v obseznem Levstikovem pustolovskem in propagandnem »rOmanu z Balkana« Za svobodo in Ijubezen (1913). Tu se kuje slovensko-srbsko prijateljstvo in jugoslovanstvo tako, da se sin trdnega gorenjskega kmeta poroci v Beograd, za njim pa se oce razproda imetje in se priseli v Srbijo k mladima dvema. V taki atmosferi ni cudno, da sta tudi Solun in Skopje predstavljena kot srbski mesti. 3 Npr. stevilni prevodi Poljakov Henryka Sienkiewicza in Michala Czajkowskega, Hrvatov Avgusta Senoe, Evgena Tomica in Velemirja Dezelica, Cehov Prokopa Chocholouska in Alojza Jiracka, Rusov Alekseja Konstantinovica in Leva Nikolajevica Tolstoja pa Dimitrija Sergejevica Merezkovskega, ce pustimo ob strani stevilne krajse prevode neznanih avtorjev in slovanskih vladarskih biografij po razlicnih koledarjih. Prim, moj clanek Kako smo prevajali zgodovinski roman, Prevod besedila. Prevajanje romana: 20. zbornik (Ljubljana: Drustvo slovenskih knjizevnih prevajalcev, 1996, 61-69). 4 Gre za Vihic na Krupi, Sisak in Budacki na sotocju Radonje in Korane juzno od Karlovca, kjer je 21. sept. 1575 Ferhad pasa razbil vojsko vrhovnega komandanta Vojne krajine Herberta Auersperga, kranjskegaTurjacana-dogodek popisuje povest Taksni so! Frana Detele (1900). Miran Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti 119 zadnji vitez iz slavnega bosanskega rodu Vladimirovicev, ki so mu, ubeglemu izpod Jurske oblasti, goriski grofje dali grad Rihenberk na Primorskem, se leta 1475 s kranjskimi in stajerskimi vitezi tolce proti Turkom pri Brezicah in objokuje izgubo bosanske samostojnosti, ki so jo zakrivila zenska nerazsodnost kraljice Katarine, ki je po smrti moza Toma Stipana 5 spustila v dezelo Turke, sekta krivoverskih bo- gomilov 6 in tradicionalna slovanska nesloznost: Odkar je oplakala vila nesrecno Kosovo, se je razrusilo v sramoto Evrope ponosno bizantinsko cesarstvo in je dajala kleta nesloga Slovanov divjemu Azijatu dezelo za dezelo v dobrodosli plen. Fabulativno je delo slabo narejeno in dolgocasno, zato zgodbe nima smisla ob- navljati, njena politicna razseznost pa je zanimiva se danes: pripovedovalec zaman klice na pomoc Evropo, cesarja in papeza - nobeden se ne zmeni za trpljenje Bosne. Povest navdusuje za slovanstvo z informacijo o demokraticnem slovanskem pravu, ki ni poznalo suznjev, jece in smrtne kazni. Prizadeva si povezati bosansko glagol- sko cerkveno tradicijo z oglejskim obrednikom 7 in idealizira miroljubno slovansko cud: Bilo je nekaj plemenitega v tem mladenicu. Siroko, od plavih las obvito celo, podolgasto lice, krepki nos, goste obrvi in polne ustnice so kazale odlocno, neupogljivo nrav, ki se ne plasi ne zaprek, ne truda; sanjavi pogled modrega ocesa pa je svedocil mehko slovansko duso, ki ljubi glas pesmi ob zvoku strun bolj nego zvenket orozja (421). V turski povesti Lee Faturjeve Junakinja zvestobe (Zenski svet 1927/28), ki se dogaja leta 1550, je glavna oseba na Kranjsko pribegla lepa potomka bosanske kraljevske rodbine, vendar so domacini do nje, tako kot do vsega gosposkega, sovrazno razpolozeni. V turskih povestih je zabavno ponavljajoce se dejstvo, da je cela Bosna polna ujetih Slovencev in da jih je najti na ostajanje vsakokrat tudi v Carigradu, kadar se dogajanje preseli tja. Ce bi imeli danasnji Slovenci tako ziv spomin na turske ropar- ske deportacije desettisocev Slovencev v Bosno kot slovenski pisatelji 19. stoletja, potem bi se manj bali begunskega vala iz Bosne v casu nedavne vojne, ker bi ga 5 Stjepan Tomas, naslednik Tvrtka II., je bil bosanski kralj med 1443 in 1461. Povezoval se je z Benecani tudi proti ozemeljskim apetitom celjskih grofov, ki so zeleli skozi dinasticno poroko poseci po bosanski kroni. 6 Krscanska sekta bogomilov se je v 12. stol. iz Bolgarije razsirila v Srbijo, kjer jo je Stefan Nemanja kruto zatrl, in se potem razcvetela v Bosni. V Slovenijo menda ni segla, so pa na slovenskih tleh bogomili izpricani v slovenski zgodovinski povesti. 7 »Svecenik je opravljal maso po obredu oglejske cerkve, cital jo v milozvenecem jeziku trpinov. Solnce je zlatilo krasno pisane, castitljive crke stare glagolice« (428). Dalmacija je bila vse do 10. stoletja v verskem pogledu podrejena Bizancu in ne Rimu, zato so se sem lahko zatekli Metodovi ucenci ter nadaljevali slovansko glagolsko bogosluzje. - V naslovu izpostavlja glagoljastvo Bohinjceva mohorjanska »povest iz 13. stoletja« Glagoljas Stipko { 1912). Naslovna oseba nekje najugu Slovenije ponovno vraca mescane v narocje krscanstva, potem ko jih je v casu njegove odsotnosti zbegal bogomilski krivoverec. 120 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij lahko razumeli kot zapoznelo vracilo pred 400 leti odvzetega cloveskega poten- ciala. 1.2 Jurcicev (1844-1881) Ivan Erazem Tattenbach, »izviren historical roman iz slovenske zgodovine« iz leta 1873 - izhajal je najprej kot podlistek v liberalskem dnevniku Slovenski narod, potem pa je izsel se knjizno -je obravnaval slovenski del zrinjsko-frankopanske zarote proti Habsburzanom med 1669 in 1671. 8 Naslovna oseba je stajerski uporni plemic in dogaja se na gradovih po Slovenskem. Katarina Zrinjska in Franjo Krsto Frankopan sta le stranski osebi in nastopita samo enkrat v kratki sceni. 9 Josip Jurcic je bil, po karakternih lastnosti upornikov sodec, kljub sicer deklariranemu jugoslovanskemu in panslovanskemu custvu nenaklonjen uporu in spremembi drzavnega okvira Slovencem. 10 1.3 Prva zgodovinska povest brez slovenskega personala in locirana dalec stran od domovine, je bila Tavcarjeva (1851-1923) »historicna podoba« Antonio Gledevic {Zorn 1873). Pripoveduje o dubrovniskem pesniku, ki leta 1727 zaradi svojega slovanskega radikalizma pride v konflikt s politicno prilagodljivo repub- liko, omahujoco med turskim zascitnistvom in benesko pohlepnostjo. Pesnik ocita »ljudovladi«, da ne pomaga Srbiji in Flercegovini v njunem boju proti Turkom in resignirano ugotavlja, da »slovanstvo nima pricakovati prihodnosti na obali sinjega morja« in da »slovanskega Dubrovnika ni vec in ga vec ne bode« (Tavcarjevo Zbrano delo 1, 195), ker dubrovniskim plemicem brez slovanskega domovinskega cuta ni »bilo mnogo mar, ali ostane laska Raguza ali pa slovanski Dubrovnik« (192). Ko mu plemiski senator onecasti sestro, se z mecem mascuje nasprotniku, skvarjenemu z romansko vzgojo, sam pa umre v jeci. »V nasih zilah tece slovanska kri,« pricel je navduseno,« Dubrovnik je slovanski grad! Slovani ga obdajajo krog in krog in se dalec proti several In kakaje ta moc, ta slava slovanska! O njej mi je pripovedoval star menih, /.../ razkazoval mi je svetega Cirila svete knjige ter s ponosom govoril o moci nasih rodov. Kjer je obdan z ledom 8 Upor Zrinjskih in Frankopanov je pod naslovom stajerskega velikasa Tattenbacha ubesedil tudi Ozbalt Ilaunig (1930). 9 Hrvaski plemici Frankopani so pogosto omenjane osebe v slovenski zgodovinski povesti, tako zacetnik zarote proti Habsburzanom Nikolaj kot njegov brat Peter. Imeli so posesti in upravne funkcije tudi po Kranjskem in podpirali luteranstvo ter glagoljastvo. Do zarote je prislo, ker po koncu turskih vpadov na Hrvasko Avstrijci niso hoteli vmiti Vojnekrajine-toso zaradi obrambe pred Turki sredi 16. stoletja organizirale in fmancirale notranjeavstrijske dezele, branili pa hrvaski plemici, najemniki in goriski, kranjski, koroski ter stajerski dezelni stanovi - nazaj pod jurisdikcijo hrvaskega sabora in bana. Petrov svak Franjo Krsto, ki je bil 1671. skupaj z njim obglavljen v Dunajskem Novem mestu, je napisal celo nekaj slovenskih verzov. - Kar v treh poglavjih Jurcicevega romana je v zopmi druscini nastopil vojskovodja Petra Zrinjskega kapetan Franjo Bukovacki. 1669. je sel Bukovacki v Solun k sultanu Mehmedu IV., da bi ga pridobil za Zrinjskega in proti Habsburzanom. Po propadli zaroti ga je cesar Leopold I. sicer pomilostil, vendar se nezaupljivi vojak nikoli ni hotel vmiti iz turskega ubeznistva nazaj na svoja posestva. 10 Podobno zagonetno in pomenljivo je dejstvo, da je izbral v Klostrskem zolnirju, »izvimi povesti iz 18. stoletja« (Slovenski glasnik 1866), za glavno negativno osebo izobrazenega slovanskega prisleka, ceskega inzenirja; standardno so negativne vloge v slovenski literaturi, tudi Jurcicevi, zasedali Nemci ali Italijani. Miran Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti 121 severni pol, ondi gospodujemo mi; kjer vro vroci studenci zemlji iz osrcja ter bega po razbeljenih pecinah vitka gazela, ondi je nas glas, nasa slava!« (189, 190). 1.4 Leta 1884 je v celovski reviji Kres izsel prvi izmed stevilnih slovenskih zgo- dovinskih romanov o kmeckih uporih, Kodrov (1851-1918) »historicen roman« Kmetski triumvirat, osem let po Senoovi Seljacki buni. 1 ' Gre za upor 1572-73, dogajalisce je poleg slovenskih krajev in Dunaja se v hrvaskih Stubicah in Zagrebu. Hrvasko-slovenska razmerja je avtor ugledal v bolj skepticni luci kot pred njim Vranic: »Strasno, kakor skoro nikjer drugje v svetovnej zgodovini, mascevala se je tu prokleta nesloga, ki se vlece kakor rudeca nit v vsakem slovanskem javnem pod- vzetji, nad slovenskim ljudstvom in njegovimi voditelji« (590). Ker je literarna zgo- dovina stresla na Kodra ves svoj repertoar negativnih vrednostnih oznak, je delo po krivici zapadlo v pozabo. 1.5 Koncu 18. stoletja in 19. stoletju so na Slovenskem dali podobo trije zgo¬ dovinski dogodki: francoska okupacija 1797, 1805 in 1809-13, kongres alianse v Ljubljani 1821 in marcnarevolucija 1848. 12 Reflektirali so jih seveda tudi slovenski pisatelji. Ceprav se dogajanje v Tavcarjevem prek 100.000 besed obseznem zgo- dovinskem romanu Izza kongresa (Ljubljanski zvon 1905-08) ali - kakor je sam ho¬ tel - »kroniki« o kongresu alianse leta 1821 ne premakne iz Ljubljane, prav lepo povzema slovenske jezikovne, kulturne in politicne dileme v razmerju do bliznjih in daljnjih slovanskih sosedov. Razlagajo jih svojemu ruskemu sogovorniku, ki so ga sprejeli »po slovanski segi«, ljubljanski intelektualci iz Zoisovegakrozka. Slovnicar Metelko zeli ohraniti slovenscino, ceprav je morda samo slovansko narecje, skriptor Kastelic se zavzema za ilirscino, ki »je nasa prihodnost« {Zbrano delo 5,330), pes- nik Zupan pa bojevito zagovarja prednost enotnega slovanskega jezika: 13 »Pojdita rakom zvizgat, ti in tvoja ilirscina!« se je drl Zupan. »Ce ze moramo iz ocetove koce, pojdimo dalje in ne zgolj do nemskega Zagreba! Kaj ves ti o slovanstvu, Kastelic? Od Peterburga pa do mehke Meke se razsirja! /.../ Nic o slovenscini! Nicoilirscini! Slovanscina, tajeprava! Taje nasa resiteljica/.../. Martina Lutra nam je treba, Martina Lutra, da nam ustvari vseslovanski jezik!« (331-32). •'Jurciceva povest na to temo, Janez Gremcic (1864), ni bila dokoncana in objavljena, njegov Sin kmeckega cesarja (1869) pa je drobno besedilo. Pac pa je bilo na temo kmeckih uporov do tedaj priobcene precej zgodovinopisne literature. 12 Z marcno revolucijo se ukvarja roman Mimi Malensek Marcni veter (1988), ki je eden od redkih slovenskih profesorskih zgodovinskih romanov. V njem diskutirajo tudi o panslavizmu, sporocilo debate pa je, da je vseslovanska ideja prevec fantasticna. 13 Cudaski Jakob Zupan (1785-1825) je bil jezikoslovec in pesnik, profesor na ljubljanskem bogo- slovju in na liceju. Za duhovnika je bil hudo nereden in v sporih z nadrejenimi brez dlake na jeziku, zato ga je skof predcasno upokojil. V zgodovini je zapisan kot strasten ilirec in panslavist, v literami zgodovini pa kot pesnik, ki je v skrbi za blagoglasnost slovenscine pisal verze brez sicnikov in sumevcev. — Prav nasprotnega znacaja je bil mirni, vendar trmasti Franc S. Metelko (1789—1860), glasno hvaljeni slovnicar, pisatelj ucbenikov in nabozne literature ter Zupanov kolega na liceju, menda odlicen profesor slovenscine. Njegov poglavitni greh je bil izum novega crkopisa metelcice ali »zabice«, kot so jo imenovali nasprotniki, z novimi znakt za ozka e in o, za polglasnik in za sumevce. — Licejski bibliotekar Miha Kastelic (1796-1868) je bil kasneje ustanovitelj in urednik literarno ambiciozne Kranjske cbelice. 122 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij France Preseren v tej druzbi je bil se premlad, da bi kaj pripomnil, njegov molk ob nacrtih za zlitje Slovencev s Hrvati ali Rusi pa lahko razbiramo tudi kot nezaup- nico fantasticnim zdruzevalnim nacrtom. Nezaupnico podpira se pripovedovalec, ki ni ruskega carja in njegove kozake opisal prav nic bolj simpaticno kot druge evrop- ske vladarje v Ljubljani. Leta 1797 se dogaja Govekarjev (1871-1949) roman Svitanje (Slovenski narod 1920-21 in se v knjigi), ki je po Antonu Slodnjaku »eden redkih dobrih zgodovin- skih romanov«. Besedilo nosi sledi evforije ob nastanku juznoslovanske drzave: pisatelj bralca npr. pouci, da je melodija Haydnove cesarske himne zajeta iz jugo- slovanske ljudske pesmi (79). Idejno je posvecen emancipaciji slovenstva, zanimivo pa bo s citatom pokazati, kako samoumevno se je slovenstvo utemeljevalo v slovan- stvu: Od grskega Hema do Ledenega morja, od korosko-goriske Soce in ceske Vltave tja do Urala je malone ves svet slovanski! A tudi severna tretjina Azije priznava slovansko vlado ter dozoreva po slovanskih mestih za evropsko kulturo. In dasi stejejo Slovani danes jedva petino, da jedva desetino tega, kar bi lahko steli ob ugodnejsih moralnih pogojih, doseza njih stevilo vendarle nad sestdeset milijonov dus /.../, slovanski svet je najvecji in Slovani so med vsemi narodi, ki so si ohranili isti jezik, danes najmocnejsi! /.../ Voltaire bi bil proglasil slovanscino, & bi jo bil poznal, za najsrecnejsi jezik ze samo zato, ker nima spolnika! /.../ v slovanscini lahko uporabljamo anticno mero s pravcato anticno gracijo! /.../ In ta obilica zvonkih vokalov, to bogastvo krepkih koncnic, ta bujna originalnost in to neprestano porajanje novih, vedno lepsihbesed! In senekaj: Petje v slovanscini secuje prav tako sladko kot italijanScina, in se danes, dasi takorekoc se hlapec med Evropci, je Slovan poleg Italijana najbolj muzikalen na vsej zemlji! Na ugovor, da so Slovani zamudili svoj cas za politicno zdruzitev ter da so od- visni od nemske kulture, odgovarjajo junaki romana, sklicujoc se na Herderja: In vendar si je ohranil ta narod povsod, zlasti pa kjer je uzival vsaj malo vec svobode, svojo staro, prvotno podobo: veselost, muzikalnost, gostoljubnost, miroljubnost, krotkost, marljivost itd. /.../ Slovani imamo vendarle eno duso in en znacaj; v razlicnih dialektih govorimo in pisemo, a razumemo se lepse in laze nego vsi tisti razlicni nemski in italijanski dialekti med seboj. Moskovitar razume Slovenca, Pemec Poljca, Srb, Hrvat in Slovenec pa se prav tako izlahka pomenijo med sabo, kakor se pomenijo Stajerec, Korosec in Kranjec. Bratje smo! Ista kri! Vsi imamo jezik ene same matere! /.../ Nasa skrb bode poslej, da se zacno sinovi iste matere in istega jezika tudi se ljubiti. Ko postanemo slozni, nas nobena sila vec ne premaga. 1.6 Najpogostejsa etnija v slovenski zgodovinski povesti so Uskoki. V sloven- sko bralsko zavest so stopili sicer ze zgodaj, npr. v Jurcicevem Domnu, »domaci povesti iz prejsnjega veka« (■Slovenski glasnik 1864), vendar le kot stranski motiv, podobno tudi v Tavcarjevi romaneskno dolgi »zgodovinski noveli« Janez Solnce (,Slovan 1885/86). Povsod so v sumljivi vlogi roparske tolpe, nekako primerljive slovenskim rokovnjacem. Tavcar je postregel bralcem z naslednjo ne prav sim¬ paticno podobo Uskokov: Miran Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti 123 »Cudni ljudje so to,« izpregovoril je, »in moj brat, ki je sluzil v granici, mi je pravil, da zro 5e surovo meso, Bog pomagaj!« (ZD 4, 69). Pradedjejezdecev, katere pricakujemo danes, uskocili so iz Turcije ter pribezali v hrvasko haso mejo. Prinesli so s seboj nekaj prav slabih navad. Ce so pa jedli surovo meso, o tern mi nas Joannes Ludovicus nicesar ni vedel povedati. Mogoce je, ker je ta narod bil silno razdivjal. In kakor je moril in pozigal po zeleni Bosni, ce se mu je zljubilo, tako je hotel moriti in pozigati po nasi granici. Tezko smo jih obrzdali te Uskoke, in neprestano so se upirali, & se jimje zabranjevalo pozigati, razbijati in krasti (60). Tavcar nima z Uskoki nikakrsnega usmiljenja: uskoski poveljnik, telesni strazar karlovskega cesarskega generala Kristof Simonovic' je pijanec, okrutnez, nenacelnez, hvalisavec, divjak in zali Slovence kot slabe pivce (»Lezi jih nekaj Kranjcev v Karlovcu, a povem vam, da so to puste stvarce, in ce ti tako revce izpije vina za orehovo lupino, telebne ti pod mizo, kot bi se bilo najhujsega strupa na- srkalo. Sramota za dezelo, da ima take sinove!«). Pisatelj je kriticen do slovenskih zensk, ki jimje bil tuji »junak« vsec: Moski spol je sicer trdil, da je junak Simonovic precrne koze in da bi sicer pac ne zasluzil tolike pozomost /.../. Ljubljanska dekleta pa so bila drugega mnenja, ki se je sele potem prav mocno omajalo, ko se je pozneje po poti iz Karlovca zvedelo, da ima Deli-Simonovic v zeleni granici zenko in deco. Naravno je, daje od tedaj v hipu ugasnil spomin na nasega junaka po mestu! (67). Naslovno vlogo so dobili Uskoki v zelo obsezni in simpaticno napeti pus- tolovski zgodovinski povesti v dveh knjigah Strahovalci dveh kron Miroslava Malovrha (1861-1922), ki si je za objavo v podlistku Slovenskega naroda 1907 oskrbel cisto svez psevdonim Franjo Lipic. 14 Z dvema kronama sta bila misljena turski imperij in Beneska republika, polozaj med njima pa zasedajo uskoski pirati iz habsburskega Senja, ki so nekaksen model za politicno prezivetje Slovencev, razpetih med dvoje ali vec pohlepnih oblastnikov. Revni kranjski plemic Andrej Krzan na svojih poteh za izvoljenko preizkusi vse mogoce oblastnike med Benet- kami in Ciprom, vendar mu nobeden ne ugaja, in na koncu se leta 1617 ustali v srecnem zakonu z Benecanko Asunto Dali Ferro v Cerovljah nad Devinom, na skraj- nem robu slovenskega etnicnega ozemlja in pod okriljem Habsburga. Bolj pogumno je modelirala slovenske politicne perspektive Lea Fatur v »povesti iz uskosko-benecanskih bojev« Za Adrijo (Dom in svet 1909) z dogajan- jem leta 1609 in naprej. Bralec naj bi se identificiral s srbskimi Uskoki v Senju, ki zive v precepu med tursko in benecansko silo in nehvaleznim gospodarjem, nemskim cesarjem, ki jim kot neregularni vojski ne daje redne place, ropati pa jim tudi ne pusti. Cesarska vojaska oblast v Senju je v rokah Kranjcev (»Ti vrazji Kranj- cijemljejo nam Hrvatom najboljse,sluzbe/.../od njih pa ne dobis nicesar«, 17), ven¬ dar nima veliko moci. Dva mesana benesko-uskoska ljubavna para bi lahko pomirila nasprotja, pa ju politicna nasprotstva razderejo. Nazadnje se sprva gizdava, potem pa v ljubezni razocarana Zora, sestra uskoskega kneza Jurise Senjanina (ki je 14 Plodoviti Miroslav Malovrh ima eno izmed zanimivejsih slovenskih literamih biografij, prim, mojo spremno besedo k ponatisu njegove povesti Opatovpraporscak (Ljubljana, 1991), 156-63. 124 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij izpricana zgodovinska osebnost), namesto z ljubljenim beneskim plemicem Ivanom Foscarijem poroci z grdim roparskim Uskokom Milansicem, ki ga sprva ni marala, avtorica pa ji klice: »Vzgajaj sinove, Zora, da stoje junaki v borbi za moc in svobodo Jugoslavije - za Adrijo!...« Perspektive ne vidi vec ne v povezavi z Benecani, s katerimi so bili zavezniki pred padcem Cipra konec 16. stoletja, ne z nemskim cesarjem, ampak v samostojnosti: »Bodi nas varih, Frankopan. Brani nase pravice pred Nemcem in Benecanom.« Kranjski plemici, tj. Slovenci, nastopijo dvakrat v stranskih scenah, vendar obakrat na uskoski strani! 15 Se najbolj se je Uskokom posvetil slavist in casnikar Ivan Lah (1881-1938) v povesti Sigmovo mascevanje (1931). Povest se dogaja po Vojni krajini od Ozalja do Cakovca in govori o zrinjsko-frankopanski zaroti. Glavna oseba je sin kranjskega protestantskega plemica Sigma Virski, ki ga oce poslje v sluzbo k zarotniskemu hrvaskemu banu Zrinjskemu. PripOvedovalec je kriticen do cesarju zvestega kranj¬ skega plemstva, zlasti do Turjacanov, ki jim ni mar hrvaskih zrtev v boju s Turki in plemenite ideje juznoslovanskega zedinjenja: »Nasim vrlim Kranjcem, Koroscem in Stajercem ni treba braniti, cesar niso nikoli imeli, vendar bi morali drzati z nami, ker tudi k njim prihajajo tujci; namesto tega rajsi pomagajo dunajskemu dvoru in prihajajo k nam kot njegovi pomagaci, za kar bomo vsi skodo trpeli. Mi bi se morali zdruziti in drug drugemu pomagati, ker nas narod povsod enako trpi...« (27). Prizadeva si popraviti splosno negativno sliko o Uskokih med Slovenci s tem, da razkriva njihovo brezdomsko tragiko: »Tako smo postali pastirji in vojniki na tujih tleh! Kje ti je domovina, narod moj? Kje ti je Dusanovo carstvo. Svet te psuje z Vlahi 16 in sam si sprejel to ime. A kje ti je cestito ime srbsko? Kje ti je Srbija, kje ti je Bosna in Hercegovina? /.../ Tujim vladarjem ponujas svoje junastvo, da bi ti vrnili, kar je tvojega. Vse meje si napojil s 15 Zgodbi obeh romanov sem povzel v clanku Pot slovenske zgodovinske pripovedne proze v 20. stoletje, 19. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Ljubljana, 1983), 63-77. 16 Imenu Uskoki konkurirajo izrazi Vlahi, Morlaki in hajduki. Vlahje sprva pomenilo romanskega prebivalca oziroma latinca, na Balkanu so Slovani tako nazivali romanizirane nomadske in zivinorejske staroselce, ki so imeli v srbski drzavi celo Iastno »vlasko pravo«. Scasoma se je ime uveljavilo za srbsko pravoslavno prebivalstvo, ki se je pred Turki selilo prod zahodu, za kmecko prebivalstvo sploh in celo za vsakrsne priseljence. Uskoki je ozje poimenovanje, v 16. stoletju le za srbske ali hrvaske prebeznike v Senju in Zumberku, tj. v Vojni krajini (od tod se eno ime zanje - krajisniki). Na opustosenih hrvaskih ozemljih so se naseljevali organizirano zlasti po 1530, ko so prevzeli obrambo trdnjave Klis. 1537. so postali stalna posadka senjske kapetanije in se spopadali v glavnem z Benecani. Ti so bili prisiljeni zaradi uskoskih piratskih napadov veckrat zaposliti svoje mocno ladjevje (leta 1613 npr. kar 85 ladij, 6 galej z 12.000 vojaki) in blokirati Senj ter druga avstrijska pristanisca v Dalmaciji. 1618. seje Avstrija vdala beneski zahtevi in razselila prevec borbene Uskoke v Zumberak. Po 1645 so se razmere na turskem ozemlju poslabsale in na benesko stran in v njihovo vojasko sluzbo je preslo na desettisoce Vlahov - Benecani so jim rekali Morlaki (Morlacci). Ime izvira iz bizantinskega etnonimika Cmi Vlahi (Maurovlahos), za zivinorejske staroselce na Balkanu, prepoznavne po cmih oblacilih, dozivelo pa je podobne pomenske obremenitve kot ime Vlahi: neciviliziranost (kmeckost), slovansko poreklo, nezanesljivost. Ko so jim v 18. stoletju zeleli Benecani dati status navadnih podloznikov, so Morlaki presli na avstrijsko stran, v Vojno krajino. - Hajduki je ime za balkanske cestne roparje, vendar je njihova roparska dejavnost veckrat interpretirana v smislu narodnoosvobodilnega boja in so tedaj sinonimni Vlahom in Uskokom. Miran Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti 125 svojo krvjo in ta kri je razkropljena iz srcne rane kosovske, da se zlije nekoc zopet k njej kakor k zivemu srcu /.../. A mi smo Srbi, sinovi velikega naroda, ki je obvladal Balkan od moija do morja« (62). »Begunci smo bili brez zemlje in doma /.../. Smo narod brez domovine, deca brez doma. Tudi na oni strani so ostali, rnnogi so se poturcili in so dosegli visoke casti. Preko meje se druzimo z njimi, kajti vezeta nas vera in jezik. Zato nas imajo za nezanesljive. VlaSka vera nima veljave - nasa zvestoba je kupljena in negotova. /.../ Zato se prodajamo za koscek zemlje, da se ohranimo, kajti pozni potomci se bodo nekoc vmili v domovino svojih ocetov, kakor se je izvoljeno ljudstvo vrnilo iz faraonske suznosti v obljubljeno dezelo« (63). 17 »Ti ljudje cuvajo svojo cast in ne pozabijo nikoli, ce so bili uzaljeni. Mascujejo se drag za drugega. Cesar ne dosezes pri njih zlepa, zgrda gotovo ne bos dosegel« (116). V povesti se Vlahi, »sluzabniki dveh gospodarjev, o katerih ne ves, kdo jim ukazuje« (91), spet odlocajo med nemskim cesarjem in hrvaskim banom. Pripove- dovalceva simpatija je na strani onih, ki v imenu juznoslovanske enotnosti zelijo Uskoke videti pod banovim vodstvom. Drugacnaje bila politicna vizija martolozov, begunskih pravoslavnih Srbov, zivecih v okviru turske drzave. Formalno so bili turska vojaska formacija, vendar so pogosto prehajali na benesko ali avstrijsko stran. Eksistenco jim zagotavlja njihova nepodrejenost: »Dokler se bijeta cesar in sultan, dobro nam! Zalostna nam majka, Vlahi, ako zmaga eden izmed njih, a naj- hujse, ce zmaga ban!« (85). 18 Zaroto cesarska vojska zatre, Sigma, pribocnik hrvaskega bana, pa se poroci z uskosko knezno, mascevalno zazge zaplenjeno mu kranjsko domovanje in gre med hajduske Vlahe v Bosno. Roman Gricarji like Vastetove (1891-1967) iz leta 1956 (140.700 besed) se je Uskokov iz zadnjih let 16. stoletja lotil le mimogrede, vendar prav nic dvoumno: 19 »Gorski hrbet, ki ga vidi§ tamle na obzorju, pa so Gorjanci. Tam in po dolinah pod njimi se je v zadnjih desetih letih naselilo rnnogo srbskih beguncev, Uskoki jim pravimo. Zbezali so pred Turki v nase kraje.« 17 Leta 1629 je hrvaski sabor potrdil notranjo avtonomijo Vlahom v Vojni krajini z dokumentom Statuta Valachorum, ki ga je leto kasneje potrdil Ferdinand II. Nezaupanje je med Vlahi povzrocil rusofdski Juraj Krizanic (1618-1683), cigar ideal jebil zediniti Slovanepod zahodno cerkvijo. Krizanic se je zaradi drobnega politicnega spodrsljaja v Moskvi 15 let pokoril v pregnanstvu v Sibriji, Vlahi pa so zahtevali, da se jih podredi cesarski vojaski oblasti, ne pa hrvaskemu banu, in se celo pogajali s Turki, naj bi jim dovolili vmitev, ce bi le smeli ohraniti vero. Odpor Vlahov proti hrvaski banski oblasti v strahu pred izgubo privilegijev je bil Avstriji prikladen razlog, da je skoraj polnih 300 let (1578-1871) odtegovala Vojno krajino hrvaski jurisdikciji. 18 Nedavni politicni dogodki so prinesli menda prav to! 19 Kot zgodovinska oseba nastopa tudi tu (prej ze v Slemenikovem Izdajavcu , 1873, in v Detelovi povesti Taksni so!, 1900) v stranski negativni vlogi vrhovni kapetan Hrvaske krajine kruti baron Ivan Lenkovic. Rodbina se je v zacetku 16. stoletja priselila na Kranjsko in zivela na gradu Otocec. Ivan Lenkovic se je izkazal pri obrambi Dunaja pred Turki 1529 in 1556 v bitki s Turki pri Sigetu. Bil je senjski kapetan, kapetan vseh zumberskih Uskokov in kasneje vseh Uskokov od Senja do Save, Umrl je 1569naOtoccu, grob s spomenikompaima vNovem mestu. Njegovsin Jury (umrl v Ljubljani 1601) je bil general Hrvaske krajine, kranjski dezelni glavar in uskoski kapetan v Senju. - Eno poglavje povesti je posveceno znameniti bitki pri Sisku 1593, ki pomeni prelomnico v avstrijsko-turskih vojnah, ko je banska vojska skupaj z Andrejem Auerspergom in Adamom Ravbarjem potolkla Turke. Stiristo let kasneje, 1993, je ta zgodovinski dogodek v jedru povesti Ivana Sivca Jutro ob kresu, »povesti o Adamu Ravbarju, slovenskem vitezu«. 126 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij »Ubogi ljudje« »No, da. Ampak so precej nasilni. Kadar jim zmanjka ziveza, ropajo zito in zivino in koljejo kakor Turki. Nasi kmetje so se ze pritozili pri kralju. Toda kralj potrebuje Uskoke, da mu varujejo mejo pred Turki, nasi kmetje morajo pac potrpeti« (106). IJdari n a^ gudalo. Jandr e (1967) Jozeta Dularja je roman o zgodpvini Novega mesta in Metlike. Uskokom sicer odreka romanticni sloves plemenitih razbojnikov, ki jemljejo krivicnim in dajejo revnim: toda se rajsi delajo tisto, o center so govorili ze stari Metlicani, da namrec ti junaski, drzni ljudje vse preradi kaj najdejo, preden si izgubil, in da si vzamejo, preden si jim dal. Bili so pac navajeni, da so sli iskat tja, kjer niso nic spravili, in zato ni bilo cudno, da so si bili tako z Belimi kot s Cmimi Kranjci pogosto v laseh (132), vendar zgodba kljub temu ne skriva simpatije do njih. So nosilci socialne, ne pa na- cionalne ideje. Glavni junak Mike Vihra, ki mu je grof zlorabil nevesto, mora v haj- dustvo, ker se je zameril oblasti. Najprej je po sili vojak v Senju, potem pa skupaj s hajduki poziga bogatasem, tako kot tudi cesarska vojska ropa in poziga po okolici. Zena Barica se mu pridruzi in nacrtujeta odhod proti jugu, »mogoce v Bosno, v Sla- vonijo, kaj jaz vem! ... Da bomo le skupaj! Tudi tarn, pravi Mike, so ljudje nase krvi.« Se desetletje kasneje je izsla pri celovski Mohorjevi povest Vlada Firma Uskoska nevesta (1976), ki se dogaja v Gorjancih in Beli krajini 1515. Uskoki so na zacetku prikazani se z nezaupanjem, ker pomagajo plemstvu zatreti kmecki upor, potem pa z vedno vecjo simpatijo, ki napake pretvarja v vrline. Najvecji junak je domacin Jure, ki se pridruzi Uskokom, domaci praporscak Vid v sluzbi kranjskega plemstva pa se odtuji in izgubi iz pripovedi. Naslov upravicuje uskoska ugrabitev slovenske neveste in poroka z njo. Uskoki so edina »domaca« gospoda, ki pa se obnasa po kmecko. Ceprav idejno ni prevec jasna, bi se dalo reci, da je povest Usko¬ kom v glavnem prijazna. V Ingolicevem romanu Gorele so grrnade (1977) se podoba Uskokov ni dosti spremenila. Pisatelj skozi usta mescanov spregovori o njihovem slabem glasu. Mescani jih gledajo, »kakor da so tatovi in razbojniki, ne pa cesarjevi vojaki«: »Vse tako kaze, da je tole krajiska vojska, da so tile hudo kosmati in slabo obleceni mozje Hrvati in Srbi, Uskoki ali Vlahi, kakor jim tudi pravijo. Se dobro, da snezene krpe pokrivajo njihove raztrgane uniforme, vkolikor so sploh vojasko opravljeni, in njihovo revscino, zaostalost in divjost. Bog z njimi in da jih ne vidimo tako kmalu na ulicah nasega mesta, ki mu je ljubi Bog prizanesel vsaj z vojnim opustosenjem, ce mu ze ni mogel prizanesti z vojnimi dajatvami pa s kugo in drugimi nesrecami. /.../In zaloputnitezanjimi spodnja vrata!« (20). Obenem pa ne more mimo politicnega dejstva, da je njihova divja svoboda alter- nativa turski suznosti na eni strani in odvisnosti od nemskega cesarja na drugi strani. Dodatni razlog za Ingolicevo simpatijo do Uskokov je bil mogoce ta, da je tudi pisateljeva rodbina uskoskega porekla. Roman ob zgledu uskoskega stotnika Jurija, ki je postal oskrbnik grascine v okolici Frama na Stajerskem, pripoveduje o po- stopni asimilaciji Uskokov, ker jim je postalo ocitno, da vmitve v Bosno ne bo. Usko- Miran Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti 127 ki se porocajo z domacinkami in sprejemajo katolisko vero, taja se nezaupanje domacinov do njih in socialna zavist zaradi uskoskih privilegijev. Uskoska podoba se je v slovenski zgodovinski povesti spreminjala: najprej je bila do Uskokov zlobno kriticna, ob prelomu stoletja pa so jih ze interpretirali tudi pozitivno v smislu borbe za jugoslovansko samostojnost. Dobra uskoska lastnost naj bi bila obcutek za svobodo in prvinski demokratizem, to je prijaznost do nizjih slojev. Njihova fabulativna naloga pa je bila obicajno v romanticno zaokrozenih zgodbah resevati ugrabljene protagonistke iz krempljev sovraznika. 20 2 O slovanskih prednikih. Jurcicev nedokoncani »historicni roman« Slovenski svetec in ucitelj (Ljubljanski zvon 1886) uvaja serijo povesti o pokristjanjevanju Slovanov, z dogajaliscem v veliki meri zunaj danasnjega slovenskega ozemlja. Zgo¬ dovinski dogodek je zmaga moravskega kneza Svetopolka nad Franki v 9. stoletju in pot nadskofa Metoda v Regensburg, kamor je sel branit slovansko bogosluzje. Pisatelja je navduseval ideal velike slovanske drzave in enotnega slovanskega naroda v Evropi, ki je bil v zgodovinskem casu, ko slovensko in slovansko se nista bila locena, uresnicljiv: »Noben narod v Evropi ni tako velik, kot je narod slovan- ski« ( Zbrano delo 8, 53). Govori o panonskih, moravskih, severnih in grskih »Slovenih«, ki so bili predhodniki kasnejsih slovanskih narodov. Cas interpretira kot dobo »velikanskih trudov in naporov za samostalnost slovenskega rodu, za svobodo slovenskega imena« (53). Slovanskim knezom je slo za lastno cerkev, ker so se tako nadejali ohraniti samostojnost od Nemcev. Nemci pa so racunali »kakor ze prej veckrat z uspehom na slovensko neslogo in medsebojno slovensko malostno osebno zavist« in zanetili usodni spor med moravskim knezom Rastislavom (846- 870) in njegovim necakom v Nitri, vojvodo Svetopolkom. Jurcic poudarja, skli- cujoc se na starocerkvenoslovansko legendo, poznano mu v Safarikovi redakciji, ki pravi, da »vsi Solunjanje cisto slovenski govore«, da sta bila Ciril in Metod Slovana in ne Grka (57). Iz Kopitarja je prevzel tezo, da se je pred njima uporabljala glagolica, ki sta jo z grsko pisavo oplemenitila do cirilice. Obzalujoc za Slovence izgubljeno priloznost, idealizira vzhodno krscanstvo kot cerkev, ki temelji na ljubezni, za razliko od zahodnega krscanstva, ki mu gre le za enotno drzavo. 21 Nedokoncana »polabska povest« ali kasneje »baltiska povest« v treh delih: Nas stari greh, Vsmrtni send in Vineta (Dom in svet 1903-05) Matije Prelesnika (1872- 1905) je seznanjala slovenskega bralca z zivljenjem severnih, polabskih ali baltskih Slovanov v 11. stoletju. Avtor je epopejo objavljal pod pomenljivim psevdonimom Bogdan Vened. Pripovedovala je, tako kot vecina povesti na temo pokristjanjevanja, o nemsko-slovanskih vojnah in o usodnosti slovanske nesloge ter odklanjanja krscanstva. »Nas stari greh« je v slovanski neveri, da bi krscanstvo omogocilo sa- 20 Zadnji, ze zaradi arhaicnega p'odnaslova »zgodovinska povest« anahronisticni izdelek te Vrste je SlavkaDokla Uskoska princesa (1988). 21 Ciril in Metod sta stranski osebi se v vrsti povesti, ki se dogajajo na Slovenskem, med njimi je, ceprav mohorjanka, izrazito nacionalno spodbudna Ivana Vuka »povest iz davnih dni« Zorislava (1913). Se: Stanko Cajnkar, »povest iz 9. stoletja« Sloven iz Petovije (Slovenske vecemice, 1955), Zora Piscanec, Blagovestnika Slovanov (Celovec, 1978). 128 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij mostojno slovansko drzavo. Pripovedovalec je obilno in custveno komentiral doga- janje in ogorceno nagovarjal celo nemske zgodovinopisce, ki so o Slovanih pisali vse najslabse; od lepih lastnosti so jim priznavali samo gostoljubnost. 22 Zgodba je na kratko takale: Bodriski nadknez Gotsalk zeli okrepiti krscanstvo v svoji drzavi, ceprav se zaveda, da le-to prinasa s seboj nevarnost nemske oblasti, s poroko hcere Viljenice s saksonskim knezevicem Magnusom. Ljudstvo se upre krscanstvu, zarot- niki ubijejo Gotsalka, Viljenica, ki Magnusa noce, ker je ze zaljubljena v slovan- skega knezevica Kruta, iz zalosti naredi samomor, Gotsalkovi otroci pobegnejo k Nemcem, Bodricem pa zavlada Krut. V drugem delu se poganski Krut neuspesno zeni z ze krsceno Slavico, ki zeli s pomocjo Saksoncev in Dancev spet utrditi krscanstvo med Slovani. Ponovno zmagajo borci za vero starsev, sovraznik je pre- magan in antagonisti mrtvi. Zmago spremlja pripovedovalceva cloveska simpatija, vendar obenem tudi grenko spoznanje, da je sprejem krscanstva nujen za obstanek Slovanov; v tem smislu je krscansko izrocilo zaupano deklici Slavini, ki naj z Gotsalkovim sinom Henrikom v tretji knjigi poskrbi za njegovo uveljavitev. Politicno sporocilo trilogije je presenetljivo pragmaticno. Poganski Bodrici so sicer vojasko zmagali, vendar je prostor, kjer so prebivali, danes trda nemska dezela in le se imena krajev pricajo o nekdanji slovanski moci (Liibeck za nekdanji Ljubek, Riigen za nekdanje slovansko otosko svetisce Rujan). Nauk, da bi se bilo treba v imenu prezivetja obnasati drugace, manj radikalno - nacelnost v politiki pac ne pripelje dalec je zivo kontrasten socasni liberalski literaturi, polni politicnih in moralnih kategoricnih imperativov. Finzgarjeva (1871-1962) »povest davnih dedov« Pod svobodnim soncem (Dom in svet 1906-07) je po literarnem zgodovinarju Antonu Slodnjaku »nas najboljsi narodnotendencni roman do prve svetovne vojne« ( Zgodovina slovenskega slovstva 4, 244); danes sodi med mladinsko berilo. Ker je bil roman dovolj ponatiskovan in prebiran, je kljub relativno skromnem stevilu izrecnih narodnospodbudnih izjav se najbolj delal reklamo za slovanstvo in znotraj tega za jugoslovansko idejo. Slovan- ske znacilnosti so ponos (»Naprodaj nismo Sloveni nikdar«), odkritost (»Sloveni ljubimo glasno«), moralni cut (»Sloveni obesamo sramotno znamenje na dom verolomnic«), lepota, zdravje in moc, demokraticnost in gon po svobodi (vojasko uspesni glavni junak se ves cas boji, da se ne bi pregresil proti kolektivnemu modelu odlocanja). Edina velika napaka Slovanov je nesloznost in tendenca romana je, da jo odpravi: »Bratje, tako mi nasih bogov, ne prepirajmo se! Zdruzimo se na mascevanje nasih ocetov in bratov!« Vislavina odpoved Lee Faturjeve, »povest iz druge svedsko-poljske vojske« leta 1655 ( Slovenske vecernice 66, 1912), zapolnjuje mesto sovraznika Slovanov s Svedi, motiv slovanske nesloge pa ilustrira s konfliktom med poljskima rodbinama revnih plemicev Zjemblicev in bogatih Cerskih, ki se v vojni eni postavijo na stran svedskega kralja poljske krvi Karla Gustava X., drugi pa na stran poljskega kralja 22 Slovenski romanopisci so radi pograbili vsako drobno pozitivno omembo Slovanov in jo ponavljali toliko casa, da je postala mit. Mitizacijo slovanske gostoljubnosti je bilo prebrati ze v Vranicevem Mahmudu (1869): »Vsaj gostoljubnost znaci Slovana sploh« (349). Miran Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti 129 Jana Kazimirja. Gre za motiv Romea in Julije ali ljubezni dveh iz sprtih rodbin. Razplet je podoben onemu v povesti Za Adrijo : med nacionalnimi sovrazniki se sicer najdejo plemeniti posamezniki (svedski poveljnik Unterstjerna se zaljubi v Poljakinjo Vislavo), ki bi s poroko utegnili pomiriti mednacionalne spore, vendar usoda odloci drugace. Politicno programske izjave v povesti so diametralno nasprotne Jurcicevim: slovanstvo je nelocljivo povezano s katolicizmom in nasprotno vzhodni cerkvi. »Iz nebrzdanosti poljskega plemstva se izcimi pogin nase tako slavne in mocne Poljske /.../. In na kaj se opro sosedni slovanski rodovi, ce pade Poljska, bran sevemega suzenjstva, juzne nevere? Ves, da nismo pozabili mozje pisem, da gre se porocilo med narodom: O bratstvu vseh en jezik govorecih narodov, o treh bratih: Cehu, Slovencu in Hrvatu, - o sestrah treh ... Vsi ti narodi, govoreci nam sorodni jezik, od Krkonosev do Jadranskega od Karpatov do Baltiskega morja, vsi se spominjajo stare skupnosti. Tlaceni od Nemca, bicani od Turka se ozirajo zaupno v Poljsko, ona odresi svet krivega preroka. Ona, varovanka svete Device, naj nese prapor katolicanstva in omike v ruske in azijske stepe, ona naj veze izhod z zahodbm, jug in sever. Veliko je poslanstvo nase domovine /.../. Ce premaga tudi zacasno nesreca Poljsko, ce poklice nesloga in nebrzdanost lastnih sinov navidezni razpad na Poljsko, ce jo raztrgajo lakomni sosedi kakor volkovi mrhovino, Bog /.../ poklice tudi nai>o domovino v novo zivljenje. Ocisceni strasti v ognju sramote in pokore bodo spoznali nasi potomci poslanstvo Poljske, z mocjo naprednega katolicanstva bodo rusili trhle trdnjave pravoslavja in bizantinizma, bodo vez Slovanov vseh dezela, vez vzhoda in zahoda, severa in juga« (34, 35). Bohinjcev Svetobor (1917), »povest iz konca 11. stoletja«, je literarizirana zgo- dovinopisna podoba ustolicenja koroskih vojvod. Ceski knez Svetobor je izobrazen klerik, diplomat oglejskega patriarhata. Zavzemajoc se za cirilsko bogosluzje, po- tuje krizem po Evropi od Rima do Dalmacije in rodne Ceske, pa zaradi Nemcev ne uspe. Preizkusa razlicne zgodovinske opcije za Slovence in niha med Rimom in Salzburgom, med Cehi in Poljaki ter hrvaskim kraljem Zvonimirom. Slovenski svet je bil v srednjem veku v cerkvenem pogledu razdeljen na salzbursko in oglejsko ob¬ last. Meja med njima je med 811 in 1751 potekala po Dravi. Zdi se, da se je pisatelj spogledoval z zgodovinsko moznostjo, da bi celo slovensko ozemlje pripadalo samo eni cerkveni upravni enoti - misijonsko manj podjetni Oglej mu je bil ob dej- stvu, da se je slovenstvo v velikem delu pod salzbursko oblastjo asimiliralo, ocitno bolj simpaticen od Salzburga. Bohinjcev nasvet je ostati na zlati sredini: ne na sever ne na jug, vedno le previdno, se najboljsa je zvestoba Ogleju. Svetobor postane oglej ski patriarh, zal le za kratek cas, ker umre ob napadu upornikov. Obrobna zanimivost povesti je zgodovinski motiv mutca osojskega, 23 to je poljskega kralja Boleslava iz 11. stoletja, ki se v samostanu ob Osojskem jezeru kot preprost menih z molkom pokori za uboj skofa. 23 Prim. Askercevo balado Mutec Osojski, Ljubljanski zvon 1883. 130 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Mejasi like Vastetove, »povest iz davnih dni« (1923), je knjiga za mladino. Go- vori o junaskem »slovenskem« prodiranju v Furlanijo v 8. stoletju. Navedek iz nje naj ilustrira avtoricin pogled na razmerje med slovenstvom in slovanstvom: »To pa gotovo vem, da so Slovenci mocni in da jih je - kadar se vsi zdruzijo - kakor listja in trave. Po Panoniji prebivajo in po Noriku tja do Dunava in doli po Karantaniji, po Kamioli in dalec ob Savi in najugu Save do bizantinske Adrije« (22). Od povojnih romanov na temo naselitve in pokristjanjevanja zahodnih Slovanov je treba omeniti roman Janka Modra Sveta zemlja, »kroniko slovenskega rodu« (1952). Izsla je le prva knjiga Neznano ljudstvo se budi (v sedmih delih s 166.000 besedami), napovedani drugi del Druzine Slovenov potujejo pa zaradi avtorjeve nemilosti pri oblasteh ne. Napisan sredi druge svetovne vojne, je imel izrazito narodnopotrjevalno tendenco - hotel je poudariti slovansko in slovensko zivljenjsko energijo, samozavest in svobodoljubnost, cut za skupnost in slogo, kar nas vse brani pred potujcenjem. Hotel je biti »dokument nasih pravic in spodbuda zvestim bratom na Primorskem in Koroskem«. Se obseznejsi (210.000 besed) je bil roman Oskarja Hudalesa v dveh knjigah Med dvema svetovoma (Murska Sobota, 1962). Spod- budila ga je 1100-letnica Kocljeve vladavine v mejni grofiji Spodnji Panoniji. V zgodovinski spomin klice razpetost slovanskega sveta med frankovsko oblast na za- hodu in bizantinsko na vzhodu. Kocelj se je po zgledu moravskega kneza Rastislava odlocil za bizantinsko, to je za slovansko varianto krscanstva, in tako hotel ustvariti pogoje za samostojno slovansko drzavo, ki bi povezovala juzne in zahodne Slovane. Roman ponovno kaze na izvirni greh slovanskega znacaja, na neslogo: »Franki in Obri so nase prekletstvo /.../ Mi pa se koljemo med seboj, namesto da bi se zdruzili in enkrat za vselej posteno obracunali z njimi« (2: 192). Nekaterih povesti ni mogoce potakniti v noben obsirnejsi zanrski ali tematski tip zgodovinskega romana. Obskurna je npr. tematizacija ruske zgodovine v povesti Nihilist (1906) Vitomila Feodorja Jelenca. Jelenc je bil sicer tako strasten Jugoslo- van, da se je preselil v Srbijo in prevzel srbsko drzavljanstvo, bil je prostovoljec v balkanskih vojnah in je prezivel pekel umika srbske vojske na otok Krf, vendar v povesti izrecnih klicev k slovanski vzajemnosti ni. Neoprijemljivi so mohorjanski Bozji mejniki ali Oce, budi volja tvoja!, »povest iz Istre« (1925) Ivana Preglja, ki je 1926 izsla tudi v hrvascini. Zgodovinska je v njej le informacija o trzaskem in poreskem skofu Juriju Dobrili iz prejsnjega stoletja, ki je rad pomagal studentom. Podobno je nedeklarativen Peter Markovic, strah ljubljanskih solarjev (1929) istega avtorja, katerega prvi del se dogaja na Hrvaskem, najugu Istre in na Reki leta 1583. Osamljen je »profesorski« oziroma historiografski roman na temo zgodnje srbske zgodovine Tite Kovac, ki je pod psevdonimom Mira Ceti v okviru Slovenskih vecernic leta 1974 objavila roman Stefan Decanski. Poglavja uvajajo citati iz zitij srbskih vladarjev v stari cerkveni srbscini skupaj s prevodi. Kaksnega razvidnega aktualnega sporocila knjiga nima; najbrz jo je spodbudila le fascinacija nad bogato, vplivno in divjo srbsko preteklostjo. 3 Sklep. Okroglo 50 od kakih 300 slovenskih zgodovinskih povesti je bolj ali manj zaznamovano s slovansko tematiko. Na programski, tj. nazorski, idejni ali Miran Hladnik, Ideja slovanstva v slovenski zgodovinski povesti 131 politicni ravni prav nic ne dvomijo o tem, da varno eksistenco zagotavlja Slovencem le sirno slovansko zaledje in da so pravi prijatelji samo med Slovani, zato so vzhicene nad razprostranjenostjo Slovanov, njihovo mocjo, nravnim zdravjem in gostoljubnostjo ter zalostne zaradi tradicionalne nesloge med slovanskimi »ple- meni«. Na zgodbenem nivoju pa so panslovanski ideali neredko problematizirani z zgodovinskim spominom na neprijetne slovanske sosede, zlasti na Uskoke. Nevarno-podjetni tujci, tudi tisti slovanskega porekla, so v slovenski literaturi praviloma negativne osebe. 24 Tako se v slovenski zgodovinski povesti s slovansko tematiko spodrivata dva koncepta, prevratni koncept vseslovanske enotnosti in pre- vidnejsi koncept ohranjanja relativne samostojnosti pod trenutnim neslovanskim gospodarjem, posvetno pod Habsburzani, cerkveno pod Oglejem. Summary About one sixth of the total of 300 Slovene historical novels and tales from the beginning of the genre in the middle of 19 th century till today deals to a certain extent with the Slavic theme. In their commentary passages, the authors are clear about the fact that only a broad Slavic background guarantees the further existence of the not-too-numerous Slovenes. They express their love for other Slavic nations who are considered the only true friends, they are enthusiastic about their number, strength, hospitality, morals, and their innate good health, and they are concerned for the traditional discord among the neighboring Slavic »tribes«.-On the 'level of story and characters, the fate of personae of non-Slovene Slavic origin doesn’t differ much from the fate of other non-Slavic personage: all foreigners, be Slavic or not, present a threat to the Slovenes in matters love, religion, economy, and politics, hence play predominantly negative roles in Slovene historical fiction. Numerous novels recall the Slovenes’ negative historical experience with the neighboring Uskoki (the renegade Serbs who fled from the Ottoman rule to serve in the Austrian army). Thus Slovene historical novels contain twofold national projects: the programmatic rebellious concept of Slavic unity, and the more cautious concept of maintaining relative national authonomy under the lasting non-Slavic ruler-the Austrian Habsburg royal family or under the patriarchs of Aquileia. 24 Slovanska kri je npr. tekla po zilah vojskovodje Jana Vitovca, cigar zli sloves poznamo ze iz slovenske ljudske pesmi o Pegamu (Beha(i)m ’Ceh’), potem paiz Detelove zgodovinske povesti Pegam in Lambergar (1891). »Jan Vitovec je prisel na dvor Celjskim kot najemnik s tremi konji v casu, ko so se grofje Celjski bojevali z Avstrijci. In bil je potomec revnega viteskega rodu na Ceskem« (Kronika grofov Celjskih, 1883). Osvajal je gradove celjskih nasprotnikov in pripomogel, da je Ulrih 1454 postal ban kraljevine Dalmacije, Hrvaske in Slavonije. Po propadu rodbine je menjal strani: malo se je tepel za cesaija Friderika ffl., malo pa za ogrskega kralja Matijo Korvina, kakor mu je bolje kazalo, in dosegel celo casti slavonskega bana. Vitovcevih vojaskih uspehov slovenska zgodovinska povest nekako ni mogla porabiti za utijevanje ideje slovanske vzajemnosti. — S Celjani je povezan tudi motiv Veronike Deseniske. Zivel je sicer bolj v drami, v prozi menda le v delu Sandija Sitarja Veronika z Desenic Veronika (1974). UDK 821.163.6.09-3(94) Miran Stuhec Pedagoska fakulteta Maribor MOTIVNO-TEMATSKA RAVEN PRIPOVEDNE PROZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV V AVSTRALIJI (RAZVOJNIPREMIKI) V pripovedni prozi avstralskih Slovencev je opazna teznja po oblikovanju motivno-tematskega kompleksa izseljenstva, ki je v svoji osnovni izkusnji le nekoliko moten s sicer vzporednimi, a drugovrstnimi problemi, s problemi ideoloskega in politicnega znacaja. Osnovni motivi so: tujstvo oz. brezdomovinskost, nova, avstralska izkusnja, politicno-ideoloske napetosti in spori v casu med II. svetovno vojno in po njej ter univerzalna zivljenjska empirija. Razvojni lok motivno-tematske ravni pripovedi iz korpusa kaze opazen premik k obcecloveskim motivom in temam, ki so povezani s tudi pozitivno avstralsko izkusnjo. In narrative prose by Australian Slovenes there is a noticeable tendency towards the formation of the emigrational motif-topical complex, which is in its basic experience only slightly disturbed by parallel, yet different kind of problems, i.e., the problems of ideological and political nature. The basic motifs are: the fact of being a foreigner or, rather, without a homeland; the new, Australian experience; political-ideological tensions and conflicts during and after World War II; and universal empirical problems of life. The developmental span of the motif-topical level of the narrative from the corpus shows a considerable shift towards the common human motifs and topics, related to the Australian experience, which was also a positive one. 0 Literatura slovenskih izseljencev v Avstraliji je stevilcno in literarnoumetnisko omejen korpus. Se posebej to velja za pripovedno prozo, nastalo v tem prostoru. Ugotovitev izhaja iz primerjav, izvedenih znotraj samega »avstralskega« opusa, seveda pa prav tako tistih, ki v svoje interesno podrocje uvrscajo tudi kompleks li- terarnih del Slovencev, izseljenih v Severno in Juzno Ameriko. Vzrokov za to si- tuacijo je vec, med njimi je najrelevantnejsi tisti, ki je vezan na sam vzrok izseljevanja. Pomemben je iz dveh razlogov. Prvega lahko povezujemo z duhovno strukturo izseljencev, z globino njihove zivljenjske izkusnje in s spoznanjem o za mnoge skrajno krivicnem razlogu za izselitev, kar pride v postev predvsem za pisoco slovensko emigracijo v obeh Amerikah, drugega pa z razlikami v interesni sferi izseljenih slovenskih prebivalcev npr. Argentine in Avstralije ter usmerjenostjo njihovega intelektualnega potenciala. O duhovnem, umetniskem in literamem zivljenju Slovencev, izseljenih v obe Ameriki, je bilo napisanih ze vec tehtnih razprav. Manj je bilo tovrstnega razisko- valnega napora namenjenega izseljencem v Avstraliji, se posebej njihovi pripovedni prozi. Opozoriti pa je potrebno, da prav v tem casu nastaja v okviru SAZU obsezna raziskava slovenskega izseljenskega problema, ki bo zajela seveda tudi avstralske Slovence. Slovenci so se v Avstralijo izseljevali ze v letih 1947 do 1950, najvecji val pa so ti tokovi dosegli po 1. 1950, nekako do 1. 1960. Nadaljevalo se je izseljevanje tudi se kasneje, a v manjsi meri (Cebulj-Sajko 1995: 53). Vzroki za emigracijo so bili razlicni, 134 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij v prvih povojnih letih je slo za politicno, po letu 1950 pa za ekonomsko emigracijo. Zaradi relativno velike razseljenosti je tezko ugotoviti natancno stevilo Slovencev, stalno naseljenih v Avstraliji. Nekatere ocene govorijo, da jih je priblizno 40000. B. Cebulj-Sajko navaja, da je najpomembnejsi vzrok izseljevanja ekonomski, ob njem pa tudi neurejene druzinske razmere, verizno emigriranje, poroka itn. (58). 1.0 Zaradi vsebine vzrokov izseljevanja je mogoce hipoteticno trditi, da dozivljajo slovenski izseljenci v Avstraliji najbolj precisceno varianto izseljenstva, in to zato, ker je njihova zaznamovanost s politicno-vojaskimi, verskimi in ideoloskimi spori med Slovenci manj pomembna. Taksno stanje v globalni zavesti izseljencev pa bi moralo imeti posledice tudi v duhovni sferi njihovega zivljenja in koncno tudi v literarni praksi. To pa bi pomenilo, da je njihova literatura manj trdno vezana na protosistemsko izhodisce, v katerem kot temeljna struktura utripa politicno-ideoloski kod, ki je zaznamoval zivljenje Slovencev med II. svetovno vojno in po njej. 1.1 V nadaljevanju bo moj interes namenjen dvema, med seboj povezanima vprasanjema. Prvo je: ali je pripovedna proza avstralskih Slovencev zaradi pretezno ekonomskih vzrokov emigriranja podrocje, kjer travma ogrozenega krscanstva, po¬ vojnih pobojev ter politicno-vojaske odlocitve in opredelitve v casu II. svetovne vo- jne ni pustila vidnejsih posledic, in drugo: ali kaze motivno-tematska raven te proze razvoj od tipicno izseljenskih problemov k splosno bivanjskim. 2 Celoten motivno-tematski kompleks literarnih del iz korpusa je pravzaprav tezko zajeti. Zaradi velike oddaljenosti, zaradi slabse medsebojne povezanosti, predvsem pa zaradi specificnih interesov ekonomske emigracije v Sloveniji niso dostopne vse publikacije, v katerih avstralski Slovenci objavljajo svoje prozne pris- pevke. A zanesti se je mogoce na to, da so besedila, ki jih hranijo NUK, SAZU in Izseljenska matica reprezentativna in zato dovolj pomemben vzorec za oblikovanja relevantnih zakljuckov. Med avstralskimi Slovenci je nastalo relativno malo pripovedne proze. V opaznem delu le-te, mislimo predvsem na zgodnejsa dela, je mogoce ugotoviti mo- horjansko paradigmo, princip torej, na katerem so nastale pripovedi, prilagojene okusu in receptivnim sposobnostim preprostega bralca. Njena podoba doloca vse aspekte paradigmaticnosti in sintagmaticnosti posameznih besedil in se v svoji povrsinski strukturi kaze predvsem v preglednosti in jasnosti. Mogoce pa je v »avstralskem« pripovednem opusu najti tudi pripovedi, katerih literarnoumetniska vrednost presega navedeni model. Ob tem bi veljalo opozoriti na to, da je literatura v »nematicnem« prostoru, ce mislimo na tisto v obeh Amerikah in v Avstraliji, zaradi razlicnih vzrokov nastajala izolirano od literarnega dogajanja v domovini. Natancnejsi pregled pripovedne proze avstralskih Slovencev pokaze, da literarno-umetniskega in duhovnega stika med posameznimi ustvarjalci prav tako ni bilo, kar pomeni, da je ta literarna pro- dukcija v glavnem brez enotnih literarnih, estetskih in stilnih dolocnic in zato brez znacilnosti stilne formacije. Miran Stuhec, Motivno-tematska raven pripovedne proze slovenskih izseljencev ... 135 3 Poseben problem predstavlja sintagma tipicna izseljenska problematika. Problem zato, ker pricujoce besedilo zahteva njeno pomensko zozitev in preciznost do stopnje, ki bo imela konkretno funkcionalno vrednost. Razlicni avtorji, med njimi nekateri iz emigracije, razumejo namrec pod tem pojmom cel splet s sloven- skim izseljenstvom sicer povezanih, a za problem izseljenstva kot takega v bistvu manj pomembnih sestavin. Naj kot primer navedem nekaj del planinske, potopisne in vojne literature, nastalih med slovenskimi izseljenci. Gre za besedila (V. Arko, Cerro Shaihueque, 1987; D. Bertoncelj, Moj zadnji planinski pohod s Tonckom Pangercem, 1955; J. Skvarca, Vzpon na Cerro Norte, 1967; T. Kovacic, Srecanje na Koreji, 1990 itn.), katerih poetika ne izhaja iz vnaprej predvidenih retrospektivnih zastranitev, v katerih bi naj bil pripovedni tok ustavljen in z njim dinamika zgodbe umirjena, in katerih »vsebina« bi bila od samega dogajanja pravzaprav mocno od- daljena. Prav taksne miselne zastranitve npr. v povojne poboje na Slovenskem, uvedene v tok planinsko-alpinisticnega dogajanja, zato opozarjajo na ze kar travma- ticno obremenjenost dela izseljenske literature z ideoloskimi, vojaskimi, verskimi in se kaksnimi spori in na res specificno razumevanje izseljenske problematike: »Pogrelo me je.« »Bezi, bezi. Tukaj ni bilo nobenih mnozicnih pobojev ne kraSkih jam. Premagance so odpeljali v vojaska taborisca in kasneje, ko so se razmere ustalile, so jih spuscali spet nazaj v Patagonijo. Ko so pripeljali Sajneka v Buenos Aires, ga je sprejel sam predsednik republike general Roca. Vmjeni domobranci bi bili veseli, ce bi zmagovalec z njimi tako clovekoljubno ravnal« (Arko 1992: 23) Tovrstno preigravanje politicno-ideoloskega koda oz. tovrsta kontaminacija s protosistemskim izhodiscem v pripovedih, ki zaradi svoje specificne poetike diskurzu pravzaprav niso naklonjene, njihova pripovedna sklenjenost in kompozici- jska cvrstost izhajata namrec iz koncepta akcije, dokazujejo, da izseljenska travma in z njo »tipicna izseljenska problematika« implicirata tudi preziveto kalvarijo medvojnega in povojnega casa. Toda refleksija neposrednih udelezencev spora je le en vidik problema. Drugi je ta, ki loci izseljensko travmo na raven prvega in drugega razreda. Raven prvega razreda zapolnjujejo problem brezdomovinskosti in tujstva, problem nepoznavanja jezika, kulturnih, eticnih in duhovnih posebnosti novega okolja, spoznanje odtr- ganosti iz naravnega okolja in utecenega zivljenja ter obcutek vrzenosti v neznano in nepoznano. Raven drugega razreda pa tvorijo izkusnje politicnega, ideoloskega in verskega znacaja. Gre torej za dvoplastnost, ki pride do posebnega izraza sele takrat, ko mislimo na globalne razlike med slovenskimi izseljenci in ob tem upostevamo predvsem strukturo izselitvenih vzrokov. Navedeno lahko povzamemo z naslednjim: v pripovedni prozi slovenskih izseljencev je osnovni tematski kompleks izseljenstvo, opremljen z ustreznim in pricakovanim izseljenskim motivnim sklopom ter kontaminiran z motiviko, pri- padajoco protosistemskemu izhodiscu. Podobno je tudi tematsko izhodisce pripovedne proze avstralskih Slovencev. Izhaja iz prvobitne emigrantske izkusnje in po vecini ostaja v njenih mejah, kar pomeni, da je manj opazno obremenjeno z motiviko, vezano na slovensko pol- 136 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij preteklo zgodovino. Vzroki z tako stanje se nahajajo predvsem v ze navedenih razlogih in pogojih izseljevanja ter socialni in duhovni strukturi izseljencev. 3.1 Preglednost pricujocega referata narekuje upostevanje teoreticne resitve, ki je v slovenskem prostoru manj uporabljana. Mislim na t. i. dvoravninski koncept naratoloske strukture, iz katerega se da izvesti tudi dihotomno locevanje med mo- tivom in funkcijo, sestavinama globalno sicer iste literarnoteoreticne kategorije. Motiv razumemo kot prvino, ki deluje na visji ravni in pomeni nespremenljivko. Zaradi svoje narave je sestavina posebne sheme motivov, ki v dani obliki v nobenem od besedil ni udejanjena, a je kljub temu v vsakem od njih prisotna kot abstraktna kategorija, kot zgolj teoreticna osnova za nastanek konkretnega pripovednega dela. Funkcija je konkretizacija motiva skozi izbrani subjekt ali objekt. Kot taka je spremenljivka, ki dano moznost, skladno z vsakokratnimi potrebami besedila in specificnim pripovedovalcevim konceptom, uresnici. Funkcija je zato opravljanje in izpolnjevanje dolocene naloge glede na vnaprej postavljen namen. Shema mo¬ tivov je torej temeljna struktura motivno-tematske ravni literarnega(-ih) dela(-0), ki dobi svoj konkretni izraz in svojo materialnost na ravni zgodbe v t. i. funkcijski sin- taksi. Motiv je npr. politicno-ideoloski spor, iz njega izhajajoce funkcije pa povojni poboji, domobranstvo, pobeg v Avstrijo, zatocisce pri sorodnikih v Italiji itn. Shemo motivov je potrebno lociti od teme literarnega dela, ker je le-ta visja kate¬ gorija, spoznana veckrat pretezno intuitivno. Predstavlja v celoto oblikovano vsoto pomenov literarnega dela, grajeno in izgrajeno prav s pomocjo funkcijske sintakse in preko motivne sheme. 4.1 Motivno shemo v pripovedih iz korpusa oblikujejo predvsem stirje motivi: izkljucenost (brezdomovinskost), dozivljanje Avstralije, politicno-ideoloski spor v casu med II. svetovno vojno in po njej ter vkljucenost v novo okolje. Gre za pose- ben, slovenski izseljenski model, ki povezuje univerzalno z avtenticnim dozivetjem stare in nove domovine skozi prizmo narodne in nacionalne, politicne in ideoloske pa tudi obce cloveske odtujenosti in vkljucenosti. Taksna je globinska struktura mo¬ tivno tematske ravni besedil in izhodisce za rast njihove teme, za nastanek posebne oblikovanosti idejno-racionalnih in afektivno-emocionalnih sestavin, zdruzenih v vsebini literarnega dela in preko njegove semanticne ravni posredovanih bralcu. Percepcija izseljenca, usmerjena k novemu svetu in vezana na staro izkusnjo ter posredovana skozi motivno konfiguracijo pripovedne proze avstralskih Slovencev, poteka v treh stopnjah, in sicer: - izkljucenost iz Slovenije in brezdomovinskost, - dozivljanje Avstralije, - ideoloski in politicni spor, - vkljucenost v nove materialne moznosti in novo duhovno-zgodovinsko paradigmo ter pomeni hkrati tudi razvojni premik na motivno-tematski ravni. Miran Stuhec, Motivno-tematska raven pripovedne proze slovenskih izseljencev ... 137 Tematika te proze je sinkreticna. V njej namrec obstajajo sestavine domoljubne, ljubezenske, politicne, ideoloske in moralno-eticne narave, pa tudi tiste, ki izhajajo iz problema neprilagojenosti novemu nacinu zivljenja, novim delovnim navadam, novim delovnim in zivljenjskim pogojem itn. Vecina pripovedi je zato prostor svo- jevrstnega odsevanja vseh nastetih tem in le redke med njimi oblikujejo en sam in preciscen pomen. Ena takih je kratka pripoved Ivanke Skof Visoko v bregu, v kateri je pripove- dovalceva optika usmerjena k izseljencu, ki potem, ko se po petintridesetih letih vrne domov, spozna, da domovina ni, kar si je ves cas svojega izseljenstva pred- stavljal, ki spozna, da se je odtujil tistemu, kar ga je kot bivanjska kategorija napolnjevalo z voljo in mocjo ves cas njegovega izseljenstva. Vrnitev, opremljena s spomini na mamo in oceta, na pies s Toncko itn., je v pripovedi poglobljena v temo totalne brezdomovinskosti in odtujenosti. Sicer pa je ta pripoved zgled za del »avstralske« pripovedne proze. Po svoji kratkosti, kompozicijski enostavnosti in fabulativni neizdelanosti pomeni namrec enega mnogih »pisateljskih« poskusov, ki svoje vrednosti niso dosegli na literar- noumetniskem in estetskem podrocju, pac pa so predvsem avtenticen in prepricljiv dokaz izseljenceve samorefleksije. Zaradi obsega in odprtosti v sirsi prostor izseljenskega vprasanja, ki omogocata tudi rast epske sirine, sta zanimivi pripovedi Barbara, Cilke Zagar in Mozje s Sno- wyja, Ivana Kobala. Zagarjeva je za zunajliterarno izhodisce svoje, v 30 poglavij razdeljene pri¬ povedi, uporabila Slovence v Lindenu. V to osnovo je skladno s potrebami zgodbe vkljucevala tudi dogodke iz drugih krajev Avstralije pa tudi Slovenije. Motivna shema izhaja iz navedene »avstralske« paradigme in kaze na ravni svoje uresnicitve presenetljivo pestro podobo. Funkcijski kompleks pa omogoca siroko in poglobljeno temo pripovedi. Obsega zivljenje avstralskih Slovencev in uposteva pri tem njihovo vrascenost v novo okolje na eni strani pa zaznamovanost s tujstvom na drugi ter njihovo vpetost v tradicionalne, a tudi sodobne zivljenjske okoliscine. Te so razpete med se konvencionalno pojmovanje druzine, ljubezni, vere itn. ter v ze sodobno in svobodno razumevanje spolnosti, otrokovih pravic, novega sveta in lastnega polozaja v njem. Predvsem to zadnje je zanimiva lastnost, ki pri¬ poved ob se nekaterih drugih loci od »klasicnega« pojmovanja tujstva. Seveda gre tudi v tem primeru za avtenticno dozivetje tujine, vendar loceno od pozicije odtu¬ jenosti, kot jo je izrazala starejsa generacija (Detela 1991: 487). Podoben oziroma se mocneje izrazen nov odnos do tujstva je znacilen za Ko- balovo pripoved Mozje s Snowyja. Njeno izhodsce je gradnja velikega energetske- ga sistema v avstralskih Sneznih gorah. Gre za delo, katerega avtor se je osredotocil na cas, ko je Avstralija tudi s pomocjo priseljencev postala moderna drzava, na cas, ko se je dalo dobiti dobro placano delo, a ko so bile pomembne vrednote tudi soli- darnost, prijateljstvo ter ohranjanje slovenske narodne in kultume samobitnosti. Vidna ustvarjalka je prav tako Neva Rudolf, avtorica kratkih pripovedi, zbranih v knjigi Cisto malo ljubezni. Razlocevalno znamenje njenega pisateljskega pristopa 138 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij je predvsem uporaba lirskih stilnih postopkov, s katerimi se na posebno senzibilen in subtilen nacin priblizuje problemu izseljenstva. Razume, se bolj pa cuti ga kot razpetost med idilicnim domacijskim svetom in brezosebno tujino, s katero pa je mogoce kljub vsemu in za ceno hudega bivanjskega napora navezati stik, ki pomeni znosnost v prezivljanju vsakdanjosti novega sveta. 4.2 Najbolj izrazito podobo dobi motivno-tematska raven z izlocitvijo osnovnih sestavin, tj. s konkretizacijo posameznih motivov skozi izbrani subjekt in objekt. Nas nadaljnji interes naj bo zato namenjen k registru funkcij. Med njimi so za potrebe pricujocega besedila izbrane seveda le nekatere najzanimivejse oziroma tiste, ki so glede na opus slovenske izseljenske literature tipoloska znacilnost. Motiv izkljucenost (brezdomovinskost) je v besedilih iz korpusa posredovan skozi funkcijo (zenske) rate, slovenskega kluba, solskega, verskega in kulturnega dela, skozi funkcijo spoznati dekle/nevesto Slovenko, prihoda v Avstralijo, kraske pokrajine, matere, marelice, osebnih imen, skrinje, osamljenosti, odtujenosti med najbljizjimi, Cankarja itn. Mocno produktiven je motiv dozivljanje Avstralije, in sicer kot funkcija pogreba, ukrocene reke, vrascenosti v okolje, mesta Linden, odnosov med Slovenci in Jugoslovani, volitev, avstralskega drzavljanstva, odnosa med priseljenci in Avstralci, veckulturnosti, prepirov znotraj slovenskih klubov, landroverja, am- basade, avstralskega domoljubja, evkaliptusa itd. Motiv ideoloski in politicni spor je posredovan predvsem skozi naslednje funk- cije: student teologije in partizansko gibanje, sestra, ki je ljubica nemskega oficirja, povojni poboji, odnos partizani: domobranci, »cerkev«, ki dela tudi napake, sprava v Rogu, dachauski procesi, Gotenica, iz ucbenika iztrgana Titova slika, skof Rozman itn. Pomemben je tudi motiv vkljucenosti, funkcijsko izrazen kot smrt, spostovanje do mrtvih, obiskovanje grobov, molitev, otrokove pravice, minljivost zivljenja, tra- dicionalno pojmovanje starsevstva, pedofilija, nedolznost, zenska, kontracepcija, splav, nezakonska hcerka, bivanjska sreca itd. Znotraj tega kompleksa je potrebno zaradi pogostosti pojavljanja izlociti funkcijsko plast ljubezen, konkretno obliko- vano v funkcije: neizziveta ljubezenska izkusnja, prva ljubezen, »ljubezen« iz hvaleznosti, locitev, poroka brez ljubezni itd. Iz kvantitativnega merila izhajajoca medsebojna primerjava navedenega registra dokazuje dvoje: prvic, da sta vidno zastopana motiva vkljucenost v nove zivljenjske pogoje ter dozivljanje specificno avstralskega sveta, in drugic, da je motiv ideolosko-politicen spor sicer opazen, a manj pogost, kot ostali trije. Njegovo po- javljanje v besedilih navadno tudi ne povzroca pretresov, katerih nujna posledica bi bil premik v tendencioznost. Posamezne funkcije delujejo v vec besedilih. Tako je funkcijo spoznati dekle/ nevesto Slovenko moc najti v Barbari C. Zagar in v pripovedi I. Kobala Mozje s Snowyja. Pripovedovalec v drugem besedilu npr. ugotavlja, kako so slovenska dek- leta iz prve skupine priseljencev posla kakor »redki kovanci« in kako caka na drago skupino dolga vrsta mladih moz. Funkcijo slovensko prijateljstvo najdemo v Bar- Miran Stuhec, Motivno-tematska raven pripovedne proze slovenskih izseljencev ... 139 ban in v zbirki Cisto malo ljubezni N. Rudolf, funkcijo evkaliptus v Mozje s Snow- yja in pripovedih N. Rudolf, prav tako tudi funkcijo veckulturnost, povojni poboji itn. Tako n. pr. so partizani v Kocevskem Rogu pobili Mihovo druzino (Zagar 1995: 31), »pripadniki zmagovite osvobodilne fronte« pa vmjene domobrance in »na tisoce jih je izginilo v mnozicnih grobovih in jamah, ki so znacilne za Slovenijo.« (Kobal 1993: 27) 5.0 Za slovensko izseljensko literaturo moramo ugotoviti, da je veckrat vezana na protosistemsko izhodisce. Zato je za opazno stevilo besedil znacilno namerno razgaljanje politicnega, ideoloskega in moralnega koda, komuniciranje s povojnim politicnim sistemom in njegovo prenasanje v lastno motivno in tematsko konfigu- racijo. Ob tem se zdi vredno opozoriti, da nekateri pripovedniki svojo percepcijo selekcionirajo, skladno s svojo preteklo zivljenjsko izkusnjo. Negativna kritika po- vojnega zivljenja v Jugoslaviji in Sloveniji dobi tako tudi ontolosko razseznost. Po analizi pripovednega opusa Slovencev v Avstraliji pa je mogoce reci troje: a) Prenasanje pretekle izkusnje v »sodobni cas« je v slovenski izseljenski litera- turi zanimiv, cetudi obremenjen dialog, ki pravzaprav odlicno razkriva predvsem obcutek strahotne, za nekatere celo pogubne krivice. Nekaj podobnega lahko ugo- tovimo tudi upostevaje zgolj »avstralsko« pripovedno prozo, vendar v opazno ome- jenem obsegu. To pa pomeni, da je ta segment toposa slovenske izseljenske litera¬ ture v pripovedih, nastalih med avstralskimi Slovenci, manj obsezen. Belogard- isticna povojna izkusnja, prenesena iz protosistema v sodobnost, je namrec manj izrazita sestavina novega literarnega sistema. Pripovedna proza avstralskh Slovencev sicer je zaznamovana s politicno-ideoloskimi in verskimi spori med Slovenci, vendar ne do stopnje, ki bi primaren izseljenski polozaj obremenjevala do njegove tezje prepoznavnosti. b) Motivno-tematska raven pripovedi kaze, ce upostevamo razvojni lok od zbirke Cisto malo ljubezni, ki je izsla 1. 1958 do pripovedi Barbara (1995), premik k nekoliko splosnejsi tematiki, povezani s mdi pozitivno avstralsko izkusnjo. Tovr- stne motivno-tematske posege najdemo sicer ze pri N. Rudolf, npr. v kratki prozi Bush, vendar se ne toliko izrazito, da bi jih mogli razumeti kot tipolosko oznako. c) Analizirana literarna dela so literarnoumetnisko, stilno in estetsko omejen korpus, vendar vreden premisleka. V njih je namrec oblikovan relativno dovolj preciscen motivno-tematski kompleks izseljenstva, v svoji osnovni izkusnji manj moten s sicer vzporednimi, a drugovrstnimi problemi. Seveda pa bo dokoncno sodbo o tem dala analiza motivno-tematske ravni celotnega literarnega opusa, nas- talega med slovenskimi izseljenci. VlRI IN LITERATURA Avstralski Slovenec. Cebul Sajko, Breda, 1995: Vzroki za izselitev. Dve domovini VI. Detela, Lev, 1991: Pregled slovenske zdomske knjizevnosti. Dialogi XXVII/7. — 1991: Pregled slovenske zdomske knjizevnosti. NR 17. 140 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij Hlis Thirion, Danijela, 1985: Zbezati v preteklost. Zbornik avstralskih Slovencev. Sidney: SALUK. Kobal, Ivan, 1993: Mozje s Snowyja. Gorica: Mohorjeva druzba. Kos, Janko, 1983: Ocrt literame teorije. Ljubljana: DZS. Maver, Igor, 1992: Slovene Immigrant Literature in the Postmodern World: The Rise of Multiculturality ans Multi-ethnicity in Australia, the United States of America and Canada. Dve domovini. Razprave o izseljenstvu 2-3. Ljubljana: Institutza izseljen- stvo ZRC SAZU. POGACNIK, Joze, 1972: Zgodovina slovenskega slovstva VIII. Maribor: Obzorja. RUDOLF, Neva, 1958: Cisto malo ljubezni. Avstralske crtice. Buenos Aires: Slovenska ka- toliska akcija. Susa, Barbara, 1990: Knjizevnost Slovencev v Avstraliji (mag. naloga). Ljubljana. Skof, Ivanka, 1985: Visoko v bregu. Zbornik avstralskih Slovencev. Sidney: SALUK. Pod juznim krizem, 1992. Ur. Zora Tavcar. Celje: Mohorjeva druzba. URBANCIC, Ljenko, 1991: Srecanja, portreti, dejanja. Ljubljana: Zalozba M&M. ZAGAR, Cilka, 1995: Barbara. Celje: Mohorjeva druzba. Zitnik, lanja, 1993: Literamozgodovinske raziskave slovenske izseljenske knjizevnosti. Dve domovini IV. Zohar, loze, 1991: Mati. Dialogi XXVII/7. — 1991: Zemlja. Dialogi XXVII/7. — 1991: Valovanje. Dialogi XXVII/7. Summary The motif outline of the narratives written by Slovene emigrants in Australia consists mainly of four motifs: the fact of being a foreigner or, rather, without a homeland; the new, Australian experience; political-ideological tensions and conflicts during and after World War II; and universal empirical problems of life. This involves a special, Slovene emigrant model, determining the authentic experience of the new and old homelands through the prism of national, political, and ideological, as well as general human problems. The developmental span of the motif-topical level of the narrative from the corpus shows a considerable shift towards common human motifs and topics, related to the Australian experience, which was also a positive one. These kinds of motif-topical forays can be found in Neva Rudolf’s work, e.g., in her short prose »Bush« ( Just a Tiny Bit of Love, 1958), but not to the extent that they could be considered a typological feature of her narrative. They became more prominent in the narratives The Men from Snowy (1993) by Ivan Kobal and Barbara (1995) by Cilka Zagar. Although narrative prose by Australian Slovenes is marked by political and ideological conflicts among Slovenes, this is not to the extent that would burden the primary emigrant experience to the point beyond recognition. The literary works that have been analysed represent an artistically, stylistically, aesthetically, and spiritually limited, but nevertheless interesting opus, primarily because in its basic experience it is disturbed to a lesser extent by parallel, yet different, i.e., ideological and political, problems. UDK 681.324:1 Miha Javornik Filozofska fakulteta v Ljubljani INTERNET - ZACETEK NOVEGA ALIPONAVLJANJE ZNANEGA? (Kaj pri tern pocne Mihail Bahtin?) Razprava odpira vprasanje o odnosu med knjigo in internetom kot komunikacijskim medijem, ki bo odlocilno zaznamoval sporazumevanje v 21. stoletju. Posebna pozomost velja znacilnostim intemetske interakcije (IRC, MUD), ki daje posamezniku novo moznost za izgradnjo lastne identitete. Pri presojanju nove oblike komunikacije se razprava opira na teoretska izhodisca, ki jih je postavil ruski antropolog Mihail Bahtin. Njegove ideje o heteroglosiji, kamevalizaciji, marginalnosti zazivijo na poseben nacin v komunikaciji, ki jo determinira internet. The article tackles the question of the relationship between the book and the Internet as a communication medium, which will crucially mark communication in the 21st century. Particular attention is focused on the properties of Internet interaction (IRC, MUD), which provide an individual with a new opportunity for building his own identity. In judging the new form of communication the paper rests upon the theoretical principles established by Russian anthropologist Mikhail Bakhtin. His ideas about heteroglossia, camivalization, and marginality come to life in a special way in the communication determined by Internet. Nobenega dvoma ni, daje 90. leta zaznamovala nova komunikacijska tehnolo- gija, imenovana internet. Razloga za popularnost intemeta sta najmanj dva: hitrost v pretoku informacij in njegova cenenost. Z internetom je svet postal velika mreza, v katero se lahko prikljuci vsak ob vsakem casu in kjerkoli, le da ima racunalnik, modem in je preko lokalnega distributerja povezan v intemetsko mrezo. Uporab- niku interneta je danes ze omogoceno, da se pogovarja za ceno lokalnega telefon- skega impulza s sogovornikom na drugi strani sveta, v preizkusni fazi so video in- ternetski telefoni, ki omogocajo, da sogovornika tudi vidimo. Z vsakim dnem nas vse bolj prepricuje misel, da bomo cas na prehodu iz 20. v 21. stoletje imenovali obdobje intemeta. Tako kot sta nekoc telefon in televizija temeljito spremenila predstavo o svetu, zdaj tudi internet oblikuje clovekovo predstavo o casovnih in prostorskih koordi- natah. V prispodobi lahko recemo, da se svet spreminja v vse manjsi, a informacij- sko vse bolj nasicen kontinuum, kjer se nekoc tradicionalne predstave o casu in prostoru deformirajo do neprepoznavnosti. Te modifikacije so dejansko le nadalje- vanje tistega spoznanja o relativnosti casa, ki ga je prinesla v kulturo ze Einsteinova relativnostna teorija. Relativizacija je spremenila predstavo cloveka o zivljenju. Zivljenje ni le premocrten niz dogodkov, splet vzrocno-posledicnih navezav, ki vodijo od rojstva k smrti. Samega sebe opazujemo z razlicnih perspektiv, s tern pa nasa dejanja dobivajo razlicen vrednostni predznak. Vsaka nova informacija, ki nas- taja kot posledica vecperspektivicnosti, razlicnih sopostavitev, pomeni odmik od nekoc bolj ah manj jasne, premocrtne predstave o razvoju zivljenjske poti. Ce biografijo v osnovi sicer zaznamuje predstava o posledicnosti procesov, o neprekinjenem gibanju, ki spreminja zivljenje (saj jo uzavescamo kot splet vzrokov 142 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij in posledic), pa narascajoca informacijska redundanca, ki je najvecja prav v epohi interneta, zamegljuje predstavo o procesualnosti. Odziv na drazljaje, ki jih v bi- ografskem kontinuumu ponuja informacijsko nasicena kultura, je parcialen, saj se v nasi refleksiji ne moreta razviti obcutje in zavest o procesualnosti. Uzavescanje sveta kot spleta zaporednih, linearnih procesov se umika predstavi o parcialnosti, razprsenosti in nelineamosti dogajanja. Kot da ideja o prihodnosti ni izgrajena iz vnaprej predvidljivih zaporednih procesov, temvec jo zaznamuje obcutje neskoncnih moznosti, ki jih je sele potrebno realizirati, da bi lahko presojali o nji- hovi informativnosti. V tern procesu razsrediscevanja, fragmentarizacije, difuznosti in nelinearnosti, ki se je zacel v kulturi 19. stoletja in se razmahnil domala na vsa podrocja kulture, pomeni internet zadnjo fazo. *** Izhodisce tej razpravi je ideja o treh sorodnih evolucijskih etapah kulture v 20. stoletju. Prvo zaznamuje prehod od besede k sliki in zvoku (filmu oz. televiziji) v prvi polovici stoletja, druga je vezana na pojav (osebnega) racunalnika v 80. letih in tretjo opredeljuje nesluten razmah globalnega informacijskega omrezja, poznanega v 90. letih kot internet. Vse etape odlocilno zaznamuje soroden proces komuni- kacije v sami kulturi oz. med kulturo in njenim uporabnikom-recipientom. Speci- fika tega procesa se kaze kot prehod od avtokratske, avtoritativne izjave k demokra- ticni. Ce pri opredeljevanju omenjenih kategorij crpamo iz koncepcije jezikovne komunikacije, kot jo je izrisal v svoji teoriji Mihail Bahtin, lahko recemo, da gre za distinkcijo med t.i. monolosko (avtoritativno) in dialosko (demokraticno) naravna- nostjo govora. Po Bahtinu je monolosko naravnana beseda znacilnost pesniskih vrst, polifonija, raznojezicje, notranja dialoskost pa znacilnost proze oz. natancneje romana druge stilisticne crte, 1 ki se razvije v umetnisko polno, dialosko umetnino v literaturi F.M. Dostojevskega. 2 Roman, usmerjen k sodobnosti, s korenito spremen- jenimi casovnimi koordinatami, ki govorijo o novi literarni podobi, povezani s socasnostjo, je zanr, ki kar najpopolneje prelamlja razlicne govore znotraj govora samega. 3 Pri tem seveda Bahtin misli na t.i. raznojezicje (heteroglosijo) in notranjo dialogicnost govora, ki jo nazorno predstavljata sintagmi pent g pemi in penb o penu , 4 Literarni lik se kot individuum konstituira v spletu ( prelomu) razlicnih izjav. Iz Bahtinove koncepcije je razvidno, da se subjekt izgrajuje sele v kontekstu, ki ga bistveno opredeljuje prav govorna interakcija. Vec razlicnih izjav suponira plu- ralnost, vecperspektivicnost, heteroglosijo, kar velja v sami kulturi in v teorijah o druzbi za znak demokraticnosti. Nekoliko paradoksalno pa zveni misel, vendar 1 Gl. razpravo Cjiobo b poMaHe, v: M. BaxTHH, Bonpocbi Jiureparypbi u screTUKU , MocKBa, 1975. 2 M. EaxTHH, llpo6jieMbi no3TUicu flocroeecKoeo, MocKBa, 1972. 3 G1. Cjiobo b poMaHe [...] 4 V razpravi se izogibam pojasnjevanju znanih Bahtinovih teoretskih postavk. Zato tudi ne govorim posebej o vrstah t. i. notranje monologicnosti. Miha Javomik, Internet, zacetek novega ali ... 143 praksa upravicuje trditev, da ta heteroglosija oz. vecperspektivicnost zamegljuje predstavo o dolocenem predmetu, dejanju, in posledicno cloveku kot individuumu. 5 Vec razlicnih izjav-mnenj slisimo, teze si oblikujemo predstavo, mocnejsi bo dvom pri njenem vrednotenju. Ta misel je odlocilna za razumevanje dominantnih pojavov v kulturi 20. stoletja: posameznik v preseku razlicnih izjav postaja nesuveren, poln dvomov o samem sebi brez jasno razvidnega vrednostnega sistema. Polifonija Bahtina, ki govori o procesu, kako osvoboditi literarni lik pred avtori- tativnostjo avtorja in narediti literaturo cirabolj demokraticno, pripelje v posledici v slepo ulico: nekoc ideolosko profiliran literarni lik postaja ob razlicnih kontekstual- nih izjavah vse bolj heterogen, nedefiniran in izmuzljiv. Kot tak preneha obstajati kot klasicen literarni lik, kar vodi v koncni konsekvenci do lastnega (samo)ukin- janja. 6 Proces, ki ga je kritika uzavestila ze davno in ki se sprva pojavi v literaturi, je moc opazati tudi na drugih ravneh. Soocanje besede (literature) s sliko oz. zvokom v 20. stoletju prav na simptomaticen nacin obnovi proces, ki vodi od monolosko na- ravnanega govora k dialoskemu, od monolitne koncepcije k demokraticnim moznostim, od ideolosko jasno berljivega filmskega junaka k vse bolj meglenim in razprsenim podobam lika, ki relativizirajo njegovo vrednost kot junaka v klasicnem smislu besede. V tej evolucijski etapi me bolj kot evolucija samega filmskega hka, zanima proces, ki ga dozivlja recipient-gledalec. Ce namrec odmerja kinofilm gledalcu natancen polozaj - za (estetski) uzitek mora gledalec kupiti karto in ob dolocenem casu priti na dolocen kraj, kjer bodo film prikazovali - lahko tovrstno determiniranost razumemo kot specificno pojavnost monoloskega odnosa. Sistem kinofilma postavlja gledalca nedvoumno v odvisen in pasiven polozaj. Pomembno spremembo v relaciji do gledalca vzpostavi televizija, ki pomeni prvo stopnjo de- mokratizacije. Zdaj lahko gledalec izbira, kdaj bo televizijo prizgal in si ogledal film, pri tem pa mu ne bo treba zamenjati niti prostora, film si bo ogledal doma. Ta proces demokratizacije ukinja casovno-prostorsko distanco, ki jo vzpostavlja kinofilm. Televizija, ki pomeni prenos slike in zvoka v zasebnost, je proces, ki bi mu v Bahtinovi terminologiji rekli familiarizacija, ta pa je zagotovo (in tudi po Bahtinu) znak demokratizacije. Novo stopnjo v procesu prinasa razvoj kabelske in satelitske televizije. Gledalec izbira med razlicnimi programi, a tudi med razlicnimi diskurzi, ki govorijo vsak na svoj - drugacen nacin o isti stvari. Ce velja Bahtinova misel, da se posameznikova identiteta konstituira v govomih kontekstih, potemtakem pomeni moznost izbire med razlicnimi TV programi tudi tezavo za gledalca. V iskanju moznosti med razlicnim, a hkrati podobnim, se gledalec izgublja oz. pricenja dvomiti o verodostojnosti, o resnici povedanega oz. videnega. Razumljivo je, da ta nacelni dvom otezuje tudi gledalcevo refleksijo. Nekoc obstojeca totaliteta se pricenja rusiti tudi v tej relaciji. Vse ocitneje prodira v 5 S to mislijo se navezujem na teorijo informacije oz. na t. i. medijske studije. 6 Nazoren primer tovrstnega samoukinjanja opazujemo v ruski literaturi 70. in 80. let - v socartu oz. v ruskem konceptualizmu. 144 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij zavest obcutje o heterogenosti, vse bolj je podoba samega sebe motna, razprsena in fragmentarna. Gornji shematski zaris, ki bi mu marsikdo upraviceno lahko rekel kratki kurz iz postmodemizma, dejansko sluzi le kot ogrodje za razumevanje komunikacije, ki jo je v 80. in 90. letih odlocilno zaznamoval racunalnik. Sledec osnovni tezi bi morali namrec tudi v tej fazi kulture najti sorodnosti, ki vezejo proces racunalniske komu¬ nikacije s t.i. procesom demokratizacije, ki sta jo svojcas dozivela literatura in film/televizija. Skusajmo to dokazati. V prvi fazi racunalniskega opismenjevanja, ki je pomenil tudi prodor racunalnika v zasebnost (Personal Computer), imamo opraviti s kompleksno zgrajenim sistemom, nad katerim se navdusujejo racunal¬ niski zanesenjaki, ko odkrivajo zakonitosti njegovega delovanja. Tedaj najbolj razsirjeni racunalniski operacijski sistem (DOS) deluje po principu logicno grajene strukture. Da preidemo do kompleksnejsih racunalniskih operacij, moramo vedno znova predhodno opraviti natancno dolocene ukaze, ki sele omogocajo kom- pleksnejsi, a ze vnaprej lahko predvideni in predvidljivi nacin komuniciranja. Upo- rabnik (distinkcija bralec-gledalec-uporabnik) se mora pri komunikaciji z racunal- nikom drzati strogih pravil, da je ta komunikacija (in aplikacija, cemur je raba racunalnika v osnovi namenjena) sploh mozna. Boljse poznavanje strukturnih zako¬ nitosti, po katerih deluje racunalnik, prinese tudi vecji uspeh pri njegovi uporabi. V zgodnjem obdobju racunalniske tehnologije torej uporabnik na specificen nacin ponavlja metodo, ki jo pozna strukturalizem. S tern, ko odkriva principe racunalniskega komuniciranja, skusa zreducirati kompleksnost stroja na najpo- membnejse ponovljive skladnike te komunikacije in odkriva med njimi bazicne komunikacijske principe. Potemtakem gre za proces, ki bi mu rekli z vidika for- malizma razgaljevanje postopka (obHaxeHHe npneMa), s cimer zelimo odkriti dominanto, njeno poznavanje pa olajsa razumevanje zakonitosti v racunalniskem sporazumevanju. Ta komunikacija z racunalnikom je po svojem znacaju monoloska, zreducirana na razumevanje elementov in njihovih odnosov, kot obsta- jajo v logicno zgrajenem hierarhicnem sistemu racunalniskih znakov. Morebitno uporabnikovo neupostevanje zaporednosti ukazov ali celo njihovo spreminjanje onemogoca vsakrsno komunikacijo. Racunalniski sistem je zgrajen po principu linearnosti, vnaprej predvideno casovno determinirano ponavljanje znakov poudarja vsakic znova monolitnost in hierarhicno urejeno zgradbo stroja, ki natancno doloca smernice komunikaciji. Ta proces, v katerem bi lahko odkrivali znacilnosti modernisticne estetike, 7 se pricenja radikalno spreminjati ob koncu osemdesetih let s pojavom novega programja, ki ga poznamo pod imenom Okna (Windows). Ce sem povsem natancen, se radikalna sprememba porodi s pojavom Oken 95, ki postanejo sami operacijski sistem. Vloga se zamenja - prejsnje enacice Oken delujejo kot aphkacija znotraj DOS, zdaj pa obstaja nekoc dominanten opera¬ cijski sistem le kot arhaicen ostanek - kot aplikacija znotraj Oken 95. 7 Prim. Sherry Turkle, Life on the screen, Simon&Schuster,1995 Miha Javomik, Internet, zacetek novega ali ... 145 V cem je opaziti spremembo, ki je bistveno modificirala komunikacijo z racunalnikom? Prva ugotovitev temelji na dejstvu, ki ga bodo podprli sami racunalnicarji: ce je bilo mogoce DOS dekonstruirati in se navdusevati nad zna- njem, ki ga ima racunalnicar zaradi razumevanja strukturnih zakonov, Okna 95 tega uzitka ne dopuscajo. Okna 95 so sistem, ki ga ni mogoce vec zreducirati na nekaj temeljnih zakonitosti, predstava o njihovi strukturiranosti je tudi za racunalnicarja meglena oz. motna. Druga ugotovitev govori o radikalni spremembi v komunikaciji med uporabnikom in racunalnikom, ki jo prinasajo Okna 95. Ce se pred uporab- nikom DOS-a pojavi komandna vrstica, kamor je potrebno vpisati pravo besedo- znak, da se bo po dolocenem linearno grajenem zaporedju izvedla dolocena apli- kacija, se pri Oknih 95 pojavi na ekranu veliko stevilo ikon. Uporabniku ni vec potrebno v sukcesivnem zaporedju tipkati ukazov, tern vec mora izbrati le doloceno ikono in operacijski sistem postori namesto njega vse, da se pojavi dolocena apli- kacija. Se vec: aplikacije lahko obstajajo na ekranu socasno, njihov obstoj pa je od- visen le od pritiska na ustrezno sliko/ikono. Asociacija z daljinskim upravljalcem za izbor televizijskih programov je spet simptomaticna. Z vpeljavo Oken kot bazicnega operacijskega sistema se dogaja soroden proces v komunikaciji, kot ga opazamo pri prehodu od kinofilma k televiziji oz. ob sirjenju TV omrezij. Kot se je v dolocenem casu kinofilm (kot linearna, casovno determinirana komunikacija) s prodorom televizijskih omrezij transformiral le v eno izmed moznosti, ki jih ponu- jajo hkrati razlicne televizijske mreze, tako se je linearno zgrajen, monoloski opera¬ cijski sistem DOS spremenil samo v eno izmed moznosti, ki jo ponujajo na ekranu Okna. Tako kot se je ze veckrat v zgodovini temporalni vidik zabrisal na racun spacialnega, je tudi racunalniska tehnologija potrdila proces, ki se kaze ze kot ar- hetipska konstanta: polifonija, ki suponira decentralizacijo in dehierarhizacijo monolitnega, pomeni favoriziranje spacialnega vidika oz. brise casovne locnice med posameznimi pojavi oz. izjavamr 8 Tudi racunalniska komunikacija je (po- dobno kot TV) predvsem stvar uporabnika (gledalca), ki izbira med moznostmi sprehajajoc se z misko po ekranu (oz. s prstom po daljinskem upravljalcu). Okna so po svoji karakteristiki potemtakem mehanizem, v katerega je ze v osnovi vgrajena 8 Ni nakljucje, da tudi M. Bahtin pri svojem razumevanju polifonije poudarja pomen prosfora oz. prostorske perspektive v delih Dostojevskega. Raziskovalec Bahtina in Dostojevskega Aleksander Skaza je tako, upostevaje izsledke Bahtina, zapisal: »Dostojevski je videl in mislil svoj svet v prostoru. Vse miselno gradivo resnicnosti si je v svojih delih prizadeval organizirati v kratkem casovnem razmaku in ga razviti ekstenzivno v obliki dramaticnega primerjanja. Razumeti svet je pomenilo za Dostojevskega - dojeti vse njegove lastnosti, njegove razvojne stopnje kot istocasne in pogoditi njihove medsebojne odnose z vidika enega samega trenutka.« (A. Skaza, Mihail Mihajlovic Bahtin - v: Mihail Bahtin, Teorija romana , Ljubljana, 1982). Zanimivo je, da tudi Jola Skulj v svoji razpravi o vprasanju konceptualizacije modemisticnega romana obravnava spacialno formo (spacializacijo) kot temeljno prepoznavno kategorijo modemisticne proze. Pri svojem razumevanju sooca pojem spacializacije pri J.Franku (Spatial Form in Modem Literature) z Bahtinovim pojmom dialogizacije in ugotavlja, »da pojma spacialna forma in dialoski diskurz implicirata tip misljenja, ki je drugacno od tistega, ki pripada logocentrizmu, predpostavljata [...] pojmovanje resnice kot aporije oz. taksne interakcije, kot jo nakazuje beseda dialog ali pa pri Kristevi pojem double. [...] Dejansko tako spacialnost kot dialoskost, ce sledimo Bahtinovim formulacijam, predpostavljata zavest, ki je povsem decentralizirana.« (Jola Skulj, Spacialna fonna in dialoskost, Primetjalna knjizevnost, 1989,1) 146 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij ideja vecjezicja oz. heteroglosije - uporabnik se glede na svoje preference odloca, katere oblike komunikacije (aplikacije) bo realiziral. Med temi aplikacijami obsta- jajo tudi pojavi notranje dialoskosti, saj programje lahko interaktivno obravnava uporabnikov ukaz oz. izjavo, ga uposteva in mu ponudi za nadaljevanje komuni- kacijske operacije vec moznosti (prim, vlogo Carovnika oz. Asistenta v Office 97!). Ta dialoskost postaja znotraj Oken 95 nuja, saj se pricenja uporabnik izgubljati med stevilnimi moznostmi, ki jih ponuja programje. To pa poraja njegovo negativno stalisce do racunalnika in do uporabnosti programja. Ce interpretiramo izjave o izgubljenosti pred racunalnikom drugace, lahko recemo, da je sprememba monolitnega in monoloskega racunalniskega sistema v mnogovrsten (mnogojezicen) mehanizem prinesla pred povprecnega uporabnika prepreko - nekoc ze naucena pravila o funkcioniranju stroja so zastarela, moznosti, ki jih odpira novo programje je toliko, da ostaja uporabnik v poskusih komunici- ranja z njimi le na pol poti. Uporabnikova komunikacija v decentraliziranem svetu racunalniskega programja je le fragmentarna in prinasa obcutje nelagodja in nemoci. Ni potrebno posebej poudarjati, da postmodernisticna kritika govori o razprsenem jazu v svetu mnogoterosti (multiplicity), heteroglosije in fragmentar- nosti. Omenjena opazanja dopuscajo, da govorimo o ponovljivih fazah kulturnega raz- voja v razlicnih zgodovinskih obdobjih. Soroden proces, ki vodi od monoloskosti (monolitnosti) k polifoniji v samem literarnem delu, zaznamuje realno zivljenje (gledalca) ob prehodu kinofilma h globalnemu televizijskemu omrezju. Tako kot z vidika gledalca pomeni televizija vecjo izbiro, a mu ta nalaga tudi vecjo odgovor- nost pri presojanju tega, kar posledicno sprejema za resnicno in dobro, ustvarja tudi sodobno racunalnisko programje vse popolnejso in kompleksnejso iluzijo necesa, kar naj bi bilo dejansko tudi res. Bolj informativna (v sirokem smislu besede) bo racunalniska komunikacija, bolj popolno bo ucinkoval splet besede, zvoka in po- dobe/slike na uporabnika, prej se bo ta v mnostvu razlicnih moznosti odlocil za ponujeno formo informacije oz. za resnicnost, ki jo ta vzpostavlja. Nobenega dvoma ni vec, da je racunalniska komunikacija odlocilno posegla v preoblikovanje clovekove identitete. Najbolj opazno modifikacijo osebnosti prinasa nova forma komunikacije z racunalnikom, ki jo poznamo kot internet (mreza mrez). Ta komu¬ nikacija pa se spet oblikuje po ze znanih in omenjanih evolucijskih fazah. Ce odmislimo danes ze bolj ali manj prezivete komunikacijske internetske pro- tokole (npr. gopher, archive) predstavlja prvi pomemben korak pri prodoru med mnozicne oblike komuniciranja t. i. WWW (svetovni splet). Ta bazicna forma in¬ ternetske komunikacije obnavlja temeljne zakonitosti pisave: ko se prikljucimo na spletni streznik, prebiramo na njem tekst, ki je organiziran na podoben nacin kot katerokoli drugo besedilo. Komunikacija, ki jo vzpostavljamo s tem tekstom, je po svoji naravi monoloska, vezana le na kontekst spletne strani, ki pa naceloma ne go¬ vori o specifiki dolocenega izjavljalskega stalisca. Odnos do teksta na spletnem strezniku se radikalno spremeni z rabo t. i. HTML jezika oz. hiperteksta, ki omo- goca uporabniku pogled v njegovo globino. Za oznaceno (markirano, hipertekstno) povezavo se razkriva neskoncno mnostvo kontekstualnih navezav. Markirana izjava Miha Javomik, Internet, zacetek novega ali ... 147 tako izgublja svoj monoloski znacaj, v kontekstu neskoncnih moznosti, ki jih odpira hipertekst, pa se relativizira pomen (hiper)znaka in s tem vsega teksta. Povsem na- zomo udejanja hipertekstna faza internetske komunikacije prehod v razumevanju teksta kot zakljucene celote oz. monoloskega sistema k ideji o razprsenosti, frag- mentarnosti in nezakljucenosti teksta, ki jo zastopa vecina poststrukturalisticnih teoretikov. 9 V primerjavi z drugimi oblikami komunikacije v kulturi ugotovimo, da tudi hipertekstna faza internetske komunikacije ne temelji na principu linearnosti, temvec odpira moznost neskoncne izbire in povezav. Relacija temelji - podobno kot komunikacija preko TV omrezja ali pa Oken - na ideji o spacialni navigaciji, ki omogoca socasno sopostavljanje zunaj casovne determiniranosti in brez vnaprej dolocene hierarhije. Razumljivo je, da hipertekstna faza komunikacije nazorno ude¬ janja princip dialoskosti, heteroglosije, s tem pa se v tem prostoru nikoli koncanega dialoga izgublja tudi lik avtorja in posledicno subjekta kot entitete z razvidno ideolosko pozicijo. Kot sklep omenjenega razumevanja lahko zapisemo nekaj po- dobnega kot v zvezi z relacijo uporabnik - racunalnik, ki deluje pod Okni 95. Posameznik, ki se prepusti deskanju po globalnem omrezju, se pred neskoncno izbiro moznosti pocuti vse bolj zmeden in izgubljen. Le kako naj v stalno izmuzljivih in spremenljivih moznostih odkrije mozno identiteto, ki bo osmisljala njega samega? V iskanju paralel med raznimi etapami kulture ugotavljamo, da je pripeljal proces decentralizacije, polifonije in demokratizacije v svoji skrajni fazi k rusenju identitete, k izgubi lastnega jaza, k relativizaciji vrednot oz. k njihovemu ukinjanju. Ce razumemo tudi internetsko komunikacijo znotraj omenjene paradigme, ki jo je postavila postmodemisticna kritika, pa se zdi prav paradoksalno, da raba interneta v svetu skokovito narasca. Ce opazamo v vseh dominantnih etapah komunikacije v kulturi 20. stoletja pre- hajanje od ideolosko profilirane izjave, ki opredeljuje posameznika (lik) kot subjekt k vse opaznejsi razsredinjenosti, razprsenosti jaza (in kot posledici motnosti - ki se uporablja kot pogosta oznaka casa, v katerem zivimo), imamo s tem razprsenim ja- zom (oz. ne-jazom) v dobi interneta opraviti ze v osnovi. O tem nas prepricuje nacin internetske komunikacije poznan pod imeni IRC, MUD (MUSH, MOO). Bistvo in- ternetskega kramljanja (Internet Relay Chat) je v tem, da se uporabnik po lastni izbiri priklopi na kanal, kjer pod psevdonimom izgrajuje v (po)govoru z drugimi re- alnimi uporabniki (ki komunicirajo prav tako pod izmisljenim imenom) istega kanala virtualno identiteto, ki izhaja iz njegovih realnih intimnih potreb in zelja. Naceloma verbalna (IRC) komunikacija postane veliko kompleksnejsa in izzivalna s pojavom MUD (Multiple User Domains-Dimensions in temu podobnih komuni- kacijskih oblik). Po svojem znacaju gre pri MUD za igro - labirint (Dungeon) 10 , kjer uporabniki izgrajujejo v skladu z vnaprej dolocenimi pravili vsak svojo iden- 9 Prim. George P. Landow, Hypertext: The Convergence of Contemporary Critical Theory and Technology , Hie John Hopkins University Press, 1992. I0 Sprva je kratica MUD pomenila le oznako za Multi-User Dungeon. 148 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij titeto, da bi nato ob medsebojnem sodelovanju razresili zastavljeno uganko in tako koncali interaktivno igro. Pri MUD ne gre vec le za verbalno simulacijo, saj udelezenec prevzema in oblikuje podobo/lik na ekranu, ga po njem premika in na ta nacin ustvarja/rezira neke vrste filmsko zgodbo. Za razliko od t. i. pustolovskega MUD-a temelji druga vrsta (t.i. socialni MUD) na kreiranju lastnih pravil in last- nega virtualnega sveta, v katerem gradijo udelezenci neke vrste virtualno drzavo (MOO). Ne glede na vrsto interaktivne komunikacije ustvarja udelezenec svojo identiteto v dialogu (najpogosteje verbalnem) z drugimi udelezenci. Nacelna moznost biti priklopljen na vec kanalov hkrati (oz. moznost ustvarjati vec likov hkrati znotraj enega MUD) omogoci izgrajevati vec razlicnih virtualnih subjektov, ki pa se oblikujejo vedno v preseku konkretnih polilogov - skozi razlicen govor. Izgradnja virtualnih identitet tako povsem nazorno udejanja postmodernisticno razlago, da bi razumevali jaz v sferi diskurza. Internetska interaktivna komunikacija postaja neke vrste socialni laboratorij za eksperimentiranje s pojavnostmi samega sebe. Razlicne simulacije nudijo moznosti, kako razumevati kompleksnost sveta, v katerem si posameznik izgrajuje identiteto na temelju, ki ga ne determinira vnaprej zacrtan sistem pravil in obnasanja. Ustvarjanje mentalne konstrukcije, v kateri si posameznik s pomocjo racunalnika izgrajuje resnico o sebi samem v interakciji s sorodnimi izjavami drugih udelezencev, suponira idejo absolutne svobode. Moznosti v gradnji lastne (virtualne) identitete so neomejene, konstruiranje virtualnih subjektov, ki jih posameznik v realnosti ne more ali si jih ne upa ustvariti, pomeni moznost, da se obogaten z izkusnjami virtualnega dialoga osvobodi realnih tezav pri komunici- ranju, svojih kompleksov in travm. Interaktivna komunikacija predstavlja tako nekaksno avto-terapijo izgubljenemu jazu. u V intemetski interaktivni komunikaciji je tudi proces naracije drugacen, saj je obstoj privzete-izmisljene podobe dolocen z intimno (varno) mizansceno. V tre- nutku nelagodja lahko posameznik komunikacijo preprosto prekine, ne da bi pri tem virtualna komunikacija kakorkoli vplivala na realm kontinuum - virtualni sub- jekti poznajo realne udelezence komunikacije le po njihovem govoru... Ta virtualna identiteta, osvobojena vnaprej snjih omejitev in prepovedi, dejansko pod masko vir- tualnosti govori o resnicnosti - o resnicnih zeljah, potrebah in nagnenjih, ki se raz- krivajo iz virtualnegapoliloga. 12 Ce si za trenutek izposodim Bahtinovo misel o tem, 11 Prim, razmisljanje udelezenca MUD, ki ga navaja Sh. Turkle: »I like to put myself in the role of a hero, usually one with magical powers, one one MUD, start a few conversations going, put out a question or two about MUD matters, and ask people to drop off replies to me in a special in-box I built in my mud ’office’. Then I put my character to sleep and go off and do some work. Particularly if I’m in some conflict with someone at works it helps to be MUDding, because I know that when I get back to the MUD I’ 11 probably have some appreciative mail waiting for me. Or sometimes I use a few rounds of MUD triumphs to psych myself up to deal with my boss.« (Sherry Turkle, Life on the screen, Simon&Schuster, 1995, 189) 12 Simptomaticni sta izjavi udelezencev virtualne interakcije: »I was on the game talking to people about my problems endlessly... I find it a lot easier to talk to people on the game about them because they’re not there. I mean, they are there but they’re not there. I mean, you could sit there and you could tell them about your problems and you don’t have to worry about running into them on the street the Miha Javomik, Internet, zacetek novega ali ... 149 da je vsak izjava ideoloska oz. teleoloska, potem lahko suponiramo, da bo izjava v virtualni komunikaciji osvobojena vecine sublimnih form. Spoznavanje sorodnosti (sistemskega) v virtualnem naj bi potemtakem pomenilo tudi kvalitativno stopnjo pri izgradnji lastne suverenosti in avtonomnosti v realnosti. Nesluten razmah internetskih orodij vodi k tisti razvojni fazi, primerljivi z ze znanimi evolucijskimi etapami v kulturi, ki govori o spletu besede, slike in zvoka. V bliznji prihodnosti bomo kreirali totalno simulacijo, v kateri se bodo virtualni liki povezovali preko omrezja v kontinuum, sestavljen iz realnih (na ekranu vidnih) po- dob in realnega zvoka (glasov). Vrednost omenjeni misli dajejo nedvoumne izjave velikih racunalniskih korporacij (Microsoft, Intel) o razvojni strategiji, ki je usmer- jena k sirjenju sistema videotelekonferenc. Prvi poskusi v smeri totalne simulacije pa so bili narejeni ze nedavno tega z razlicicami internetskega video telefona oz. s preprostejsimi interaktivnimi audio/video orodji (CUSEEME). Ce je opaziti v komunikaciji 80. let, ki jo zaznamuje racunalnik, ze v zacetku stoletja viden proces, ki pelje od besede k sliki in zvoku in ustvari film, se ta proces v intemetski komunikaciji ponavlja, vendar z osupljivo naglico. Ob teh vzporedni- cah je videti kontinuiteto se v enem procesu, ki ga opazamo ob narascajoci gledanosti televizije v 60. in 70.-ih letih in za katerega sem si ze izposodil termin iz teorije M. Bahtina - gre za t. i. familiarizacijo. Ta pomeni nacin profanacije vsega visokega, idealnega, abstraktnega (monoloskega - op.p.) na raven zemlje in teles- nosti. Familiarizacija pomeni ze po svoji naravi nacin demokratizacije, ko v zivljenju utelesa idejo polifonije. Proces demokratizacije medijev v 20. stoletju pomeni potemtakem tudi proces familiarizacije. Dejansko pomeni cas televizije in osebnega racunalnika priblizevanje in posledicno vdor tehnike v svet zasebnega (beri domacega). Televizija in racunalnik sta ze postala domala nepogresljiv nacin za oblikovanje zasebnosti in osebnosti. Proces familiarizacije je ocitno dosegel skrajno stopnjo z internetsko komunikacijo. Prijateljevanje z racunalnikom ima drugacen znacaj kot jo ima interakcija s televizijo. Tako kot v hipertekstni (HTML) tudi v interaktivni komunikaciji (IRC, MUD) posameznik ni le pasivni udelezenec dolocenega nacelno moznega in nekoc ze strukturiranega dogajanja (kot ga je videl npr. avtor TV prispevka ali reziser filma). Udelezenec interaktivne internetske komunikacije sele izgrajuje dogajanje kot avtor med avtorji (lik med liki, siibjekt med subjekti). Njegova realna sposobnost (oz. nesposobnost) strukturirati samega sebe kot virtualen-navidezen subjekt se kaze ponovno v preseku povsem realnih izjav oz. realne interakcije. Med racunalnikom, ki omogoca vzpostaviti virtualno na povsem realen nacin, in udelezencem komunikacije se tako splete tesna vez, ki ji next day (Turkle, 198) »The more I do it, the more I feel I need to do it. Every couple of days I’d notice, it’s like, ’Gee, in the last two days, I’ve been on this MUD for the total of probably over twenty-eight hours.«... I mean I’d be on the MUD until I fell asleep at the terminal practically, and then go to sleep, and then I’d wake up and I’d do it again (Turkle, prav tarn). Sh. Turkle ugotavlja, da MUD delujejo kot mediatorji za realizacijo fantazije, ki jo udelezenec projecira v virtualni svet: »Stewart s MUD serves as a medium for the projection of fantasy, a kind of Rorschach. But it is more than Rorschach, because it enters into his everyday life. Beyond expanding his social world, MUDs have brought Stewart the only romance and intimacy he has ever known« (Turkle, 194). 150 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij lahko z vso upravicenostjo recemo skrajna stopnja familiarizacije. V Bahtinovi teo- riji se familiarizacija tesno veze s pojmom karnevalizacije oz. grotesknega odnosa do sveta, za katerega je znacilna nenehna dinamika enotnosti polarnih nasprotij oz. dvojni (ambivalentni) aspekt v dojemanju sveta clovekovega zivljenja. 13 Nova so- cialna izkusnja, ki jo prinasa internet, nastaja v preseku dveh kontinuumov (real- nega in virtualnega) in je tudi po svojem znacaju izrazito ambivalentna in groteskna. Podobno kot ugotavlja Bahtin za karneval - kot najbolj ciste forme grotesknega od¬ nosa do sveta - tudi udelezenci interaktivne komunikacije ne igrajo, temvec jo zivijo. 14 Dejansko nastaja med realno in virtualno komunikacijo splet, kjer se ukin- jajo locnice med eno in drugo ravnijo ter nastaja t. i. dvosvetnost (^ByMHpHOCTb). Ta pojav ima tudi sorodno funkcijo, kot so jib imele karnevaleskne forme v kulturi razlicnih obdobij. Ce so po eni strani degradirale monolitnost hierarhicnega sistema, so ga pa drugi dinamizirale in ga s tem ponovno aktualizirale. Ni mogoce mimo dejstva, da je v svojem casu oblast karneval tolerirala, ga celo podpirala ter v njem odigrala strogo doloceno vlogo. V karnevalesknih sopostavitvah, kjer si je lah¬ ko vsak udelezenec nadel masko po lastni izbiri, se je zrcalila ideja narobe sveta. Zamenjava vrednostnih predznakov, spreminjanje druzbene vloge in lastne iden- titete pa so dejansko vodili k utrjevanju znanih predstav o urejenosti sveta in od- nosov v njem - kot pac obstajajo v realnem svetu. Kaj ni mogoce virtualen svet - ta narobe svet ob koncu 20. stoletja razumeti na podoben nacin - kot poskus, da bi utrdili pomen in vrednost realnih odnosov? Zdi se, da udejanja internet na najbolj nazoren nacin tiste teoretske postavke postmodernisticne koncepcije, ki konotirajo z Bahtinovimi pojmi mnogojezicja, karnevalizacije, dehierarhizacije, familiarizacije ipd. Ti Bahtinovi termini vsak po svoje govorijo o istem - o prehodu centralizirane (monoloske) izjave k decentrali- zirani (dialoski). Ta proces, ki ga navadno ponazarjamo s terminologijo sociologije kot prehod od avtokracije, totalitarizma k demokraciji, zaznamuje dominantne etape kulturnega razvoja v 20. stoletju. Pluralnost in heteroglosija (heterogenost), ki 13 Prim. M. EaxTHH, FIpoSjieMbi nodrwai flocroeecKoao, MocKBa, 1972, 206-207, Teopnecreo 0pcmcyaPa6jie, MocKBa, 1965,15-16.PoBahtinuse princip dialogicnostirealiziravoblikahljudske kulture smeha oz. v t. i. formah kamevalske kulture. Te forme tudi J. Kristeva (Desire in Language) razume kot nekaj, kar prezira kavzalnost in identiteto in kar obstaja samo v relacijah ali skoznje. Dialoskost in karneval predpostavljata jezik, ki bezi pred lineamostjo - zakonitostjo (prim, tudi J. Skulj, Spacialna forma in dialoskost, Primerjalna knjizevnost 1989, 1). 14 Zanimivo in povedno je, da se poskusi udejaniti virtualno razmerje v realnem zivljenju (torej ukiniti dvosvetnost) navadno koncajo z neuspehom, na kar opozarja tudi Sh. Turkle: »In a second phase, players commonly try to take things from the virtual to the real and are usually disappointed. Peter, a twenty-eight-year-old lecturer in comparative literature, thought he was in love with a MUDding partner who played Beatrice to his Dante (their characters’ names). Their relationship was intellectual, emotionally supportive, and erotic. Their virtual sex life was reach and fulfilling. The description of physical actions in their virtual sex (or TinySex) was accompanied by detailed descriptions of each of their thoughts and feelings. It was not just TinySex, it was TinyLovemaking. Peter flew from North Carolina to Oregon to meet the woman behind Beatrice and returned home crushed. ’[On the MUD] I saw in her what I wanted to see. Real life gave me too much information’«(Turkle, 207). Miha Javomik, Internet, zacetek novega ali ... 151 ju postavljamo kot sinonima za demokraticnost, so ob intenzivnem tempu tehnolo- gije korenito zaznamovale predstavo o subjektu-individuumu. Ce opazamo sprva le v literaturi proces, ki govori o razpadu literarnega lika na vec pojavnosti (govorov), kar pripelje posledicno k razvrednotenju in ukinjanju literarnega subjekta v klasicnem poetoloskem smislu besede, se ta proces ponovi v relaciji film/televizija - gledalec oz. racunalnik - uporabnik. Mnostvo heterogenih podob, najpogosteje sestavljenih iz fragmentov razlicnih govornih izjav, ki posamezniku onemogocajo celovito refleksijo, pripelje do t. i. razprsenega subjekta, fragmentarnosti, k izgubi totalitete, krizi identitete ipd. Kaj ne govori ta podobnost in paralelnost evolucijskih faz o ponovljivih strukturnih zakonitostih, ki jih kultura realizira in aktualizira v dolocenih casovnih etapah na soroden nacin? Kljub dejstvu, da oblike internetske komunikacije nedvoumno udejanjajo ze ponovljene in ponovljive karakteristike, odpirajo tudi novo fazo komunikacije, ki pomeni moznost za novo vrednotenje samega sebe. Novost te komunikacije je de- jstvo, da se posameznik v njej ne pojavlja v vlogi, ki bi ze v osnovi govorila o apri- omi destruirani podobi lastnega jaza. Posamezniku, ki je povsem osvobojen realne druzbene vloge, se v kiberprostoru, v praznini brez vsakrsnih oznacevalcev ponuja nesteta izbira moznosti. Ta principielna praznina ustvarja udelezencu iluzijo totalne svobode, ki vabi h konstruiranju idealne virtualne drzave, kjer pricne posameznik izgrajevati lasten subjekt zacensi od nic in kjer lahko doseze vse. Ce sprejemamo gornja opazanja za verodostojna in jih povezemo z ugo- tovitvami o narascajoci rabi interneta, lahko to dejstvo razumemo za konstrukcijsko fazo v izgradnji identitete. Udelezenec komunikacije postaja avtor novega kolek- tivnega teksta, kjer se sele izgrajujejo njegove bodoce karakteristike. Heterogenost, mnogoterost, fragmentarnost, polifonija postajajo znaki kreativne faze, saj posameznik ustvarja relacijo povsem po lastni izbiri, izhajajoc pri tem iz lastne zelje, potrebe oz. notranjega vzgiba. Ta relacija, ki skusa potlaciti neko socialno oz. zgodovinsko izkusnjo, je po svoji karakteristiki principielno svobodna, demokra- ticna in kot taka daje moznost za konstruiranje nove identitete. Ali pomeni ta samo-terapevtska relacija v koncni konsekvenci tudi prebujanje individuuma v novem sistemu vrednot, ali pomeni le stopnjevanje postmoder- nisticne shizoidnosti, pa je za zdaj le stvar ugibanja. Summary The Internet, as a new form of communication, presents the problem of defining dialogism in new and different ways as compared to what we have known about communication until now. Virtual worlds can be created in the digital meeting points (MUD, MOO, IRC) practically by anyone who wants to do so and the existence of such worlds simultaneously implies the further possibility of creating even more virtual or real-life subject-identities. In the latter case, the participant in electronic communication constructs a virtual personality unanchored in previously determined patterns of behaviour or the social systems of prohibition. Accordingly, the process of virtual dialogue means infinite possibilities of constructing one’s own personality from scratch. Any such personality is therefore the result of the particular experiences gained during the process of (virtual) communication and does not derive from any relationship with pre-fabricated (social) value 152 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij systems. This central characteristic of communication on the Internet therefore implies two important features. First, it allows the individual to carry out dialogic exchanges independently of one’s own real-life identity and according to one’s wishes. In the same way, virtual dialogue means, from the very start, that there is a different way of displaying or reflecting one’s individuality. The thought processes underlying a dialogue no longer lie under the internalized control mechanisms developed in relation to one’s private desires. Likewise, one’s starting point for finding a personal identity is intrinsically linked with a notion of absolute freedom. Second, in connection with the liberating potential to join new marginal, cultural, linguistic or behavioral groups in an overarching great dialogue, this principle entails an utterly modem theory of communication capable of incorporating free will and accidents. Such a development gives new life to Bakhtin’s conception of speech and communication in general. NAVODILA AVTORJEM Prispevki za Slavisticno revijo so v slovenscini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in sve- tovnih jezikih. Avtor odda prispevek enemu od glavnih urednikov v dveh izvodih; na listu naj bo 30 vrstic. Dolzina razprave naj ne presega ene in pol avtorske pole (25 strani, tj. 45.000 znakov), ocene 12 strani (24.000 znakov), porocila 4 strani (8.000 znakov). Rokopis po moznosti oddati tudi na PC-jevi disketi, zapisan v formatu ASCII ali v katerem od urejeval- nikov besedil za okensko okolje; mogoce pa ga je poslati tudi po elektronski poiiti na naslov slavisticna.revija@uni-lj.si. Besedilo naj ne bo razlomljeno v strani in besede ne deljene. Na- vodila za tipkanje opomb, lezecega in polkrepkega tiska, vezajev, pomisljajev, narekovajev, na- glasenih, nestandardnih znamenj ipd. dobi avtor pri tehnicnem uredniku. - Sinopsis naj ne bo daljsi od 8 vrstic. Slovenski povzetek, ne daljsi od dveh strani, podaja rezultate razprave; ured¬ niku se sporoci zeleni jezik za prevod. V neslovenscini napisane razprave imajo povzetek v slovenscini. - Avtor naj prilozi stevilko svojega ziroracuna, ime in naslov banke, pri kateri ima odprt ziroracun, naslov stalnega bivalisca, ime institucije, na kateri dela, in naslov, kamor naj pridejo korekture. Ce rokopis ni sprejet, glavni urednik avtorja pismeno obvesti. Ob izidu dobi avtor 20 separatov svoje razprave oziroma 10 primerov ocene. Avtorju se stavijo se naslednje tehnicne zahteve. Korekture svojega prispevka opravi v treh dneh. Pri tem in pri precrkovanju tujih pisav se drzi Slovenskega pravopisa 1994. - Slikovni material prilozi na posebnih listih, vsako sliko s svojo stevilko, v rokopisu pa mora biti oznaceno, kam katera sodi; podnapisi k slikam so ze v rokopisu razprave. - Ponazarjalni zgledi se podcrtavajo; polkrepki tisk je rezerviran za podnaslove in je oznacen z dvojno podcrtavo. Posebni znaki naj bodo oznaceni z barvnim svincnikom, ob robu pa razloino izri- sani. - Daljsi navedki (nad 5 vrstic) naj bodo odstavcno loceni od drugega besedila (navednice tedaj niso potrebne). Izpusti so v navedku oznaceni s tremi pikami v posevnem ali oglatem ok- lepaju; na zacetku in na koncu citata so tropicja nepotrebna. - Besedilo opombe naj bo v clanku na koncu v enem kosu. Zaporedna stevilka opombe stoji sticno za locili, ki sledijo temu mestu. - Literatura se navaja na kratek nacin v oklepaju v tekocem besedilu in v opombah, v daljsi obliki pa v seznamu literature ali v seznamu navedenk na koncu razprave. Med be- sedilom se sklicujemo na dela takole: (Breznik 1934: 213), v seznamu navedenk pa navedek razvezemo: Anton Breznik, 1934: Slovenska slovnica za srednje sole. Celje: Mohorjeva druzba. V seznamu literature je letnica neposredno pred navedbo strani. Clanek v reviji se navaja takole: Janko Kos: Problem casa v slovenski liriki. Slavisticna revija XXXIX/1 (1991). 1-14. V opombah so enote bibliografske navedbe locene med seboj z vejicami: 'Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje sole, Celje, Mohorjeva druzba, 1934, 16-18. Na koncu vsake bibliografske enote je pika. Naslovi samostojnih izdaj so lezece postavljeni. Zbirka se nahaja v oklepaju tik pred navedbo strani, zalozba se pri knjigah starejsega datuma opusca, prav tako tudi krajsava str. za stran. Naslovi v stroki znane periodike so okrajsani, tako je lahko tudi avtorjevo ime. Pri zaporednem navajanju vec del enega avtorja v seznamu literature ali navedenk namesto imena in priimka napravimo dva pomisljaja. Kadar na isto leto pride vec del istega avtorja, letnici na desni sticno dodajamo male crke slovenske abecede: 1944a, 1944b. Bibliografske navedbe naj bodo enotne. Slavisticna revija prihaja tudi na internet: http://www.ijs.si/lit/sr.html. V OCENO SMO PREJELI Jezik. Casopis za kulturo hrvatskoga knjizevnog jezika. 4/45. 121160. Ramovs, Fran: Zbrano delo. Druga knjiga. Uredil Joze ToponsiC. Ljubljana: Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, 1997. 826 str. Skrabceva misel II. Zbornik s simpozija ’96. Urednik Joze Toponsic. Nova Gonca: Franciskanski samostan Kostanjevica, 1997. 208 str. Zontar, Joze: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1948. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998. 265 str. Revijo sofinancirajo slovensko Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za solstvo in sport ter Znanstveni institut Filozofske fakultete v Ljubljani.